LETO XXXII, številka 9, september 2015

v obrti in podjetništvu

VABILO NA 33. STROKOVNI POSVET DELAVCEV

Svojo udeležbo strokovnega posveta nam sporočite do 16. oktobra, na telefon 082052683, ali na E- naslov: alenka.gajski@siol.net.

Kontaktna oseba za zbiranje prijav je, Alenka Gajski, izvršna sekretarka GO SOPS.

49/2015

»S trebuhom za kruhom«

Kako do službe v tujiniAvstrija in Nemčija ter tudi Velika Britanija in Italija so države, kjer Slovenci najpogosteje iščejo karierne priložnosti, ugotavljajo na zavodu za zaposlovanje. Sicer velja, da se službe iščejo tam, kjer so plače, delovne razmere in možnosti za napredovanje boljše. A če se odločite za iskanje priložnosti v tujini, je vseeno varnejša izbira, da službpoiščete, ko ste še v Sloveniji.

Slovenci torej »s trebuhom za kruhom« še vedno najraje odhajajo v članice Evropske unije. Za EU velja prost pretok dela, pravila igre pri iskanju službe pa niso enaka v vseh državah. Tako ni nujno, da vam bodo tu pridobljeno izobrazbo v tujini priznali, saj splošnega priznavanja izobrazbe po vsej Evropi še ni, opozarjajo pri Euresu, omrežju javnih služb za zaposlovanje in nacionalnih partnerjev iz 32 držav EU. Tako se vam lahko zgodi, da bodo delodajalci v tujini imeli pomisleke o vaši izobrazbi, saj je ne poznajo.

Je treba službo iskati pred odhodom ali šele, ko smo že v tuji državi?Ne odhajajte v tujino brez pogodbe o zaposlitvi, svetujejo pri Euresu, Maja Radišek iz zaposlitvenega portala MojeDelo.com pa po drugi strani svetuje, da sami presodite, ali ste pripravljeni tvegati začasno brezposelnost v tujini, dokler ne najdete redne zaposlitve. A vseeno Radiškova priznava, da se je v tujino lažje odseliti, če pogodbo o zaposlitvi že imate.

Tudi to, da ste še vedno v Sloveniji, ni ovira, če iščete službo denimo v Nemčiji, pravi Valerija Okorn z zavoda za zaposlovanje. Ni nujno namreč, da pogovor za službo opravite v živo na podjetju. »Izkoristite možnosti komuniciranja prek spleta. Tako lahko pogovor za službo opravite denimo prek Skypa, osnutek pogodbe vam delodajalec lahko pošlje po e-pošti in podobno,« našteva Okornova.

Kako iskati službo v tujini?Družabna omrežja: Ta so čedalje bolj v rabi za iskanje služb. Na portalu LinkedIn lahko iščete po objavljenih delovnih mestih v posameznih državah ter ste s svojim profilom na portalu tudi vidni tujim delodajalcem. Uporabite pa lahko tudi Twit­ter in Facebook, tako za iskanje kot tudi za oglaševanje svojih poklicnih prednosti oziroma kot svoj življenjepis. Kot svetujejo pri Euresu, svoj profil na družabnih omrežjih prilagodite industriji, v kateri si želite delati.

Zaposlitveni portali: Veliko podjetij svoja prosta delovna mesta objavlja tudi na zaposlitvenih portalih. Nekatera delovna mesta v tujini lahko najdete tudi na slovenskih zaposlitvenih portalih. Kot pojasnjuje Radiškova, je osem odstotkov delovnih mest, objavljenih na njihovem portalu, v tujini.

Kaj vse je treba preveriti, preden se odločite za selitev?Ko si izberete državo, v kateri si želite delati, preverite, kakšne so sploh možnosti, da tam dobite delo. Preverite, kako gre panogi, v kateri si želite delati, ugotovite, ali je vaš poklic sploh iskan v izbrani državi, ali imate ustrezna znanja in veščine, ki jih potrebujete za opravljanje dela v tej državi, in podobno, našteva Okornova in dodaja, da si uredite tudi mednarodni življenjepis.

Enako kot če iščete službo v Sloveniji, tudi za tujega delodajalca preverite javno dostopne podatke. Okornova in Radiškova svetujeta še, da se pozanimate tudi o razmerah na trgu dela izbrane države in o tamkajšnji delovni zakonodaji, kakšni so postopki zaposlovanja, ne pozabite pa niti preveriti, ali je vaš poklic med reguliranimi. In če je, preverite tudi, katera dokazila in znanja potrebujete, če ga želite opravljati. Seznam reguliranih poklicev za vsako izmed držav EU je sicer dostopen na povezavi ([skrci.me]).

Pozanimajte se tudi o kulturnih navadah v izbrani državi, tudi o organizacijski kulturi v podjetjih. V nordijskih državah je navadno malo hierarhije, v Franciji pa je ta zelo stroga, je opredeljeno v Euresovem priročniku o zaposlovanju v tujini. Posebnosti so tudi denimo za vzhodno­evropske države - avtoriteta je navadno zelo pomembna, negativne povratne informacije pa niso vedno najbolj dobrodošle.

Kakšno plačo lahko pričakujete?

V tujini se ne cedita le med in mleko, vaša plača pa bo odvisna od več dejavnikov, denimo od znanja, izkušenj, panoge, lokacije dela, našteva Mesarić. »Še vedno pa velja, da so predvsem v nemško govorečih državah, torej v Nemčiji, Avstriji in tudi Švici, plače v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje kot v Sloveniji, pri visokokvalificiranih kadrih pa lahko tudi več. To je tudi eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so te države med Slovenci še vedno tako priljubljene za migracijo,« dodaja Mesarić.

Kaj je treba urediti pred odhodom v tujino?

Preden poberete šila in kopita, morate urediti še nekatere formalnosti. Kaj morate urediti na finančni upravi in kako je s plačilom davkov, pišemo v članku Če se na delo odpravljate v tujino, davke še vedno plačujete tu, pred selitvijo pa si morate med drugim urediti spremembo prebivališča. Ne pozabite niti na zdravstveno zavarovanje, zato si, kot svetujejo na zavodu za zaposlovanje, uredite tudi evropsko kartico zdrav­stvenega zavarovanja, seveda, če se selite v drugo evropsko državo.

69/2015

Vpogled v lastne zdravstvene podatke o opravljenih in zaračunanih storitvah, zdravilih ter medicinsko-tehničnih pripomočkih je mogoč le s kvalificiranim digitalnim potrdilom, saj gre za občutljive osebne podatke. Nekateri izdajatelji digitalno potrdilo sicer zaračunajo, medtem ko ga je na upravnih enotah mogoče naročiti in dobiti brezplačno (Sigen-CA).

Koliko plačate, koliko dobite

Spomnimo, vse to, kar po novem lahko vidite, ste plačali prek prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in prek premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Vsak zase torej lahko zdaj preveri, koliko plača za javno zdravstvo (v plačilni listi) in koliko storitev v javnem zdravstvu in zdravil na recept je v določenem letu potreboval in dobil v breme plačanih zavarovanj (to je razvidno v aplikaciji ZZZS).

Preprosta uporaba, kaj vse lahko vidite

Uporaba aplikacije ZZZS je enostavna in uporabniku prijazna. Na spletni strani [zavarovanec.zzzs.si] kliknete "e-Storitve ZZZS", nato pa "Vpogled v moje podatke". Prijavite se z digitalnim potrdilom in dobite vpogled v celotno letno vrednost zdravstvenih storitev, ki so vam bile opravljene (na razpolago so podatki za 2013 in za 2014), seznam vseh obiskov pri zdravniku in zobozdravniku, seznam vseh hospitalizacij, kje in kdaj, seznam vseh zdravstvenih storitev pri posamezni obravnavi. Vidite lahko tudi celotno vrednost vsake zdravstvene storitve in vrednost, ki je bila zaračunana obveznemu zdravstvenemu zavarovanju, torej ZZZS; razlika je seveda tisto, kar je za vas plačala zavarovalnica, kjer ste dopolnilno zavarovani, torej posredno dobite tudi ta podatek. Enako lahko vidite tudi, katera zdravila in medicinsko-tehnični pripomočki (na primer očala) so vam bili na recept ali naročilnico predpisani in izdani ter koliko je za to za vas plačal ZZZS in koliko je bila celotna vrednost. Podatki za leto 2015 bodo dostopni aprila 2016.

Kaj pa denimo ni dostopno? To so podatki o zdravstvenih storitvah, ki jih posameznik koristi v okviru nujne medicinske pomoči, saj za te storitve izvajalci ne izstavljajo računov za posameznega bolnika, ampak ZZZS plačuje pavšal za to, da je ta pomoč nenehno na razpolago.

Delo opravili javni uslužbenci brez dodatnih stroškov

Tomaž Marčun, vodja oddelka za razvoj pri informacijskem centru ZZZS, je poudaril, da so aplikacijo razvili zaposleni na ZZZS brez zunanje pomoči in zunanjih stroškov, torej javni uslužbenci v okviru svoje službe in plače.

Na vprašanje, koliko informatikov imajo, pa je direktor ZZZS Fakin dejal, da jih je v razvoju okoli 30, poleg teh pa zaposlujejo še sistemske in omrežne informatike, v tako imenovanem help desku pa imajo v območnih enotah po Sloveniji in v direkciji skupaj še okoli 15 zaposlenih.

Omejen dostop za vse druge razen vas

Za zaposlene na ZZZS je dostop do podatkov posameznega zavarovanca izredno omejen, so poudarili na ZZZS, vanje lahko na primer vpogleda nadzorni zdravnik ZZZS, če to potrebuje zaradi kakega nadzora ali dokumentacije. Vsi vpogledi v podatke so v informacijskem sistemu tudi sledljivi, zagotavljajo na ZZZS, vsak zavarovanec lahko od ZZZS tudi zahteva, da mu pove, ali in kdo ter zakaj je v njegove podatke vpogledal.

ZZZS vabi vse zavarovance, naj svoje podatke spremljajo in ZZZS tudi opozorijo, če ugotovijo, da se kaj ne ujema s tistim, kar so jim pri zdravniku oziroma v bolnišnici nudili.

89/2015

Cilji in aktivnosti v sklopu projekta SKUPAJ - gradniki zdravja

Projektni partnerji ( PTZ - GZS, SOPS, SDTS) smo se v sklopu projekta zavezali k aktivnostim, ki bodo vodile do spremembe razmišljanja, da je fenomen varstva pri delu dosežen zgolj z uporabo zaščitnih sredstev in opreme. Projekt se je pričel s 1.9.2015 ter bo trajal do 31.10.2016.

Projektni partnerji smo 16.9.2015 izvedli prvi KICK OFF sestanek v prostorih Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.

Sestanka s(m)o se udeležili vsi zaposleni na projektu, strokovni in zunanji sodelavci. S strani SOPS, Martin Muršič, generalni sekretar SOPS, Alenka Gajski, izvršna sekretarka SOPS ter Ana Čermelj, strokovna služba za ekonomske in projektne zadeve, idejni vodja in avtorica projekta SKUPAJ - gradniki zdravja. S strani Sindikata delavcev trgovine, Ladislav Rožič, generalni sekretar SDTS, Lepa Vasilič, poslovna sekretarka. S strani nosilca projekta, vodja projekta, mag. Vida Kožar ter strokovni sodelavci, Polona Mežan, Lidija Flajs, Blanka Gaberc – Kotnik ter Vanja Bele - koordinatorka projekta. Prisotni so še bili Grit Ackermann, GZS, Nataša Kramar, razvijalka orodij OiRA ter Jernej Logar, zunanji strokovni sodelavec PTZ.

Mag. Kožarjeva je na kratko predstavila dozdajšnje izpeljane aktivnosti - t.j. v mesecu juliju in avgustu je bilo narejeno javno naročilo za izvedbo orodij Oira, na podlagi katerega je bila izbrana Nataša Kramar. Izbrana je bila tudi koordinatorka projekta Vanja Bele. Dejala je, da želimo v okviru projekta podjetjem (predvsem MSP) dati smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, saj na podlagi informacij opažamo, da to potrebujejo.

Vsi prisotni smo se strinjali, da je ozaveščanje o dejavnikih, tehničnih, pravnih, vzgojnih, tehnično-tehnoloških, vzgojno-izobraževalnih, socialnih, s poudarkom, da je človek, s svojimi osebnostnimi značilnostmi, organizacijo dela in medčloveškimi odnosi, bistveni del organizacije/ podjetja in gre hkrati za ključni cilj projekta.

149/2015