DDiipplloommsskkoo ddeelloo · 2018. 8. 24. · IZZJJA AV VAA OO AVTTOORRSSTTVVUU Podpisana Urška Topolovec, rojena 4. 2. 1985, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za matematiko in računalništvo

DDiipplloommsskkoo ddeelloo

Urška Topolovec

Maribor, november 2008

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za matematiko in računalništvo

Diplomsko delo

DDIIDDAAKKTTIIČČNNAA AANNAALLIIZZAA SSLLOOVVEENNSSKKEEGGAA

BBEESSEEDDIIŠŠČČAA IINN EELLEEKKTTRROONNSSKKIIHH VVIIRROOVV NNAA

PPOODDRROOČČJJUU RRAAČČUUNNAALLNNIIŠŠTTVVAA

Mentor: Avtorica:izred. prof. dr. Ivan Gerlič Urška Topolovec

Maribor, november 2008

ZZAAHHVVAALLAA

Najprej se iz srca zahvaljujem mentorju, gospodu profesorju

doktorju Ivanu Gerliču za strokovno pomoč, motivacijo in

naklonjenost v času nastajanja diplomskega dela.

Iskreno se zahvaljujem tudi svoji družini, ki mi je ves čas stala ob

strani in me vzpodbujala na poti moje lastne stvaritve.

Nenazadnje gre zahvala vsem mojim prijateljicam in prijateljem, ki

so verjeli vame. Najlepša hvala Špeli, ki je preverila jezikovno

pravilnost diplomskega dela.

Najlepša hvala vsem!

IIZZJJAAVVAA OO AAVVTTOORRSSTTVVUU

Podpisana Urška Topolovec, rojena 4. 2. 1985, študentka

Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, smer

Računalništvo in …, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Didaktična analiza slovenskega besedišča in elektronskih

virov na področju računalništva pri mentorju prof. dr. Ivanu

Gerliču avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno

navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Urška Topolovec

Maribor, 23. november 2008

PPRROOGGRRAAMM DDIIPPLLOOMMSSKKEEGGAA DDEELLAA

V diplomskem delu pokažite, kako si lahko pri iskanju slovenskega

besedišča za besede in besedne zveze s področja računalništva in

informatike pomagamo z informacijsko komunikacijsko tehnologijo.

Nazorno opredelite osnovna orodja za prevajanje, črkovalnike,

elektronske enciklopedije, elektronske slovarje, glosarje,

besednjake, korpuse in druge. Opredelite, ovrednotite in jih

primerjajte med seboj. V diplomskem delu odgovorite na

vprašanja: kako in kam usmeriti učitelja računalništva in

informatike pri iskanju slovenskega besedišča, kje iskati ustrezne

sopomenke v tujem jeziku, kako izrabiti informacijsko

komunikacijsko tehnologijo pri prevajanju strokovnih besedil s

področja računalništva in informatike, ki nimajo slovenskih

prevodov, kje in kako poiskati orodja za prevajanje teh strokovnih

izrazov, kako čim bolje uporabiti računalnik v procesih prevajanja

in tolmačenja in si olajšati delo v izobraževanju.

Izdelajte slovensko-angleški slovarček besed in besednih zvez iz

srednješolskega učbenika Informatika in pokažite, da lahko na

enostavni način izdelamo uporabni pripomoček. Izpostavite

elektronska orodja in svetovni splet in poiščite čim več spletnih

orodij in pripomočkov, ki so uporabni in koristni za učitelje

računalništva in informatike.

Pri svoji raziskavi si pomagajte z naslednjo literaturo:

Austermühl, F., Electronic tools for translators. Manchester,

Northampton. 2001.

Batagelj, V., et al. Leksikon računalništva in informatike.

Založba Pasadena. Ljubljana. 2002.

Gerlič, I., Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju.

DZS. Ljubljana. 2000.

Hauenschild, C., Machine translation and translation theory.

Berlin, New York : Mouton de Gruyter. 1997.

Slemnik, B., O'Dea, S., Debevec, M., Angleško-slovenski

besednjak izobraževanja na daljavo. Fakulteta za

elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Maribor. 2001.

Trujillo, A., Translation engines : techniques for machine

translation. Springer. London. 1999.

Vintar, Š., Računalniške tehnologije za prevajanje.

http://www2.arnes.si/~svinta/ui.rtf.

Vintar, Š., Program s pomnilnikom prevodov s stališča

morebitnega uporabnika, www2.arnes.si/~svinta/jt.rtf.

Wechtersbach, R., Informatika. Učbenik za srednješolsko

izobraževanje. Založba Saji. Ljubljana. 2005.

http://www.islovar.org/.

http://www.webopedia.com/.

http://www.thefreedictionary.com/.

http://evroterm.gov.si/slovar/slovar.html.

Mentor:

Prof. dr. Ivan Gerlič

Maribor, marec 2008

PPOOVVZZEETTEEKK

V življenju se vsak dan soočamo z novimi izzivi. Eden takšnih je

iskanje slovenskega besedišča na področju računalništva in

informatike. Otroke navajamo na zborni knjižni jezik, zato si pri

pouku računalništva in informatike prizadevamo, da uporabljamo

slovenske besede, če jih le imamo na razpolago. Če besed nimamo,

moramo biti iznajdljivi in ali poiskati prevode ali učencem na čim

preprostejši način razložiti strokovni pojem. Primerjala sem različne

elektronske vire, od spletnih slovarjev, elektronskih enciklopedij in

drugih virov, ki so nam v pomoč pri iskanju pomenov novih besed.

Kot primer analize postopkov zbiranja strokovnih izrazov na

področju računalništva in informatike sem s pomočjo Microsoft

Accessa izdelala interni slovarček. S pomočjo slovarčka lahko

uporabnik brska po izrazih, ki so izpostavljeni v posameznem

poglavju srednješolske Informatike ali pa dodaja nova gesla in tako

polni že obstoječo bazo podatkov.

KKlljjuuččnnee bbeesseeddee::

elektronski slovar,

program s pomnilnikom prevodov,

korpus,

glosar,

procesi prevajanja,

strojno prevajanje,

lokalizacija,

konkordančnik,

podatkovna baza.

AABBSSTTRRAACCTT

We are facing new challenges in everyday life. Searching Slovene

terminology for computer science and informatics is one of them.

We have to teach our children proper Slovene language and strive

for usage of Slovene words in the class of computer science and

informatics. If Slovene equivalent words do not exist we have to be

inventive. Either we have to search for proper translations or

explain the unknown terminology to the students in the simplest

manner. I have compared different electronic sources like online

dictionaries, encyclopedias and other sources that can help us with

words’ meanings. As an example of my terminology analysis in the

field of computer science and informatics I have made an internal

dictionary with Microsoft Access. Everyone can browse through

terminology that is put at the end of the single chapter in

Informatika, the textbook for secondary education for computer

science and informatics and add new terminology to the existing

database.

KKeeyy wwoorrddss::

Electronic dictionary,

Translation memory software,

Corpus,

Glossary,

Processes of translation,

Machine translation,

Localization,

Concordancer,

Database.

KKAAZZAALLOO

1 Uvod............................................................................1

2 Računalniki in z njimi povezana oprema......................3

3 Prevajanje v informacijski dobi ...................................5

3.1 Vpliv digitalizacije in avtomatizacije na prevajanje ...... 6

3.2 IKT v prevajanju........................................................... 7

3.3 Strojno prevajanje........................................................ 93.3.1 Kaj je strojno prevajanje?................................................... 93.3.2 Zgodovinski pregled..........................................................103.3.3 Spletni prevajalniki ...........................................................163.3.4 Uporaba strojnega prevajanja ............................................193.3.5 Strojni prevajalniki za slovenski jezik ..................................21

3.4 Programska orodja za prevajanje............................... 243.4.1 Črkovalnik .......................................................................253.4.2 Pregledovalnik slovnice......................................................273.4.3 Urejevalnik besedil............................................................273.4.4 Urejevalnik spletnih strani .................................................283.4.5 Elektronski slovar .............................................................293.4.6 Elektronska enciklopedija...................................................313.4.7 Tezaver ...........................................................................373.4.8 Program s pomnilnikom prevodov .......................................403.4.9 Terminološka banka ..........................................................433.4.10 Lokalizacija ......................................................................45

4 Uporaba svetovnega spleta pri iskanju besedišča .....48

4.1 Iskanje besedišča in terminologije............................. 49

4.2 Primerljiva besedila.................................................... 51

4.3 Komuniciranje s strokovnjaki ..................................... 51

4.4 Poštni seznami, novičarske skupine, forumi............... 52

4.5 Brskanje po strokovnih publikacijah in revijah........... 55

5 Korpus.......................................................................58

5.1 Opis............................................................................ 58

5.2 Zvrsti korpusov .......................................................... 615.2.1 Referenčni korpusi ............................................................615.2.2 Govorjeni in govorni korpusi ..............................................625.2.3 Korpusi podjezikov............................................................635.2.4 Vzorčni korpusi.................................................................635.2.5 Spremljevalni korpusi........................................................645.2.6 Primerljivi korpusi.............................................................645.2.7 Vzporedni korpusi .............................................................65

5.3 Zgodovina korpusov ................................................... 66

5.4 Tuji korpusi ................................................................ 67

5.5 Slovenski korpusi ....................................................... 685.5.1 Fida ................................................................................69

5.5.2 FidaPlus...........................................................................705.5.3 Nova beseda ....................................................................72

6 Islovar.......................................................................75

7 Smeri e-orodij za prevajanje .....................................78

8 Računalniški slovarček ..............................................82

8.1 Pristop........................................................................ 82

8.2 Struktura.................................................................... 84

8.3 Strojna oprema in programska oprema ...................... 87

8.4 Navodila za uporabo................................................... 88

9 Zaključne misli ..........................................................91

10 Literatura ..................................................................93

11 Priloge.......................................................................96

KKAAZZAALLOO SSLLIIKK

Slika 1: Splošni model uporabe računalnika v izobraževanju [6] ...................... 4Slika 2: Proces prevajanja besedila .............................................................. 5Slika 3: Enciklopedija Britanika.................................................................... 8Slika 4: Zgradba ekspertnega sistema [6] ...................................................10Slika 5: Primer spletnega prevajalnika Babelfish ...........................................16Slika 6: Poskusna aplikacija prevajalnega sistema Amebis Presis ....................23Slika 7: Diagram delovanja črkovalnika .......................................................25Slika 8: Delitev slovarjev ...........................................................................29Slika 9: Iskanje informacij [6] ....................................................................32Slika 10: Prevajanje s pomnilnikom prevodov [44] .......................................40Slika 11: Spletni iskalnik Google.................................................................49Slika 12: V korpusu Nova beseda določimo, kaj iščemo..................................59Slika 13: Rezultati poizvedbe v korpusu Nova beseda....................................60Slika 14: Vzporedni korpus Evrokorpus........................................................65Slika 15: FIDA – korpus slovenskega jezika .................................................69Slika 16: Korpus slovenskega jezika FidaPLUS..............................................71Slika 17: Korpus slovenskega jezika Nova beseda.........................................72Slika 18: Besedilni korpus Beseda...............................................................73Slika 19: Računalniški slovar......................................................................76Slika 20: Pogovorno okno Microsoft Access 2003 ..........................................83Slika 21: Ustvarjanje podatkovne baze Baza_terminov..................................84Slika 22: Podatkovna baza v obliki tabele ....................................................85Slika 23: Orodjarna...................................................................................85Slika 24: Obrazec v pogledu Načrt ..............................................................86Slika 25: Programska koda, pisana v programskem jeziku Visual Basic............87Slika 26: S klikom na gumb Odpri odpremo aplikacijo ...................................88Slika 27: Odprimo obrazec.........................................................................88Slika 28: Pogovorno okno aplikacije ............................................................89Slika 29: Iskanje gesla ..............................................................................89Slika 30: Dodajanje novega gesla ...............................................................90Slika 31: Vizitka .......................................................................................90

KKAAZZAALLOO TTAABBEELL

Tabela 1: Seznam nekaj najpogosteje uporabljenih spletnih prevajalnikov .......17Tabela 2: Seznam nekaj najpogosteje uporabljenih spletnih slovarjev .............30Tabela 3: Nekaj najpogosteje uporabljenih spletnih splošnih enciklopedij.........33Tabela 4: Nekaj najpogosteje uporabljenih spletnih enciklopedij računalništva ininformatike ..............................................................................................35Tabela 5: Nekaj spletnih tezavrov in spletnih glosarjev..................................38Tabela 6: Lokalizacijka programska orodja...................................................46Tabela 7: Nekaj najpogosteje uporabljenih spletnih iskalnikov........................50Tabela 8: Nekaj spletnih strani, kjer najdemo poštne sezname.......................52Tabela 9: Nekaj spletnih strani, kjer najdemo novičarske skupine ...................53Tabela 10: Nekaj spletnih naslovov računalniških forumov .............................54Tabela 11: Najpopularnejše računalniške revije na spletu ..............................55Tabela 12: Referenčni korpusi za slovenski jezik..........................................62Tabela 13: Govorjeni in govorni korpus .......................................................62Tabela 14: Korpusi, prilagojeni posameznemu strokovnemu področju .............63Tabela 15: Večjezični korpusi .....................................................................64Tabela 16: Vzporedni korpusi .....................................................................66Tabela 17: Korpusi na svetovnem spletu .....................................................68

1

11 UUVVOODD

Učiti računalništvo ni enostavna stvar. Ni dovolj le, da učitelj

brezhibno obvlada svoje področje, dobro mora poznati tudi jezik.

Vsak učitelj, ne le učitelj računalništva in informatike, mora težiti k

temu, da uči in vzgaja učence zbornega knjižnega jezika. To je

najtežje za učitelje informatike in računalništva. Večina literature

tega področja je napisana v tujem jeziku, največkrat v angleškem

jeziku. Prav tako so v tujem jeziku napisani strokovni in znanstveni

članki v uglednih revijah. S tem avtorji dosežejo, da so članki

dostopni ne samo domačim strokovnjakom in znanstvenikom,

ampak tudi vsej svetovni srenji. Podobno se zgodi tudi z učbeniki in

priročniki za učence in učitelje. Velikokrat se zgodi, da v

slovenskem jeziku nimamo ekvivalentne besede, zato uporabljamo

tujke. Učitelji zaradi pomanjkanja gradiv v slovenskem jeziku

težimo k izdelovanju svojih gradiv, ki bodo v pomoč ne le učencem

in učiteljem ampak vsem ljudem, ki se ukvarjajo z računalništvom

in informatiko. Pri tem moramo biti izjemno iznajdljivi. Če na izbiro

nimamo slovenskega besedišča in nismo prevajalci, moramo

poiskati primerne besede. Sama najbolje poznam delo prevajalca,

saj sem se pri študiju prevajanja in tolmačenja velikokrat morala

znajti in poiskati še neobstoječo rešitev za zahtevani prevod.

Podobno nalogo ima tudi učitelj računalništva in informatike.

Za iskanje besed in njihovih razlag lahko posežemo po literaturi, še

lažje pa je, da si pomagamo z uporabo računalnika. Včasih so naše

police polnile ogromne knjige, danes pa prostor na disku zasedajo

elektronski viri. Strojno prevajanje je danes dostopno skoraj

vsakomur. Strojne prevajalnike najdemo na svetovnem spletu,

tako kot tudi druga programska orodja in elektronske slovarje,

glosarje in besednjake različnih področij. Elektronski slovarji so

tisti, ki nam danes še najbolj olajšajo delo. V zelo kratkem času

2

lahko brskamo po bazi podatkov s številnimi gesli. Uporabniku

prijazno je tisto orodje, ki je hitro, vsebuje veliko terminov in je

enostavno za uporabo. Vsak bo raje kot z zamudnim iskanjem

besed po knjigah pobrskal po elektronskih orodjih. Elektronska

orodja so temeljni elektronski vir vsakega prevajalca, pa ne le

prevajalca ampak tudi vsakega posameznika, saj živimo v

informacijski dobi, ko je delo z računalnikom zelo uporabno. Prav

zato sem se odločila, da na nek način olajšam delo in zberem

srednješolske izraze v elektronsko obliko, jim dodam kratek opis v

slovenskem jeziku in vse skupaj prevedem v angleški jezik.

Terminologijo sem zbrala iz srednješolskega učbenika Rada

Wechtersbacha z naslovom Informatika iz leta 2005. Terminologijo

je bilo potrebno spraviti tudi v obliko, prijazno uporabniku. Izbrala

sem si enostavno podatkovno bazo v Microsoft Accessu 2003, kjer

sem izdelala pogovorno okno z gumbi in okvirčki z besedilom. V

ozadju pa sem dodala skripto, pisano v programskem jeziku Visual

Basic, ki proži dejanja med uporabnikom in podatkovno bazo.

Diploma torej predstavlja harmonijo teorije in prakse. Na eni strani

se soočimo z različnimi pristopi iskanja informacij in terminologije v

procesu prevajanja, na drugi strani pa preko uporabe spoznamo

enostavni slovarček računalniških izrazov.

3

22 RRAAČČUUNNAALLNNIIKKII IINN ZZ NNJJIIMMII PPOOVVEEZZAANNAA OOPPRREEMMAA

Še pred nekaj leti so prevajalci uporabljali le pisalo ali pisalni stroj.

Leta 1980 so, na primer, uporabljali elektronski pisalni stroj

podjetja IBM. Rojstvo mikroprocesorja in osebnega računalnika

(ang. Personal Computer) je imelo velik pomen na področju

prevajanja. Produktivnost in donosnost se je povečala za tri- do

štirikrat. Današnji računalniki nam omogočajo tudi, da iščemo

odgovore po svetovnem spletu, komuniciramo z drugimi po svetu,

s tem pa prihranimo veliko dragocenega časa in truda. Danes se

računalništvo pojavlja povsod. Takšna veja je tudi vzgoja in

izobraževanje. Računalnik ni priljubljen le pri naravoslovnih

predmetih, kot sta računalništvo in tehnika, ampak tudi pri

družboslovnih, kot je prevajanje in tolmačenje jezika.

Kot navaja dr. Ivan Gerlič [6], lahko izpeljemo tri področja uporabe

računalnika v izobraževanju: področje računalniškega

izobraževanja, področje uporabe računalnika v izobraževalnem

procesu in področje uporabe računalnika v dejavnostih, ki

spremljajo izobraževanje. Pri oblikovanju modela uporabe

računalnika v izobraževanju izhajamo iz opredelitev uporabe

računalnika, ki so jih določili avtorji doma in po svetu. Model loči tri

področja, kot prikazuje Slika 1: primarno, sekundarno in terciarno

področje uporabe računalnika v izobraževanju.

Procese prevajanja in tolmačenja iz izvirnega jezika v ciljni jezik in

iskanje informacij, ki se med samim procesom prevajanja pojavijo,

bi uvrstila med Ekspertne sisteme I. generacije, saj sistemi

prevajanja in tolmačenja temeljijo na uporabi baz znanja in umetne

inteligence. Ne le da imamo elektronske slovarje in programe, ki

prevajajo namesto nas, razvija se tudi prepoznavanje govora in

drugi procesi, ki zahtevajo od računalnika »človeško« razmišljanje.

4

SSlliikkaa 11:: SSppllooššnnii mmooddeell uuppoorraabbee rraaččuunnaallnniikkaa vv iizzoobbrraažžeevvaannjjuu [[66]]

5

33 PPRREEVVAAJJAANNJJEE VV IINNFFOORRMMAACCIIJJSSKKII DDOOBBII

Prevajalci so izmed vseh strokovnjakov najbolj deležni novosti

informacijske dobe. Hitro rastoče število informacij, večanje

medkulturnih vplivov in nenehna virtualizacija osebnega in

poslovnega življenja izjemno vplivajo na delo prevajalca. Glavna

naloga prevajalca je, da prevede besedilo iz izhodiščnega jezika v

ciljni jezik tako, da ohrani tehnične in kulturne informacije. To

lahko stori le s pomočjo razširjenih baz znanja. Prevajanje zato

zahteva nove strategije in paradigme v metodologiji. V

nadaljevanju bom predstavila, kako v proces prevajanja vključimo

elektronske jezikovne vire. Pozorni moramo biti na to, da se

besedna zveza elektronska prevajalska orodja ne nanaša le na

strojno prevajanje (ang. Machine Translation). Sistemi strojnega

prevajanja so le eno izmed prevajalskih orodij.

SSlliikkaa 22:: PPrroocceess pprreevvaajjaannjjaa bbeesseeddiillaa

Strojno prevajanje zapostavlja komunikacijo, kulturne in

enciklopedične dimenzije, zato je vprašljivo, če sploh omogočajo

prevajanje. Pomembno je, da razumemo, da elektronska orodja

nikoli ne bodo nadomestila prevajalcev. Kljub temu potrebujemo

6

nekoga, ki bo iz slabega prevoda naredil dobrega, in ta nekdo je

človek. S pravilno uporabo orodij se izboljša kakovost in

učinkovitost prevoda, saj je kakovost merilo za oceno prevajalskih

orodij. Sam proces prevajanja besedila prikazuje Slika 2.

33..11 VVpplliivv ddiiggiittaalliizzaacciijjee iinn aavvttoommaattiizzaacciijjee nnaa

pprreevvaajjaannjjee

Živimo v svetu nenehnih sprememb in hitrega tempa življenja, zato

težimo k temu, da si delo čim bolj poenostavimo. Z avtomatizacijo1

procesa prevajanja največ prihranimo na času in seveda s tem

znižujemo tudi stroške dela. Zavedati se moramo, da v veliki meri

razbremenimo in olajšamo delo posameznikov le pri opravljanju

standardnih del. Delo pa si lahko olajšamo tudi, če imamo gradivo

že digitalizirano2. Takšno gradivo je mogoče neštetokrat

razmnožiti. Preko ustreznega računalniškega sistema ga je mogoče

posredovati kamorkoli in na poljubno število mest hkrati. Širjenje

svetovnega spleta je glavni vzrok višanja stopnje avtomatizacije in

digitalizacije na področju prevajanja. Računalniki in komunikacijski

sistemi so najpomembnejši v procesu razvoja. Telekomunikacija,

omrežja in računalniška industrija so industrijsko družbo spremenili

v informacijsko družbo, kot jo poznamo danes.

Kot ugotavlja avtorica Christa Hauenschild [7], predstavlja

pomemben del razvoja internacionalnega trga uvedba brezplačnih

spletnih računov, predvsem v Evropi. Izdelki in storitve so kodirani

v zaporedju ničel in enic, bitov in bajtov, ki potujejo po svetu v

drobcih sekunde. Računalniki so postali univerzalni. Ne le na

področju geografske porazdelitve ampak tudi na področju uporabe.

Postali so multifunkcionalne komunikacijske in informacijske

1 avtomatizacija -e ž [iz gr. autómatos samogiben] 1. uvajanje in uporabljanjeavtomatov v proizvodnem procesu 2. pretvarjanje določenih človekovih opravil vavtomatska pri večkratnem ponavljanju. (Slovar tujk, 2002, str. 93)2 digitalizacija -e ž [angl. digitalization] 1. postopek pretvorbe zveznih signalov vdiskretne (~ podatkov) RAČ., ELEKTRON. 2. uporaba računalniške tehnologije vfilmski produkciji v začetku 70. let 20. stol. FILM (Slovar tujk, 2002, str. 215)

7

naprave na vseh področjih življenja. Globalna računalniška omrežja

in svetovni splet nam omogočajo dostop do podatkov kadarkoli in

kjerkoli. Ključni uspeh ekonomskega napredka so informacije. Zato

potrebujemo dobra orodja, s katerimi ločimo dobre in koristne

informacije od balasta. Računalniška pismenost je postala «sine

qua non«3 uspeha.

33..22 IIKKTT vv pprreevvaajjaannjjuu

Prevajalci že dolgo uporabljajo računalnike in omrežja. Uporaba

informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v prevajanju je

danes «fait accompli«4 vsakega jezikovnega strokovnjaka.

Jezikovna služba Evropske komisije želi, da neodvisni prevajalci

uporabljajo visoko razvito informacijsko tehnologijo. »V poročilu

ASSIM iz leta 1997 je razvidno, da je 50% prevajalcev uporabljalo

elektronske slovarje in približno ena tretjina programe s

pomnilnikom prevodov.« (Frank Austerműhl, 2001, str. 7)

Z uporabo sodobnih tehnologij dosežemo boljšo kvaliteto in večjo

produktivnost, s pravilno uporabo elektronskih orodij pa povečamo

avtomatizacijo. Jasno je, da vedno večjih zahtev visoko-

kakovostnih prevodov tehničnih besedil več ne moremo

nadzorovati brez računalnikov. Produktivnost lahko izboljšamo le z

uporabo sodobnih metod informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Elektronski viri ponujajo številne prednosti. Slovarji strokovnih

področij v knjižnih oblikah hitro zastarajo. Še preden knjige

dosežejo knjižne police, njihova vsebina zastara. Vsak dan

nastajajo nove besede, še posebej na področju IKT, biotehnologije,

imunologije ali katerega koli drugega hitro razvijajočega se

3 pogoj, brez katerega ne gre (Angleško-angleški slovar:http://dictionary.reference.com/browse/sine%20qua%20non, obiskano 12. maj2008)4 [fetakompli] m neskl. (í) knjiž., redko kar je odločeno, opravljeno; izvršenodejstvo: o tem ne moremo več razpravljati, to je že fait accompli, knjiž. postavitinekoga pred fait accompli seznaniti ga s stvarmi, ki so že odločene, izvršene.(Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1997, str. 209)

8

strokovnega področja. Zato prihaja do tega, da so knjižni slovarji

ob izidu že pomanjkljivi. Elektronske slovarje lahko izdamo na

različnih elektronskih medijih ali jih postavimo na svetovni splet

brez zakasnitev, hkrati pa jih lahko nadgrajujemo z najnovejšimi

besedami in informacijami. Veliko založniških hiš je zato spremenilo

strategije izdajanja virov. Svoje izdelke raje izdajajo na digitalnih

medijih ali na svetovnem spletu. Dober primer tega je enciklopedija

Britanika (ang. Britannica) (http://www.britannica.com/, obiskano

17. marca 2008). Večina enciklopedij in znanstvenih revij, ki so

dragoceni viri za prevajalce, ne izhajajo v knjižni, ampak izhajajo v

digitalni obliki. Veliko časopisov in revij ponuja dostop do arhivov

na svetovnem spletu. Tako lahko v sekundi poiščemo podatke v

zbranih člankih. Tiskane izdaje zato preprosto ne morejo tekmovati

z digitalnimi, ker moramo prelistati celotno knjigo, da najdemo

iskani podatek.

Slika 3 prikazuje ekransko sliko enciklopedije Britanike.

SSlliikkaa 33:: EEnncciikkllooppeeddiijjaa BBrriittaanniikkaa

9

33..33 SSttrroojjnnoo pprreevvaajjaannjjee

33..33..11 KKaajj jjee ssttrroojjnnoo pprreevvaajjaannjjee??

Kot navaja Špela Vintar [12], se digitalne tehnologije v današnjem

svetu soočajo z nenehnimi spremembami. Računalniki so postali

prevladujoči v svetu prevodoslovja. Večina besedil se danes

posreduje v elektronski obliki po elektronski pošti. Svetovni splet je

postal vsakdanje orodje prevajalcev. Vendar pa kljub naraščanju

uporabe računalnikov le-ti ne bodo izpodrinili ljudi. Prevajalcem bo

še naprej v pomoč digitalna tehnologija, vendar računalniki še

naprej ostajajo le orodja v procesu prevajanja in človeka ne morejo

popolnoma nadomestiti.

Strojno prevajanje (ang. Machine Translation ali MT) vključuje

prevajanje, ki ga izvajamo s pomočjo računalnika in za to

namenjene programske opreme. V ta sklop spadajo enostavna

elektronska orodja za prevajanje, ki so zanimiva predvsem za

neprevajalce, in kompleksnejši sistemi, ki so namenjeni

strokovnjakom prevajanja.

Sistemi za strojno prevajanje vključujejo:

enojezične ali večjezične leksikone,

programe za morfološko analizo in sintezo,

programe za sintaktično analizo in sintezo,

programe za razreševanje večpomenskosti,

programe za prepoznavanje večbesednih semantičnih enot,

druge kompleksne mehanizme za avtomatski prevod.

Vintarjeva [12] uvršča strojno prevajanje v področje umetne

inteligence. S pomočjo računalnika lahko simuliramo človeško

razmišljanje. Ivan Gerlič [6] navaja, da metode umetne inteligence

ponazarjajo, kako predstaviti znanje in ga uporabiti pri reševanju

problemov. Za boljšo razumljivost poglejmo zgradbo ekspertnega

sistema, ki jo prikazuje Slika 4.

10

SSlliikkaa 44:: ZZggrraaddbbaa eekkssppeerrttnneeggaa ssiisstteemmaa [[66]]

Namen razvijalcev programske opreme je, da ustvarijo takšno

programsko opremo, ki bo reševala probleme ustvarjalno in ne bo

izvrševala le golih ukazov, pri tem pa bo nastajalo čim manj napak.

Z drugimi besedami lahko rečemo, da želimo takšne operacije, kot

jih opravljajo človeški možgani.

33..33..22 ZZggooddoovviinnsskkii pprreegglleedd

Različni viri navajajo začetek strojnega prevajanja dokaj podobno.

Kot navajata Hauenschild-ova in Heizmann-ova [7], se je vse

začelo v poznih 50-ih letih 19. stoletja. Takrat so bili programerji v

organizaciji, kot so Ameriške letalske sile, prepričani, da bodo

ustvarili takšno programsko opremo, ki bo človeški jezik prevedla v

angleški ali kateri koli drugi jezik. Prve resne raziskave na področju

strojnega prevajanja so pričeli izvajati takoj po vojni v Združenih

državah Amerike, natančneje na Tehnološkem inštitutu v

Massachusetts-u (ang. Massachusetts Institute of Technology).

Leta 1954 sta podjetje IBM (ang. International Business Machines

Corporation) in Univerza v Georgetown-u predstavili prvi sistem za

strojno prevajanje. Vseboval je prevajanje iz ruskega v angleški

jezik. To so bili seveda šele začetki strojnega prevajanja, zato je

takratni besednjak vseboval zgolj 250 besed in le 6 slovničnih

pravil. V naslednjih petdesetih letih so ameriške letalske sile

11

porabile milijone ameriških dolarjev v upanju, da bodo računalniki

nadomestili prevajalce. Vendar pa so bili rezultati drugačni od

pričakovanih, kar se je zgodilo zaradi dveh poglavitnih razlogov:

a) Računalniki so imeli navidezno neomejeno količino

pomnilnika za obdelavo podatkov, vendar je bilo nemogoče

vključiti ustvarjalnost človeškega mišljenja.

b) Človeški jezik ni sestavljen le iz znakov in simbolov, ki jih

lahko programiramo, priredimo in jih obdelamo z

računalnikom. Jezik je veliko bolj kompleksna stvar kot

seštevanje dveh števil, naj si gre za poezijo, filozofijo ali

tehnične predmete.

Kljub skromnim rezultatom je ameriška vlada v strateške namene

še naprej finančno podpirala projekte. Raziskovanje na področju

strojnega prevajanja pa se je pričelo tudi v Evropi in v Sovjetski

zvezi.

V začetku 60-ih let je težave pri strojnem prevajanju povzročalo

predvsem razreševanje večpomenskosti. Med večpomenskost

spadata pojma kot sta homonimija5 in polisemija6. Primer

homonima je beseda miška. Miška je lahko pomanjševalnica za

žival, lahko je ocvrto pecivo ali računalniška miška.

Hauenschild-ova in Heizmann-ova sta v svojem delu zapisala [7],

da je leta 1966 odbor ameriške vlade ALPAC na podlagi poročila

ukinil finančno pomoč vsem projektom na tem področju. Težišče

razvijanja strojnega prevajanja se je nato preselilo v Evropo, kjer

je imela vodilno vlogo Evropska gospodarska skupnost. Prvi sistem,

ki so ga podprli, je bil sistem za angleško-francoske prevode

Systran. Prvotno je bil projekt zasnovan v Združenih državah

Amerike za potrebe Ameriških letalskih sil. Sledila je podpora

5 Homonimi ali enakozvočnice so besede, ki sicer imajo enako glasovno podoboin več pomenov, med njimi pa ni videti kake metonimične ali metaforičnepovezanosti, niti si v danem trenutku ne moremo misliti, da bi bila taka zvezakdaj obstajala. (Slovenska slovnica, 2000, str. 115)6 Polisemija pomeni spremembo besed v času, lastnost besede, da ima večpomenov. (Slovar tujk, 2002, str. 904)

12

projektu EUROTRA za prevajanje med vsemi jeziki tedanje

Evropske gospodarske skupnosti. Začetni modeli strojnega

prevajanja so vsebovali le morfološko analizo. Prevajanje je

potekalo tako, da se je posamezna beseda zamenjala z besedo iz

dvojezičnega slovarja. Zaradi tega je velikokrat prišlo do

pomanjkljivega in napačnega prevoda. Pri projektu Systran so kot

rešitev ponudili takšno prevajanje, ki temelji na analiziranju

povedi. V prvi fazi se analizira izhodiščna stavčna struktura, v drugi

fazi poteka prevajanje iz izhodiščnega jezika v ciljni jezik, v zadnji

fazi pa se ponovno sestavi poved. Hkrati potekata tako

oblikoslovna analiza kot tudi sinteza. Takšnemu pristopu pravimo

transferni pristop, saj prevajanje razdeli v fazo analize,

dvojezičnega transfera in sinteze.

Za projekt EUROTRA je značilna mnogojezičnost. Strokovnjaki so

razvijali svoj pristop, ki se je imenoval interlingva7. Že samo ime

pove, da bo prevajanje temeljilo na vmesnem jeziku. Idealno bi

bilo, če bi takšen pristop prevajanja omogočal, da bi iz vmesne

oblike prevajali v vse jezike sveta. Toda pokazalo se je, da pristop

ni preprost. Posvetili so se raje iskanju medjezikovnih elementov

izbranih jezikov. Osredotočili so se na podobnost med jeziki, pri

odpravljanju napak pa na razlike.

Kot navaja Arturo Trujillo [11], danes prevladuje uporaba

transfernega pristopa. Strokovnjaki pa vedno bolj poudarjajo

empirični pristop. Za razjasnjevanje večpomenskosti uporabljajo

vzporedne korpuse, ki delujejo tako, da za vsako nejasnost

ponudijo zbirko primerov iz besedil. Vzporedni korpus vsebuje

izvirno besedilo in eno ali več prevodov istega besedila. Prevodne

enote, kot so stavki ali odstavki, so med seboj vzporedno

poravnane. Strojni prevajalniki delujejo tako, da primerjajo

7 Interlingva –e ž [inter- + lat. lingua jezik] pomožni jezik, ki sloni na latinščini inromanskih jezikih LINGV. (Slovar tujk, 2002, str. 508)

13

frekvence pojavitve besede ali besedne zveze in se na podlagi te

odločijo, katera beseda bo ustrezala prevodu.

Mnogi trdijo, da bodo računalniki kmalu nadomestili prevajalce.

Toda dokler se bodo ljudje sami odločali o pomenu in ga prilagajali

glede na namen besedila, bomo zagotovo potrebovali prevajalce.

Kot navajajo različni viri, so v zadnjih letih številne ustanove v

Združenih državah Amerike in po svetu začele proizvajati

programsko opremo za prevajanje iz enega jezika v drug jezik. Ta

programska oprema se razlikuje od najbolj enostavnih iskalnikov

besed za turiste do kompleksnih programov za prevajanje tehničnih

in znanstvenih podatkov. Vendar so se tako programerji kot tudi

uporabniki naučili, da kljub temu potrebujejo prevajalce. Arturo

Trujillo [11] pravi, da lahko s strojnim prevajanjem v najboljšem

primeru dosežemo 60 % natančnost prevoda. Popolno natančnost

lahko dosežemo le, če besedilo po strojnem prevajanju uredi še

prevajalec.

Večina sodobnih sistemov strojnega prevajanja je namenjena

večjim jezikom. Tu seveda ni vključen slovenski jezik. Prevajalski

programi se med seboj razlikujejo po kvaliteti in ceni. Boljši sistemi

strojnega prevajanja imajo vgrajene strokovne leksikone, ki

pomagajo pri pravilnem odločanju o večpomenskosti besed in

besednih zvez. Nekateri programi nam omogočajo, da shranimo

prevedena in popravljena besedila. Ta besedila lahko uporabimo pri

novih prevodih in iz njih črpamo iskano besedišče.

Drugačna zgodba je bila na slovenskih tleh. Da bi lahko izdelali

sodobni sistem strojnega prevajanja v slovenskem jeziku,

potrebujemo zbrano terminologijo. Če so v tujini razvijali predvsem

elektronska orodja, se je v Sloveniji začelo komaj razvijati knjižno

gradivo. Kot ugotavlja Vladimir Batagelj [3], je v 1. polovici 60-ih

let v zbirki Sigma izšlo več knjižic, ki so v slovenski prostor vnašale

nova področja matematike, povezana z računalništvom. Področja,

kot so verjetnostni račun, teorija informacij, matematična logika in

14

druga, so orala ledino pri izrazju. Precej novosti, tako po vsebini,

kakor tudi po izrazju, je uvedel France Križanič v svojih

matematičnih učbenikih za gimnazijce, ki so izhajali v tem času.

Profesor Križanič je med svojim študijem v Moskvi napisal knjigo o

elektronskih računalnikih, ki je leta 1960 izšla v zbirki Sigma. V

njej je opisal osnove številskih sestavov, vezij, programiranja in

uporabe računalnikov. Na področju računalništva se je začelo

razvijati izrazje z delovanjem računalnika ZUSE Z-32. Začeli so

nastajati prvi priročniki o uporabi in numerični analizi. Pomembna

spodbuda nadaljnjemu razvoju računalništva pri nas je bil kongres

mednarodnega računalniškega združenja IFIP, ki je bil leta 1971 v

Ljubljani. Ob tej priliki je Elektrotehniška zveza izdala obsežno

knjigo Elektronski računalniki, ki vsebuje tudi slovarček z več kot

500 izrazi s področja računalništva. Okoli leta 1970 so se začele

priprave za uvajanje računalništva v srednje šole. Poskrbeti je bilo

potrebno za slovensko izrazje. Med pomembnejše prispevke v tej

smeri še sodijo prav gotovo Vilfanova prevoda obeh Wirthovih

knjig, Virantov Uvod v računalništvo in Kozakove Podatkovne

strukture in algoritmi. V 80-ih letih se je za računalnike zanimalo

vedno več ljudi. Nastajalo je vedno več gradiva in literature,

nekatere knjige so vsebovale slovarčke pojmov s področja

računalništva. Leta 1984 je nastala knjižica ABC računalništva

avtorja dr. Ivana Gerliča. Namenjena je bila mladini. Knjižica je na

koncu vsebovala slovarček računalniških izrazov. Matjaž Gams je s

sodelavci izdal Računalniški slovarček, Slobodan Simič pa

Pojmovnik računalniških komunikacij. Pomembno vlogo pri skrbi za

slovensko računalniško izrazje v osemdesetih in devetdesetih imata

reviji Moj mikro in Monitor. Prelomnico predstavlja tudi leto 1993,

takrat so se pri podjetju MacAda odločili za prevajanje Systema 78.

Izkazalo se je, da je bila večina prevodov neustreznih. Z vsakim

prevodom je nastajala terminologija za interno uporabo. V letih

8 Operacijski sistem na Mac računalnikih

15

1993/1994 za baze podatkov, kot so slovarji v računalniški obliki,

ni bilo ustreznih programov in formatov, ki bi ustrezali specifičnim

zahtevam. Klasične baze podatkov, ki so bile na voljo, niso

zadostile vsem zahtevam.

Kot omenja Mija Oter [54], so bili računalniški slovarji ena prvih

dosežkov na področju razvoja računalniškega izrazja v slovenskem

jeziku. Strokovni računalniški slovarji, ki jih imamo trenutno v

slovenskem jeziku v knjižni obliki, so izvirni ali pa prevedeni po

tujem delu in samo izjemoma vsebujejo opise pomenov. Nekaj

slovarjev je takih, ki so jih izdala posamezna društva ali podjetja

zgolj za interno uporabo. Slovar slovenskega knjižnega jezika nima

posebnega kvalifikatorja za računalništvo. Nekateri računalniški

izrazi se pojavijo pod kvalifikatorjem elektr. Danes si namesto

strojnih prevajalnikov pomagamo z elektronskimi slovarji in

terminološkimi bazami za slovenski jezik.

16

33..33..33 SSpplleettnnii pprreevvaajjaallnniikkii

Za nas koristni so predvsem prevajalniki, ki jih najdemo na

svetovnem spletu. Ponekod so integrirani tudi v spletne iskalnike,

tako kot je Babelfish integriran v spletni iskalnik Alta Vista. Slika 5

prikazuje spletni prevajalnik Babelfish.

SSlliikkaa 55:: PPrriimmeerr sspplleettnneeggaa pprreevvaajjaallnniikkaa BBaabbeellffiisshh99

Obstaja več vrst prevajalnikov besedil v tuje jezike. Nekateri izmed

njih so popolnoma brezplačni, spet drugi potrebujejo registracijo,

nekateri pa so celo plačljivi. Vsak pa ima pozitivne in negativne

lastnosti. Namenjeni so prevajanju enostavnih besed in besednih

zvez, velikokrat pa za prevajanje le v večje jezike sveta.

Nam najbolj poznani so najpogosteje uporabljeni spletni

prevajalniki, ki jih prikazuje Tabela 1.

9 http://babelfish.yahoo.com/, obiskano 17. marec 2008

17

TTaabbeellaa 11:: SSeezznnaamm nneekkaajj nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjeenniihh sspplleettnniihh

pprreevvaajjaallnniikkoovv

Spletni

prevajalnikiSpletni naslov Kratka razlaga

Babel

http://babelfish.altavi

sta.com/ (obiskano

17. marec 2008)

Spletni prevajalnik lahko

prevede odsek besedila ali

celotno spletno stran v največje

jezike sveta. Uporaba je

brezplačna.

Systran

http://www.systran.co

.uk (obiskano 17.

marec 2008)

Enostavni spletni prevajalnik

lahko prevede besedilo ali

spletno stran v večje jezike

sveta. Uporaba je brezplačna.

World Lingo

www.worldlingo.com/e

n/websites/url_transla

tor.html (obiskano 17.

marec 2008)

Na izbiro je: prevajanje besedil,

dokumentov, spletne strani in

elektronskega sporočila.

Uporaba prevajalnika je

brezplačna.

PROMT

http://www.online-

translator.com/srvurl.

asp?lang=en

(obiskano 17. marec

2008)

Prevajalnik spletnih strani za

večje svetovne jezike. Uporaba

je brezplačna.

Langenberg

http://translation.lang

enberg.com/

(obiskano 17. marec

2008)

Prevajalnik fraz ali besed.

Brezplačen za uporabo.

SDL

http://www.freetransl

ation.com/ (obiskano

17. marec 2008)

Prevajalnik besedila in spletne

strani. Brezplačen za uporabo.

Word2word

http://www.word2wor

d.com/dictionary.html

(obiskano 17. marec

2008)

Portal, kjer so izbrani

prevajalniki različnih jezikov.

18

iTools

http://www.itools.com

/lang/ (obiskano 17.

marec 2008)

Ponuja iskanje besed ter prevod

posamezne besede, celotnega

besedila ali spletne strani.

Uporaba je brezplačna.

Windows live

http://translator.live.c

om (obiskano 17.

marec 2008)

Prevajalnik ponuja prevajanje

besedila in spletne strani.

Uporaba je brezplačna. Spletna

stran vsebuje še dodatne

povezave na druge slovarje.

Dictionary.com

http://dictionary.refer

ence.com/translate/

(obiskano 17. marec

2008)

Spletna stran ponuja prevajanje

besedila v večje svetovne jezike.


Reverso

translation

software

http://www.reverso.n

et/text_translation.as

p?lang=EN (obiskano

17. marec 2008)

Ponuja prevajanje poljubnega

besedila v največje svetovne

jezike. Uporaba je brezplačna.

Translation

Services USA

http://www.translatio

n-services-

usa.com/free.shtml

(obiskano 17. marec

2008)

Prevajanje fraz ali besed,

identificiranje jezika, prevod

posamezne besede, spletne

strani. Uporaba je brezplačna.

Free Language

translation

http://www.quickfoun

d.net/webdev/languag

e_translation_tools.ht

ml (obiskano 17.

marec 2008)

Uporabniku omogoča prevajanje

besedila ali spletne strani v

največje svetovne jezike.

Uporaba prevajalnika je

brezplačna.

e-

freetranslation

http://www.e-

freetranslation.com/

(obiskano 17. marec

2008)

Ponuja prevajanje do 150 besed

ali spletne strani v večje

svetovne jezike. Uporaba

prevajalnika je brezplačna.

Google

http://translate.googl

e.com/translate_t

(obiskano 17. marec

2008)

Ponuja prevajanje besedila ali

spletne strani v večje svetovne

jezike. Uporaba prevajalnika je

brezplačna.

19

Kot navaja Morry Sofer [10], so nam spletni prevajalniki velikokrat

v pomoč, ko hitro potrebujemo pomen besede ali besedne zveze,

če nismo vešči v tujem jeziku. Vendar se kaj hitro lahko zgodi, da

pride do napačnega prevoda. Zato moramo pri takih prevajalnikih

biti pozorni na naslednje:

Besedilo se prevede na spletni strani, kjer je prevajalnik.

Prevajanje ni lahek posel. Človek lahko veliko bolje prevede

besedilo iz enega v drugi jezik, saj ima lahko določena

beseda različne pomene v različnih kontekstih. Spletni

prevajalnik se ne ozira na kontekste besedil in ne loči

odtenkov. Zgodi se lahko, da je prevod celo smešen.

Jezikovne možnosti so omejene.

Nujni so popravki po opravljenem prevodu.

Za slovenski jezik se spletni prevajalniki še razvijajo. Njihova

kvaliteta je slaba, saj vsebujejo izredno malo besed. Napake pa se

pojavljajo ne le pri izbiri besed ampak tudi v sami slovnični

pravilnosti besedila, saj vemo, da je slovnica slovenskega jezika

poleg pravil še polna posebnosti, ki jih moramo upoštevati pri

pisanju in prevajanju besedil. Primera spletnega prevajalnika za

slovenski jezik sta Presis (Amebis, http://presis.amebis.si/,

obiskano 17. april 2008) in InterTran (InterTran,

http://intertran3.tranexp.com/Translate/result.shtml, obiskano 5.

maj 2008).

33..33..44 UUppoorraabbaa ssttrroojjnneeggaa pprreevvaajjaannjjaa

Določena jezikovna okolja omogočajo uporabo strojnega

prevajanja. Gre za takšna besedila, katerim je skupno ponavljanje

izrazov. Poglejmo nekaj primerov:

a) Kanadski urad za vreme prevaja vremenske napovedi v

angleškem in francoskem jeziku. Število besed v dnevni

vremenski napovedi je omejeno in ga lahko prevedemo z

20

računalnikom iz enega jezika v drug jezik. (Spletna stran

kanadskega urada za vreme

http://www.weatheroffice.gc.ca/canada_e.html, obiskano 18.

maj 2008)

b) Drugi primer so uradna poročila, ki vsebujejo enostavna

vprašanja. Organizacija, kot je NATO, lahko s pomočjo

strojnega prevajanja samodejno prevede poročila v 10

različnih jezikov. (Spletna stran organizacije NATO,

http://www.nato.int/, obiskano 18. maj 2008)

c) Strojno prevajanje uporablja tudi podjetje iz zvezne države

Illinois, ki prodaja kmetijsko mehanizacijo. Za uspešnost

prodaje potrebujejo navodila za uporabo strojev v številnih

jezikih. Zato so veliko denarnih sredstev vložili tudi v razvoj

programske opreme za strojno prevajanje. Interni program

jim omogoča spreminjanje in posodabljanje tehnične

literature s čim manjšimi denarnimi stroški. (Spletna stran

Urada za kmetijstvo, http://www.ilfb.org/default.asp,

obiskano 18. maj 2008)

Frank Austerműhl [1] opozarja, da prevajalci ne marajo urejanja

besedil po tem, ko so besedila že prevedena s strojnimi

prevajalniki, saj je delo težje in vzame veliko več časa, kot če bi

sami prevajali neposredno iz izvirnega v ciljni jezik. Največjo korist

strojnega prevajanja imajo razvijalci programske opreme in

prevajalci, ki delajo s temi programi, ali pa tisti, ki urejajo besedila

po samem postopku prevajanja. Strojno prevajanje prevoda torej

ni pocenilo, zato ne predstavlja grožnje prevajalcem.

V številnih industrijskih vejah so strojni prevajalniki že delno ali

popolnoma nadomestili človeka. Zanje so značilna predvsem

enostavna besedila, kjer zadošča le grobi prevod. Z vso tehnologijo

je danes potrebne le malo iznajdljivosti, da najdemo pravilne

besede. Računalniška orodja nam omogočajo kakovostnejše

prevajanje nekaterih besedil, sodobne informacijske in

21

komunikacijske tehnologije pa nam nudijo dostop do podatkov z

vsega sveta.

33..33..55 SSttrroojjnnii pprreevvaajjaallnniikkii zzaa sslloovveennsskkii jjeezziikk

Za slovenski jezik imamo nekaj poskusnih strojnih prevajalnikov.

Na tem področju se trudijo jezikoslovci, ki razvijajo jezikovne

tehnologije. Slovenski jezik je izjemno zapleten jezik, vendar je

največja ovira ta, da za slovenščino šele gradimo osnovne

jezikovne vire in orodja, ki bodo v pomoč strojnim prevajalnikom.

Orodja, ki jih potrebujemo za uporabni strojni prevajalnik so

naslednja:

programi za analizo oblikoslovnih lastnosti besed in besednih

zvez,

korpusi,

dvojezični leksikoni itd.

Kot navaja Britanika10, je korpus definiran kot zbirka besedil

določene teme, ki se uporablja za lingvistično analizo. Korpusi

vsebujejo dele besedil ali celotna besedila, kar je uporabniku v

veliko pomoč, saj lahko poišče besedo in razbere ne le njen pomen

ampak tudi sobesedilo, v katerem se pojavlja.

Za razliko od korpusa vsebujeta tezaver in slovar zgolj besede ali

besedne zveze. Tezaver11 je seznam deskriptorjev12 in dodatnih

informacij, ki določajo njihovo uporabo. Osnova tezavra je

natančen in kontroliran besednjak deskriptorjev. Deskriptorjem so

dodane informacije o sinonimih, sorodnih izrazih, rabi v preteklosti,

omejitvah pri povezovanju z ostalimi deskriptorji ali drugačnimi

10 Spletna enciklopedija Britanika, http://www.britannica.com/, obiskano 20. maj200811 Filozofska fakulteta Ljubljana, Informatika 1, http://www.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/i1/p3/p3.html, obiskano 20. maj 200812 Deskriptorji so dogovorjene in standardizirane ključne besede ali ključne fraze.Posamezen deskriptor opisuje točno določeno vsebino in samo ta deskriptoropisuje to vsebino. [53]

22

elementi vsebinskega opisa, informacije o umestitvi deskriptorjev v

skupno semantično strukturo tezavra in druge. Tezavri pokrivajo

posamezna področja znanosti in tehnologije. Tezavru so dodani

tudi indekserji, ki urejajo splošna načela indeksiranja, specifične

aspekte uporabe posameznih deskriptorjev, pogoste težave in

napake.

Slovar vsebuje abecedno urejen seznam besed in besednih zvez,

ki vsebujejo informacijo o besednih oblikah, izgovorjavi, funkciji,

etimološki rabi, pomenu, sintaktični in idiomatični uporabi.

Na področju strojnih prevajalnikov razvijajo programsko opremo na

Institutu Jožefa Stefana (http://www.ijs.si/, obiskano 15. april

2008). Projekt ELAN vsebuje korpus, ki je največji slovenski

dvojezični korpus. Polovico besedila ima zapisanega v slovenskem

jeziku, drugo polovico pa v izbranem tujem jeziku. Vsebuje 15

vzporednih besedil, milijon besed, prevodov iz slovenščine v

angleščino in obratno. Besedila so komentirana in poravnana po

povedih. (Slovensko-angleški vzporedni korpus,

http://nl.ijs.si/elan/, obiskano 15. april 2008)

Elan vsebuje besedila s področij:

zakonodaje Evropske Unije (kmetijstvo, ekologija, strategija

za vključevanje itd.),

gospodarstva,

računalništva,

farmakologije,

leposlovja.

Z razvijanjem slovenskih strojnih prevajalnikov se ukvarjajo tudi

komercialna podjetja. Najuspešnejše med njimi je podjetje Amebis.

Podjetje je razvilo prevajalnik z imenom Presis

(http://presis.amebis.si/, obiskano 5. maj 2008). Namenjen je

prevajanju besedil iz slovenskega jezika v tuje jezike in obratno.

Kot je iz podatkov podjetja Amebis razvidno, je zaradi upoštevanja

slovničnih pravil slovenskega in drugih jezikov Amebis Presis

23

učinkovitejši od klasičnih prevajalskih orodij, še posebej v

kombinaciji z elektronskimi slovarji, ki jih je razvilo podjetje

Amebis. Slika 6 prikazuje poskusno aplikacijo prevajalnega sistema

Amebis Presis.

SSlliikkaa 66:: PPoosskkuussnnaa aapplliikkaacciijjaa pprreevvaajjaallnneeggaa ssiisstteemmaa AAmmeebbiiss PPrreessiiss1133

Nemogoče je pričakovati, da bo Amebis Presis vsako besedilo

vedno in v celoti pravilno prevedel, saj je to zaradi spreminjajočih

se jezikov, pomenskih odtenkov in različnih želja uporabnikov

skoraj nemogoče. Zato pa je prevajanje z uporabo prevajalnega

sistema Amebis Presis precej hitrejše od klasičnega ročnega

prevajanja, s tem prihranite čas in zmanjšate stroške.

Poleg Presisa je podjetje razvilo še slovnični pregledovalnik BesAna

(http://besana.amebis.si/, obiskano 2. avgust 2008) in sintetizator

govora Govorec (http://govorec.amebis.si/, obiskano 2. avgust

2008). BesAna je programski paket, ki odkriva slovnične in

slogovne napake v slovenskih besedilih. Napako odkrije in

predlaga, kako jo popraviti. Uporabniku v obvestilu opiše, kaj je

narobe. Namenjen je vsem, ki pišejo besedila, saj veliko pripomore

k slovnični pravilnosti napisanega. Govorec je sintetizator govora.

13 http://presis.amebis.si/, obiskano 5. maj 2008

24

Slovensko besedilo pretvori v govor. Programski paket besedilo

analizira, pretvori simbole v besede, besedilo naglasi, določi

izgovarjavo in prebere.

33..44 PPrrooggrraammsskkaa oorrooddjjaa zzaa pprreevvaajjaannjjee

Frank Austerműhl v svojih raziskavah [1] ugotavlja, da se v zadnjih

letih razvijajo orodja, ki poskušajo olajšati, optimizirati in poceniti

prevajanje. Med orodja za računalniško prevajanje (ang.

Computer-assisted translation, computer-aided translation ali CAT)

sodijo vse jezikovne tehnologije, ki prevajalcu omogočajo uporabo

informacijsko-komunikacijske tehnologije. Nekatera napredna

programska orodja za prevajanje vključujejo tudi strojno

prevajanje. Orodja za računalniško prevajanje pokrivajo široko

področje orodij, od tistih zelo preprostih do zahtevnejših orodij.

Med ta orodja uvrščamo:

črkovalnike,

pregledovalnike slovnice,

urejevalnike besedil,

urejevalnike spletnih strani,

elektronske slovarje,

elektronske enciklopedije,

slovarje sopomenk (tezavre),

programe s pomnilnikom prevodov,

terminološke banke,

programsko opremo za lokalizacijo.

Digitalne zbirke časopisnih člankov služijo prevajalcu kot dragocen

vir podatkov, videokonferenčne sisteme pa uporabljajo kot

komunikacijsko sredstvo. Uporabni so še: programska oprema za

grafično obdelavo, seznami poštnih naslovov, elektronske revije

itd.

25

33..44..11 ČČrrkkoovvaallnniikk

Črkovalnik je program, katerega funkcija je odkrivanje tipkarskih

napak v besedilu. Sestavljen je iz dveh delov: programskega dela

in slovarskega dela. Osnovna funkcija programskega dela je

preveriti, ali beseda v slovarju obstaja ali ne. Poleg tega pa nam

vrne tudi nasvet, če program zazna napako.

SSlliikkaa 77:: DDiiaaggrraamm ddeelloovvaannjjaa ččrrkkoovvaallnniikkaa

26

Slovarski del je abecedno urejen seznam besed. To so predvsem

nove besede, ki jih ustvarjalci slovarja zbirajo iz besedil ali pa

besede, ki jih uporabljamo najpogosteje. Program razdeli zapisno

besedilo na besede in za vsako besedo ugotovi, ali je njen zapis

pravilen. V slovenskem črkovalniku so vse besede preverjene v

slovarju slovenskega knjižnega jezika ali v slovenskem pravopisu in

so vnesene v vseh morfoloških oblikah. Z naprednejšimi tehnikami

pregledovanja, ki vključujejo še skladenjska pravila, se zaenkrat

naši strokovnjaki še ne ukvarjajo. Črkovalniki so vgrajeni tudi v

urejevalnike besedil.

Aleš Košir je v svojem članku [8] o črkovalnikih izpostavil

naslednje:

Ispell: eden prvih razširjenih prostih črkovalnikov,

prilagojenih tudi za slovenščino

(http://www.gnu.org/software/ispell/ispell.html, obiskano 2.

avgust 2008).

Aspell: sodobni prosti črkovalnik, ki je nadomestil Ispell

(http://aspell.net/, obiskano 2. avgust 2008).

Novi aspell: priporočeni prosti črkovalnik prostih programov

(http://www.mail-archive.com/aspell-

[email protected]/msg00052.html, obiskano 2. avgust

2008).

Myspell: prvi komercialni slovenski črkovalnik, ki ga je

napisal Miha Mazzini leta 1990

(http://en.wikipedia.org/wiki/MySpell, obiskano 2. avgust

2008).

BesAna (besedna analiza): poenostavljen črkovalnik

podjetja Amebis (http://besana.amebis.si/, obiskano 2.

avgust 2008).

27

33..44..22 PPrreegglleeddoovvaallnniikk sslloovvnniiccee

Pregledovalnik slovnice odkriva slovnične in slogovne napake v

besedilih. V njih odkriva nekatere najznačilnejše napake in

največkrat tudi predlaga, kako napake popravimo. Pri obvestilih o

napakah prikaže razlago, kaj naj bi bilo narobe. Tudi če vemo, kako

se nekaj prav napiše, se lahko zgodi, da pri preverjanju

spregledamo napako. To je še posebej pogost pojav, ko beremo

svoje besedilo. Pregledovalnik slovnice ne zna najti vseh vrst

napak, marsikatera napaka pa postane opazna šele na pomenski

ravni, kar je za računalniško tehnologijo še nedosegljivo. Zaradi

tega lahko program svetuje neustrezen popravek, vseeno pa

tistemu, ki ureja besedilo, pomaga, da hitro odpravi očitne napake

in se lahko bolj posveti drugim vidikom besedila. Pregledovalniki

slovnice so največkrat vgrajeni v urejevalnike besedila.

Preverjanje črkovanja in slovnice v Microsoft Wordu

(http://office.microsoft.com/sl-

si/word/CH060830131060.aspx, obiskano 2. avgust 2008),

AbiWord (http://www.abisource.com/, obiskano 2. avgust

2008),

BesAna (http://besana.amebis.si/, obiskano 2. avgust

2008).

33..44..33 UUrreejjeevvaallnniikk bbeesseeddiill

Popravljanje natipkanega besedila, ki je bilo shranjeno na

magnetnem traku, je bilo zelo zapleteno. Lažje je bilo natipkati

novega, kot popraviti starega. Prvi računalniški program, ki je bil

namenjen urejanju besedil, je ugledal luč sveta leta 1977. Delo z

njim je bilo preprosto in učinkovito, zato se je program hitro razširil

med uporabnike. Danes je pisanje in urejanje besedil najbolj

28

razširjeno opravilo, ki ga opravljamo z računalnikom. Poleg pisanja,

popravljanja, urejanja in oblikovanja lahko z urejevalnikom besedil

sprotno preverjamo besedila s črkovalnikom, spajamo več

sestavkov v enoten zapis, prenašamo dele besedila iz enega

odstavka v drugega itd.

Trije najpogosteje uporabljeni urejevalniki besedil:

Microsoft Word (http://office.microsoft.com/sl-

si/word/default.aspx, obiskano 2. junij 2008),

WordPad (http://en.wikipedia.org/wiki/WordPad, obiskano

2. junij 2008),

TextPad (http://www.textpad.com/, obiskano 2. junij 2008).

33..44..44 UUrreejjeevvaallnniikk sspplleettnniihh ssttrraannii

Če prevajamo spletne vsebine in želimo prevedeno besedilo objaviti

na spletu, je zaželeno, da poznamo tudi osnove spletnega urejanja.

Za delo s sodobnimi urejevalniki ni potrebno predznanje

računalništva, zaželeno je le poznavanje katerega koli urejevalnika

besedil, saj se urejevalniki spletnih strani uporabljajo podobno kot

urejevalniki besedila. Če sami obvladamo urejanje, ne potrebujemo

nikogar drugega, da naredi to namesto nas.

Dva najpogosteje uporabljena urejevalnika spletnih strani:

Microsoft FrontPage (http://office.microsoft.com/en-

us/frontpage/FX100743231033.aspx, obiskano 2. avgust

2008),

Adobe Dreamweaver

(http://www.adobe.com/products/dreamweaver/, obiskano

2. avgust 2008).

29

33..44..55 EElleekkttrroonnsskkii sslloovvaarr

Pomembno orodje vseh, ki se ukvarjajo z jezikom, so slovarji.

Dokler pri delu uporabljamo en sam slovar in je iskanje omejeno le

na iskanje po geslih, je delo z običajnim slovarjem v knjižni obliki

enostavno, vendar zamudno. Če uporabljamo več slovarjev hkrati,

je delo z običajnimi slovarji naporno in še bolj počasno. Tu se

pokaže prava moč in uporabnost elektronskih slovarjev. Zato raje

kot po tradicionalnih posegamo po elektronskih slovarjih. Slika 8

prikazuje, kako bi lahko razdelili slovarje.

SSlliikkaa 88:: DDeelliitteevv sslloovvaarrjjeevv

Prvi elektronski slovarji so se pri nas pojavili že pred letom 1990,

ko so bili osebni računalniki v primerjavi z današnjimi še zelo

počasne in okorne naprave. Kljub temu so dosegli zavidljivo raven

uporabe, ki se je z leti zaradi hitrejše strojne opreme, večje

uporabnosti in širšega nabora dostopnih slovarjev še povečala.

30

Elektronski slovarji imajo tudi to prednost, da jih hitreje

posodabljamo in nadgrajujemo. Preden se slovar natisne,

nastanejo nove besede. Tako se velikokrat zgodi, da je slovar ob

izidu že pomanjkljiv. Še posebej se to dogaja na hitro razvijajočih

se strokovnih področjih, kot sta na primer računalništvo in

medicina, ali katerem koli drugem področju znanosti, kjer skoraj

vsak dan nastane nova beseda. Nekaj primerov spletnih slovarjev

prikazuje Tabela 2.

TTaabbeellaa 22:: SSeezznnaamm nneekkaajj nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjeenniihh sspplleettnniihh

sslloovvaarrjjeevv

Spletni slovarji Spletni naslov Kratka razlaga

Prevajalski viri

http://evroterm.gov.si/slo

var/slovar.html (obiskano

25. junij 2008)

Prosto dostopni slovarji za

različne svetovne jezike

različnih strokovnih in

tematskih področij.

Inštitut za

proste slovarje

http://www.slovarji.org/v

sebina/ (obiskano 25.

junij 2008)

Prosti slovarski bazi

angleškega in francoskega

jezika.

Katalog OKO

http://www.zrc-

sazu.si/oko/Slovarji.htm

(obiskano 25. junij 2008)

Angleški slovarji različnih

področij: moda, okolje,

popotništvo, …

CMK

http://www.mf.uni-

lj.si/cmk/www-

viri/slovarji.html-l2


Najpomembnejši spletni

svetovni angleški slovarji.

Dictionary.com

http://dictionary.referenc

e.com/ (obiskano 25.

junij 2008)

Angleški slovar, ki poleg

slovarskega dela vključuje

tudi tezaver, enciklopedijo in

brskanje po spletu.

Webster

http://www.merriam-

webster.com/ (obiskano

25. junij 2008)

Eden boljših angleško-

angleških slovarjev.

31

Onelookhttp://www.onelook.com/


Angleški slovar, ki omogoča

iskanje besed ali besednih

zvez.

Islovar

http://www.islovar.org/is

kanje_enostavno.asp


Računalniški slovar.

Computer use

http://www.computeruser

.com/resources/dictionary

/ (obiskano 25. junij

2008)

Angleški slovar računalniških

izrazov.

Tech terms

http://www.techterms.co

m/ (obiskano 25. junij

2008)

Slovar računalniških in

tehnoloških izrazov.

Hyper

dictionary

http://www.hyperdictiona

ry.com/ (obiskano 25.

junij 2008)

Več slovarjev na enem

mestu.

Your dictionary

http://www.yourdictionar

y.com/diction5.html


Prosto dostopni slovarji za

angleški jezik različnih

strokovnih in tematskih

področij

MSZS

http://www.mszs.si/euryd

ice/term/term.htm


Obsega terminologijo s

področja vzgoje in

izobraževanja.

33..44..66 EElleekkttrroonnsskkaa eenncciikkllooppeeddiijjaa

Pri iskanju informacij s področja računalništva in informatike si

lahko pomagamo tudi z enciklopedijo14. Včasih le v tradicionalnih

knjižnih izdajah, danes pa je večjo količino podatkov moč najti

mnogo hitreje v elektronskih enciklopedijah. Elektronska

enciklopedija se od knjižne loči po tem, da izhaja v elektronski

obliki in lahko vsebuje multimedijske elemente. Z elektronsko

izdajo se prihrani veliko finančnih in drugih sredstev, saj je izdaja

knjižne enciklopedije dolgotrajno delo. Prav tako se lažje in hitreje

14 Enciklopedíja –e ž (í) knjižno delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeškevednosti. (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1998, str. 200)

32

posodablja. Najpomembneje za prevajalca pa je iskanje razlage

določenega pojma. V primerjavi s knjižno izdajo poteka iskanje v

elektronski izdaji zelo hitro. Za elektronsko enciklopedijo so

značilne hiperpovezave, ki nam omogočajo hitro listanje med

povezanimi informacijami. Pri elektronski enciklopediji gre za

brskanje po različnih spletnih straneh, ki so med seboj povezane s

hiperpovezavami. Boljše in obsežnejše elektronske enciklopedije

vsebujejo še večpredstavnostne vsebine, kot je film, animacija,

zvočna datoteka in druge večpredstavnostne vsebine, ki

uporabnika pritegnejo in ga vključijo v dvosmerno komunikacijo.

Kako poteka iskanje po elektronski enciklopediji, prikazuje Slika 9.

SSlliikkaa 99:: IIsskkaannjjee iinnffoorrmmaacciijj [[66]]

33

Ena izmed najbolj razširjenih enciklopedij na spletu je enciklopedija

Britanika. Prvo knjižno izdajo je doživela leta 1768 v Edinburgu na

Škotskem. Še pred dobrim desetletjem je bilo moč enciklopedijo

dobiti le kot zbirko 32-ih debelih knjig. Ko se je pojavila zgoščenka,

so v začetku 90-ih let pričeli z izdajo v elektronski obliki. Vendar pa

je pojav brezplačnih informacij na svetovnem spletu povzročil, da

so vsebino enciklopedije postavili tudi na svetovni splet.

Enciklopedija pokriva različna področja, kot so umetnost, knjige,

poslovne informacije, izobraževanje, zabava, zdravje, zgodovina,

filozofija, politika, religija, znanost itd. (Enciklopedija Britanika,

http://www.britannica.com, obiskano 15. april 2008) Poleg

Britanike poznamo še več splošnih enciklopedij, ki jih prikazuje

Tabela 3.

TTaabbeellaa 33:: NNeekkaajj nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjeenniihh sspplleettnniihh ssppllooššnniihh

eenncciikkllooppeeddiijj

Enciklopedija Spletni naslov Opis

Britanika

http://www.britannic

a.com/ (obiskano

15. april 2008)

Enciklopedija Britanika je kraljica

med spletnimi enciklopedijami. S

članki, biografijami, opisi,

zemljevidi, slovarji in

večpredstavnostno obogatenimi

spletnimi odstavki pokriva vsa

področja raziskovanja. Za popolni

dostop do gradiv je potrebna

registracija. Poskusna uporaba

enciklopedije je brezplačna,

nadaljnja uporaba se plača.

34

Encarta

http://encarta.msn.c

om/ (obiskano 15.

april 2008)

Vsebuje več kot 42 000

enciklopedičnih člankov, ki

zadovoljijo še tako zahtevnega

uporabnika. Poleg tega vsebuje tudi

vodnik po literaturi, zgodovinske

dokumente, govore slavnih

govorcev in druge arhive. Uporaba

je brezplačna.

HighBeam

Encyclopedia

http://www.encyclop

edia.com/ (obiskano

15. april 2008)

Deluje na principu hiper iskalnika, ki

brska po več enciklopedijah hkrati

in ponudi uporabniku najboljšo

možnost. Uporaba je brezplačna.

Wikipedia

http://www.wikipedi

a.org/ (obiskano 15.

april 2008)

Enciklopedija wikipedija ponuja

uporabniku enciklopedične članke v

večjih svetovnih jezikih, kot so

nemščina, poljščina, italijanščina,

portugalščina, angleščina in drugi.

Uporaba je brezplačna. Ker lahko

članke objavlja vsak, moramo paziti

na verodostojnost informacij.

How stuff

works

http://www.howstuff

works.com/

(obiskano 15. april

2008)

Spletna enciklopedija se osredotoča

na delovanje predmetov ali stvari.

Pokriva področja od živalstva do

popotništva. Uporaba je brezplačna.

Answer

http://www.answers

.com/ (obiskano 15.

april 2008)

Uporabniku ponuja dostop do

različnih svetovnih tem svetovnih

založnikov. Uporaba enciklopedije je

brezplačna.

Bigpedia

http://www.bigpedia

.com/encyclopedia/

(obiskano 15. april

2008)

Primerna za osnovnošolce in

srednješolce, saj vsebuje članke,

razvrščene po seznamu predmetov

v šoli. Vsebuje še slovar in citate

znanih oseb. Uporaba je brezplačna.

Columbia

encyclopedia

http://www.bartleby

.com/65/ (obiskano

15. april 2008)

Vsebuje približno 51 000 vnosov in

80 000 hipertekstovnih referenc.


35

Encyclopedia

Smithsonian

http://www.si.edu/E

ncyclopedia_SI/

(obiskano 15. april

2008)

Vsebuje abecedno urejene teme.

Omogoča donacijo, uporaba

enciklopedije je brezplačna.

Encyberpedia

http://www.encyber

pedia.com/

(obiskano 15. april

2008)

Enciklopedija omogoča iskanje po

člankih glavnih tem. Uporaba je

brezplačna.

Encyclopedia

dramatica

http://www.encyclop

ediadramatica.com/

Main_Page

(obiskano 15. april

2008)

Po izgledu je podobna wikipediji.

Vsebuje članke, slike, filme, citate

in drugo. Uporaba enciklopedije je

brezplačna.

World book

online

http://www.worldbo

okonline.com/wb/Lo

gin?ed=wb

(obiskano 15. april

2008)

Vse na enem mestu: knjigarna,

najpopularnejši članki, zgodovina.

Za uporabo vseh funkcij potrebujete

registracijsko kodo.

Če iščemo strokovne izraze točno določenega področja, nam bodo

v največjo pomoč strokovne enciklopedije. Od splošnih se ločijo po

tem, da so specializirane za točno določeno področje. Nekaj

enciklopedij s področja računalništva in informatike prikazuje

Tabela 4.

TTaabbeellaa 44:: NNeekkaajj nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjeenniihh sspplleettnniihh eenncciikkllooppeeddiijj

rraaččuunnaallnniiššttvvaa iinn iinnffoorrmmaattiikkee

Enciklopedija Spletni naslov Opis

Webopedia

http://www.webope

dia.com/ (obiskano

20. april 2008)

Ko iščemo opis določene osebe,

lahko že sami omejimo, za katero

področje računalništva gre. Spletna

stran vsebuje tudi članke

najnovejših tehnologij in novosti na

področju računalništva in

informatike. Uporaba je brezplačna.

36

Tech target

http://whatis.techtar

get.com/ (obiskano

20. april 2008)

Za informacijami lahko brskamo z

abecednim seznamom ali pa

vnesemo iskalni ključ. Spletna stran

prikaže tudi besedo dneva z

razlago. Uporaba je brezplačna.

Igi global

electronic

resources

http://www.igi-

online.com/index.as

p (obiskano 20. april

2008)

Vsebuje polna besedila na področju

računalništva in informatike. Za

uporabo enciklopedije je potrebno

plačati.

Computer

language

http://www.compute

rlanguage.com/

(obiskano 20. april

2008)

Vsebuje definicije terminov s

področja računalništva in

informatike. Računalniške revije so

spletno stran označile za eno

boljših, ki pokriva terminologijo


Uporaba ni brezplačna.

Virus list

http://www.viruslist.

com/en/viruses/ency

clopedia (obiskano

20. april 2008)

Pokriva področje internetne

varnosti. Razen člankov o virusih, ki

so trenutno najbolj razširjeni,

najdemo tudi zgodovinski razvoj

internetne varnosti in ideje, kako se

znebiti nepridipravov. Uporaba

enciklopedije je brezplačna.

Web key soft

http://www.webkeys

oft.com/en/encyclop

edia/ (obiskano 20.

april 2008)

Spletna stran je razdeljena na teme

računalništva in informatike, vsaka

tema pa vsebuje še po abecedi

urejena gesla. Uporaba je

brezplačna.

Softpedia

http://www.softpedi

a.com/ (obiskano

20. april 2008)

Softpedia je zakladnica informacij

za vsakega računalničarja. Na

spletni strani najdemo članke s

področja tehnologije, varnosti,

znanosti, poleg člankov pa najdemo

tudi kritične razprave, preizkuse

programov in podobno.

37

33..44..77 TTeezzaavveerr

Leta 1805 se je prvega poskusa tezavra15 lotil dr. Peter Mark

Roget. Rogetov tezaver [43] je urejen pojmovno in ne abecedno.

Izdali so ga 14. aprila leta 1852. Originalna izdaja je vsebovala 15

000 besed. Vsaka naslednja izdaja je vsebovala še več besed.

Urejen je bil v 6 velikih sklopov. Vsak sklop se je delil še na manjše

enote in te na še manjše dele.

Znanstveno urejeni zbirki besed so dodane še informacije o

sinonimih, sorodnih izrazih, rabi besede v preteklosti, omejitve pri

povezovanju z ostalimi besedami ali druge informacije. Tezavri

pokrivajo posamezna področja znanosti in tehnologije. Med seboj

se razlikujejo po obsegu in natančnosti. Eden izmed namenov

tezavra je odpraviti težave s sinonimi. Najpogosteje jih ustvarjajo

podjetja v lastne namene oziroma jih ustvarjajo posamezniki ali

prevajalci, ki prevajajo določeno strokovno področje.

Tezavrom sorodni so glosarji16. Osnovni glosarji vsebujejo pomen

besede v določenem sobesedilu ali prevod, napredni glosarji pa

vsebujejo poleg razlage besede še slovarske značilnosti in prevod

besede. Kljub temu pa so bogatejši tezavri. Lahko bi rekli, da gre

za dopolnjene slovarje. Tako kot tezavri se tudi glosarji med seboj

ločijo po področju, ki ga pokrivajo, in globini informacij, ki nam jih

podajajo za določeno besedo. Za lažjo uporabo nastajajo glosarji za

tematska področja, kot so na primer astronomija, jedrska energija,

bančništvo, finance in drugi. Nam najbolj poznani so najpogosteje

uporabljeni tezavri in glosarji, ki jih prikazuje Tabela 5.

15 Tezaver –vra m [gl. tezavrus] 1. besednjak a) slovar, ki vsebuje vse besede,uporabljene v določenem jeziku b) besedno bogastvo, besedišče LINGV. 2.znanstveno urejena zbirka. (Slovar tujk, 2002, str. 1159)16 Glosar –ja m [lat. Glossarium iz. Gr. Glossa jezika] 1. seznam tujih, manjrabljenih ali težje razumljivih besed 2. zast. slovar sploh; tudi glosarij –a m(Slovar tujk, 2002, str. 402)

38

TTaabbeellaa 55:: NNeekkaajj sspplleettnniihh tteezzaavvrroovv iinn sspplleettnniihh gglloossaarrjjeevv

Tezaver/glosar Spletni naslov Opis

Angleški

tezaver

http://thesaurus.referen

ce.com (obiskano 5.

avgust 2008)

Ta angleški tezaver spada med

splošni tezaver. Vsebuje tudi

besedo dneva, slovar,

prevajalnik besedila in

navodila, kako tezaver sploh

uporabljati. Uporaba je

brezplačna.

Evropski

pedagoški

tezaver

http://www.pef.uni-

lj.si/knjiznica/evropski_

ped_tezaver.htm

(obiskano 5. avgust

2008)

V evropskem pedagoškem

tezavru najdemo besede s

področja vzgoje in

izobraževanja, primerjavo z

britansko in ameriško

angleščino, ožje termine, širše

termine. Uporaba je

brezplačna.

Wordsmyth

http://www.wordsmyth.

net/ (obiskano 5. avgust

2008)

Poleg pomena besede lahko

poiščemo še širši pomen, na

podlagi približnega fonetičnega

zapisa lahko poiščemo

konkretno besedo. Tezaver je

kombiniran s slovarjem.


Evropski

tezaver

izobraževanja

http://www.freethesaur

us.info/redined/en/inde

x.php (obiskano 5.

avgust 2008)

Evropski tezaver, ki vsebuje

tematsko razdeljene besede.

Izbiramo lahko med

abecednim in hierarhično

urejenim seznamom. Izbiramo

lahko med več jeziki. Uporaba

tezavra je brezplačna.

39

ILO tezaver

http://www.ilo.org/publi

c/libdoc/ILO-

Thesaurus/english/index

.htm (obiskano 5.

avgust 2008)

Spada med splošne tezavre.

Uporaba tezavra je brezplačna.

Zbirka

glosarjev

http://www.encyberpedi

a.com/glossary.htm#glo

ssaries (obiskano 5.

avgust 2008)

Na enem mestu več glosarjev.

Glosarji pokrivajo področja

fizike, botanike, računalništva,

hrane, …

Multimedijski

glosar

http://webschoolsolutio

ns.com/terms/terms.ht

m (obiskano 5. avgust

2008)

Glosar pokriva izraze s

področja multimedije. Izrazi si

sledijo po abecednem vrstnem

redu. Uporaba glosarja je

brezplačna.

Glosar

informacijske

tehnologije

http://glossary.westneti

nc.com/glossary.php

(obiskano 5. avgust

2008)

Glosar vsebuje glavne izraze s

področja informacijske

tehnologije. Uporaba glosarja

je brezplačna.

Glasbeni glosar

http://www.music.vt.ed

u/musicdictionary/

(obiskano 5. avgust

2008)

Spletna stran vsebuje

besedišče s področja glasbe.

Besede so razložene, razlaga

je dodatno podkrepljena s

slikovnim, glasbenim

gradivom.

Glosar

prevajanja in

tolmačenja

http://www.trans-

k.co.uk/glossary.html

(obiskano 5. avgust

2008)

Besede s področja prevajanja

in tolmačenja so abecedno

urejene. Uporaba glosarja je

brezplačna.

Glosar

http://www.unicode.org

/glossary/ (obiskano 5.

avgust 2008)

Spada med splošne glosarje.

Uporaba glosarja je

brezplačna.

Multimedijski

glosar

http://www.musicmarku

p.info/glossary/a.html

(obiskano 5. avgust

2008)

Glosar vsebuje besede s

področja multimedije. Uporaba

glosarja je brezplačna.

40

33..44..88 PPrrooggrraamm ss ppoommnniillnniikkoomm pprreevvooddoovv

Špela Vintar [12] definira programe s pomnilnikom prevodov kot

integrirana orodja, ki vsebujejo najmanj dve komponenti:

pomnilnik prevodov in

terminološko banko.

Poleg teh dveh lahko vsebujejo še katerokoli od orodij za

računalniško prevajanje.

Z zgornjo trditvijo se strinja tudi Frank Austerműhl [1], ki še

razlaga, da je pomnilnik prevodov podatkovna zbirka dvojezičnih ali

večjezičnih vzporednih prevodov. Enote so prevajalcu med

prevajanjem hitro in samodejno dosegljive. Program razdeli

besedilo na odseke, ki jim pravimo prevodne enote. To je lahko

delitev na stavke, manjše odseke ali odstavke. Prevajalec je tisti, ki

se premika po posameznih prevodnih enotah in vnaša prevode v

polja. Kako poteka proces prevajanja v programu s pomnilnikom

prevodov, prikazuje Slika 10.

SSlliikkaa 1100:: PPrreevvaajjaannjjee ss ppoommnniillnniikkoomm pprreevvooddoovv [[4444]]

41

Glede na to, za kakšno ujemanje novega prevoda s prevodi v

pomnilniku gre, program ponudi prevajalcu eno od možnosti [14]:

Popolno ujemanje (ang. exact match): nova prevodna

enota se popolnoma ujema s prevodno enoto, ki je v

pomnilniku prevodov.

Delno ujemanje ali megleni zadetek (ang. fuzzy match):

nova prevodna enota se ujema do določenega odstotka s

prevodno enoto v pomnilniku prevodov.

Brez ujemanja (ang. no match): ne ponudi nobene

možnosti, saj program ni našel nobene enote v pomnilniku

prevodov, ki bi bila podobna novi prevodni enoti.

Nadalje pravi Austerműhl [1], da se vsaka že prevedena enota

samodejno vpiše v pomnilnik prevodov. Program jo upošteva pri

vsakem naslednjem prevajanju. Ujemanje poteka tako, da program

preveri, koliko besed v novi enoti se ujema z enoto v pomnilniku in

na podlagi tega določi procent podobnosti in ujemanja. Vendar pa

ni samo število besed tisto, ki oblikuje procent ujemanja, ampak

tudi besedni vrstni red. Pomnilnik prevodov deluje na jezikovno

neodvisni ravni, saj nima lastnih leksikonov in morfoloških ali

sintaktičnih orodij, s pomočjo katerih bi se izdelala analiza besedila.

Pomanjkljivost programa s pomnilnikom prevodov je tudi ta, da ne

zazna pomenske podobnosti. Na začetku je pomnilnik prevodov

prazen. Polni se lahko na več načinov:

Polni se med prevajanjem. Istočasno, ko prevajalec prevaja

besedilo, se prevod shranjuje v pomnilnik prevodov.

Če imamo besedila izvirnega in ciljnega jezika v elektronski

obliki in bi nam pri prevajanju pomagala, pomnilnik prevodov

ustvarimo s pomočjo programa za vzporejanje. Program za

vzporejanje razdeli besedili na prevodne enote in jih

vzporedno poravna v prevodne pare. Pravila za deljenje

besedila se od jezika do jezika razlikujejo, zato se

pogostokrat pojavijo napake, ki jih popravi prevajalec sam ali

42

pa pusti besedilo nepopravljeno. Vendar pa lahko prav pri

napačnem vzporejanju pride do zelo velikega zamika.

Pomnilnik prevodov lahko izdelamo s pomočjo programa za

strojno prevajanje. Vendar je ta možnost le pogojno

uporabna. Za slovenski jezik te možnosti še nimamo.

Program s pomnilnikom prevodov je lahko integriran v urejevalnik

besedila (npr. Microsoft Word), lahko pa je samostojna programska

oprema, v katerega uvozimo dokument, ki ga želimo prevesti.

Najpomembnejši programi s pomnilnikom prevodov so:

TRADOS Translator's Workbench

(http://www.trados.com/en/, obiskano 15. april 2008),

IBM Translation Manager (http://www.ibm.com/us/,

obiskano 15. april 2008),

STAR Transit

(http://www.localizationworks.com/DRTOM/Star/STAR.html,


TermStar za upravljanje terminologije (http://www.star-

group.net/star-www/description/termstar/star-

group/slv/star.html, obiskano 17. april 2008),

EUROLANG Optimizer

(http://new.multilingual.com/newsDetail.php?id=653,


ATRIL DéjaVu (http://www.atril.com/, obiskano 17. april

2008).

43

33..44..99 TTeerrmmiinnoolloošškkaa bbaannkkaa

Kot navajata Hauenschild-ova in Haizmann-ova [7], je

terminološka banka integrirana v sistem s pomnilnikom prevodov

in služi za izdelavo in vzdrževanje terminologije. Terminologija se

zaradi nenehnega razvoja strokovnih in drugih področij hitro

spreminja. Tega ne more spremljati niti slovaropisje niti prevajalec.

Prevajanje področij, kot so pravo, medicina ali računalništvo, je

lahko zelo naporno, saj je iskanje pravih besed dolgotrajno in

neuspešno. Vsi strokovni in tehnični prevajalci se vsakodnevno

srečujejo s termini, ki jih v splošnih, specialnih in področnih

slovarjih ne najdemo. Veliko strokovnih izrazov najdemo na

svetovnem spletu in v drugih javnih medijih, vendar nam

računalnik ponudi različne zadetke iskanja. Velikokrat terminologija

nastane zaradi potrebe posameznika ali pa jo pripravi podjetje.

Takrat gre za terminologijo, ki je zaščitena z avtorskimi pravicami.

Prevajalci, ki prevajajo neko strokovno področje, si zato sami

ustvarijo terminološko banko izrazov. Prav tako bazo potrebujemo

učitelji, sploh pa učitelji strokovnih smeri, kot sta računalništvo in

informatika, da lahko zbiramo terminologijo in jo shranjujemo tako,

da nam je v pomoč pri podajanju snovi, ko jo potrebujemo.

Nadalje avtorici razlagata [7], da je najpomembnejši pri prevajanju

določenega strokovnega področja pravilni izbor terminologije. Kot

vemo, imajo določene besede več pomenov, odvisno od tega, v

kakšnem sobesedilu nastopajo. Na primer, če pogledamo besedo

okno (ang. window):

1) Poglej skozi okno na severni strani hiše.

2) Pogovorno okno se odpre ob zagonu aplikacije.

3) Danes sem namestila novo verzijo Oken.

Iz primerov je razvidno, da ima besedo okno v različnem kontekstu

različne pomene. Pod točko 1) mislimo na okno kot na odprtino v

44

steni stavbe, pod točko 2) mislimo na okno, ki se prikaže na

prikazovalniku, ko zaženemo aplikacijo in pod točko 3) imamo v

mislih operacijski sistem.

Če izraze določenega strokovnega področja črpamo vedno iz

določene terminološke banke, je izbira besed prevoda enotna.

Terminološko banko lahko ustvarimo pred pričetkom prevajanja.

Za podlago lahko uporabimo enojezično podatkovno zbirko, ki ji

dodamo prevodne ustreznice ciljnega jezika. Poleg terminov in

prevodnih ustreznic ciljnega jezika lahko terminološka banka

vsebuje še opise vnosov in primere uporabe, grafične prikaze,

klasifikacijo vnosov po področjih. Vsakemu vnosu so dodani še

podatki o datumu vnosa, o avtorju vnosa, o zadnji spremembi

vnosa ipd.

Frank Austerműhl [1] definira terminološki program kot orodje za

izdelavo in vzdrževanje terminologije. Terminološki programi imajo

vlogo skladišča, kamor se zbirajo in shranjujejo izhodiščni in ciljni

izrazi za kasnejšo uporabo v prevodu. Hranijo lahko neomenjeno

število terminoloških vnosov. Tehnike shranjevanja in prikazovanja

izrazov pa se razlikujejo od programa do programa. Orodja nam

omogočajo strukturiranje, posodabljanje in povezovanje vnosov,

prav tako lahko po terminoloških bankah iščemo želene besede. Za

programe je značilni konceptualni prikaz popolnih in delnih

zadetkov, prav tako pa podpirajo shranjevanje grafičnih prikazov. Z

uporabo orodij lahko samodejno vnašamo izraze v urejevalnik

besedil. Vgrajeno imajo jezikovno analizo, s katero analizirajo

izhodiščno in ciljno besedilo in na podlagi analize prepoznajo ter

izločijo izraze za uvoz v terminološki program. Orodja lahko

vključujejo tudi slovarsko upravljanje terminologije, podatkovno

bazo pa lahko izvozijo in uvozijo v druge aplikacije.

Austerműhl [1] primerja terminološko banko in program s

pomnilnikom prevodov in ugotavlja, da je v nekaterih lastnostih

terminološka banka podobna programu s pomnilnikom prevodov.

45

Terminološka banka in program s pomnilnikom prevodov podpirata

tiste jezike, za katere je zagotovljena znakovna podpora.

Uporabnik lahko išče izraze bodisi po delih izraza bodisi po

kriterijih, ki jih določi uporabnik sam. Terminološka baza [45] je ob

nakupu prazna in neuporabna, dokler ne vnesemo terminologije.

Uporabljamo jo lahko tudi kot dopolnilo pomnilniku prevodov ali

drugim jezikovnim virom.

33..44..1100 LLookkaalliizzaacciijjaa

Mona Baker v enciklopediji prevodoslovja [2] definira lokalizacijo

kot proces ustvarjanja ali prilagoditve določenega izdelka

specifičnemu okolju, na primer jezikovnemu okolju, kulturnemu

kontekstu, dogovorom ali pogojem ciljnega trga. S primerno

lokalizacijo izdelkov lahko uporabnik uporablja izdelek brez težav,

brez dodatnega znanja tujih jezikov in poznavanja tuje kulture. V

ta sklop spadajo tudi navodila in dokumentacija, tako tiskana kot

tudi elektronska. Ta definicija zajema splošno definiranje

lokalizacije, vendar gre v ozkem pomenu za postopek, ki prevede

programsko opremo iz izvirnega v ciljni jezik tako, da je vsebina

jezikovno in kulturno uporabna za določeno populacijo. Primarno se

nanaša na prevajanje spletnih strani in programske opreme v

druge jezike in kulture. S pojmom lokalizacije pa se pogosto

uporabljata tudi tujki internacionalizacija in globalizacija. Prva se

nanaša na pripravo besedil na tak način, da ustrezajo kriterijem

ciljnega jezika in kulture. Globalizacija se v splošnem nanaša na

oba procesa hkrati: lokalizacijo in internacionalizacijo.

Z naraščanjem spletnih strani in računalniške programske opreme

tudi vedno več podjetij vlaga v lokalizacijo. Večina podjetij, ki se

ukvarja s strojno in programsko opremo, razvija področje

prevajanja za namene lokalizacije. Tudi velika podjetja, kot sta IBM

(http://www.ibm.com/si/, obiskano 10. avgust 2008) in Microsoft

46

(http://www.microsoft.com/slovenija/, obiskano 10. avgust 2008),

pošiljajo na trg prevedene izdelke.

Lokalizacija predstavlja prevajalcem nove razsežnosti in priložnosti,

prav tako pa postavlja nova vprašanja. Na eni strani imamo

ogromno besedila, ki je vključeno v spletne strani in programsko

opremo, ki zahteva prevode v več jezikov. Na drugi strani pa

moramo imeti prevajalce, ki obvladajo točno določeno strokovno

področje računalništva, saj prevajanje spletnih strani in

programske opreme ne zahteva le nekoga, ki obvlada jezik, ampak

nekoga, ki pozna računalniško terminologijo v izvirnem in ciljnem

jeziku.

Kot navaja Špela Vintar [12], lokalizacija v povezavi s prevajanjem

obstaja že nekaj let. Ni odvisna le od prevajalcev ampak tudi od

prevajalskih orodij. Za prevajanje programov, programskih paketov

in dokumentacije se uporabljajo programi s pomnilnikom prevodov

in terminološke banke. Na trgu obstajajo tudi lokalizacijska

programska orodja, ki so najbolj koristna za prevajanje

programskih datotek, vsako orodje pa ima prednosti in slabosti.

Nekaj lokalizacijskih programskih orodij prikazuje Tabela 6.

TTaabbeellaa 66:: LLookkaalliizzaacciijjkkaa pprrooggrraammsskkaa oorrooddjjaa

Lokalizacijsko

programsko

orodje

Spletni naslov Opis

Corel Catalyst

http://ftp.isu.edu.tw/pu

b/CPatch/patchutil/catal

yst/ile.htm (obiskano 5.

maj 2008)

Občutno pospeši lokalizacijo.

Ponuja orodja, ki potrdijo

veljavnost programske opreme.

47

Applocalize

http://www.softlookup.c

om/display.asp?id=777

9 (obiskano 5. maj

2008)

Orodje nam je v pomoč pri

prevajanju Windows aplikacij v

tuje jezike. Najprej uvozimo

izvorno datoteko, nato z orodjem

preprosto prevedemo predmete

(menije, stringe, polja z

besedilom, …).

Passolo

http://www.passolo.co

m/ (obiskano 5. maj

2008)

Podjetje Passolo ponuja kvalitetno

programsko opremo za lokalizacijo

in vsebuje številne vmesnike.

Multilizer

http://www.multilizer.co

m/ (obiskano 5. maj

2008)

Multilizer je zasnovan, da izboljša

delovanje učinkovitosti lokalizacije.

Z lahkoto lahko že obstoječo

programsko opremo pretvorimo v

večjezično.

WorldLingo

http://www.worldlingo.c

om/en/solutions/softwar

e_translation.html

(obiskano 5. maj 2008)

Enostavno orodje za lokalizacijo

programske opreme.

48

44 UUPPOORRAABBAA SSVVEETTOOVVNNEEGGAA SSPPLLEETTAA PPRRII IISSKKAANNJJUU

BBEESSEEDDIIŠŠČČAA

Svetovni splet je v komuniciranje in delo vnesel radikalne

spremembe. Postal je vodilni in nepogrešljivi vir na področju

prevajanja. Pa ne le prevajalci tudi učitelji se ga velikokrat

poslužujemo. Velikokrat se zgodi, da moramo kak izraz na hitro

preveriti ali pridobiti informacije o določeni stvari. Da bi izkoristili

vse možnosti, ki nam jih ponuja svetovni splet, se moramo dobro

znajti med vsemi informacijami. Izmed vseh informacij moramo

izbrati tiste, ki nam bodo naše delo olajšale. Zato moramo znati

ločiti uporabne od neuporabnih informacij, saj kot vemo, vsakemu

podatku na svetovnemu spletu ne gre zaupati. Na svetovnem

spletu je več milijard dokumentov. Da bi našli tistega, ki vsebuje za

nas potrebne informacije, je, kot bi iskali iglo v kupu sena.

Sofer Morry [10] navaja, da se pri prevajanju prevajalec srečuje z

različnimi besedili številnih strokovnih področij in prevajalskih

problemov. Velikokrat se zgodi, da problema ne moremo rešiti zgolj

s pomočjo slovarjev ali leksikonov s knjižnih polic. Če ne poznamo

terminologije, se lahko zgodi tudi, da je izvirno besedilo

nerazumljivo. Zato si moramo za kakovosten prevod razširiti

strokovno in jezikovno besedišče določenega strokovnega področja.

Besedišče bi lahko poiskali v knjižnicah, ustreznih strokovnih

ustanovah in pri strokovnjakih ali kolegih, veliko hitreje pa na

svetovnem spletu. Svetovni splet je postal velika knjižnica z viri

informacij in komunikacijsko sredstvo za vzpostavljanje stikov.

Uporabniku ponuja veliko različnih storitev. Iščemo lahko izraze in

njihove pomene, podobna besedila in članke, preko spletne pošte

lahko komuniciramo s strokovnjaki ali spremljamo razvoj

določenega strokovnega področja itd. Slika 11 prikazuje spletni

iskalnik Google, katerega najpogosteje uporablja večina

uporabnikov svetovnega spleta.

49

SSlliikkaa 1111:: SSpplleettnnii iisskkaallnniikk GGooooggllee1177

44..11 IIsskkaannjjee bbeesseeddiiššččaa iinn tteerrmmiinnoollooggiijjee

Na svetovnem spletu imamo na voljo veliko enojezičnih ali

večjezičnih splošnih ali strokovnih elektronskih slovarjev,

enciklopedij in drugih elektronskih virov, ki sem jih navedla v

poglavju 3.4. V veliko pomoč pa so nam tudi iskalniki, kot sta

Google (www.google.com, obiskano 15. marec 2008) ali Yahoo

(www.yahoo.com, obiskano 15. marec 2008), s katerimi lahko

poiščemo določeno terminologijo in izvemo veliko novih informacij

o strokovnem področju. Posamezniki in podjetja so tisti, ki

sestavljajo lastne terminološke slovarje in jih objavljajo na

svetovnem spletu, le-te lahko najdemo na svetovnem spletu s

pomočjo različnih iskalnikov. Seznam spletnih iskalnikov prikazuje

Tabela 7.

17 http://www.google.si/, obiskano 5. avgust 2008

50

TTaabbeellaa 77:: NNeekkaajj nnaajjppooggoosstteejjee uuppoorraabblljjeenniihh sspplleettnniihh iisskkaallnniikkoovv

Iskalnik Spletni naslov Opis

Google

http://www.goog

le.si/ (obiskano

5. avgust 2008)

Pokriva področja v tujem in slovenskem

jeziku. Iskalnik ima možnost naprednega

iskanja. Spada med najpopularnejše

iskalnike. Poleg iskalnika imamo na portalu

še možnost spletne pošte, koledarja,

dnevnika in drugih funkcij.

Yahoo

http://www.yaho

o.com/ (obiskano

5. avgust 2008)

Iskalnik nam ponuja paleto možnosti za

iskanje raznovrstnih informacij. Uporabniku

nudi tudi spletno pošto, iskanje slik in

drugega večpredstavnostnega materiala.

Msn

http://www.msn.

com/ (obiskano

5. avgust 2008)

Je iskalnik, ki, podobno kot yahoo in google,

išče po informacijah svetovnega spleta.

AltaVista

http://www.altav

ista.com/

(obiskano 5.

avgust 2008)

AltaVista ima poleg funkcij spletnega iskanja

vgrajen še spletni prevajalnik besedil.

Iščemo lahko slike, glasbene ali filmske

datoteke in brskamo po svetovnih novicah.

Najdi.si

http://www.najdi

.si/ (obiskano 5.

avgust 2008)

Najdi.si18 zajema spletni iskalnik, imenik in

portal. Je iskalnik po slovenskem delu

svetovnega spleta. V kazalu so vse strani, ki

se nahajajo na slovenskih strežnikih,

oziroma na tujih, v primeru da je vsebina v

slovenskem jeziku.

18 Najdi.si je najbolj obiskana slovenska spletna stran, saj ga uporablja ga žepreko 820.000 Slovencev, kar predstavlja 85% spletne populacije v Sloveniji inkar je hkrati večji doseg kot ga imajo vodilni dnevno-informativni časopisi vSloveniji. Hkrati je največji projekt na slovenskem internetu v zadnjih letih, takopo obsegu na novo razvite programske opreme kot tudi po vloženih sredstvih:znanju, delu, denarju, opremi in času. (http://www.najdi.si/about/products.html,obiskano 10. maj 2008)

51

Mat'Kurja

http://www.matk

urja.com/si/iskal

nik/ (obiskano 5.

avgust 2008)

Mat'Kurja je slovenski iskalnik. Poleg

osnovnega iskanja ponuja tudi brskanje po

katalogu. Mat'Kurja je najhitrejša kura na

spletu in hkrati tudi najboljši in najbolj

obsežen spletni imenik v Sloveniji. Je steber

slovenskega interneta in je že vrsto let med

najbolj poznanimi in obiskanimi domačimi

spletnimi stranmi.

Slowwwe

nia

http://www.slow

wwenia.com/

(obiskano 5.

avgust 2008)

Slowwwenia.com deluje že od leta 1998. V

tem času se je iz imenika razvila v popularen

medij, ki več kot 70 000 uporabnikom

omogoča dnevno spremljanje informacij iz

sveta in Slovenije. Leta 2006 so dodali še

spletni iskalnik za Slovenijo ter tako

nadgradili imenik, v katerem so zbrani

podatki o slovenskih spletnih straneh od leta

1998 dalje.

44..22 PPrriimmeerrlljjiivvaa bbeesseeddiillaa

Če nam tematika, ki jo prevajamo, ni dovolj poznana, potem

posegamo po sorodnih besedilih v ciljnem jeziku. Svetovni splet je

neizčrpen vir primerljivih besedil, le znati jih moramo poiskati.

Pazljivi moramo biti tudi na verodostojnost dokumentov, ki jih

najdemo na svetovnem spletu. Vsakemu dokumentu ni moč

zaupati. Za iskanje sorodnih besedil si pomagamo s priljubljenimi

iskalniki, ki sem jih naštela pod točko 4.1. Poznati moramo temo in

na podlagi teme poiščemo želene informacije.

44..33 KKoommuunniicciirraannjjee ss ssttrrookkoovvnnjjaakkii

Preko svetovnega spleta lahko poiščemo strokovnjake določenega

področja ali ustanove, ki nam lahko svetujejo glede prevoda. Z

njimi lahko komuniciramo s pomočjo elektronske pošte, spletnih

klepetov, forumov itd. Na primer, navežemo lahko stike s

strokovnjaki določenega podjetja ali organizacije. Če iščemo

52

besedišče s področja računalništva in informatike, lahko za pomoč

prosimo strokovnjake pri podjetju Microsoft

(http://www.microsoft.com/slovenija/, obiskano 10. maj 2008), če

gre za terminologijo s področja vzgoje in izobraževanja, prosimo za

pomoč Ministrstvo za šolstvo in šport (http://www.mss.gov.si/,

obiskano 10. maj 2008) ali se obrnemo na Eurydice Slovenija

(http://www.mszs.si/eurydice/term/term.htm, obiskano 10. maj

2008), kjer najdemo pojmovnike izrazov s področja vzgoje in

izobraževanja. V širokem spektru informacij se bo našel nekdo, ki

nam bo z veseljem pomagal.

44..44 PPooššttnnii sseezznnaammii,, nnoovviiččaarrsskkee sskkuuppiinnee,,

ffoorruummii

Še vedno so uporabni poštni seznami (ang. mailing lists) in

novičarske skupine (ang. newsgroups). Uporabljamo jih za

postavljanje vprašanj strokovnjakom in za obveščanje o novostih

na strokovnem področju. Komunikacija poteka izredno hitro in je

geografsko neodvisna. Poštni seznam najdemo tako, da v iskalnik

vnesemo besedno zvezo mailing list v angleškem jeziku ali poštni

seznam v slovenskem jeziku. Poglejmo nekaj primerov poštnih

seznamov, ki jih prikazuje Tabela 8.

TTaabbeellaa 88:: NNeekkaajj sspplleettnniihh ssttrraannii,, kkjjeerr nnaajjddeemmoo ppooššttnnee sseezznnaammee

Poštni

seznamSpletni naslov Opis

Univerza

Severni

Misisipi

http://www.usm.edu/com

puting/cs/mailing_list.php


Spletna stran ponuja nedavne

informacije s področja inovativnih

tekmovanj iz programiranja in

druge pomembne objave.

Columbia

https://lists.cs.columbia.e

du/mailman/listinfo


Spletna stran ponuja seznam

poštnih seznamov s področja


53

Univerza

Chicago

http://www.cs.uchicago.e

du/info/services/mailing_l

ists (obiskano 10. maj

2008)

Spletna stran ponuja seznam

poštnih seznamov s področja

računalništva in informatike, na

katere se lahko prijavimo.

Univerza

Dalhousie

http://www.cs.dal.ca/stud

entservices/faq/technical_

services/e-mail/lists.php


Spletna stran pokriva poštne

sezname računalništva in

informatike.

Mojster.si

http://groups.google.com

/group/prevajalci-

mojster/ (obiskano 10.

maj 2008)

Prevajalski poštni seznam.

Poštni

seznam

Forum

prevajalcev

http://gabrijelcic.org/mail

man/listinfo/forum_prevaj

alcev (obiskano 10. maj

2008)

Prevajalski poštni seznam.

SlovLit

http://mailman.ijs.si/mail

man/listinfo/slovlit


Slavisti debatirajo o slovenski

književnosti in še o čem.

Novičarsko skupino lahko poiščemo z iskalnikom. V vnosno vrstico

vnesemo besedo newsgroup v angleškem jeziku ali besedno zvezo

novičarska skupina v slovenskem jeziku. Nekaj primerov

novičarskih skupin prikazuje Tabela 9.

TTaabbeellaa 99:: NNeekkaajj sspplleettnniihh ssttrraannii,, kkjjeerr nnaajjddeemmoo nnoovviiččaarrsskkee sskkuuppiinnee

Novičarske

skupineSpletni naslov Opis

Microsoft

http://groups.google.com

/group/prevajalci-

mojster/ (obiskano 10.

maj 2008)

Spletna stran nam ponuja seznam

vseh novičarskih skupin, ki jih

imamo na voljo kot uporabnik.

54

Eclipse

http://www.eclipse.org/n

ewsgroups/ (obiskano 10.

maj 2008)

Z iskalnikom na spletni strani

poiščemo želeno novičarsko

skupino.

Cyberfiber

http://www.cyberfiber.co

m/ (obiskano 10. maj

2008)

Na spletni strani je seznam vseh

novičarskih skupin, ki so

uporabniku na voljo. Izberemo si

tisto področje, ki nas zanima.

Code Gear

http://support.codegear.c

om/newsgroups/directory


Zakladnica novičarskih skupin za

programerje.

Vedno bolj v ospredje prihajajo blogi in forumi, kjer lahko prav

tako dobimo koristne povratne informacije. Računalništvo in

informatika ima kar nekaj priljubljenih forumov, ki pokrivajo

področje od osnov računalništva do naprednih programerskih

nasvetov. Seznam forumov prikazuje Tabela 10.

TTaabbeellaa 1100:: NNeekkaajj sspplleettnniihh nnaasslloovvoovv rraaččuunnaallnniišškkiihh ffoorruummoovv

Forum Spletna stran Opis

Računalniške

novice

http://www.racunalnis

ke-novice.com/forum/

(obiskano 12. maj

2008)

Forum pokriva novice tako

strokovnjakov kot tudi laikov s

področja računalništva in

informatike.

Izhodišče

http://rac.mojforum.si

/ (obiskano 12. maj

2008)

Forum je namenjen ljubiteljem


Slo-tech

http://slo-

tech.com/script/povez

ave/ (obiskano 12.

maj 2008)

Za vse tiste, ki se poklicno ali

ljubiteljsko ukvarjajo z

računalništvom.

Slo reactor

http://www.sloreactor

.com/forum/

(obiskano 12. maj

2008)

Na forumu najdemo vse v zvezi z

računalništvom.

55

Klepetalnica

islovarja

http://www.islovar.or

g/forumi/klepetalnice.

asp (obiskano 12. maj

2008)

Na forumu lahko vprašamo vse, kar

je povezano z računalniškim

besediščem.

Mojster

prevodov

http://www.mojster.si

/?kaj=uvod (obiskano

12. maj 2008)

Pokriva napake in nerodnosti v

prevodih.

44..55 BBrrsskkaannjjee ppoo ssttrrookkoovvnniihh ppuubblliikkaacciijjaahh iinn

rreevviijjaahh

S pomočjo svetovnega spleta lahko prebiramo tudi strokovne

publikacije in revije, dobimo obvestila o dogodkih in novostih na

strokovnem področju in spremljamo razvoj na področju tehnologij.

Tabela 11 prikazuje nekaj spletnih naslovov spletnih revij. S tem,

ko preberemo informacije, povzemamo nove besede. Povzemanje

novega nas pripelje do novih znanj in bogatega besednega zaklada.

Svetovni splet je tudi bogat zaklad novih programov. Lahko jih

preizkusimo ali si poskusne različice naložimo na naše računalnike.

TTaabbeellaa 1111:: NNaajjppooppuullaarrnneejjššee rraaččuunnaallnniišškkee rreevviijjee nnaa sspplleettuu

Spletna

revijaSpletni naslov Opis

Joker

http://www.joker.s

i/ (obiskano 12.

maj 2008)

Slovenska računalniška revija Joker je

bila ob svojem nastanku leta 1992

namenjena opisovanju računalniških in

video iger ter opreme, povezane s tem

področjem. To je njeno bistvo še danes,

a je tekom let začela pokrivati tudi

druga interesna področja, kot so filmi,

literatura, izobraževalni članki

splošnega in zgodovinskega značaja.

56

Moj mikro

http://www.mojmi

kro.si/ (obiskano

12. maj 2008)

Slovenska računalniška revija, ki

pokriva področja računalništva in

informatike: tehnologije, strojna

oprema, programska oprema, igre in še

veliko več.

Monitor

http://www.monito

r.si/ (obiskano 12.

maj 2008)

Monitor je slovenska računalniška

revija, ki je začela izhajati oktobra

1991. Ima prilogo Sistem ter vključene

vsebine včasih samostojne revije

Programer.

Računalniške

novice

http://www.racuna

lniske-

novice.com/main/

(obiskano 12. maj

2008)

Slovenska revija Računalniške novice je

medij z najdaljšo tradicijo. Namenjena

je predvsem objavi novosti s področja

informacijskih tehnologij.

Byte

http://www.byte.c

om/ (obiskano 12.

maj 2008)

Angleška računalniška revija, ki pokriva

področja računalništva in informatike.

Namenjena je tako povprečnim

uporabnikom računalnikov kot tudi

strokovnjakom.

Pc magazin

http://www.pcmag

.com/ (obiskano

12. maj 2008)

Angleška računalniška revija Pc

magazin pokriva področje računalništva

in informatike. Članki so namenjeni

uporabnikom. Poleg strokovnih opisov,

ocen in testov se lahko priključimo

uporabnikom iz celega sveta na

forumu.

Pc world

http://www.pcworl

d.com/ (obiskano

12. maj 2008)

Angleška računalniška revija Pc world

vsebuje članke, strokovne opise, ocene,

teste, preizkusne programe, svetovanja

in drugo.

Tech web

http://www.techw

eb.com/ (obiskano

12. maj 2008)

Uporabnika obvesti o vseh novostih na

področju računalništva in informatike:

programska oprema, strojna oprema,

testiranja, ocene, blogi in drugo.

57

Computer

world

http://www.compu

terworld.com/

(obiskano 12. maj

2008)

Izbiramo lahko med bogato paleto

člankov s področja strojne opreme,

programske opreme, operacijskih

sistemov, glasbe, filma in drugo.

Spletna stran uporabnikom omogoča

tudi blogiranje.

Še več računalniških revij lahko najdete z brskanjem po svetovnem

spletu. V katerikoli iskalnik vnesite besedno zvezo computer

magazine v angleškem jeziku ali računalniška revija v slovenskem

jeziku.

Ostale računalniške revije:

Seznam računalniških revij, ki izhajajo v Sloveniji ali pred

letom 1981 v Jugoslaviji:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ra%C4%8Dunalni%C5%

A1kih_revij_v_Sloveniji (obiskano 10. maj 2008) in

Seznam stotih angleških računalniških revij:

http://www.netvalley.com/top100mag.html (obiskano 10.

maj 2008).

58

55 KKOORRPPUUSS

55..11 OOppiiss

Po navedbah Tomaža Erjavca [4] je jezikovni korpus obsežna

zbirka jezikovnega gradiva. Vsebuje besedila, ki so izbrana tako, da

predstavljajo vzorec določene zvrsti jezika. Korpus je računalniška

zbirka besedil in je izrednega pomena za izdelavo jezikovnih orodij

bodisi za slovarje, slovnice, črkovalnike, tezavre, terminološke

banke bodisi za pomnilnike prevodov. Besedila so v elektronski

obliki, kar nam omogoča, da jih raziskujemo ter obdelujemo z

raznovrstnimi programskimi orodji. Računalniki postajajo

zmogljivejši, veča se tako velikost diska kot tudi velikost

navideznega pomnilnika, zato lahko gradimo velike računalniške

korpuse, ki vsebujejo več sto milijonov besed. Vzporedno z

razvojem korpusov pa so se začela razvijati tudi računalniška

orodja za njihovo izgradnjo, analizo, upravljanje in iskanje besed

po korpusih.

Tako Tomaž Erjavec [4] kot tudi Frank Austerműhl [1] menita

podobno glede tega, kakšno funkcijo ima korpus. Erjavec in

Austerműhl ločita naslednjih 6 kategorij:

predstavitev izvirnega besedila: ustna ali pisna,

predstavitev korpusa: tiskana oblika ali elektronska oblika,

število jezikov: enojezični ali večjezični korpusi,

značilnosti izbranega besedila: regionalne, sociološke,

zgodovinske značilnosti,

značilnosti priprave besedila: razlagalno ali golo besedilo,

statistični faktorji,

funkcije korpusa: jezikovne funkcije, leksikološke funkcije,

prevajalske funkcije itd.

59

Špela Vintar [12] meni, da je metoda, ki se najpogosteje uporablja

pri delu s korpusi, štetje, kolikokrat se beseda ali besedna zveza v

korpusu pojavi.

SSlliikkaa 1122:: VV kkoorrppuussuu NNoovvaa bbeesseeddaa1199 ddoollooččiimmoo,, kkaajj iiššččeemmoo

Ta pojav imenujemo konkordanca in pomeni prikaz pojavov

določene besede ali niza skupaj v sobesedilu. Orodje za iskanje

konkordanc v korpusu nam za vsako poizvedbo prikaže zadetek v

korpusu skupaj z neposrednim kontekstom v besedilu. Ta je lahko

omejen na število znakov ali besed levo in desno od iskanega niza,

na poved, verz ali odstavek. Pri nekaterih konkordančnih orodjih

lahko uporabnik sam nastavi iskalne parametre. Na Sliki 12 je

prikazan del spletne strani korpusa Nova beseda. Kot iskalni pojem

sem izbrala besedno zvezo LCD zaslon. Poleg iskalnega niza sem

določila še naslednje parametre:

kakšen naj bo iskalni razpon: besedna zveza naj se išče po

celotnem korpusu,

koliko črk naj bo na levi strani prikaza rezultata: 22 črk,

koliko črk naj bo na desni strani prikaza rezultata: 22 črk,

koliko skritih besed: 0,

19 Korpus Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, obiskano 31. maj2008.

60

izpis: naj bo največ 100 izpisov hkrati prikazanih na spletni

strani,

kakšen naj bo postopek: iskanje konkordanc.

Dobili smo 55 zadetkov, ki se ujemajo z določenimi kriteriji.

Rezultat iskanja prikazuje Slika 13.

SSlliikkaa 1133:: RReezzuullttaattii ppooiizzvveeddbbee vv kkoorrppuussuu NNoovvaa bbeesseeddaa2200

Ko prevajamo v tuj jezik in iščemo določeno terminologijo, nas

pogostokrat zanima, v kakšnem sobesedilu se pojavlja določena

beseda ali besedna zveza. Če imamo dovolj velik korpus ciljnega

jezika, si lahko ogledamo primere rabe besede, ki jo želimo

20 Iskalni pojem je LCD zaslon, http://bos.zrc-sazu.si/c/ada.exe?hits_shown=100&clm=22&crm=22&expression=LCD+zaslon&clm=22&crm=22&wth=0&hits_shown=100&sel=%28all%29&name=a_si,obiskano 31. maj 2008.

61

uporabiti. To se izkaže kot posebej pomembno pri neologizmih,

sposojenkah in tistih besedah, ki jih v slovarjih ni mogoče najti.

Zato so za nas zanimivi predvsem vzporedni korpusi. Vzporedni

korpus vsebuje vzporedno poravnane stavke izvirnega in enega

ciljnega ali večih ciljnih jezikov. Kadar imamo na razpolago tak

korpus, lahko s pomočjo vzporednih konkordanc iščemo možne

prevodne ustreznice. Primerjamo lahko frekvenco pojavitve

posameznih prevodnih ustreznic, kar nam olajša izbiro primernega

prevoda v našem besedilu.

55..22 ZZvvrrssttii kkoorrppuussoovv

55..22..11 RReeffeerreennččnnii kkoorrppuussii

Referenčni korpus predstavlja osnovno zvrst korpusa in služi kot

jezikovni standard. Tak korpus bi naj predstavljal idealizirano

podobo jezika. Primer takega korpusa je prvi široko dostopni

računalniški korpus Brown (http://icame.uib.no/brown/bcm.html,

obiskano 31. maj 2008). Namenjen je ameriški angleščini in

vsebuje 500 uravnoteženih odlomkov iz petnajstih jezikovnih

zvrsti, ki segajo od religije, preko znanstvene fantastike, do

humorja. Tudi za slovenski jezik imamo nekaj korpusov. Seznam

le-teh prikazuje Tabela 12.

62

TTaabbeellaa 1122:: RReeffeerreennččnnii kkoorrppuussii zzaa sslloovveennsskkii jjeezziikk

Referenčni

korpusSpletni naslov Opis

Fidahttp://www.fida.net/slo/index.html


Referenčni korpus za

slovenski jezik.

FidaPLUShttp://www.fidaplus.net/ (obiskano

31. maj 2008)

Nova generacija

referenčnega korpusa

za slovenski jezik.

Nova

beseda

http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html


Referenčni korpus za

slovenski jezik.

55..22..22 GGoovvoorrjjeennii iinn ggoovvoorrnnii kkoorrppuussii

Vsebujejo transkripcijo govora. Takšni korpusi so avtentični, saj so

nastali skozi govor in ne skozi pisano besedo. Pojavljajo se šele v

zadnjem času, ker so zanimivi za samodejno procesiranje govora

kot enega najbolj prodornih področij jezikovnih tehnologij. Primer

takih korpusov prikazuje Tabela 13.

TTaabbeellaa 1133:: GGoovvoorrjjeennii iinn ggoovvoorrnnii kkoorrppuuss

Govorjeni in

govorni korpusSpletni naslov Opis

Micase

http://lw.lsa.umich.edu/eli/m

icase/index.htm (obiskano

31. maj 2008)

The Michigan Corpus

akademskega

govorjenega jezika.

Cambridge

University

Press/Cornell

University

http://instruct1.cit.cornell.ed

u/courses/ling390/index.html


Korpusni projekt

modernega jezika.

LDC Corpushttp://www.ldc.upenn.edu/


Vsebuje besedila

govorjenega ang. jezika.

63

55..22..33 KKoorrppuussii ppooddjjeezziikkoovv

Korpusi podjezikov so omejeni in specializirani, saj zajemajo jezik v

točno določeni funkciji. Vsebujejo tehnične priročnike določenega

področja ali posnetke dialogov med piloti in stolpom letališča.

Korpusi takšne vrste so izdelani s točno določenim namenom za

določeno strokovno področje. Seznam korpusov podjezikov

prikazuje Tabela 14.

TTaabbeellaa 1144:: KKoorrppuussii,, pprriillaaggoojjeennii ppoossaammeezznneemmuu ssttrrookkoovvnneemmuu

ppooddrrooččjjuu

Korpusi

podjezikov

Spletni naslov Opis

Zbirka

strokovnih

korpusov

http://sli.uvigo.es/CTG/c

orpus_en.html (obiskano

31. maj 2008)

Strokovni korpus vsebuje

besedila s področja prava,

računalništva in telekomunikacij,

ekologije in varovanja okolja,

ekonomije, sociologije,

medicine.

Zbirka

znanstvenih

besedil

http://www.sciencedirect

.com/ (obiskano 31. maj

2008)

Ponuja znanstvena besedila z

različnih področij. Uporaba

polnega paketa je proti plačilu.

Račun obiskovalca ima omejene

možnosti.

55..22..44 VVzzoorrččnnii kkoorrppuussii

So sestavljeni zgolj iz fragmentov besedil. Vzroki za izdelavo

vzorčnega korpusa so zgodovinske ali pravne narave. Zmogljivosti

računalnikov so bile včasih slabše in kapacitete veliko manjše,

računalniško berljivo besedilo je bilo težje dostopno. Lastniki

besedil s takim ravnanjem otežijo možnost neavtoriziranega

64

ponatisa teh besedil. Seveda pa je vzorčni korpus manj kvaliteten

od tistih, ki vsebujejo celotna besedila.

55..22..55 SSpprreemmlljjeevvaallnnii kkoorrppuussii

Če bi jih primerjali s klasičnimi korpusi, bi ugotovili, da se od njih

ločijo po dinamiki. Jezik se spreminja in korpus, ki je izdelan danes,

se že jutri lahko spremeni. Ker je vedno več besedil dostopnih

neposredno v računalniško berljivi obliki, postaja zajemanje besedil

lažje. Posledično postaja tudi vzdrževanje korpusov enostavnejše.

55..22..66 PPrriimmeerrlljjiivvii kkoorrppuussii

Primerljivi korpusi vsebujejo primerljiva besedila v več jezikih.

Dober primer so predvsem časopisni članki iz evropskih časopisov v

nekem obdobju. Takšni korpusi so posebej koristni za prevajalske

študije. Nekaj takšnih korpusov prikazuje Tabela 15.

TTaabbeellaa 1155:: VVeeččjjeezziiččnnii kkoorrppuussii

Večjezični


Seznam

večjezičnih

korpusov

http://tcc.itc.it/people/forne

r/multilingualcorpora.html


Spletna stran zajema seznam

večjezičnih korpusov.

ECI/MCI

http://www.elsnet.org/eci.h

tml (obiskano 31. maj

2008)

Korpus je namenjen

znanstvenim raziskavam. Za

uporabo korpusa je potrebno

plačilo.

Multext-

East

http://nl.ijs.si/ME/


Vsebuje večjezično podatkovno

bazo besedil za raziskovalne in

znanstvene namene.

65

55..22..77 VVzzppoorreeddnnii kkoorrppuussii

Vzporedni korpusi so primerljivi korpusi, ki vsebujejo izvirna

besedila in njihove prevode. Takšni korpusi so primerni za

izdelovanje dvojezičnih ali večjezičnih slovarjev. Vendar pa je zelo

težko zagotoviti vzporedna besedila. Primer vzporednega korpusa

je Evrokorpus, ki ga prikazuje Slika 14.

SSlliikkaa 1144:: VVzzppoorreeddnnii kkoorrppuuss EEvvrrookkoorrppuuss2211

Poleg Evrokorpusa ima slovenski jezik še nekaj vzporednih

korpusov, ki jih prikazuje Tabela 16.

21 http://evrokorpus.gov.si/index.php, obiskano 31. maj 2008

66

TTaabbeellaa 1166:: VVzzppoorreeddnnii kkoorrppuussii

Vzporedni


Evrokorpushttp://evrokorpus.gov.si/index.p

hp (obiskano 25. junij 2008)

Zbirka vzporednih

dvojezičnih korpusov

prevodov.

Elanhttp://nl.ijs.si/elan/ (obiskano

25. junij 2008)

Manjši slovensko-angleški

vzporedni korpus.

Transhttp://nl2.ijs.si/index-

bi.html(obiskano 25. junij 2008)

Manjši slovensko-angleški

vzporedni korpus.

Svezhttp://nl.ijs.si/svez/ (obiskano

25. junij 2008)

Vsebuje besedila

zakonodaje Evropske unije.

55..33 ZZggooddoovviinnaa kkoorrppuussoovv

Kot ugotavlja Frank Austerműhl [1], se je vse začelo z začetki

deskriptivnega jezikoslovja. V 50-ih in 60-ih letih so bili korpusi

izjemno popularni. Potem pa so doživeli zaton. V 60-ih letih se je

pojavil korpus Brown22, ki je vseboval milijon besed. Zbirke jezika

so bile manj zanimive, saj so vsebovale napake, moteče elemente

in relativno malo teoretično zanimivih primerov. Programi za

skladenjsko analizo so sicer lahko razčlenili točno določen stavek,

vendar so dosegali slabe rezultate pri odprtem besedilu. Razlog za

to je bil predvsem v premajhnem pokritju njihovih slovarjev in

pravil, pri čemer pa je bila izdelava teh podatkov izjemno zamudna

in zahtevna.

V 50-ih letih [4] so bila besedila zbrana za povsem določen namen

in v formatu, ki ga je podpirala programska oprema, ki naj bi

besedilo obdelala. Danes pomenijo jezikovni viri dragoceno blago,

ki ga je potrebno ohraniti in širiti, saj se v njihovo izdelavo vlaga

več truda, zapisuje pa se v skladu z mednarodnimi standardi in

22 http://icame.uib.no/brown/bcm.html, obiskano 31. maj 2008

67

priporočili. Bliskovit dvig količine in kvalitete računalniških

korpusov lahko pripišemo tehnološkemu napredku na področju

računalništva. Računalniki se vedno bolj uporabljajo za

procesiranje besedil. Programi, ki naj bi pomagali pri pripravi,

izmenjevanju, urejanju, predstavitvi in dostopu do jezikovnih

informacij za nek jezik, potrebujejo urejene vire znanja o tem

jeziku. Do takšnih virov najlažje pridemo s pomočjo besedilnih

zbirk. Obenem je vse več besedil dostopnih neposredno na

računalnikih in jih je lažje pretvoriti v korpus.

Če primerjamo korpusa LOB in BNC, ugotovimo naslednje: LOB

(Lancaster-Oslo/Bergen) [46], ki je bil izdan leta 1961, je vseboval

milijon besed, korpus BNC (British National Corpus) [47], izdelan

leta 1994, uradno izšel februarja 1995, pa danes vsebuje sto

milijonov besed. Uporaba korpusov pri prevajanju se uveljavlja šele

zadnja leta, ko imamo na razpolago vse več korpusov. Korpusi za

večje jezike so dostopni tudi na svetovnem spletu. Za lastne

potrebe si lahko prevajalec ustvari tudi svoj manjši korpus, ki ga

nato uporablja s pomočjo orodij, ki jih nudijo programi s pomnilniki

prevodov ali s pomočjo orodij za iskanje po korpusih. Na količino

korpusov pa vpliva tudi nastanek ustanov, ki se ukvarjajo s korpusi

in z drugimi jezikovnimi viri. Količina jezikovnih virov je še vedno

največja za angleški jezik. V zadnjih letih se jezikovni viri množijo

tudi na področju Evropske unije.

55..44 TTuujjii kkoorrppuussii

Na razpolago imamo veliko raznovrstnih korpusov, vendar še

vedno velja pravilo, da imamo za večje svetovne jezike več

ponudbe, torej imamo največ jezikovnih virov za področje

angleškega jezika. Nekaj korpusov najdemo tudi na svetovnem

spletu, kar prikazuje Tabela 17.

68

TTaabbeellaa 1177:: KKoorrppuussii nnaa ssvveettoovvnneemm sspplleettuu

Korpus Spletni naslov Opis

British

National

Corpus

http://www.natcorp.ox.

ac.uk/ (obiskano 25.

junij 2008)

Vsebuje 100 milijonov besed

pisanega in govorjenega jezika

širokega spektra virov.

Bank of

English

http://www.collins.co.uk

/books.aspx?group=153

(obiskano 25. junij

2008)

Je zbirka moderne britanske

angleščine. Vsebuje 524 milijonov

besed in se širi. Korpus je uporaben

za analizo besed, slovnice in

uporabe.

COSMAS II

Korpusaus

wahl

http://www.ids-

mannheim.de/cosmas2/

(obiskano 25. junij

2008)

Je zbirka besedil v elektronski

obliki. Uporabnik se mora

registrirati, vendar je registracija

brezplačna.

Korpusi

http://devoted.to/corpo

ra (obiskano 25. junij

2008)

Spletna stran vsebuje seznam

povezav na več sto korpusov

različnih svetovnih jezikov.

WebCorp

http://www.webcorp.or

g.uk/index.html

(obiskano 25. junij

2008)

Vnesemo iskalni niz in izberemo, s

katerim iskalnikom bomo iskali,

koliko besed naj bo pred in za

iskalnim nizom ter določimo

občutljivost na veliko začetnico.

55..55 SSlloovveennsskkii kkoorrppuussii

Kot navaja Špela Vintar v svoji raziskavi [12], za slovenski jezik še

nimamo večjih enojezičnih ali vzporednih korpusov. Slovenski

prevajalci si lahko najbolj pomagajo s tujejezičnimi korpusi, ki so

dosegljivi tudi na svetovnem spletu. Veliko slovenskih besedil, ki bi

lahko bila osnova za korpuse, obstaja seveda tudi v računalniški

obliki, vendar pa niso standardizirana, predvsem pa je njihova

uporabnost omejena na organizacije, ki jih proizvajajo, ali na tiste,

ki so sodelovale pri pripravi besedil. Vendar pa se na področju

69

slovenskega jezika kljub temu v zadnjem času uveljavljajo trije

besedilni korpusi: Fida, FidaPlus in Nova beseda.

55..55..11 FFiiddaa

Korpus slovenskega jezika FIDA je referenčni korpus za slovenski

jezik. Nastal je kot rezultat projekta Filozofske fakultete Ljubljana,

Instituta Jožef Stefan, založbe DZS in Amebisa. Projekt so začeli

graditi leta 1997 in ga dokončali leta 2000. Vsebuje okoli 100

milijonov besed in ga najdemo na naslovu http://www.fida.net/

(obiskano 25. april 2008). Kako izgleda uvodna spletna stran

korpusa FIDA, prikazuje Slika 15.

SSlliikkaa 1155:: FFIIDDAA –– kkoorrppuuss sslloovveennsskkeeggaa jjeezziikkaa2233

Če bi korpus Fida umestili glede na vrsto in kriterije, bi lahko rekli,

da gre za:

Referenčni korpus; Referenčni korpus je obsežna

elektronska besedilna zbirka, ki zajema vzorčni delež besedil

nekega jezika. Njegov osnovni namen je, da omogoča

temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših ravneh in

23 http://www.fida.net/, obiskano 30. maj 2008

70

področjih. Predstavlja pomembni vir za jezikoslovje, npr.

slovaropisje, poučevanje jezika (učbeniki in učni pripomočki),

jezikovne tehnologije (črkovalniki, slovnični pregledovalniki,

govorni vmesniki) in druge družboslovne in humanistične

vede.

Enojezični korpus; Enojezični korpus vključuje sodobna

slovenska besedila. Tujejezični elementi se v korpusu

pojavijo le kot sestavni del slovenskega besedila, izključena

pa so vsa tujejezična besedila.

Sinhroni korpus; Zajema besedila sodobne slovenščine. S

pojmom sinhroni korpus označujemo korpus sodobne

slovenščine druge polovice 20. stoletja, vendar s poudarkom

na zajemanju besedil, ki so nastala v 90-ih letih.

Pisni korpus; Pisni korpus zajema pisna besedila in prvotno

pisna besedila, namenjena govorjenju. Transkripcije govora,

kot so na primer parlamentarne razprave, so edina govorna

sestavina korpusa.

55..55..22 FFiiddaaPPlluuss

Projekt FidaPlus pomeni nadgradnjo in nadaljevanje projekta Fida.

Korpus najdemo na spletnem naslovu http://www.fidaplus.net/

(obiskano 25. april 2008). Prav tako kot njegov predhodnik, je tudi

korpus FidaPlus referenčni korpus slovenskega jezika. To pomeni,

da je obsežna elektronska besedilna zbirka, ki obsega vzorce

besedil slovenskega jezika. Osnovni namen takega korpusa je, da

omogoča temeljit vpogled v jezik na različnih ravneh, tako kot

korpus Fida. Slika 16 prikazuje spletno stran korpusa FidaPlus.

71

SSlliikkaa 1166:: KKoorrppuuss sslloovveennsskkeeggaa jjeezziikkaa FFiiddaaPPLLUUSS2244

Korpus FidaPlus zajema okrog 600 milijonov besed. Velikost in

ažurnost referenčnega korpusa sta za ustrezno raziskovanje jezika

zelo pomembni, zato je potrebno te korpuse dograjevati, da

ostanejo v koraku s časom.

Ker je korpus FidaPlus prosto dostopen, ga lahko uporablja vsakdo,

ki se pri svojem delu srečuje z jezikovnimi vprašanji (npr. lektorji,

novinarji, učitelji itd.), oziroma vsakdo, ki ga jezik zanima.

Referenčni korpus nam daje odgovore na vsa mogoča jezikovna

vprašanja, če jih le znamo pravilno postaviti.

24 http://www.fidaplus.net/, obiskano 30. maj 2008

72

55..55..33 NNoovvaa bbeesseeddaa

Nova beseda je besedilni korpus. Namenjen je predvsem za pisanje

slovarjev in vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in

izobraževanjem. Je ena izmed postaj na poti do Slovenskega

nacionalnega korpusa, idealne zbirke elektronskih besedil,

namenjene najširši raziskovalni in izobraževalni uporabi, ki bo med

drugim obsegala vsa novejša besedila, zapisana v slovenskem

jeziku, in vsa starejša, ki so se ohranila. Slika 17 prikazuje spletno

stran korpusa slovenskega jezika Nova beseda.

SSlliikkaa 1177:: KKoorrppuuss sslloovveennsskkeeggaa jjeezziikkaa NNoovvaa bbeesseeddaa2255

Korpus se je začel pojavljati s spletno postavitvijo elektronske

zbirke leposlovnih besedil v letu 1999, skupaj je vseboval 3

milijone besed. Spomladi leta 2000 je bilo korpusu dodano še

gradivo časopisa Delo od leta 1998 do 2000, kar je obseg povečalo

na 28 milijonov besed. Posledično so izboljšali tudi iskalnik, ki je

omogočil hitro iskanje tudi v tako obsežnem korpusu. V tem času

25 http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html, obiskano 30. maj 2008

73

so bili opravljeni tudi prvi popravki gradiva, ki so omogočili iskanje

tudi po slovarju besednih oblik.

Besedilni korpus Beseda je predhodnik korpusa slovenskega jezika

Nova beseda. Slika 18 prikazuje spletno stran besedilnega korpusa

Beseda.

SSlliikkaa 1188:: BBeesseeddiillnnii kkoorrppuuss BBeesseeddaa2266

Brez popravkov se ob vsaki pogostejši besedi in njenih izpeljankah

pojavi več napak, ki zelo zmanjšajo uporabnost gradiva. Poleti leta

2000 se je obseg korpusa z dodatki novih besedil, predvsem

časopisa Delo, povečal na 48 milijonov besed. V naslednjih letih sta

se obseg in zvrstnost korpusa postopoma povečevala, konec

pomladi leta 2005 na 162 milijonov besed iz 4158 besedil.

Predhodnik Nove besede se je imenoval Beseda in ga še danes

najdemo na spletnem naslovu http://bos.zrc-

sazu.si/main_si_l2.html (obiskano 10. maj 2008).

26 Besedilni korpus Beseda je predhodnik besedilnega korpusa Nova beseda(http://bos.zrc-sazu.si/main_si_l2.html, obiskano 10. maj 2008)

74

Korpus Nova beseda je sestavljen iz šestih glavnih delov:

besedila 2310 izvodov časopisa Delo iz let od 1998 do 2005

prispevajo v korpus 20 milijonov besed,

govorjena besedila zapisov 711-ih sej Državnega zbora

Republike Slovenije iz let od 1996 do 2004 prispevajo v

korpus 20 milijonov besed,

778 leposlovnih del v našem jeziku, vključena so tudi zbrana

dela Draga Jančarja, Cirila Kosmača in Ivana Cankarja,

prispeva v korpus 12 milijonov besed,

78 izvodov računalniške revije Monitor iz let od 1999 do 2004

in revije za zdravo življenje Viva je v korpus prispevalo 6

milijonov besed,

251 polleposlovnih besedil, ki so v korpus prispevala 2

milijona besed in

26 znanstvenih oz. tehničnih monografij, ki so v korpus

prispevale 2 milijona besed.

Nova beseda je prosto dostopen korpus svetovnega spleta na

spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html (obiskano

10. maj 2008). Vsa besedila v korpusu so avtorsko zaščitena.

Njihova uporaba je dovoljena le za raziskovalne in izobraževalne

namene.

75

66 IISSLLOOVVAARR

Islovar je terminološki slovar informatike. Najdemo ga na spletnem

naslovu http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp (obiskano

10. maj 2008). Podrobneje bi ga lahko opisali [49] kot razlagalni in

informativni slovar, ki strokovno izrazje pomensko in jezikovno

opisuje in vrednoti. Sestavljen je tako, da so slovenskim izrazom

dodane še angleške ustreznice. Slika 19 prikazuje spletno stran

islovarja. Slovar zajema informacijsko izrazje, ki zajema temeljno

izrazje naslednjih področij:

informatika,

informacijske tehnologije,

telekomunikacije,

baze podatkov,

uporabniški vmesniki,

poslovna informatika,

objektna tehnologija,

umetno zaznavanje in sociološki vidiki ter druge.

Slovar ne vsebuje besed splošnega pomena. Prednost slovarja je,

da nastaja na spletu in je prosto dostopen vsem, ki brskajo za

informacijskim izrazjem. Za lažje spremljanje izrazov ima vsak

vnos podatek o ureditvi:

predlog,

pregledano,

strokovno pregledano in

urejeno.

76

SSlliikkaa 1199:: RRaaččuunnaallnniišškkii sslloovvaarr2277

Besede, ki jih uporabnik išče in jih ni v slovarju, se vnašajo v

posebno zbirko nenajdenih izrazov, tako da se lahko kasneje

vnesejo v islovar.

Islovar ponuja uporabnikom naslednje možnosti:

Uporabnik lahko poišče slovensko ustreznico angleškim

strokovnim izrazom.

Uporabnik lahko poišče razlage in angleške ustreznice

slovenskim strokovnim izrazom.

Uporabnik lahko poišče sorodni izraz.

Uporabnik lahko brska po naključnih izrazih, novih izrazih in

izrazih dneva.

Slovar nam ponuja tudi možnost uporabe povezav na druge

spletne slovarje.

Uporabnik lahko k že obstoječim izrazom in razlagam doda

svoje mnenje.

Uporabnik lahko slovenski izraz, ki ga ni našel, vnese v slovar

z angleško ustreznico in s kratko razlago.

27 http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp, obiskano 31. maj 2008

77

Spletna stran nam ponuja tudi forum, zato se lahko

uporabnik udeležuje tudi spletnih klepetov in razprav na

forumu.

Uporabnik lahko strokovnjakom postavlja strokovna

vprašanja.

Za iskanje in ogled foruma se ni treba prijavljati. Za vse druge

dejavnosti, kot so na primer komentiranje, vnos novih izrazov in

razlag, razprave v forumu, pa se morajo uporabniki prijaviti.

Prijavljeni uporabnik lahko vnese tudi lastne nastavitve. Pri

prispevkih sta urednikom vidna ime in priimek avtorja, pri

razpravah v forumu pa sta ime in priimek vidna tudi uporabnikom.

Urednica slovarja je tista, ki po potrebi pregleduje in popravlja

nove izraze. Uredniki in registrirani uporabniki jih lahko

komentirajo. Uredniki in strokovni sodelavci slovarja imajo dostop

do posebnega dela za urejanje sestavkov. Ta način dela ne

omogoča le boljšega komuniciranja ampak tudi večjo preglednost

uredniškega procesa, lažje dogovarjanje in usklajevanje.

Največja prednost slovarja je, da so sodelavci, uredniki, strokovni

sodelavci in strokovni svetovalci številni strokovnjaki na področju

informatike in jezikoslovja, zato lahko v pravilnost pregledanih

vnosov še toliko bolj zaupamo.

78

77 SSMMEERRII EE--OORROODDIIJJ ZZAA PPRREEVVAAJJAANNJJEE

Špela Vintar [12] v svojih raziskavah navaja, da je poglavitna

prednost samodejnega prevajanja torej možnost hitrejšega,

cenejšega in bolj učinkovitega prevajanja gradiva, v katerem se

besede ponavljajo. Učinkovitost je odvisna od tega, koliko se

besedilo ponavlja, kakšno je to ponavljanje, kako dolgo je besedilo

in drugih dejavnikov, ki so že opisani v diplomi. Namen uporabe

računalnikov v prevajalskem procesu ni le tekmovati s prevajalci ali

jih nadomestiti, ampak ustvariti grobe prevode, ki bi služili kot

bistvo zbiranja informacij in kot komunikacija med različnimi

jezikovnimi področji. Področje strojnega prevajanja pokriva

uporabo, raziskovanje in razvoj računalniških orodij ter sistemov, ki

se uporabljajo v velikih podjetij za razvoj aplikacij in orodij na

svetovnem spletu za posamezne uporabnike, ki jih uporabniki

uporabljajo pretežno doma za interno rabo.

Pri tradicionalni uporabi strojnega prevajanja gre za prevajanje

tehnične dokumentacije, na primer za multinacionalna podjetja.

Sistemi proizvedejo grob prevod različnih kvalitet, ki ga morajo

prevajalci pregledati in popraviti. Popravki so lahko dragi. Zato

strokovnjaki pri razvoju programske opreme za prevajanje težijo k

temu, da bo popravljanje prevodov čim manjše. S tem bi prihranili

čas in finančna sredstva. Kljub temu, da se je strojno prevajanje

začelo pojavljati v zgodnjih 80-ih letih 19. stoletja, je bila prodaja

do sredine 90-ih zelo nizka. Danes nam podjetja nudijo več kot

1000 različnih paketov strojnega prevajanja.

Po navedbah Johna Hutchinsa [50], je bil svetovni splet tisti, ki je

vzpodbudil razvoj spletnih prevajalnikov v dejanskem času (ang.

real-time on-line translation tools). Potreba po hitrem pridobivanju

informacij v tujih jezikih in najkvalitetnejši učinek nista bistvena.

Mnogi računalniški sistemi ponujajo prevajanje spletnih strani in

79

druge spletne storitve, ki podpirajo strojno prevajanje. Po navadi

so te storitve za uporabnike brezplačne, kot je brezplačen dobro

poznan Babelfish na spletni strani spletnega iskalnika AltaVista

(http://www.altavista.com/, obiskano 5. avgust 2008). Hkrati pa je

svetovni splet tisti, ki poskrbi za izredno hiter prenos in dostavo

podatkov do uporabnikov. Večina programske opreme strojnega

prevajanja izvira iz Japonske in Združenih držav Amerike, vendar

je nekaj takih podjetij, ki se ukvarjajo s programiranjem te vrste

programske opreme, tudi v Evropi. Kljub temu pa je prodaja v

Evropi nižja.

Vsak dan se razvijajo nove tehnike, vzporedno procesiranje in

predvsem sistemi, ki temeljijo na uporabi korpusov in statistični

analizi besedila. Strojno prevajanje se razvija v smeri hibridnih

sistemov, ki združujejo tradicionalne jezikovne zakonitosti in

statistične metode. Vendar je še vedno največja težava leksikalna

obogatitev besedil. Največ pozornosti ji posvečajo akademske

raziskovalne skupine. Pri vsem tem je strokovnjakom v veliko

pomoč uporaba velikih leksikalnih virov in korpusov.

Najnovejše raziskave potekajo na področju samodejnega

prevajanja govorjenega jezika, ki nadgrajuje raziskave tehnik

govora iz leta 1980. Glavni centri raziskave so:

ATR na Japonskem (http://www.his.atr.jp/index_e.html,

obiskano 20. avgust 2008),

Univerza Carnegie-Mellon v Združenih državah Amerike

(http://www.cmu.edu/index.shtml, obiskano 20. avgust

2008),

Univerza Karlsruhe v Nemčiji (http://www.uni-

karlsruhe.de/, obiskano 20. avgust 2008).

Vse sodelujoče organizacije se trudijo, da bi razvile govorcu

neodvisni telefonski sistem prevajanja v dejanskem času (ang.

speaker-independent real-time telephone translation system) za

japonske, angleške in nemške govorce. Primarno bi sistem

80

uporabljali za hotelske rezervacije in registracije na konference.

Nemški Verbmobil (http://verbmobil.dfki.de/overview-us.html,

obiskano 2. junij 2008) je razvil projekt, ki je namenjen poslovnim

pogajanjem nemških, japonskih in angleških poslovnežev. V razvoj

so vključili številne nemške univerzitetne skupine, ki se ukvarjajo z

osnovno raziskavo lingvistike, s prepoznavanjem govora in z

uporabo strojnega prevajanja. Strokovnjaki pričakujejo velik

preobrat na področju razvoja prevajanja govora. Podjetja so

programski opremi za strojno prevajanje dodala tudi vmesnik za

vhod in izhod govora. Programska oprema izvede prevajanje tako,

da govor pretvori v besedilo, besedilo prevede in nato besedilo

pretvori nazaj v govor.

V Srednji in Vzhodni Evropi se Evropska Unija [52] trudi

vzpodbujati raziskave strojnega prevajanja in orodij za prevajanje

češčine, poljščine, madžarščine, slovenščine, estonščine in

bolgarščine. Ne le za pogajanja in druge uradne dokumente,

ampak zato, da bi javnosti omogočili dostop do informacij. Večina

informacij je oblikovanih za spletne aplikacije, ki so uporabnikom

dostopne kadarkoli in kjerkoli. Zanemariti ne smemo niti sistemov,

ki vsebujejo manjšinske jezike. Razvoj teh sistemov je pomemben

za prevajalske sisteme, slovarje, glosarje, korpuse itd. Internet je

tisti, ki vzpodbuja zamenjavo že obstoječih sistemov prevajanja, ki

so bili namenjeni predvsem znanstvenim besedilom in tehnični

dokumentaciji, z novejšimi, ki bi bili namenjeni slabo organiziranim

besedilom z napačno črkovanimi besedami. To so predvsem

besedila, ki jih najdemo v elektronskih sporočilih ali klepetalnicah.

Svetovni splet vpliva na prihodnost programske opreme.

Uporabniki svetovnega spleta iščejo podatke v katerem koli jeziku,

zato želijo prevedene spletne strani. Kot pravi Vintarjeva [12],

strokovnjaki napovedujejo, da bo v prihodnjih letih manj

programske opreme na področju samih sistemov strojnega

prevajanja, veliko bolj se bodo razvijala programska orodja za

81

prevajanje in aplikacije, kjer bo samodejno prevajanje le ena od

komponent. Prevajalska orodja bodo postala uporabnikom

dostopna na računalnikih, mobilnih telefonih ali televiziji in prijazna

za uporabo. Računalnike bomo še naprej uporabljali za prevajanje

tehničnih besedil in dokumentacije, kjer gre za velik procent

ponavljajočih se besed ali besednih zvez in za lokalizacijo

programske opreme. Vendar računalniki ne bodo nadomestili

prevajalcev za jezikovno sofisticirana besedila ali besedila z visoko

stopnjo specializacije določenega tehničnega področja. Za prevod

besedil, pri katerih ni pomembna kvaliteta izdelka, je strojno

prevajanje idealna rešitev ali včasih edina rešitev. Zato bodo

prevajalci še naprej ostali v harmoniji s strojnim prevajanjem in

prevajalskimi orodji. Strojno prevajanje je odprlo nova področja:

nastanek povzetka za avtorje, ki pišejo v neznanem jeziku,

podnaslavljanje v dejanskem času na televiziji, prevajanje

informacij iz podatkovnih baz, spletno prevajanje spletnih strani

itd. S širjenjem globalnega komunikacijskega omrežja lahko

pričakujemo še več aplikacij za prevajanje.

82

88 RRAAČČUUNNAALLNNIIŠŠKKII SSLLOOVVAARRČČEEKK

88..11 PPrriissttoopp

Kot praktični izdelek diplomske naloge sem izdelala slovensko-

angleški računalniški slovarček. Več podrobnosti sledi v

nadaljevanju.

Kot vir terminologije sem izbrala srednješolski učbenik Rada

Wechtersbacha z naslovom Informatika. Ob listanju učbenika sem

ugotovila, da se na koncu vsakega poglavja pojavijo

najpomembnejši izrazi. Te iste izraze najdemo tudi v učnem načrtu

za informatiko, saj predstavljajo temeljno znanje srednješolcev pri

predmetu informatika. Vsaki besedi v slovenskem jeziku sem

poiskala krajši opis v slovenskem jeziku in tako besedo kot tudi

opis besede prevedla v angleški jezik. Vse informacije sem iskala

po različni literaturi, bodisi v računalniških knjigah, strokovnih

revijah, besednjakih ali slovarjih bodisi po svetovnem spletu.

Literaturo sem skrbno pregledala in na koncu napisala prevode

besed in opisov besed. Poudarek je torej na terminologiji sami, saj

kot vemo, večina računalniških izrazov izhaja iz angleškega jezika

in se slovenski pripadajoči prevodi šele uveljavljajo. Vsak dan

nastane nova beseda, katere prevod je na začetku še neznan. Z

uporabo besede v komuniciranju se poveča potreba po slovenskih

izrazih, zato nastajajo prevodi, eni boljši, drugi slabši. Pomensko

močnejše besede so se v jeziku obdržale, drugi prevodi pa tonejo v

pozabo. Tako se je na primer beseda zgoščenka, prevod besede CD

(ang. Compact Disc), obdržala, beseda tlačenka pa je tonila v

pozabo.

Sledilo je vprašanje, kako oblikovati dvojezično podatkovno zbirko,

da bo vizualno privlačna, funkcionalno uporabna in enostavna za

uporabo? Potrebujemo torej tako orodje, ki bo enostavno za

uporabo in bo imelo možnost oblikovanja pogovornega okna.

83

Aplikacija mora imeti okvirčke z besedilom in gumbe, v ozadju pa

skripto, ki bo prožila akcije. Slovar bo torej deloval na principu

brskanja po podatkovni bazi besed. Uporabnik bo v okvirček z

besedilom vnesel iskalni niz in aplikacija bo poiskala geslo v bazi.

Po kliku na gumb Išči bo aplikacija zagnala iskanje po bazi. Na

podlagi gesla bo izpisala pripadajoč prevod, opis gesla in prevod

opisa. Za to nalogo sem izbrala Microsoft Access s podporo

programiranja v Visual Basicu, saj menim, da je dovolj enostavna

za uporabo za kogarkoli, tudi za popolnega začetnika. Ker je

pomembna predvsem terminologija, bi lahko izbrali katerikoli

način, jaz sem si izbrala način, ki ga bom predstavila v

nadaljevanju. Slika 20 prikazuje, kako izgleda pogovorno okno v

Microsoft Accessu 2003.

SSlliikkaa 2200:: PPooggoovvoorrnnoo ookknnoo MMiiccrroossoofftt AAcccceessss 22000033

84

88..22 SSttrruukkttuurraa

Slovarček temelji na podatkovni bazi v obliki tabele. Katere

parametre vsebuje tabela, kakšnega tipa so parametri in kakšen je

njihov opis, prikazuje Slika 21.

SSlliikkaa 2211:: UUssttvvaarrjjaannjjee ppooddaattkkoovvnnee bbaazzee BBaazzaa__tteerrmmiinnoovv

Tabela vsebuje 5 stolpcev, in sicer:

ID: primarni ključ, ki enoznačno določa, za katero besedo po

vrsti gre.

Geslo: vsaki besedi pripada geslo v slovenskem jeziku.

Opis gesla: opis gesla v slovenskem jeziku.

Prevod gesla: prevod gesla v angleškem jeziku.

Prevod opisa: prevod opisa v angleškem jeziku.

Slika 22 prikazuje dejansko tabelo podatkovne baze, ki sem jo

napolnila s terminologijo s področja računalništva in informatike.

85

SSlliikkaa 2222:: PPooddaattkkoovvnnaa bbaazzaa vv oobblliikkii ttaabbeellee

Poleg podatkovne baze potrebujemo še obrazec, s katerim bo

uporabnik prišel do želenih podatkov. V pogledu Načrt obrazca

lahko na obrazec vstavimo orodja iz Orodjarne (npr. gumbi,

okvirček z besedilom, sliko, …). Kako izgleda orodjarna in katere

elemente vsebuje, prikazuje Slika 23.

SSlliikkaa 2233:: OOrrooddjjaarrnnaa

Elemente lahko vstavljamo na obrazec v pogledu Načrt obrazca, ki

ga prikazuje Slika 24. Ko končamo z vstavljanjem gumbov in

okvirčkov, moramo določiti še, kakšne ukaze bo kateri gumb izvajal

in kakšne lastnosti bo imel določeni okvirček z besedilom.

86

SSlliikkaa 2244:: OObbrraazzeecc vv ppoogglleedduu NNaaččrrtt

V programskem jeziku Visual Basic napišemo sintakso, ki bo

izvedla določeno operacijo. Na začetku so vsi okvirčki prazni. Ko

uporabnik vnese geslo v slovenskem jeziku, klikne gumb Išči. Nato

se geslo primerja s pripadajočim geslom v podatkovni bazi in vrne

opis gesla, prevod gesla in prevod opisa. Če se uporabnik zmoti pri

vnosu, ga aplikacija opozori, da besede ni v slovarju. Da lahko

program izvede vse prej napisano, mora v ozadju vsebovati še tako

imenovano skripto, napisano v programskem jeziku Visual Basic.

Del programske kode prikazuje Slika 25.

87

SSlliikkaa 2255:: PPrrooggrraammsskkaa kkooddaa,, ppiissaannaa vv pprrooggrraammsskkeemm jjeezziikkuu VViissuuaall

BBaassiicc

Po končanem delu sem datoteko shranila. Datoteka shranjenega

slovarja dobi končnico .mdb, končno ime datoteke je torej

slovar.mdb.

88..33 SSttrroojjnnaa oopprreemmaa iinn pprrooggrraammsskkaa oopprreemmaa

Pri delu sem uporabljala svoj prenosnik Sony Vaio z naslednjo

konfiguracijo:

Intel 1,73GHz procesor,

512 MB,

80 GB.

Pri svojem delu sem uporabljala naslednjo programsko opremo:

Microsoft Word 2003,

Microsoft Access 2003,

Microsoft Visio 2003,

Microsoft Visual Basic 2003,

88

Internet Explorer 7.0.

88..44 NNaavvooddiillaa zzaa uuppoorraabboo

Ko odpremo slovar.mdb, ne

blokiramo nevarnih izrazov

in odpremo datoteko.

SSlliikkaa 2266:: SS kklliikkoomm nnaa gguummbb OOddpprrii ooddpprreemmoo aapplliikkaacciijjoo

Odpre se nam pogovorno

okno, kjer med predmeti na

levi strani izberemo

Obrazec, na desni

izberemo, za kateri obrazec

gre in ga odpremo. Kako

izgleda obrazec, prikazuje

Slika 28.

SSlliikkaa 2277:: OOddpprriimmoo oobbrraazzeecc

Kurzor je postavljen v vnosni vrstici Vnesi iskano geslo, kjer

vnesemo iskano besedo. S klikom na gumb Išči sprožimo iskanje

gesla po tabeli v podatkovni bazi. Ko program poišče geslu

pripadajoč prevod, opis in prevod opisa, zadetke uporabniku

prikaže v okvirčkih z besedilom. Iskanje se na tej točki zaključi,

uporabniku pa se rezultat prikaže na zaslonu. Če želimo poiskati

novo geslo, preprosto kliknemo v vnosno vrstico Vnesi iskano

geslo. Vsa ostala polja se bodo vrnila v prvotno stanje, torej se bo

besedilo izbrisalo. Vse vrednosti se nastavijo na privzete. Po

končanem iskanju lahko proces ponavljamo poljubnokrat.

89

SSlliikkaa 2288:: PPooggoovvoorrnnoo ookknnoo aapplliikkaacciijjee

SSlliikkaa 2299:: IIsskkaannjjee ggeessllaa

Aplikacija nam omogoča tudi vnos gesla v bazo podatkov. S klikom

na gumb Dodaj zapis se nam odpre pogovorno okno, kamor

vnesemo geslo, prevod gesla, opis gesla in prevod opisa ter s

klikom na gumb Dodaj potrdimo vnos. Potek dodajanja novega

slovarskega gesla prikazuje Slika 30. S klikom na gumb Počisti

90

počistimo vsebino v poljih z vsebino, z gumbom Zapri pa zapremo

pogovorno okno.

SSlliikkaa 3300:: DDooddaajjaannjjee nnoovveeggaa ggeessllaa

Vizitka slovarja ponuja osnovne informacije o izdelku. Prikazuje jo

Slika 31.

SSlliikkaa 3311:: VViizziittkkaa

91

99 ZZAAKKLLJJUUČČNNEE MMIISSLLII

Vse pogosteje tradicionalno tiskano literaturo nadomeščajo

elektronski viri, kot so elektronska besedila, elektronski slovarji,

elektronske enciklopedije itd. Tako je tudi v šolstvu. Vedno več

izobraževalnih vsebin je v elektronski obliki. Osnovnošolci in

srednješolci so vedno bolj usmerjeni k raziskovanju in iskanju

novih podatkov bodisi na svetovnem spletu bodisi po drugih virih.

Pri tem pa jim je v veliko pomoč računalnik. Prav tako je na

področju prevodoslovja. Včasih so prevajalci porabili ogromno časa

za brskanje po knjigah in za iskanje pravilne terminologije. Danes

si delo olajšajo z računalniki. Poslužujejo se elektronskih virov in s

tem prihranijo veliko časa, denarja in drugih sredstev. Stroji

prevajalca zaenkrat še ne bodo nadomestili, vendar je stopnja

avtomatizacije in digitalizacije vedno večja. Tudi razvoj umetne

inteligence se vrtoglavo razvija. V prihodnosti se bodo strojno

prevajanje in orodja na tem področju razvijala še v večjo skrajnost,

vendar bo človek moral biti prisoten.

V diplomski nalogi sem naredila pregled orodij in spletnih strani, ki

so učitelju računalništva in informatike v pomoč. Izpostavila sem

tiste, ki so za terminologijo s področja računalništva in informatike

najpomembnejši. Predstavila sem vsa poglavitne značilnosti

uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri prevajanju

besedil iz izvirnega v ciljni jezik za področje računalništva in

informatike. Kot praktični izdelek je nastal enostavni slovensko-

angleški slovarček izrazov, ki se lahko v nadaljevanju še dopolni z

novimi gesli in opisi besed. Zaenkrat je v slovarčku 210 slovenskih

gesel s prevodi, opisi in prevodi opisov iz srednješolskega

učbenika. Microsoft Access nam ponuja možnost razširitve

aplikacije. Dodali bi lahko še kak obrazec za vnašanje podatkov, s

katerim bi dosegli odprtost aplikacije. Vsak uporabnik bi lahko

92

vnašal gesla in njihove prevode in si tako preko uporabniškega

okna polnil podatkovno bazo, sedaj je polnjenje možno le z

vnašanjem podatkov v podatkovno bazo v samem Microsoft

Accessu. Paziti bi morali le, da bi vnašali preverjene podatke in da

bi vnose preverjali strokovnjaki. Možnosti za nadgradnjo je še

veliko.

93

1100 LLIITTEERRAATTUURRAA

11.. AAuusstteerrmmüühhll,, FF..,, EElleeccttrroonniicc ttoooollss ffoorr ttrraannssllaattoorrss.. MMaanncchheesstteerr,, NNoorrtthhaammppttoonn..

22000011..

22.. BBaakkeerr,, MM..,, RRoouuttlleeddggee EEnnccyyccllooppeeddiiaa ooff TTrraannssllaattiioonn SSttuuddiieess.. RRoouuttlleeddggee

TTaayylloorr && FFrraanncciiss GGrroouupp.. LLoonnddoonn.. 22000044..

33.. BBaattaaggeelljj,, VV..,, eett aall.. LLeekkssiikkoonn rraaččuunnaallnniiššttvvaa iinn iinnffoorrmmaattiikkee.. ZZaalloožžbbaa

PPaassaaddeennaa.. LLjjuubblljjaannaa.. 22000022..

44.. EErrjjaavveecc,, TT..,, RRaaččuunnaallnniišškkee zzbbiirrkkee bbeesseeddiill,,

hhttttpp::////nnll..iijjss..ssii//eett//BBiibb//SSllKKoorrppuuss//ssllKKoorrppuuss--llaa22//ssllKKoorrppuuss--llaa22..hhttmmll,, oobbiisskkaannoo

1155.. mmaajj 22000088..

55.. GGeerrlliičč II..,, AABBCC rraaččuunnaallnniiššttvvaa.. ZZvveezzaa oorrggaanniizzaacciijj zzaa tteehhnniiččnnoo kkuullttuurroo

SSlloovveenniijjee.. LLjjuubblljjaannaa.. 11998844..

66.. GGeerrlliičč,, II..,, SSooddoobbnnaa iinnffoorrmmaacciijjsskkaa tteehhnnoollooggiijjaa vv iizzoobbrraažžeevvaannjjuu.. DDZZSS..

LLjjuubblljjaannaa.. 22000000..

77.. HHaauueennsscchhiilldd,, CC..,, HHeeiizzmmaannnn,, SS..,, MMaacchhiinnee ttrraannssllaattiioonn aanndd ttrraannssllaattiioonn

tthheeoorryy.. BBeerrlliinn,, NNeeww YYoorrkk :: MMoouuttoonn ddee GGrruuyytteerr.. 11999977..

88.. KKooššiirr,, AA..,, SSooddoobbnnii pprroossttii ččrrkkoovvaallnniikkii iinn bbaazzee pprraavviillnniihh bbeesseeddnniihh oobblliikk..

hhttttpp::////nnll..iijjss..ssii//iissjjtt0022//zzbboorrnniikk//ssddjjtt0022--DD0066kkoossiirr..ppddff ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

99.. SSlleemmnniikk,, BB..,, OO''DDeeaa,, SS..,, DDeebbeevveecc,, MM..,, AAnngglleešškkoo--sslloovveennsskkii bbeesseeddnnjjaakk

iizzoobbrraažžeevvaannjjaa nnaa ddaalljjaavvoo.. FFaakkuulltteettaa zzaa eelleekkttrrootteehhnniikkoo,, rraaččuunnaallnniiššttvvoo iinn

iinnffoorrmmaattiikkoo.. MMaarriibboorr.. 22000011..

1100.. SSooffeerr,, MM..,, TThhee TTrraannssllaattoorr''ss HHaannddbbooookk.. SScchhrreeiibbeerr PPuubblliisshhiinngg,, IInncc.. RRoocckkvviillllee,,

MMaarryyllaanndd.. 22000066..

1111.. TTrruujjiilllloo,, AA..,, TTrraannssllaattiioonn eennggiinneess :: tteecchhnniiqquueess ffoorr mmaacchhiinnee ttrraannssllaattiioonn..

SSpprriinnggeerr.. LLoonnddoonn.. 11999999..

1122.. VViinnttaarr,, ŠŠ..,, RRaaččuunnaallnniišškkee tteehhnnoollooggiijjee zzaa pprreevvaajjaannjjee..

hhttttpp::////wwwwww22..aarrnneess..ssii//~~ssvviinnttaa//uuii..rrttff ((oobbiisskkaannoo 22.. mmaajj 22000088))..

1133.. VViinnttaarr,, ŠŠ..,, UUvvoodd vv tteerrmmiinnoollooggiijjoo,, ššttuuddiijjsskkaa ggrraaddiivvaa

hhttttpp::////wwwwww22..aarrnneess..ssii//~~ssvviinnttaa//sskkrriippttaa..hhttmm ((oobbiisskkaannoo 1155.. aapprriill 22000088))..

1144.. VViinnttaarr,, ŠŠ..,, PPrrooggrraamm ss ppoommnniillnniikkoomm pprreevvooddoovv ss ssttaalliiššččaa mmoorreebbiittnneeggaa

uuppoorraabbnniikkaa,, wwwwww22..aarrnneess..ssii//~~ssvviinnttaa//jjtt..rrttff ((oobbiisskkaannoo 22.. mmaajj 22000088))..

1155.. WWeecchhtteerrssbbaacchh,, RR..,, IInnffoorrmmaattiikkaa.. UUččbbeenniikk zzaa ssrreeddnnjjeeššoollsskkoo iizzoobbrraažžeevvaannjjee..

ZZaalloožžbbaa SSaajjii.. LLjjuubblljjaannaa.. 22000055..

1166.. wwwwww22..aarrnneess..ssii//~~ssvviinnttaa//uuii..rrttff ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

1177.. hhttttpp::////wwwwww..aaaaaaii..oorrgg//AAIITTooppiiccss//hhttmmll//mmaacchhttrr..hhttmmll ((oobbiisskkaannoo 1100.. mmaajj

22000088))..

94

1188.. hhttttpp::////wwwwww..eeccoonnoommiisstt..ccoomm//rreesseeaarrcchh//aarrttiicclleessBByySSuubbjjeecctt//ddiissppllaayySSttoorryy..ccffmm??

ssttoorryy__iidd==88772211889900&&ssuubbjjeeccttiidd==77993333661100 ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

1199.. hhttttpp::////wwwwww..ssllcc..aattrr..jjpp// ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

2200.. hhttttpp::////wwwwww..ddrruussttvvoo--

iinnffoorrmmaattiikkaa..ssii//ddooggooddkkii//aarrhhiivv//ddssii22000011//vvaabblljjeennii__rreeffeerraattii//bbaattaaggeelljj..ppddff

((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

2211.. hhttttpp::////wwwwww..ddrruussttvvoo--

iinnffoorrmmaattiikkaa..ssii//ddooggooddkkii//ddssii22000022//pprriissppeelliiRReeffeerraattii//ootteerr..ddoocc ((oobbiisskkaannoo 1100..

mmaajj 22000088))..

2222.. hhttttpp::////lliitt..iijjss..ssii//rraaccuunnaall..hhttmmll ((oobbiisskkaannoo 1100.. mmaajj 22000088))..

2233.. hhttttpp::////wwwwww..mmiirrss..ggoovv..ssii//ssii//zzaa__uuppoorraabbnniikkee//vvooddnniikk__ppoo__ssttoorriittvvaahh//pprreesskkuussaannjj

ee__pprrooggrraammsskkee__oopprreemmee// ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

2244.. hhttttpp::////nnll..iijjss..ssii//iissjjtt0022//zzbboorrnniikk//ssddjjtt0022--DD0066kkoossiirr..ppddff ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

2255.. hhttttpp::////wwwwww..ccttkk..uunnii--lljj..ssii//SSlloovvaarrjjii// ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

2266.. hhttttpp::////wwwwww..jjookkeerr..ssii//aarrttiiccllee..pphhpp??rruubbrriikkaa==1166&&aarrttiicclleeiidd==555577&&ppaaggee==44


2277.. hhttttpp::////wwwwww22..aarrnneess..ssii//~~ssvviinnttaa//ppaarraalllleell..hhttmm ((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill 22000088))..

2288.. hhttttpp::////wwwwww..ttaammiinnggtthheebbeeaasstt..nneett//aarrttiicclleess66//ppaaggee--llaanngguuaaggee--ttrraannssllaattiioonn..hhttmm

((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill 22000088))..

2299.. hhttttpp::////wwwwww..ppeeff..uupprr..ssii//~~jjeerrnneejj//ccllaannkkii//0022//EERRKK//EERRKKCCllaanneekkJJeerrnneejjVViicciicc..ddoocc

((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill 22000088))..

3300.. hhttttpp::////eenn..wwiikkiippeeddiiaa..oorrgg//wwiikkii//CCoommppuutteerr--aassssiisstteedd__ttrraannssllaattiioonn ((oobbiisskkaannoo 88..

aapprriill 22000088))..

3311.. hhttttpp::////llaannggtteecchh..jjrrcc..iitt//DDGGTT--TTMM..hhttmmll##DDaattaa--DDeessccrriippttiioonn ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj

22000088))..

3322.. hhttttpp::////wwwwww..rraaccuunnaallnniisskkee--nnoovviiccee..ccoomm//PPDDFFii//XXIIII//NNoovviiccee1122//AAMMEEBBIISS%%2200--

%%2200SSlloovvnniiccnnii%%2200pprreegglleeddoovvaallnniikk%%2200BBeessaannaa..ppddff ((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill

22000088))..

3333.. hhttttpp::////nnll..iijjss..ssii//eett//BBiibb//SSllKKoorrppuuss//ssllKKoorrppuuss--llaa22//nnooddee22..hhttmmll ((oobbiisskkaannoo 33.. aapprriill

22000088))..

3344.. hhttttpp::////wwwwww..ffiiddaa..nneett//sslloo//ccllaannkkii//ssttaabbeejj__0022..hhttmmll ((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill 22000088))..

3355.. hhttttpp::////wwwwww..ffiiddaapplluuss..nneett//FFiilleess//KKaajj%%2200ppoocceettii%%2200ss%%2200kkoorrppuussoomm%%2200FFiiddaaPP

LLUUSS__nnaavvaaddnnaa%%2200ddvvoossttrraannsskkaa..ppddff ((oobbiisskkaannoo 1177.. aapprriill 22000088))..

3366.. hhttttpp::////wwwwww..hhuuttcchhiinnsswweebb..mmee..uukk//HHLLTT--22000022..ppddff ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

3377.. hhttttpp::////wwwwww..iillcc..ccnnrr..iitt//EEAAGGLLEESS9966//ccoorrppuussttyypp//ccoorrppuussttyypp..hhttmmll ((oobbiisskkaannoo 55..

mmaajj 22000088))..

3388.. hhttttpp::////lloojjzzee..lluuggooss..ssii//jjoottaa//aarrhhaarr__jjoottaa..pppptt ((oobbiisskkaannoo 3311.. mmaajj 22000088))..

3399.. hhttttpp::////nnll..iijjss..ssii//eett//ttaallkkss//ssss0033ddssii ((oobbiisskkaannoo 3311.. mmaajj 22000088))..

95

4400.. hhttttpp::////ggoovvoorreecc..aammeebbiiss..ssii// ((oobbiisskkaannoo 22.. aavvgguusstt 22000088))..

4411.. hhttttpp::////bbeessaannaa..aammeebbiiss..ssii// ((oobbiisskkaannoo 22.. aavvgguusstt 22000088))..

4422.. hhttttpp::////wwwwww..bbbbcc..ccoo..uukk//hhiissttoorryy//hhiissttoorriicc__ffiigguurreess//rrooggeett__ppeetteerr__mmaarrkk..sshhttmmll

((oobbiisskkaannoo 1100.. aavvgguusstt 22000088))..

4433.. hhttttpp::////eenn..wwiikkiippeeddiiaa..oorrgg//wwiikkii//RRooggeett''ss__TThheessaauurruuss ((oobbiisskkaannoo 1100.. mmaajj 22000088))..

4444.. hhttttpp::////wwwwww..ssttaarr--ggrroouupp..nneett//ssttaarr--wwwwww//hhoommee//aallll//ssttaarr--ggrroouupp//ssllvv//ssttaarr..hhttmmll


4455.. hhttttpp::////wwwwww..ffff..uunnii--

lljj..ssii//hhpp//ddiipplloommsskkee__nnaallooggee//ppoonniikkvvaarr__mmeesseelliinnaa//nnaallooggaa..hhttmm ((oobbiisskkaannoo 1100..

aavvgguusstt 22000088))..

4466.. hhttttpp::////kkhhnntt..hhiitt..uuiibb..nnoo//iiccaammee//mmaannuuaallss//lloobb//iinnddeexx..hhttmm ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj

22000088))..

4477.. hhttttpp::////wwwwww..nnaattccoorrpp..ooxx..aacc..uukk// ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

4488.. hhttttpp::////wwwwww..ffiiddaapplluuss..nneett// ((oobbiisskkaannoo 1100.. mmaajj 22000088))..

4499.. hhttttpp::////wwwwww..iisslloovvaarr..oorrgg//iisskkaannjjee__eennoossttaavvnnoo..aasspp ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

5500.. hhttttpp::////wwwwww..hhuuttcchhiinnsswweebb..mmee..uukk// ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj 22000088))..

5511.. hhttttpp::////wwwwww..iiss..ccss..ccmmuu..eedduu//iiwwsslltt22000055//pprroocceeeeddiinnggss//AATTRR__0044..ppddff ((oobbiisskkaannoo

55.. mmaajj 22000088))..

5522.. hhttttpp::////wwwwww..ssvveezz..ggoovv..ssii// ((oobbiisskkaannoo 1100.. aavvgguusstt 22000088))..

5533.. hhttttpp::////ddiiccttiioonnaarryy..rreeffeerreennccee..ccoomm//bbrroowwssee//ddeessccrriippttoorr ((oobbiisskkaannoo 55.. mmaajj

22000088))..

5544.. wwwwww..ddrruussttvvoo--iinnffoorrmmaattiikkaa..ssii//ddooggooddkkii//ddssii22000022//pprriissppeelliiRReeffeerraattii//ootteerr..ddoocc

((oobbiisskkaannoo 1155.. mmaarreecc 22000088))..

96

1111 PPRRIILLOOGGEE

1

PPRRIILLOOGGAA 11

Priloga 1 vsebuje seznam gesel v slovenskem jeziku, prevode gesel

v angleškem jeziku, opise gesel in prevode opisov, ki jih vsebuje

podatkovna baza.

Baza_terminovID Geslo Opis gesla Prevod gesla Prevod opisa

1 Abakus prvi znani pripomočekza računanje

Abacus first known calculatingmachine

2 Aditivno mešanje optično mešanje Additive color system involves light emitteddirectly from a source orilluminant of some sort

3 ADSL asimetrična digitalnatehnologija prenosapodatkov po bakreniparici z višjo hitrostjov smeri protinaročniku in manjšo vsmeri protiponudnikom

ADSL (AsymmetricDigital SubscriberLine)

a data communicationstechnology that enablesfaster data transmissiontowards subscriber andslower datatransmission towardsproviders

4 Analogen zvezen Analog continuous

5 Analogniračunalnik

računalnik, v kateremso podatki zapisanianalogno

Analog computer a computer with analogdata

6 ASCII ameriški standard zazapise podatkov

ASCII American StandardCode for InformationInterchange

7 Atribut lastnost, značilnostentitete

Attribute characteristics of entity

8 Avtoriziranaprijava

vstop v omrežje zustreznimuporabniškimimenom in geslom

Authorization entry entry into the networkwith a suitable username and password

9 Bajt zlog, enota zamerjenje velikostipomnilnika (1 zlog = 8bitov)

Byte a measurement unit ofmemory (1 byte = 8 bits)

10 Barva vidnoelektromagnetnovalovanje različnihvalovnih dolžin

Color the visual perception ofelectromagnetic wavesof different wavelength

11 Barvna globina število barv, skaterimi lahkopredstavimo sliko

Color depth the number of bits usedto represent the color ofa single pixel in a bitmap

12 Barvni model način prikazovanjabarv v računalniku

Color model the way colors can berepresented in acomputer

13 Barvnost del svetlobnega Chrominance a part of light signal that

2


signala, ki predstavljabarvo točke

presents a pixel color

14 Bit osnovna enota zamerjenje količineinformacije

Bit fundamental unit formeasuring the quantityof information

15 Bluetooth tehnologija zabrezžični prenospodatkov na krajšihrazdaljah

Bluetooth a technology for a short-range wireless datatransmission

16 BMP nestisljiv zapistočkovno obarvanihslik, pri katerem sopodatki o barvipikslov eden zadrugim preneseni vdatoteko

BMP an uncompressedformat of images; pixelcolor are transferred tothe file one after another

17 Bomba programski vsiljivec,ki se zažene in naredinezaželeno stvar, kose izpolnijo določenipogoji

Logic bomb a piece of codeintentionally insertedinto a software systemthat will set off amalicious function whenspecified conditions aremet

18 Bomba programski vsiljivec,ki se zažene in naredinezaželeno stvar, kose izpolnijo določenipogoji

Slag code a piece of codeintentionally insertedinto a software systemthat will set off amalicious function whenspecified conditions aremet

19 Bralni pomnilnik pomnilna enotaračunalnika, v katerihrani računalnik vsepodatke, ki jihpotrebuje za zagon;pri običajni uporabi jihračunalnik lahkobere, ne more pa jihspreminjati ali zbrisati

Read-only memory(ROM)

a storage device incomputer that is usedfor storage data, whichare needed on thestartup; computer canusually read it, butcannot change or eraseit

20 CAD računalniškonačrtovanje

CAD Computer Aided Design

21 CAE računalniško podprtinženiring

CAE Computer AidedEngineering

22 CAM računalniško vodenaproizvodnja

CAM Computer AidedManufacturing

23 Centralnoprocesna enota(CPE)

osrednja enotaračunalnika, kiupravlja in nadziradelovanje računalnikain v kateri se izvajajovse matematične inlogične operacije

Central processorunit (CPU)

a central unit in acomputer, whichadministrates andcontrols mathematicaland logical operations

24 CMYK barvni model, kitemelji na štirihbarvah: cian,

CMYK a color model thatconsists of four colors:cyan, magenta, yellow

3


magenta, rumeni inčrni barvi

and black

25 CNC računalniško vodenistroj

CNC Computer NumericalControl

26 Čarovnik pripomoček, ki ti pridelu z računalnikompomaga prioblikovanjudoločenega ukaza

Wizard a computer userinterface that helps toform a command

27 Četrta generacijaelektronskihračunalnikov

računalniki, ki zashranjevanje inobdelavo podatkovuporabljajomikroprocesorje

Fourth generation ofcomputers

computers, that for thestorage and processionof data usemicroprocessors

28 Čip majhna ploščica,navadno iz silicija, nakateri so izdelani vsiin med sebojpovezani različnielektronski elementi

Chip a little circuit, usuallymade of silicon,consisting of integratedelectronic elements

29 Črkovalnik pripomoček zaiskanje napačnozapisanih besed, kivsako besedo vbesedilu primerja zbesedami v svojemslovarju

Spell checker is a design feature or asoftware programdesigned to verify thespelling of words in adocument, helping auser to ensure correctspelling

30 Črtna koda številka izdelka,zapisana spokončnimi, različnodebelimi črtami, takoda jo lahkopreberemo z optičnimbralnikom

Bar code a number of a productpresented as the widthsand spacings of printedparallel lines, which canbe read with an opticalscanner

31 Črtni zapis enolično označevanjeizdelkov in drugihelementovelektronskegatrgovanja

Bar code uniform marking ofproducts and otherelements in electronictrading

32 Črv programski vsiljivec,ki se množi in množiv računalniškemomrežju ter ga na tanačin prekomernoobremenjuje

Worm is a self-replicatingprogram intruder thatsends copies of itself toother computers in thenetwork and it excessiveloads the network

33 Datotečni sistem sistem, ki določanačin zapisapodatkov v zunanjempomnilniku in načinnjihovega doseganja

File system a system that defineshow to write down andaccess data in externalmemory

34 Datoteka organizirana množicamed seboj povezanihpodatkov v zunanjempomnilniku

File an organized set ofinterconnected data inthe external memory

35 Delovni pomnilna enota Main memory a memory unit in

4


pomnilnik (RAM) računalnika, v katerihrani računalnik vsepodatke, ki jihpotrebuje pri izvajanjutekočih opravil

(Random AccessMemory)

computer, where all datathat are needed forexecution of runningjobs are stored

36 DIB dogovor za zapisbitnih slik v datoteko,ki ni odvisen odprograma

DIB (DeviceIndependentBitmaps)

a standard for writingbitmap images to the filethat is independent ofprogram

37 Digitalen diskreten Digital discrete, not continuous

38 Digitalnifotoaparat

vhodna enotaračunalnika, ki slikorealnosti zapišedigitalno

Digital camera an input device of thecomputer, where thereality image ispresented digitally

39 Digitalniračunalnik

računalnik, v kateremso podatki zapisanidigitalno

Digital computer a computer, where dataare presented digitally

40 Digitalni tisk tisk, pri katerem sepodatki odčitavajoneposredno izdatotek v računalniku,ki hkrati krmilitiskarski stroj

Digital printing printing, which readsdata direct from files inthe computer thatcontrols digital printingmachine

41 Disk pomnilna enotaračunalnika, na katerihrani računalnikpodatke za daljši čas

Disc a memory unit in thecomputer, where dataare stored for a longerperiod of time

42 Disketa izmenljiva pomnilnaenota računalnika, nakatero zapišemomanjšo količinopodatkov

Floppy disc a removable memorydevice, where smallamount of data can bewritten on

43 Diskreten zapis vrednosti skončno množiconizov dogovorjenihznakov

Discrete defines a finite orcountable set of values

44 dpi število pikslov napalec

dpi (dots per inch) the number of pixels perinch

45 Druga generacijaelektronskihračunalnikov

računalniki, ki zashranjevanje inobdelavo podatkovuporabljajotranzistorje

Second generation ofcomputers

computers, that for thestorage and processionof data use transistors

46 Družina pisave ime, ki določaosnovno oblikopisave

Font family (font face) a name that defines abasic shape of the font

47 Dvojiški zapis zapis, v kateremuporabljamo za zapisle dva znaka: 0 in 1

Binary notation notation that uses onlytwo symbols: 0 and 1

48 Dvosmernokomuniciranje

komuniciranje, prikaterem se vlogioddajnika inprejemnika nenehnospreminjata tako, da

Two-waycommunication

a processes of thetransmission ofinformation, where theroles of transmitter andreceiver are exchanging

5


potuje znanje zdaj veni, zdaj v drugi smeri

49 Elektronskapošta

storitev v omrežju, kiomogoča izmenjavoračunalniškopripravljenih sporočil

Electronic mail (e-mail, email)

a service in the network,which enablesinterchanging ofcomputer messages

50 Elektronskiračunalnik

računalnik brezmehanskih delov

Electronic computer a computer withoutmechanical parts

51 Elektronskoposlovanje

uporabainformacijsketehnologije vposlovnih odnosihmed trgovinskimi,proizvodnimi instoritvenimiorganizacijami terponudniki podatkov,potrošniki in državnoupravo

Electronic business the use of informationtechnology in businessrelations betweencommercial, productionand serviceorganizations and dataproviders, consumersand administration

52 Enianc prvi elektronskiračunalnik

Eniac the first electroniccomputer

53 Enosmernokomuniciranje

komuniciranje, prikaterem sta vlogioddajnika inprejemnikanespremenljivi in zatopotuje znanje le v enismeri

One-waycommunication

a process of thetransmission ofinformation, where theroles of transmitter andreceiver areunchangeable;knowledge transmits inone way only

54 Entiteta element, predmet,dogodek, pojem alistanje realnosti, ki jein obstaja

Entity element, object, event,concept or state ofreality, that exists

55 Ergonomija veda, ki se ukvarja zraziskovanjemčlovekovih telesnih induševnih zmožnostiin ustreznimprilagajanjemdelovnih obremenitev

Ergonomics science that is dealingwith exploring peoples'physical and mentalabilities and suitableadjustments to work

56 Ethernet najbolj razširjendogovor zapovezovanje naprav vkrajevno omrežje

Ethernet is a large, diverse familyof frame-basedcomputer networkingtechnologies thatoperates at manyspeeds for local areanetworks

57 FMS prilagodljivobdelovalni sistem

FMS Flexible MachineSystem

58 Geslo niz znakov, kinedvoumno potrjujejolastnikauporabniškega imena

Password a form of secretauthentication data thatis used to control accessto a resource

59 GIF stisljiv zapis točkovnoobravnavanih slik

GIF (GraphicsInterchange Format)

a compressed format forimages without loss

6


brez izgub

60 Glava besedilo, napisano nazgornjem robu vsehstrani

Head the text written in theupper margin on everypage

61 Grafična kartica element strojneopreme računalnika,ki omogoča prikazračunalniške grafikena zaslonu

Graphics card a piece of hardware thatdisplays computergraphics on the screen

62 GSM tehnologijabrezžičnegadigitalnegatelefonskega omrežja

GSM technology of wirelessdigital telephonenetwork

63 Hibridniračunalnik

računalnik, v kateremso podatki zapisanianalogno in digitalno

Hybrid computer a computer, where dataare presented analogand digital

64 High Color model barvne globinez 2^16 (65.536)barvami

High Color a color depth model with2^16 (65.536) colors

65 HTML jezik, ki gauporabljamo zaurejanje spletnihstrani

HTML (Hyper TextMarkup Language)

a language that is usedfor editing web pages

66 http protokol zadoseganje spletnihstrani s spletnimnaslovom

http (Hyper TextTransport Protocol)

a protocol for accessinga web page with a webaddress

67 Individualnokomuniciranje

komuniciranje, vkaterem sodelujetaen oddajnik in enprejemnik

Individualcommunication

communication, whereone transmitter and onereceiver participate

68 Informacija prirastek oziromanadgraditev znanja

Information increment or upgrade ofknowledge

69 Informacijskaonesnaženost

pojav, ko je na voljoveliko neurejenihpodatkov, dobrih inslabih, zanesljivih innezanesljivih

Information pollution there is evaluable a lotof unsorted data, goodand bad, trustworthyand untrustworthy

70 Informacijskapismenost

znanje in spretnosti,ki jih potrebujesplošno izobraženčlovek za delo spodatki

Information literacy knowledge and skillsthat a generallyeducated individualneeds

71 Informacijskatehnologija

skupek postopkov innaprav, ki hitro inučinkovito oskrbijouporabnika spotrebnimi podatki

Informationtechnology

a set of procedures anddevices, which providedata for users quicklyand efficiently

72 Informacijskisistem

skupek ljudi,podatkov, postopkovin naprav, zasnovanza zbiranje, obdelavo,shranjevanje inposredovanje

Information system a set of people, data,procedures and devicesfor collecting,processing, storing andinterference of data

7


podatkov

73 Informatika veda, ki raziskujevrste in značilnostiinformacij, zakonitostiin teorijoinformacijskihdejavnosti ter vpliveinformacij na človeka

Informatics a science, which studiestypes and features ofinformation, legitimacyand the theory ofinformation activity andthe influences ofinformation on individual

74 Internet naslov opisno opredeljenenolični naslovnaprave v omrežjuinternet

Web address a uniform syntax forglobal identifiers ofnetwork

75 Internet največje računalniškoomrežje, v katerem jevključeno večmilijonovračunalniških omrežijin posameznihračunalnikov iz vsegasveta

Internet the biggest computernetwork, where millionsof computer networksand several computersaround the world areincluded

76 IPv4 protokol 32 bitnegapoimenovanja napravv omrežju internet

IPv4 (InternetProtocol version 4)

a protocol that uses 32-bit addresses

77 IPv6 protokol 128 bitnegapoimenovanja napravv omrežju internet

IPv6 (InternetProtocol version 6)

a protocol that uses128-bit addresses

78 ISDN digitalna tehnologijaprenosa podatkov pobakreni parici

ISDN (IntegratedServices DigitalNetwork)

a digital technology fordata transmission overcopper wires

79 Iskalnik iskalni program, kisamostojnonadgrajuje zbirkopojmov in seznamspletnih strani, kjer seposamezen pojempojavlja

Search engine a software that isindependently updatingdatabases and lists ofweb pages, where asingle idea is appearing

80 Izhodna enota del strojne opremeračunalnika, kipodatke, zapisane vračunalniku razumljiviobliki, pretvori v zapisrazumljiv človeku

Output device a part of the computerhardware that convertsthe data understandableto the computer into thedata understandable tohumans

81 Javnaprogramskaoprema

oprema, ki je na voljobrezplačno

Public DomainSoftware

software that is availablefor free

82 Javni ključ javno dostopen ključposameznika, skaterim je možnorazbrati le tistosporočilo, ki ješifrirano z avtorjevimključem

Public key a widely distributed keyof an individual; amessage encrypted withthe public key can bedecrypted only with thecorresponding privatekey

83 JPEG stisljiv zapis točkovnoobravnavanih slik zizgubami

JPEG a compressed format forbitmap images with loss

8


84 Kazalo vsebine seznam poglavij inpodpoglavij znavedbo strani, kjerse začenjajo

Table of content a list of subchapters andchapters with thenumber of page, whereit begins

85 Ključ skupek podatkov zakrmiljenje šifriranjazapisa

Key a piece of informationthat controls theoperation of acryptography algorithm

86 Komplementarnibarvi

nasprotni barvi Complementary color pairs of colors that are insome way opposites ofeach other

87 Komuniciranje izmenjava,posredovanje inprejemanje znanja

Communication changing, interveningand receivingknowledge

88 Komunikacijskikanal

prenosnik, pokaterem medkomuniciranjempotuje sporočilo ododdajnika kprejemniku

Communicationchannel

a transferor, over whichthe message istransferred betweentransmitter and receiverduring communication

89 Krajevnoomrežje

omrežje, ki pokrivaomejeno geografskopodročje

Local area network a computer networkcovering a small limitedgeographic area

90 LAN krajevno omrežje LAN Local Area Network

91 Lastniškaprogramskaoprema

oprema, za kateromoramo kupiti licenco

Proprietary software software, which we needto pay a licence for

92 Licenca dovoljenje zauporaboračunalniškegaprograma na enem aliveč računalnikov

Licence a permission for thesoftware in use on theone or severalcomputers

93 Linux prosti operacijskisistem

Linux free operating system

94 Ločljivost mera za ostrinoprikaza izražena sštevilom pikslov

Display resolution the number of distinctpixels in each dimensionthat can be displayed

95 Luknjana kartica kartonska kartica, nakateri so podatkizapisani z različnorazporeditvijo luknjic

Punch card a piece of stiff paper thatcontains digitalinformation representedby the presence orabsence of holes inpredefined positions

96 Mapa področje nazunanjem pomnilniku,v kateregashranjujemo datotekes podatki in programio sorodnih rečeh

Folder an area on the externalmemory, where fileswith data and programsare stored

97 Matična plošča plošča tiskanegavezja, ki medsebojnopovezuje vseelemente v centralnoprocesni enoti

Mother board a board made of printedcircuit, which links allelements in the centralprocessing unit andcomputer

9


računalnika

98 Medij sredstvo za prenospodatkov

Medium (pl. media) means for transferringdata

99 Midi tipkovnica vhodna enotaračunalnika, s katerovnašamo v računalnikzvočne podatke spritiskanjem na belein črne tipkeklaviature

Midi keyboard a piano-style inputdevice used for sendingMIDI signals orcommands to computer

100 Midi način zapisa glasbe sštevilkami

Midi (MusicalInstrument DigitalInterface)

a record of music withnumbers

101 Mikrofon vhodna enotaračunalnika, kizvočno valovanjepretvori v električnonihanje

Microphone an input device, whichtranslates sound wavesinto electric signals

102 Mikroprocesor čip, ki vsebuje vseglavne funkcijecentralne procesneenote računalnika

Microprocessor a chip with all mainfunctions of centralprocessing unit

103 Miška vhodna enotaračunalnika, s kateropokažemo inizberemo različneukaze na zaslonu

Mouse an input device forpointing and selectingdifferent commands onthe display

104 Množičnokomuniciranje

komuniciranje, vkaterem sodelujejoen ali več oddajnikovin več prejemnikov

Mass communication communication, whereone or manytransmitters and manyreceivers participate

105 Modem naprava zapretvarjanjedigitalnega zapisapodatkov v analognizapis in obratno

Modem a device for convertingdigital signal to analogsignal and vice versa

106 Monokromatskimodel

model barvne globinez dvema barvama

Monochromaticmodel

a color depth model withtwo colors

107 Mycin prvi ekspertni sistemv zdravstvu

Mycin the first expert system inmedicine

108 Naslov IP številski naslov, kienolično določavsako napravo vomrežju s protokolomTCP/IP

IP address a unique address thatcertain electronicdevices use forcommunication in thenetwork over TCP/IPprotocol

109 Nasprotni barvi barvi, ki se optičnomešata v belosvetlobo

Opposite colors colors with opticalmixing produce whitelight

110 Navideznaresničnost

računalniškoponazarjanjeresničnega aliizmišljenega okolja

Virtual reality an illustration of real orfictitious space withcomputer

111 Nezaželena sporočilo, ki je SPAM a mail that is sent to a

10


elektronskapošta

poslano večjemuštevilu naslovnikov znamenom vsiljevanjadoločene vsebine

larger number ofrecipients with theattention of forcingdefined content

112 Noga besedilo, napisano naspodnjem robu vsehstrani

Foot the text written in thelower margin on everypage

113 Notranjipomnilnik

Pomnilnik, izkaterega lahkoprocesor neposrednobere podatke in jihvanj zapisuje

Internal memory(primary storage)

memory, whereprocessor can read fromand write in the data

114 OCR tehnologijaprepoznavanjaznakov iz točkovneslike

(Optical CharacterRecognition)

a technology ofrecognizing charactersfrom a bitmap

115 Oddajnik elementkomuniciranja, kiposreduje sporočilo

Transmitter an element ofcommunication, whichinterposes message

116 Odjemalec naprava v omrežju, kipošilja zahtevestrežniku in od njegasprejema rezultate

Client a device in the networkthat is sending requeststo a server and getsresult

117 Omrežje zvezda topologija omrežja,pri kateri so napravepovezane med sebojprek vozlišča

Star network a network topology,where all devices areconnected throughnodes

118 Omrežje načrtno razporejenein med sebojpovezane naprave, kiopravljajo kakšnoskupno dejavnost

Network multiple devicesconnected togetherperforming commonservice

119 Omrežna kartica element strojneopreme računalnika,ki omogoča vključitevračunalnika v omrežje

Network card a piece of computerhardware designed toallow computers tocommunicate over acomputer network

120 Operacijskisistem

najpomembnejši delsistemskeprogramske opreme,ki nadzira in upravljadelovanje računalnika

Operating system the most important partof system software,which controls andmanages the computer

121 Optični bralnik vhodna enotaračunalnika, s katerozajemamo vračunalnik slike,besedilo in drugenatisnjene podatke

Optical scanner an input device forcapturing an image, atext or other printed data

122 Optično mešanje mešanje osnovnihbarv tako, da sebarve med sebojseštevajo, mešanicavseh barv je belasvetloba

Optical mixing mixing primary colorsand the mixture of colorsproduce white light

11


123 Orodjarna shramba za orodje, vkateri so z ikonamipredstavljena orodja,ki se lahkouporabljajo vprogramu

Toolbox tools are presented withicons in the program

124 Osebniračunalnik

računalnik, ki je v prvivrsti namenjen osebniuporabi

Personal computer a computer that isprimarily intended forpersonal use

125 Osnovne optičnebarve

osnovne barvesnovnega(substraktivnegamešanja) - cian,magenta in rumena

Primary colors primary colors ofsubtractive mixing -cyan, magenta, yellow

126 Pascaline prvo prodajanoračunalo

Pascaline the first calculatingmachine to be on sale

127 Piksel slikovna točka,element prikaza slikena zaslonu

Pixel (pictureelement)

the smallestaddressable unit on adisplay screen orbitmapped image

128 PNG stisljiv zapis točkovnoin predmetnoobravnavanih slik

PNG (PortableNetwork Graphics)

a bitmapped imageformat that employslossless datacompression

129 Podatek opredmetenjedejstev, pojmov,predstav in znanja

Datum (pl. data) tangible facts, ideas,images and knowledge

130 Pomnilna enota del strojne opremeračunalnika, v kateriso shranjeni podatki

Storage device(memory)

a part of hardwarewhere data are stored

131 Pomnilnik USB izmenljiva pomnilnaenota, ki jouporabljamo namestodiskete in jo zračunalnikompovežemo prekvmesnika USB

USB drive external storage device,which is used instead offloppy discs and isconnected to thecomputer over the USBinterface

132 Pomnilnik pomnilne enoteračunalnika

Memory all storage devices ofcomputer

133 Poravnava razporeditev besedilamed levim in desnimrobom

Alignment a text layout betweenleft and right margin

134 Požarni zid program, kipreprečujeneavtorizirane vstopev omrežje

Firewall a program, whichprevents unauthorizedentries in the network

135 Prehodni kabel kabel, ki omogočaneposrednopovezavo dvehračunalnikov

Crossover cable a cable that connectstwo computers directly

136 Preizkusnaprogramskaoprema

lastniška programskaoprema, pri katerikupimo licenco, čenam program

Shareware Software distributed ona trial basis. If you use itregularly, you'rerequired to buy a licence

12


ustreza, šele podoločeni preizkusnidobi

137 Prejemnik elementkomuniciranja, kiprejema sporočilo

Receiver an element ofcommunication, whichreceives message

138 Prikazovalnik izhodna enotaračunalnika, na kateriprikazujemo podatkez različnimobarvanjem točk nazaslonu

Display an output device, wheredata with different colorpixels are displayed

139 Program zaporedje ukazov, kijih računalnik izvedesamostojno in pri temreši določen problem

Program a sequence ofcommands, which areexecuted independentlyand solve a problem

140 Programskaoprema

skupek vsehprogramov inpodatkov, ki jihuporabljamo vračunalniku

Software programs and data,which are used in thecomputer

141 Programski virus programski vsiljivec,ki se pritajeno vrine vprogram in ga okuži;ko okuženi programzaženemo, naredirazlične vragolije

Program virus can copy itself and infecta computer without thepermission orknowledge of the user;once infected program isexecuted, it causesproblems

142 Programskivsiljivec

program, ki vračunalniku pritajenonaredi nezaželenovragolijo

Program intruder a program that secretlycauses problems in thecomputer

143 Prostaprogramskaoprema

oprema, ki jo lahkoprosto uporabljamoza katerikoli namen

Free software software that everyoneis free to copy,redistribute and modifyfor any purpose

144 Protivirusniprogram

program, ki jesposoben odkritivsiljivce in okuženedatoteke ter jihodstraniti

Antivirus program a program, which candiscover intruders,infected files andremove them

145 Protokol nabor formalnih praviljezika, s katerimvzpostavimo invzdržujemo prenospodatkov v omrežju

Protocol a set of formal rules oflanguage that enablesand controls datatransmission in thenetwork

146 Prva generacijaelektronskihračunalnikov

računalniki, ki zashranjevanje inobdelavo podatkovuporabljajoelektronke

First generation ofcomputers

computers, that for thestorage and processionof data use vacuumtubes

147 Računalnik elektronska napravaza avtomatskoobdelavo podatkov

Computer an electronic device forautomatic dataprocessing

13


148 Računalniškagrafika

računalniški zapisslikovnih podatkov

Computer Graphics is concerned withdigitally synthesizingand manipulating visualcontent

149 Računalniškapismenost

znanje in spretnosti,ki omogočajoučinkovito in uspešnouporabo računalnikovin z njimi povezanetehnologije

Computer literacy knowledge and skills,which enable efficientand successful use ofcomputers and with itconnected technology

150 Računalniškoomrežje

več med sebojpovezanihračunalnikov in drugihnaprav, ki lahko medseboj izmenjujejopodatke

Computer network many connectedcomputers and otherdevices which canexchange data

151 Računalništvo veda o računalnikih ino vsem, kar jepovezano z njihovouporabo

Computer science science aboutcomputers and abouteverything connectedwith their use

152 RAM delovni pomnilnik RAM (RandomAccess Memory)

core memory, mainmemory, main storage

153 Raven uporabeinformacijsketehnologije

stopnja kvalitativneuporabeinformacijsketehnologije

The level of theinformationtechnology use

the level of the qualityuse of informationtechnology

154 Razdelilnik naprava, ki v omrežjuzvezda povezujenaprave med seboj

Central node a device in the topologystar that connects alldevices in the network

155 Razmik velikost prostora medvrsticami in odstavki

Spacing space between linesand paragraphs

156 Realnost kar je in obstaja,resnična stvarnost

Reality existence, real existence

157 RGB model, ki temelji natreh osnovnih optičnihbarvah: rdeči, zeleni,modri

RGB color model that isbased on the threeprimary colors: red,green, blue

158 Robot računalniško vodenanaprava, ki opravljavnaprej programiranodelo

Robot computer manageddevice that performsprogrammable work

159 ROM bralni pomnilnik ROM read-only memory

160 Sistemskaprogramskaoprema

programska oprema,ki nadzira delovanjestrojne opreme,upravlja izvajanjeprogramov in oblikujeokolje, v katerempoteka delo zračunalnikom

System software a software, whichcontrols hardware,manages the executionof programs and formsthe environment, inwhich computer works

161 Slikarskiprogram

program za izdelavoin urejanje risb in slik

Program for painting a program for creatingand arranging drawingsand images

162 Slikovni vmesnik kar vidimo na Graphical User everything we see on

14


računalniškemzaslonu in nam sslikami olajša delo zračunalnikom

Interface (GUI) the computer display; itmakes work with thecomputer easier

163 Slog skupek oblikovnihlastnosti, ki daje delubesedila določenoobliko in ga uredi

Style design features that givespecial design to thetext and edit a part of atext

164 SMS tehnologija zaposredovanjekratkega pisnegasporočila, ki seprejemniku izpiše nazaslonu

SMS (Short MessageService)

technology for sendingshort message whichappears on the usersdisplay

165 Snovno mešanje mešanje osnovnihbarv tako, da sebarve med sebojodštevajo, mešanicavseh barv je črna

Subtractive mixing mixing of primary colors;colors subtract, themixture of colors is black

166 Spajanjesestavkov

postopek, kjer izglavnega sestavka invira podatkovsestavimo več medseboj različnihsestavkov

Merge a process thatcomposes differentcompositions out ofmain composition anddata source

167 Splet porazdeljeniinformacijski sistem vomrežju internet, vkaterem so spletnestrani in sestavkipovezani znadpovezavami

WWW (World WideWeb)

an information system inthe internet, where webpages are connectedwith hyperlinks

168 Spletna trgovina prodajno mesto blagaali storitev v omrežjuinternetu

Online store selling goods or serviceson the internet

169 Spletni naslov enolični naslov enotev spletu

Web address URL (UniversalResource Locator)

170 Sporočilo zapis podatkov namediju

Message recorded data on themedia

171 Storitev delo, ki ga zaodjemalca v omrežjuopravi strežnik

Service a job that serverexecutes for the client

172 Strežnik naprava v omrežju, kisprejema in izvajazahteve odjemalca aliveč odjemalcev terjim vrne rezultat

Server a device in the networkthat receives andexecutes requests ofone or more clients andreturns a result to them

173 Strojna oprema skupek vseh enotračunalnika, ki jihvidiš in jih lahkootipaš

Hardware all units of the computerthat can be seen andtouched

174 Stvarno kazalo po abecednemvrstnem redurazvrščena gesla

Index alphabetically arrangedterms connected withthe page, where a word

15


povezana s stranjo,kjer se nahajajo

can be found

175 Substraktivnomešanje

snovno mešanje Subtractive mixing Subtractive mixing

176 Svetilnost del svetlobnegasignala, ki predstavljasvetilnost točke

Luminance a part of the light signalthat presents a pixelluminance

177 SVGA model barvne globinez 256 barvami

SVGA (Super VideoGraphic Array)

a color depth model with256 colors

178 Šifriranje spreminjanje zapisapodatkov z uporaborazličnih ključev

Encryption transforming informationwith different keys

179 Tabela podatki, preglednorazporejeni v vrsticein stolpce

Table data that are clearlyarranged in lines andcolumn

180 TCP/IP skupek protokolov, kiomogoča sodelovanjerazličnih naprav vračunalniškemomrežju

Transmission ControlProtocol / InternetProtocol

a set of protocols thatpermit cooperation tomany devices in thecomputer network

181 TIFF zapis točkovnoobravnavanih slik

TIFF (Tagged ImageFile Format)

a file format for mainlystoring images,including photographsand line art

182 Tipkovnica vhodna enotaračunalnika, s katerovnašamo podatke vračunalnik stipkanjem

Keyboard an input device, which isused for data entry withtyping in the computer

183 Tipografija oblika znakov Typeface a shape of characters

184 Tiskalnik izhodna enotaračunalnika, s kateronatisnemo podatkena papir ali kakodrugo podlago

Printer an input device, whichcan print data on paperor other material

185 Točkovna slika model prikazovanjaslike v računalniku, vkaterem je barvavsakega piksladoločena posebej inneodvisno od barvsosednjih pikslov

Bitmap image a model for imagedisplay in the computer,where the color of everypixel is definedseparately andindependently from thecolors of close pixels

186 Topologija geometrija, fizičnarazporeditev naprav vomrežju

Topology geometry, physicalorganization of devicesin the network

187 Tretja generacijaelektronskihračunalnikov

računalniki, ki zashranjevanje inobdelavo podatkovuporabljajointegrirana vezja -čipe

Third generation ofcomputers

computers, that for thestorage and processionof data use integratedcircuits - chips

188 Trojanski konj programski vsiljivec,ki za neškodljivozunanjo podobo na

Trojan horse a program that containsor secretly installs amalicious program or

16


skrivaj izvede kakšnodrugo opravilo

any other job

189 True Color model barvne globinez 2^24 barvami

True Color a color depth model with2^24 colors

190 True Type programski jezik zazapis oblike črk skrivuljami

True Type a program language thatdefines how fonts aredisplayed, right down toparticular pixels, atvarious font heights

191 Učinek pričakovanaposledicaspreminjanja slike

Effect an expected outcome ofimage change

192 UMTS tehnologija mobilnihtelekomunikacij, kiprinaša višjo hitrostprenosa podatkov invideotelefonijo

UMTS (UniversalMobileTelecommunicationsSystem)

technology of mobiletelecommunications withhigh data transfer ratesand video telephony

193 Unicode univerzalni dogovorza zapis znakov, skaterim je možnozapisati 65.536različnih znakov

Unicode an universal standard,which can present65.536 different symbolsUnix: prvi univerzalnioperacijski sistem

194 Unix prvi univerzalnioperacijski sistem

Unix the first universaloperating system

195 Uporabniškaprogramskaoprema

programska oprema,ki jo izberemo sami inz njo prilagodimoračunalnik svojimpotrebam

Application software software that employsthe capabilities of acomputer directly to atask that the userwishes to perform

196 Uporabniško ime niz znakov, kienolično določauporabnika

User name a set of characters thatdefines a user uniformly

197 Urejevalnikbesedil

program za pisanje,oblikovanje in tiskanjebesedil

Text editor a program for writing,editing and printing texts

198 Usmerjevalnik naprava, ki v omrežjuzvezda povezujenaprave omrežja inusmerja promet mednjimi

Router a device that linksdevices in the starnetwork and directstraffic between them

199 VGA model barvne globinez 16 barvami

VGA (Video GraphicArray)

a color depth model with16 colors

200 Vhodna enota del strojne opremeračunalnika, kipodatke, zapisane včloveku razumljiviobliki, pretvori vzapis, razumljivračunalniku

Input device a part of hardware thatconverts the dataunderstandable tohumans into the dataunderstandable to thecomputer

201 Vozlišče enostavna, osrednjarazdelilna enotaožičenja v krajevnihomrežjih s topologijozvezde

Hub simple, central unit inthe hardwired LAN withstar topology

17


202 Zajček programski vsiljivec,ki se množi in množiv računalniku ter gana ta načinprekomernoobremenjuje

Wabbit a type of self-replicatingcomputer program thatsaturates computerexcessively

203 Zapis kar je prikazano ssistemomdogovorjenih znakovtako, da se ohrani

Notion everything presentedwith the symbol systemin a preserving way

204 Zasebni ključ ključ, s katerimposameznik šifrirazapis sporočila tako,da ga je možnorazbrati le z njegovimjavnim ključem

Private key a key, which is used forencrypting a messageand can be decryptedonly with acorresponding publickey

205 Zgoščenka izmenljiva pomnilnaenota računalnika, nakatero zapišemovečjo količinopodatkov spreoblikovanjempovršine, beremo pajih z laserskimžarkom

CD a removable memorydevice, where largeramount of data can bewritten on; the surface ofthe disc changes andthe data can be readwith a laser beam

206 Zgoščevanje zmanjšanje količinepodatkov potrebnihza predstavitevinformacij in dolžinenjihovega zapisa

Compression decreasing the amountof data needed forinformation presentation

207 Zlog Slovensko za byte,enota za merjenjevelikosti pomnilnika(1 zlog = 1 byte = 8bitov)

Byte a measurement unit ofmemory (1 byte = 8 bits)

208 Zunanjipomnilnik

pomnilnik za trajnoshranjevanjepodatkov

External memory memory for permanentdata storage

209 Zvezni tekoči zapisspremenljive količine,ki lahko zavzame vsenjene vrednosti

Continuous a record of variable,which can capture allvalues

210 Zvočnik izhodna enotaračunalnika, kielektrično nihanjepreoblikuje v zvočnovalovanje

Speakers output device thattranslates electricalsignals into soundwaves

Documents

DDiipplloommsskkoo ddeelloo · 2018. 8. 24. · IZZJJA AV VAA OO AVTTOORRSSTTVVUU Podpisana Urška Topolovec, rojena 4. 2. 1985, študentka Fakultete za naravoslovje in matematiko