Embed Size (px)
Citation preview
Univerzitet ,,Sv. Kliment Ohridski,, -Bitola
POLICISKA AKADEMIJA-SKOPJE
Kriminalisti~ka taktika 2Seminarska rabota:
Broj na osvoeni bodovi__________
Тема ׃
Taktika na postavuvawe zaseda
Sodr`ina:
Voved........................................................................
...................2
1. Poim i celi na
zasedata.....................................................3
1.1 Poim na
zaseda.............................................................3
1.2 Celi na
zasedata.........................................................4
2. Vidovi na
zaseda...................................................................5
2.a) Obi~ni
zasedi............................................................5
2.b) Dlabinski
zasedi......................................................5
3. Takti~ki na~ini na postavuvawe
zaseda........................8
4. Taktika na planirawe na
zasedata..................................9
5. Taktika na sproveduvawe
zaseda....................................11
6. Po~ituvawe na takti~kite na~ela pri
postavuvawe na
zasedata....................................................................
...........14
Zaklu~ok...................................................................
...............17
1
Koristena literatura
Voved
So samoto usovr{uvawe na nau~no-tehni~kite sredstva i
takti~ki metodi, so koi se vr{i pribirawe i obrabotka na
kriminalisti~ki informacii za odredeni krivi~ni dela, kako i
povrznosta na poedini lica so tie dela, se usovr{uva i samoto
otkrivawe, doka`uvawe i prevenirawe na kriminalitetot. Spored
toa, edna od zada~ite na kriminalistot e so sigurnost da utvrdi
deka zad soodvetniot nastan koj{to go istra`uva se krie krivi~no
delo ili ne. ”Dobriot kriminalist do samata vistina za toj nastan,
kriminalistot doa|a ne samo so pronao|awe, obezbeduvawe i
fiksirawe na tragite koi {to }e gi pronajde, tuku i so istovremeno
koritewe na zakonomernostite vo nastanuvaweto na istite tie
operativni i dokazni informacii, kako i so koristewe na
dostigawata na prirodnite i tehni~kite nauki.”1 Negova zada~a i
dol`nost e da prezema najrazli~ni kombinacii, na~ini za uspe{no
1 Vladimir Vodineli},Kriminalistika.
2
realizirawe na soodvetnite dejstvija od razli~en karakter, a so toa
i uspe{no otkrivawe na razli~nite pojavni oblici na krivi~nite
dela, pronao|awe i fa}awe na storitelot, odnosno za{tituvawe na
nevinite lica od nevistinito obvinuvawe. Poradi toa policijata
treba pred se da gi po~ituva takti~kite principi i na~ela na
policiskoto rabotewe, kako i pravilno prezemawe na site
tehni~ko-takti~ki metodi, merki i na~ini za otkrivawe na
krivi~noto delo. Edna od tie operativno-takti~ki merki e i
zasedata koja dokolku e soodvetno planirana i se ispolneti
odredenite uslovi koi se potrebni, se garantira uspe{no fa}awe
na vistiniskiot storitel na krivi~noto delo, fa}awe na lice vo
begstvo, ili bilo koe drugo lice koe e legitimna cel na zasedata.
1. Poim i celi na zasedata
1.1 Poim na zaseda
Zasedata pretstavuva iznenaden napad od prikriena
pozicija na dvi`e~ki ili privremeno stati~ki neprijatel. Taa
pretstavuva dolgo upotrebuvana operativno – takti~ka merka vo
koja ovlastenite slu`beni lica, se slu`at so kriewe za da napadnat
neprijatel koj pominuva niz taa pozicija. Spored toa, zasedata
mo`eme da ja definirame kako tajna – operativno takti~ka
merka, koja {to se sostoi od slednive elementi: zasedata
pretstavuva diskretna operativno takti~ka merka, koja {to se
sproveduva spored na~eloto na konspirativnost, kriti~noto
mesto go zaposednuvaat policajci {to se rasporeduvaat na taen
ili prikrien na~in, za kriti~no mesto se smeta sekoe ona mesto
na koe se o~ekuva so golema verojatnost da pomine odreden
kriminalec ili drugo lice po koe se traga po razni osnovi, baranite
3
lica koi doa|aat na mestoto kade{to e postavena zasedata,
nenadejno i energi~no se apsat na na~ini {to se prethodno
determinirani, koi zavisat od razli~ni faktori. “Vo
dene{no vreme, zasedata e naj~esto upotrebuvana od strana na
policijata, protiv lica koi na nekoj na~in se povrzani so odredeno
krivi~no delo. Kako i da e, vo odredeni situacii, kade {to se
raboti za pote{ko krivi~no delo, ili pak za fa}awe na pove}e
kriminalci, koi e vooru`eni i agresivni, se anga`iraat pogolem broj
na ovlasteni slu`beni lica, so pomo{ na vojskata ili drugi
organizacii, so cel uspe{no fa}awe na tie lica.” 2Zasedata
pretstavuva diskretna operativno – takti~ka merka {to se sostoi
od tajno ili prikrieno zaposednuvawe i rasporeduvawe na
opredelen broj policajci, na odnapred utvrdeno kriti~no mesto,
na otvoren ili zatvoren prostor, kade{to so golema verojatnost se
o~ekuva da pominat delikventi ili drugi lica po koi po razni
osnovi se traga, so cel takvite lica nenadejno da se presretnat i
da se fatat zaradi natamo{no kriminalisti~ko postapuvawe.
Samiot raspored na policajcite, zavisi od razli~ni faktori, spored
topografskite karakteristiki, liceto ili licata koi treba da se fatat,
brojot na policajcite i sl. Spored toa, zasedata se postavuva
zaradi neo~ekuvano presretnuvawe na odredeni delikventi ili
drugi barani lica, so cel nivno fa}awe. Aktiviraweto na zasedata
zapo~nuva koga licata zaradi koi e postavena zasedata, }e
dojdat na kriti~noto mesto. Vo toj moment licata energi~no se
apsat, po {to sprema niv se postapuva zavisno od sekoj
konkreten slu~aj, na primer, dokolku se raboti za lica izbegani od
zatvor, istite se vra}aat na doizdr`uvawe na nivnata kazna i sl.
1.2 Celi na zasedata
2 Voislav Zafirovski i Zvonimir Jankulovski, Policiski ovlastuvawa vo RM i ~ovekovite prava
4
Zasedata, za da postoi kako takva, mora da ima prethodno
opredelena. Legitimna cel na zasedata pretstavuva pri~inata
poradi koja taa e planirana i sproveduvana. Spored toa, postojat
pove}e pri~ini za postavuvawe na zaseda i toa:
1) li{uvawe od sloboda na storiteli na krivi~no delo koi se vo
begstvo, i za niv e raspi{ana poternica;
2) li{uvawe od sloboda na lica koi se imaat namera da izvr{at
krivi~no delo na mestoto kade {to e postavena zasedata;
3) li{uvawe od sloboda na lica koi se sou~esnici ili pomaga~i
na odredeno krivi~no delo;
4) spre~uvawe begstvo na lica preku dr`avnata granica;
5) da se fati ili da se likvidira terorist ili teroristi~ka grupa;
6) da se spre~i vr{ewe na krivi~ni dela;
7) fa}awe lice koe znae va`ni informacii za pote{ko krivi~no
delo
8) odzemawe na corpora delikti i sl.
2. Vidovi na zaseda
Vo zavisnost od tehni~ko-takti~kata situacija, od
pristapnosta na terenot, legitimnata cel na zasedata, kako i od
drugi mo{ne va`ni faktori, koi treba da se zemat vo predvid, vo
planiraweto na zasedata, postojat pove}e vidovi na zasedi, koi
glavno se delat vo dve osnovni grupi:
a) obi~ni zasedi
b) dlabinski zasedi.
2.a) Obi~nite zasedi se narekuvaat u{te i ~elni zasedi, poradi
faktot {to samite policajci koi u~estvuvaat vo niv, se naredeni
pravoliniski, vo edna linija. Imeno, policajcite se svrteni vo
pravecot od kade{to se o~ekuva da se pojavi liceto. Ovoj vid
zasedi, se nazastapeni vo policiskata praktika.
5
2.b) Dlabinskite zasedi, za razlika od obi~nite, se mnogu
poslo`eni, i se javuvaat vo razli~ni formi. Spored toa, licata
poradi koi e postavena samata zaseda, se propu{taat da
navlezat {to podlaboko me|u zaposednatite policajci, i otkako }e
bidat opkru`eni, vedna{ se fa}aat.
Postojat slednive vidovi dlabinski zasedi:
1) dvoliniska zaseda
2) pove}eliniska zaseda
3) {ahovska zaseda
4) polukru`na zaseda
5) zaseda vo oblik na bukvata P
6) kru`na zaseda
7) zaseda vo vid na no`ici
8) pravoagolna zaseda
9) kombinirana zaseda
1) Kaj ovoj vid zaseda, policajcite se raporedeni vo dve
paralelni linii. Naj~esto se koristi koga kriti~noto mesto,
kade{to se o~ekuva da pomina delikventot, e odreden pat
ili tesni pateki. Taktikata na postavuvaweto na dvoliniskata
zaseda, e postavuvawe na policajcite od obete strani so
licata svrteni eden so drug. Na toj na~in tie vnimatelno go
nabquduvaat patot po koj se o~ekuva da pomine
delikventot. Dvoliniskata zaseda, vo princip, pretstavuva
kombinacija od dve ednoliniski zasedi, koi se me|usebno
oddale~eni okolu dvaesetina metri, no mo`e da bide i
pomalku i pove}e vo zavisnost od takti~kata situacija.
2) Vo ovoj slu~aj, policajcite se rasporeduvaat vo tri ili
pove}e paralelni linii, koi se postaveni na razli~no
rastojanie. Ovaa zaseda se koristi za pokrivawe na
pogolemo podra~je, so cel uspe{na zaseda, odnosno
6
uspe{no fa}awe na licata koi se legitimna cel na zasedata.
Do koja liniska zaseda }e bidat propu{teni delikventite,
zavisi od takti~kata procenka, odnosno od momentot na
intervenirawe donesuva rakovoditelot na zasedata.
3) Kaj {ahovskata zaseda, se raboti za sistem na nekolku
liniski zasedi, {to se sostojat od rasporeduvawe na policajci
vo vid na {ahovsko pole. Na ovoj na~in, se zatvoraat site
otvori, niz koi delikventite bi mo`ele da izbegaat, a so toa i
samata zaseda da bide neuspe{na. Kaj ovaa zaseda,
potrebno e anga`irawe pogolem broj policajci, a so toa i
minimalni {ansi delikventot da se izvle~e od nea.
4) Samoto ime na zasedata ni ka`uva deka policajcite se
rasporedeni vo polukrug, koj se zatvora vo momentot koga
rakovoditelot na zasedata }e intervenira, odnosno koga
delikventot }e navleze dlaboko vo centarot na polukrugot.
5) Sli~na na polukru`nata zaseda, e zasedata vo oblik na
bukvata P, odnosno edinstvena razlika e toa {to policajcite
namesto da se rasporeduvaat vo polukrug, se
rasporeduvaat pod prav agol.
6) Kru`nata zaseda, kako {to ozna~uva i nejzinoto ime, e
zaseda vo forma na krug. Policijata intervenira koga
baranoto lice }e se najde vo centarot na krugot. [ansite na
begstvo na delikventot se namaluvaat, koga }e se
kombiniraat pove}e kru`ni zasedi vo vid na koncetri~ni
krugovi.
7
7) Zasedata vo vid na no`ici, se postavuva koga so sigurnost
se znae od koja strana }e pristigne delikventot. Vo ovoj
slu~aj policajcite se postavuvaat vo forma na otvoreni
no`ici, i zasedata se aktivira koga delikventot }e navleze
dlaboko vo “no`icite”.
8) Pravoagolnata zaseda se postavuva na na~in {to
rasporedot na policajcite li~i na prav agol. Postavuvaweto
na ovaa zaseda e vo zavisnost od konfiguracijata na
terenot, odnosno na mestoto kade{to treba da se postavi
zasedata.
9) Kombiniranata zaseda, pretstavuva kombinacija od pove}e
vidovi zasedi. Toa zna~i deka, postavuvaweto na pove}e
vidovi zasedi, zavisi od konkretna takti~ka situacija.
Koga e potrebno, policijata mo`e da postavi i fiktivna zaseda, so
cel liceto koe treba da se apsi, da se upati kon vistinskata
zaseda.
3. Takti~ki na~ini na postavuvawe zaseda
Zasedata kako tajna operativno takti~ka merka mo`e da
se postavi na taen ili pak na prikrien na~in. Isto taka i na~inot
na postavuvawe na zasedata kako operativna-takti~ka merka
zavisi od istite faktori od koi {to zavisi i odbiraweto na vidot na
zasedata koja {to se postavuva. Vo slu~aj koga se raboti za
tajna zaseda, ovlastenite slu`beni lica se nevidlivi, i toa ne samo
za licata koi treba da se fatat so samata postavena zaseda, tuku i
za sekoe drugo lice koe slu~ajno }e pomine na diskretno
zaposednatata lokacija. Naj~esto ovoj vid na tajno
8
zaposednuvawe na ovlastenite slu`beni lica, se koristi na otvoren
prostor, kade{to nema golema razdvi`enost na treti lica, no
sepak spored takti~kata situacija, mo`e da se postavi i vo
zatvoren prostor. Spored toa, policajcite se krijat vo prirodni i
ume{no sozdadeni zasolni{ta na otvoren prostor.
Vo slu~aj koga policajcite ne go krijat svoeto fizi~ko prisustvo,
no so ni{to ne se oddavaat deka se u~esnici vo zaseda, stanuva
zbor za prikriena zaseda. Vo ovoj slu~aj, ovlastenite slu`beni
lica, vo kriti~noto vreme, na mestoto na zasedata, se maskiraat,
odnosno glumat deka vr{at nekoja drug profesionalna rabota, na
primer, elektri~ari, komunalci, {umari, i sl. Tie
naedna{ izleguvaat od svojata maska, vo momentot koga
zasedata se aktivira, odnosno koga na kriti~noto mesto se nao|a
liceto koe treba da se fati i spored na~eloto na brzina go fa}aat
liceto i ne mu ostavaat vreme da izbega.
4. Taktika na planirawe na zasedata
Za uspe{no realizirawe na zasedata, potrebno e
dolgotrajno temelno podgotvuvawe i planirawe, odnosno ne trpi
improvizacii i brzopletost. Vo slu~ai koga odredena
kriminalisti~ka zada~a ne mo`e nikako da se re{i, osven so brzo
postavuvawe na obi~na zaseda, mo`no e taa da se izveduva bez
pismeno podgotven plan, tuku e podlo`na na brzo proektirawe vo
od. Ovie isklu~itelni zasedi se postavuvaat vo slu~ai koi ne trpat
odlagawe, odnosno koga postoi nepovtorliva prilika istoto lice da
se fati i da se uapsi, nabrgu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo i
sl. “Zasedite se kompleksni i slo`eni operacii sostaveni od pove}e
fazi, i poradi toa se planira sekoj niven detal. Za da se izvr{i
uspe{no, zasedata, ovlastenite slu`beni lica koi u~estvuvaat vo
nea, treba da dojdat na samoto mesto prikrieno, idealno,
9
najdobro vo zatemneti uslovi.”3 Planiraweto go opfa}a i na~inot
na postavuvaweto na zasedata, {to se vr{i na toj na~in {to,
naj~esto, dve ili pove}e grupi se pra}aat na mesto, koe {to ne e
mnogu oddale~eno od mestoto na zasedata, i se rasporeduvaat
vo sli~ni pozicii. Nivna rabota e na voda~ot na zasedata da mu
dadat predupreduvawe za pribli`uvaweto na kriminalecot, i koga
zasedata se aktivira, da go preveniraat begstvoto na odredeni
kriminalci. Ovlastenite slu`beni lica sekoga{ treba da se
obiduvaat da postignat tri osnovni prednosti vo samoto
planirawe na zasedata: dobro podgotveni planovi za zasedata,
teren koj{to dobro go znaat i dobro izbrani pozicii na toj teren.
Tie treba na samoto mesto kade{to }e bide postavena zasedata,
da obezbedat dobro skrivali{te, so cel da go sokrijat nivnoto
prisustvo, da ovozmo`at zasedata da go opkru`i kriminalecot.
Prvite podgotovki za postavuvawe zaseda otpo~nuvaat od
momentot koga }e se dobijat konkretni izvestuvawa deka
opredeleni delikventi ili drugi lica po koi se traga ima {ansa da se
fatat i da se li{at od sloboda na to~no utvrdeno mesto. Site ovie
informacii naj~esto se dobivaat so aktivirawe na tajniot policiski
instrumentarium ili preku javno procesni dejstvija. So ogled na
faktot deka zasedata e tajno-operativno takti~ko dejstvie, site
nejzini fazi, kako {to se podgotvuvawe, planirawe,
rasporeduvawe na terenot i fa}awe i apsewe na licata, se
odvivaat konspirativno, odnosno spored na~eloto na ~uvawe na
slu`benata tajna. Pri samoto postavuvawe na zaseda, treba da se
imaat vo predvid pove}e faktori za donesuvawe na kone~na
odluka za postavuvawe zaseda vo odnapred utvrdeno kriti~no
mesto {to se nao|a na otvoren ili zatvoren prostor. Planot na
sproveduvawe na zasedata se sostoi od slednive elementi:
1) mesto na postavuvawe na zaseda. Bilo koe mesto, na
otvoren ili na zatvoren prostor, mo`e da se diferencira kako
potencijalno mesto za postavuvawe zaseda. Mestoto na
3 Voislav Zafirovski i Zvonimir Jankulovski, Policiski ovlastuvawa vo RM i ~ovekovite prava
10
postavuvawe na zaseda se odbira ne po `elba na policijata,
tuku spored dobienite informacii deka liceto koe treba da
bide fateno i uapseno so zasedata, vo opredeleno
vreme }e pomine na toa mesto. Spored policiskata praksa,
zgodni mesta za postavuvawe zaseda na otvoren prostor
se: {umski i drugi pateki, mostovi, bregovi, klisuri, a
dodeka pak na zatvoren prostor se: ku}i, zgradi, delovni i
drugi prostorii.
2) datum i vreme na postavuvawe zaseda. Vo planot se
utvrduvaat to~niot datum i ~as na postavuvawe na
zasedata. Sekako i ovoj element e povrzan so mestoto na
postavuvawe na zasedata kako i so pretpostavkata deka
tokmu toga{, liceto koe {to pretstavuva legitimna cel na
zasedata, }e pomine na toa mesto.
3) vidot na zasedata. Vo zavisnost od mnogu faktori kako {to
se konfiguracijata na terenot, brojot na lica koi {to treba da
se fatat i sl. se oprpedeluva kakov vid zaseda }e se
postavi. No planot ne smee da bide stati~en, odnosno
dokolku uslovite se promenile, mo`ebi i mestoto na
postavuvawe na zasedata se promenilo, mo`e
rakovoditelot da se odlu~i i za postavuvawe drug vid
zaseda, se razbira detalno, so {to pouspe{no bi se ispolnile
nejzinite celi.
4) brojot na policajci koi }e u~estvuvaat. Site onie faktori koi
{to vlijaat vrz celiot plan na postavuvaweto na zasedata,
vlijaat i na opredeluvawe na to~niot broj na policajci koi }e
u~estvuvaat vo nea. Zemaj}i go vo predvid brojot na
kriminalcite, dali se raboti za vooru`ena grupa ili ne,
mestoto na postavuvawe zaseda, vidot na zasedata, se
anga`iraat pomal ili pogolem broj ovlasteni slu`beni lica.
Isto taka, mnogu e va`no vo planot da bidat opfateni
ulogite na sekoj policaec posebno, kako i koj e rakovoditel
na zasedata.
11
5) oprema i drugi tehni~ki sredstva. Vo planot se opredeluva i
koristewe na razli~ni sredstva kako {to se: oru`je, za{titni
sredstva, sredstva za vrzuvawe, komunikaciski sredstva,
prevozni sredstva i sl.
6) vreme i na~in na povlekuvawe na zasedata. Vo planot se
predviduvaat i pri~inite, odnosno celite na zasedata.
Tokmu ispolnuvaweto na tie celi, zna~i i zavr{uvawe na
ovaa operativno – takti~ka merka kako i vremeto na
povlekuvawe na zasedata. Isto taka treba da bide opfaten i
na~inot na koj{to policajcite }e se povle~at od nivnite
mesta kade {to prethodno bile rasporedeni.
5. Taktika na sproveduvawe zaseda
Dokolku odredena takti~ka situacija navede da se upotrebi
zasedata, kako tajna operativno – takti~ka merka, pred se treba
da se ispolnat pove}e uslovi. Za konkretniot slu~aj, odnosno za
liceto ili licata koi se legitimna cel na zasedata, treba da se znaat
dovolno informacii, zaradi uspe{nosta na samata zaseda. Treba
da se raspolaga so niven li~en opis, dali se vooru`eni ili ne,
nivnata sklonost kon upotreba na oru`je ako go poseduvaat, dali
se raboti za edno ili pove}e lica, ili pak pogolema opasna
vooru`ena grupa. Site ovie informacii im se davaat na ovlastenite
slu`beni lica, kako i informacii i upatstva kako da stignat do
kriti~noto mesto, kako da se rasporedat odnosno koj vid
zaseda }e se upotrebuva, kako da interveniraat i kako da se
povle~at. Imeno im se dava i detalno im se objasnuva celiot plan
za zasedata, koj{to e prethodno napraven. Isto taka, na sekoj od
ovlastenite slu`beni lica koi }e u~estvuvaat vo zasedata, im se
davaat konkretni zada~i i ulogi koi treba da gi imaat, koj }e
12
izdava naredba za intervenirawe, koj }e pretresuva ili }e
razoru`uva, koj }e vrzuva, koj }e legitimira, kakvi predmeti i
oru`je se baraat, i t.n. Do kriti~noto mesto naj~esto se
pristignuva no}e, i toa oddelno ili vo pomali grupi i so razli~ni
prevozni sredstva, so cel da ne bidat zabele`ani. Najkomplicirano
e postavuvaweto zaseda na zatvoren prostor vo pomali sredini,
kade{to doa|aweto na drugi lica e dosta zabele`itelno i
predizvikuva qubopitnost {to mo`e da ja dekonspirira zasedata.
Otkako }e se postavi zasedata, slednata faza e ~ekaweto. Ovaa
faza mo`e da trae nekolku ~asa, ako e potrebno i nekolku dena,
zavisno od takti~kata situacija. O~egledno e deka e mnogu
pote{ko na ovlastenite slu`beni lica koi u~estvuvaat vo
zasedata, da ostanat prikrieni, podgotveni, koga treba da jadat,
da pijat voda i sl. Strogo pravilo e site tie raboti, da se pravat vo
baza, nastrana od mestoto odbrano za zaseda. Policajcite treba
da bidat prikrieni na toj na~in {to }e se ovozmo`i celosno
iznenaduvawe na delikventite, a so toa i nivno uspe{no fa}awe i
apsewe. Od golemo zna~ewe za uspe{no zavr{uvawe na
zasedata e i dobroto funkcionalno zasolni{te, odnosno mesto koe
ne samo {to }e bide idealno za kriminalcite da ne mo`at da gi
zabele`at policajcite, tuku i mesto koe }e ovozmo`uva dobra
preglednost na okolinata. So ispolnuvawe na ovoj uslov policijata
mo`e energi~no i efikasno da postapi vo momentot koga liceto
koe e legitimna cel na zasedata, }e navleze vo nejziniot centar.
Pri postavuvawe na zaseda na otvoren prostor naj~esto se
koristat predmeti ili objekti vo prirodata, bez posebno da se
ureduva, so cel da ne se izgubi negoviot priroden izgled, a
istotaka i potrebno e bojata na oblekata, obuvkite i opremata na
policajcite da bidat vo sklad so prirodniot ambient. Vo
zasolni{teto policajcite po pravilo treba da bidat vo le`e~ka
polo`ba, bidej}i taa e najpogodna za dolgotrajno tajno
nabquduvawe, no ne e isklu~ena mo`nosta tie vo zavisnost od
zada~ata i uslovite da zazemat sede~ka polo`ba.
13
Pristignuvaweto na kriminalecot, na mestoto na koe{to e
postavena zasedata, mora da bide signalizirana od nekoi od
grupite koi se postaveni nastrana od mestoto na zasedata, so cel
pripremawe na licata koi u~estvuvaat vo zasedata. Ova
signalizirawe treba da bide napraveno preku radio ili nekoj drug
signal, no da bide takov, {to kriminalcite nema da go otkrijat. Vo
toj moment, voda~ot na zasedata treba da dade jasna
informacija za zapo~nuvawe na zasedata. Na~inot na koj {to
voda~ot gi informira drugite ovlasteni lica za molskavi~no
zapo~nuvawe na zasedata, mo`e da bide razli~en, na primer,
istrel od oru`je vo vozduh, upotreba na eksplozivna naprava, ili
ednostavno svirewe so ustata. Voda~ot na zasedata ocenuva
koga zasedata e najefektivna, i toga{ dava signal. Spored
definicija, zasedata go sodr`i elementot na celosno
iznenaduvawe, {to zna~i deka licata za koi e postavena
zasedata nemaat nikakvi informacii za nea, odnosno za toa kako
bila konstruirana ili koi merki treba da se prezemat za da se
spre~i bilo kakvo begstvo na tie lica. Ovlastenite slu`beni lica koi
u~estvuvaat vo zasedata treba da se dobro obu~eni, izdr`livi i
disciplinirani, koi striktno }e postapuvaat po zacrtaniot plan. Ova
e taka bidej}i samo eden nepromislen poteg na policajcite, bi
mo`el da ja dekonspirira zasedata, a so toa i da se uni{tat
meseci so nejzino planirawe i pu{tawe na delikventot da se
izvle~e od nea. Zna~i tie treba na tajniot i prikrien na~in na koj
{to do{le na kriti~noto mesto, na istiot na~in i da go ~ekaat
liceto da pomine, odnosno celo vreme da bidat podgotveni i
energi~no da nastapat vo kriti~niot moment koga }e dojde
legitimnata cel. Praktikata uka`uva na faktot deka upotrebata na
opti~ki uredi kako {to se dvogledi i o~ila, e od ogromno
zna~ewe. Dodeka pak, koga se postavuva zaseda vo zatvoren
objekt, stan ili drug objekt, tie istovremeno tajno se nabquduvaat
i nadvore{no. Razmenata na informacii preku soodvetno
komunikacisko sredstvo, se vr{i pome|u ekipata {to nabquduva
14
od nadvor i ekipata koja {to go ~eka delikventot vnatre vo
objektot. Se vnimava nivnata komunikaciska oprema, da ne
predizvika zvu~ni signali so {to bi se dekonspirirala zasedata,
zatoa i seu{te se koristat ednostavni, klasi~ni metodi na
komunicirawe me|u u~esnicite na zasedata, kako {to se
svetlosni, zvu~ni i drugi signali {to slu`at za tajno dogovarawe
me|u policajcite. Dokolku ne iskrsne ne{to nepredvidlivo, koga
baranoto lice }e se najde vo zamisleniot epicentar na zasedata,
se aktiviraat site planirani mehanizmi na zasedata: od
zasolni{teto mu se nareduva na liceto da zastane so krenati race
nad glavata; se legitimira; se pretresuva; se primenuvaat oru`je i
sredstva za prisilba dokolku e toa potrebno; se vrzuva; se apsi i
t.n. No ne sekoga{ merkite se prezemaat po ovoj redosled, se
zavisi od takti~kata situacija.
Spored vremetraeweto, zasedite mo`at da bidat kratkotrajni i
dolgotrajni. No sepak, ~esto pati ne mo`e odnapred da se
opredeli vremetraeweto na zasedata. Kako {to zaasedata bila
postavena, taka treba i da se povle~e. Zasedata se povlekuva od
slednive pri~ini:
1) koga e postignata celta na zasedata;
2) koga }e naredi rakovoditelot na zasedata;
3) koga }e bide dekonspirirana;
4) poradi nepredvidlivi okolnosti (po`ar, poplava i sl.)
6. Po~ituvawe na takti~kite na~ela pri
postavuvawe na zasedata
Taktikata na postavuvaweto na zasedata se odviva i spored
odredeni takti~ki principi na policiskoto rabotewe.
15
Spored principot na zakonitost , “ne e potrebno samo dobro
poznavawe na pravnite akti, tuku i nivno po~ituvawe od strana
na ovlastenite slu`beni lica vo organite za vnatre{ni raboti.
Imeno, organite za vnatre{ni raboti gi prezemaat samo onie
dejstva, merki i prisilbi koi se predvideni so propisi. So drugi
zborovi, site merki i dejstvija policijata gi prezema samo koga ke
se ispolnat zakonskite uslovi.”4 Ovoj princip uka`uva deka kako
pri planiraweto na zasedata, taka i za vreme na nejzinoto
aktivirawe, treba da se po~ituvaat site propi{ani zakoni i propisi
na policiskoto rabotewe, odnosno site merki i aktivnosti koi gi
prezema policijata sprema liceto koe e legitimna cel na zasedata,
treba da bidat vo ramkite na zakonite. Imeno sekoe nezakonsko
prezemawe na odredeni merki, zna~i i kr{ewe na pravata koe
{to gi ima liceto, a so toa i vr{ewe na krivi~no delo. Principot na
brzina i iznenaduvawe uka`uva na faktot deka, najuspe{na
realizacija na zaseda se pojavuva toga{ koga liceto e iznenadeno
i koga ne o~ekuvalo takov poteg od strana na policijata. Samite
ovlasteni slu`beni lica koi u~estvuvaat vo zasedata, so
intervencijata od strana na rakovoditelot za aktivirawe na
zasedata, treba brzo i efikasno da reagiraat, so cel iznenaduvawe
na liceto i onevozmo`uvawe na begstvo od negova strana. Vo
izveduvawe na edna zaseda, se razbira deka treba da bide
prisuten i principot na metodi~no planirawe, koj uka`uva deka
sekoja zaseda treba da bide prethodno dobro isplanirana, da ne
dojde do spontano prezemawe na aktivnosti od strana na
policajcite, so {to bi nastanal haos, odnosno neuspe{na
realizacija na zasedata. Kako {to prethodno ka`avme, planot
treba da gi opfati site podatoci i informacii so koi raspolaga
policijata, kako i to~no utvrduvawe na site fazi na zasedata.
Princpipot na edinstveno rakovodewe i sproveduvawe na
kriminalisti~kata dejnost, doa|a do izraz koga se opredeluva
odredeno lice kako rakovoditel na zasedata. Site drugi u~esnici
4 Goce Xukevski, Voved vo kriminalistika.
16
treba da go po~ituvaat nego, da gi slu{aat negovite naredbi i
intervencii. Ova e mnogu va`no bidej}i sproveduvaweto na edna
tajna operativno – takti~ka merka kako {to e zasedata bara
spojuvawe na pove}e ovlastuvawa na policijata, i e potrebno
odredeno lice koe }e gi kontrolira. Principot na ~uvawe na
slu`bena tajna zna~i nikomu da ne se ka`uva za planot na
zasedata, za taa da ne bide dekonspirirana a so toa i liceto da ne
bide fateno. I na kraj, principot na humanizmot, koj e ednakvo
va`en kako i drugite principi, ozna~uva deka sprema liceto, koe
e fateno vo zasedata policajcite treba da se odnesuvaat humano,
da gi po~ituvaat negovite prava i slobodi i vo nitu eden slu~aj da
ne se obidat da gi prekr{at.
17
Zaklu~ok
Operativno-takti~kite merki i dejstvija koi mo`e da gi
prezemaat ovlastenite slu`beni lica, spored diskretnosta na
na~inot na nivnoto sproveduvawe mo`at da bidat javni
(indiskretni) i tajni (diskretni), vo zavisnot od nivnite celi.
Zasedata, kako {to prethodno prethodno ka`avme, pretstavuva
tajna operativno-takti~ka merka koja e dosta upotrebuvana od
strana na policijata, pred se poradi toa {to so nejzino pravilno
planirawe se garantira nejzino uspe{no realizirawe. Pod uspe{no
realizirawe se podrazbira uspe{no sproveduvawe na zasedata i
ispolnuvawe na nejzinite celi. Bidej}i taa e slo`ena operativno-
takti~ka merka, e sostavena od brojni ednakvo va`ni dejstvija
koi ovlastenite slu`beni lica treba da gi prezemat. Site tie
dejstvija kako {to se pri planiraweto na zasedata: po~ituvawe na
principot na konspirativnost, odreduvawe na pri~inata odnosno
na legitimnata cel na zasedata, poseduvawe na dovolno
informacii na toa lice, detalno odreduvawe na ulogi na
ovlastenite slu`beni lica koi }e u~estvuvaat vo zasedata,
odreduvawe na rakovoditelot i sli~no, potoa pri postavuvawe na
zasedata: trpelivost i koncentracija, vnimatelnost od strana na
policijata, poslu{nost i po~ituvawe na rakovoditelot na zasedata
i drugo, kako i pri aktiviraweto na zasedata: eksplozivno
reagirawe na policijata koga na daden znak na rakovoditelot za
aktivirawe na zasedata, iznenaduvawe i fa}awe na liceto, negovo
legitmirawe, pretresuvawe, upotrebuvawe sredstva za vrzuvawe
i drugo, treba da se odvivaat po prethodno opredelen redosled i
so po~ituvawe na propisite. Samo na toj na~in policijata }e
uspee da fati u{te edno lice koe go prekr{ilo zakonot, a so toa
uspe{no }e ja zavr{i svojata zada~a, i }e ja opravda svojata
uloga na ~uvar na mirot i bezbednosta.
18
Koristena literatura:
Voislav Zafirovski i Zvonimir Jankulovski, Policiski
ovlastuvawa vo RM i ~ovekovite prava
Vladimir Vodineli}, Kriminalistika
Vladimir Vodineli}, Kriminalisti~ka taktika 2
Goce Xuklevski, Voved vo kriminalistika
Internet: www.wikipedia.org/ambush
Viet Cong and PAVN strategy and tactics
www.wikipedia.org/vojaskataktika/zaseda
19
