Diplomska naloga - Mateja popravljeno 2.6. · 2018. 8. 24. · Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Darku Frišu in somentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za strokovno svetovanje,

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

DIPLOMSKO DELO

Mateja Žižek

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

Diplomsko delo

SLOVENSKA PISMA AVGUSTU PAVLU IZ NJEGOVE

OSEBNE ZAPUŠČINE

Mentor: redni profesor, dr. Darko Friš Kandidatka:

Mateja Žižek

Somentor: docent, dr. Andrej Hozjan

Maribor, 2010

Lektorica in prevajalka:

Silva Hočevar, profesorica angleškega in slovenskega jezika

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Darku Frišu in somentorju doc. dr.

Andreju Hozjanu za strokovno svetovanje, vodenje, spodbude in vso izjemno

podporo ter dragoceni čas pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvala akademiku dr. Antonu Vratuši, gospe Mariji Kozar Mukič in gospe Juditi

Pavel za motivacijo in pristne podatke iz prve roke.

Hvala gospe Silvi Hočevar, profesorici slovenskega in angleškega jezika za

lektoriranje in prevajanje.

Zahvala družini, Jožefu in vsem prijateljem, ki so mi stali ves čas študija vedno ob

strani in po svojih močeh pomagali pri nastajanju diplomskega dela.

IZJAVA Podpisana Mateja Žižek, roj. 4. 4. 1986, študentka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, smer zgodovina in pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Slovenska pisma Avgustu Pavlu iz njegove osebne zapuščine pri

mentorju rednem profesorju, dr. Darku Frišu in somentorju docentu, dr. Andreju

Hozjanu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura

korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________ (podpis študentke) Maribor, 19. 4. 2010

POVZETEK

Avgust Pavel, jezikoslovec, literarni zgodovinar, pesnik, muzeolog, etnolog,

zbiratelj, učitelj in prevajalec je v slovenskem znanstvenem prostoru premalo

poznan. V času svojega delovanja je bil pomemben kulturni posrednik med

Madžari in Slovenci. Lahko rečemo, da je Pavel prevedel v madžarščino nekatera

bistvena slovenska literarna dela. Pomembni so tudi njegovi korespondenčni stiki

z Vilkom Novakom ter ostalimi dopisovalci. Preko pisem so se tako prenašale

razne ideje, nasveti, pošiljali so se članki za prevode ter knjige. Vsebina pisem se

nanaša na slovenistiko, hungaristiko, literarno zgodovino, prevodoslovje,

publicistiko, umetnostno zgodovino, zgodovino in na razna vprašanja in prošnje,

ki so jih korespondenti pošiljali na Avgusta Pavla.

KLJUČNE BESEDE: Vilko Novak, Avgust Pavel, korespondenca, posredovanje,

časniki, prevajanje.

ABSTRACT

Avgust Pavel, a linguist, a literary historian, a poet, a museologist, an ethnologist,

a collector, a teacher and a translator is not well enough known in Slovenian

scientific field. In the times of his activities he was an important cultural link

between the Hungarians and the Slovenes. It can be claimed that some essential

pieces of Slovenian literature were translated into Hungarian by August Pavel. His

correspondence with Vilko Novak and other correspondents was also important.

By such correspondence a great variety of ideas and advice were shared and many

articles for translating as well as books were sent. The content of those letters

involved Slovenian studies, Hungarian studies, literary history, history and many

questions and requests that correspondents addressed to Avgust Pavel.

KEY WORDS: Vilko Novak, Avgust Pavel, correspondence, communication,

newspapers, translation

KAZALO

UVOD . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1

1 AVGUST PAVEL . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

2 SLOVENSKI KORESPONDENTI Z AVGUSTOM PAVLOM

IN VSEBINSKI POPIS KORESPONDENCE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

2.1 MATIJA BALAŽIC ................................................................................. 11

2.2 JOSIP DERKAČ ...................................................................................... 13

2.3 ALOJZIJ FLEGAR .................................................................................. 14

2.4 FRAN SALEŠKI FINŽGAR .................................................................... 15

2.5 IVAN HRIBOVŠEK ............................................................................... 17

2.6 IVAN JERIČ ............................................................................................ 18

2.7 ANTON / ÁNTAL JOUR ......................................................................... 20

2.8 SESTRA LEOPOLDINA KOŠTRIC ....................................................... 20

2.9 FRANC KOVAČIČ .................................................................................. 22

2.10 FRANC KUHAR ....................................................................................... 24

2.11 VILKO NOVAK ...................................................................................... 26

2.12 LEOPOLDINA PODOBNIK ................................................................... 62

2.13 JOSIP PUNTAR ....................................................................................... 63

2.14 FRAN RAMOVŠ ...................................................................................... 66

2.15 BRANKO RUDOLF ................................................................................. 68

2.16 FRANCE STELE ..................................................................................... 71

2.17 FRANC ŠEBJANIČ ................................................................................. 78

2.18 IVAN ŠIFTAR .......................................................................................... 79

2.19 IVAN ŠKAFAR ........................................................................................ 81

2.20 JOSIP ŠKALEC ........................................................................................ 82

2.21 JANKO ŠLEBINGER ............................................................................... 83

2.22 MATEJ ŠTRAKEL ................................................................................... 84

2.23 EDE FERENC TÖRNAR ......................................................................... 85

2.24 ANTON VRATUŠA ................................................................................ 86

2.25 STANKO VURNIK ................................................................................. 87

2.26 V. WALL .................................................................................................. 88

2.27 JOSIP ŽONTAR ........................................................................................ 88

2.28 NIKO ŽUPANIČ ....................................................................................... 90

3 PRILOGE .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92

4 SKLEPI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

4.1 SLAVISTIKA OBČE .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

4.2 HUNGARISTIKA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

4.3 PREVODOSLOVJE, MODERNO SLOVENSKO

LEPOSLOVJE .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

4.4 LITERARNA ZGODOVINA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

4.5 ZGODOVINA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104

4.6 UMETNOSTNA ZGODOVINA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105

4.7 ETNOLOGIJA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

4.8 PUBLICISTIKA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106

4.9 INFORMACIJE, MNENJA, VPRAŠANJA, PROŠNJE,

ČESTITKE, ZAHVALE IN DRUGO NA AVGUSTA PAVLA .. . 107

5 VIRI IN LITERATURA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

KAZALO SLIK

Slika 1: Avgust Pavel .............................................................................................. 3

Slika 2: Matija Balažic .......................................................................................... 11

Slika 3: Alojzij Flegar ........................................................................................... 14

Slika 4: Fran Saleški Finžgar ................................................................................ 15

Slika 5: Ivan Jerič .................................................................................................. 18

Slika 6: Franc Kovačič .......................................................................................... 22

Slika 7: Vilko Novak ............................................................................................. 26

Slika 8: Josip Puntar .............................................................................................. 63

Slika 9: Fran Ramovš ............................................................................................ 66

Slika 10: Branko Rudolf ....................................................................................... 68

Slika 11: France Stele............................................................................................ 71

Slika 12: Franc Šebjanič........................................................................................ 78

Slika 13: Ivan Šiftar .............................................................................................. 79

Slika 14: Ivan Škafar ............................................................................................. 81

Slika 15: Janko Šlebinger ...................................................................................... 83

Slika 16: Anton Vratuša ........................................................................................ 86

Slika 17: Stanko Vurnik ........................................................................................ 87

Slika 18: Niko Županič ......................................................................................... 90

Slovenska pisma Avgustu Pavlu iz njegove osebne zapuščine Mateja Žižek

1

UVOD

Ime dr. Avgusta Pavla je v samem Prekmurju, kaj šele širše, premalo poznano.

Zato se je porodila ideja, da se o Avgustu Pavlu ter o njegovih stikih s Slovenci

znotraj matične domovine naredi celoten popis njegove korespondence ter se

pripravi za izdajo v posebni knjigi. Na ta način bi Pavel, tudi preko njegovih

dopisovalcev, ki bi pritegnili širši krog bralcev, postal bolj prepoznan v našem

prostoru. Idejno zasnovo o načinu dela sta podala akademik profesor dr. Anton

Vratuša in docent dr. Andrej Hozjan. Postaviti Avgusta Pavla na mesto, ki si ga

zasluži, je bila že želja dr. Vaneka Šiftarja.

Tako je prišlo do prvega sestanka v Mariboru na Filozofski fakulteti Univerze

v Mariboru, 29. 4. 2008. Tega sestanka se je udeležila tudi gospa Judita Pavel,

hčerka Avgusta Pavla, ki živi v očetovi hiši v Sombotelu in hrani očetovo

dediščino. Gospa Judita je spregovorila o pismih, ki jih hrani. Pisma so pisali

znani, danes že umrli Slovenci, tako so ta pisma dokaz njihovega prijateljstva z dr.

Avgustom Pavlom. Gospa Judita si je kar petdeset let dopisovala z dr. Vilkom

Novakom. Pisma je želela prodati Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota, a le za

tolikšen denar, da bi z njim lahko dala napraviti novo nagrobno spominsko

ploščico na steni, kjer je zakopan njen oče, saj se je le-ta razbila. Pokrajinski

muzej Murska Sobota je bil pripravljen odkupiti pisma, tako so se pogovori o

odkupu začeli. Odkup se je zgodil hitro, tako so pisma prišla v lastništvo

Pokrajinskega muzeja Murska Sobota.

Nadalje smo se sestali 28. 6. 2008 v Sombotelu, kjer smo pregledali

dokumentacijo in Pavlove korespondente, oblikovali delovne skupine in delitev

dela ter zastavili nadaljnji program dela. Obenem smo si v Sombotelu ogledali

razstavo o Avgustu Pavlu ter njegovo hišo. Sama sem se dela lotila takoj, ko sem

dobila kopije pisem, naslovljenih na Avgusta Pavla in začela popisovati vsebino

le-teh.

Na sestanku 6. 3. 2009, ki je potekal na Filozofski fakulteti Univerze v

Mariboru, smo opredelili osnovna področja, ki jih je potrebno kompleksno

obdelati skozi obstoječo ohranjeno korespondenco. Ta področja so: prevajalstvo


2

in drugo iz jezikoslovnega sklopa, literarna zgodovina, etnografija, umetnost,

mentorstvo in posredovanje informacij. Na tem sestanku sem predstavila prve

ugotovitve, kaj prinaša vsebina pisem v zapuščini Avgusta Pavla. Takrat smo se

tudi natančno dogovorili o metodologiji obdelave korespondence.

Moje sodelovanje pri projektu Korespondenca Avgusta Pavla se je tako razvilo

tudi v diplomsko nalogo. V njej obravnavam vsa slovenska pisma iz zapuščine

Avgusta Pavla. Tako poleg popisa vsebine pisem, opisujem tudi korespondente ter

na koncu vsakega od poglavij podajam sintetične povzetke, kaj nam ta pisma

sporočajo, o najpomembnejših področjih znanosti ter o drugem, kar je v pismih

prisotno. Najbolj se v svoji diplomski nalogi posvečam opisu Vilka Novaka in

Avgusta Pavla, saj je velika večina pisem, naslovljenih Pavlu, prav Novakova. V

prilogah kot primere prilagam štiri kopije in prepise pisem in dopisnic. V nalogi

želim čim natančneje popisati vsebino pisem.


3

1 AVGUST PAVEL

Slika 1: Avgust Pavel1

Avgust Pavel se je rodil 28. avgusta 1886 na Cankovi. Njegov oče je bil kmet

in krojač, mati je bila doma iz Strukovcev. Imela sta enajst otrok. Postavili so si

1 http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Pável_Ágoston_1911-ben.JPG


4

hišo v Strukovcih, potem pa so se preselili v Potrno pri Radgoni. Tam so živeli do

očetove smrti leta 1924. 2

Selitev v Potrno se je zgodila, ko je bil Pavel že zdoma. Pavlov oče je bil

evangeličan, mama pa rimskokatoliške veroizpovedi. V družini je prevladoval

vzgojni vpliv matere, tako je Avgust z 18. letom prestopil v katoliško vero, dva

brata sta postala salezijanca in dve sestri članici slovenjebistriških šolskih sester.

Sedem otrok si je pridobilo učiteljsko izobrazbo.3

Nižjo gimnazijo je obiskoval v Monoštru, višjo je končal v Sombotelu in to z

odliko. Kot višješolec je bral slovenske knjige, časnike in časopise, tako se je

odločil za študij hungaristike in latinščine. Poleg obeh predmetov je študiral še

slovansko jezikoslovje iz posebne ljubezni do vsega domačega.4

Ko je Pavel dokončal študij na univerzi, je bila že natisnjena njegova knjiga o

glasoslovju Cankove (1909), madžarske pesmi mu je objavil soboški tednik

Muraszombat és vidéke (1906-1908), slovenske pa Marijin list in Kalendar srca

Jezušovega. Svoje prve pesmi je napisal v prekmurskem narečju pod

psevdonimom Sinek Martinek. Leta 1911 je opravil pedagoški izpit z odličnim

uspehom in dobil profesorsko diplomo. V diplomskem delu je pisal o madžarskih

tujkah v prekmurščini in ob diplomi mu je Madžarska akademija znanosti

natisnila nagrajeno Glasoslovje slovenskega cankovskega narečja. Prvo službo je

dobil na gimnaziji v Novem Vrbasu v Bački. 13. decembra 1913 je doktoriral na

peštanski univerzi.5

2 Marija Kozar, Življenje in delo Avgusta Pavla (s posebnim ozirom na njegovo muzeološko delo),

zbornik Avgust Pavel, Maribor 2003 (dalje: Marija Kozar, Življenje in delo Avgusta Pavla), str.

18. 3 Vanek Šiftar, Ob stoletnici dr. Avgusta Pavla 1886-1986, Časopis za zgodovino in narodopisje,

št. 1/1998, Maribor 1988(dalje: Vanek Šiftar, Ob stoletnici dr. Avgusta Pavla), str. 13, 14. 4 Vilko Novak, Avgust Pavel (1886-1946), Slavistična revija, Časopis za literarno zgodovino in

jezik, let. IX, Ljubljana 1956 (dalje: Novak, Avgust Pavel (1886-1946)), str. 197. 5 Marija Kozar, Življenje in delo Avgusta Pavla, str. 19; Vilko Novak, Avgust Pavel (1886-1946),

str. 198; András Bertalan Székely, Od Rabe do Mure, Monošter 1994 (dalje: Székely, Od Rabe do

Mure), str. 23.


5

V ospredju delovanja znanstvenika Avgusta Pavla je bila slovanska filologija.

Slavistiko je razumel kot znanstveni pojem, kot del te discipline ni raziskoval le

jezikoslovja, literarne zgodovine in etnografije, ampak je tudi raziskavo kulturnih

stikov opravljal kot njen del. Največji pomen Pavla kot jezikoslovca je v tem, da

je prvi začel odgovorno, sistematično in poglobljeno raziskovati prekmursko

narečje in da je bil zadnje desetletje svojega življenja sploh edini posredovalec

slovenskega jezika in književnosti na Madžarskem. Med najpomembnejše

razprave sodita poleg Glasoslovja slovenskega narečja Cankove še Jezik

novejšega prekmurskega slovstva ter slovnica, ki pa je ostala v rokopisu.

Raziskovalec, pesnik, prevajalec, ravnatelj knjižnice in muzeja ter človek

družbenega življenja se v Pavlovem delu velikokrat prepletajo in jih je težko

ločiti.6

Pavel se je zelo razumel s profesorjem, slavistom Oskarjem Asbóthom, s

katerim sta postala dobra prijatelja in sodelavca. Pri njem se je odlično naučil

srbohrvaščino, ruščino in poljščino. Zanimivo je, da se je profesor Asbóth tako

zelo zanimal za slovenski jezik, da se ga je naučil do te mere, da si je lahko s

Pavlom dopisoval v slovenščini. Ohranjenih je nekaj čez 45 pisem Pavlu. večina

jih ima povsem znanstveno-raziskovalni in informativni značaj.7

Pavla je leta 1914 peštanska filozofska fakulteta izvolila za profesorja na

katedri za srbohrvaščino, toda ministru se je zdel premlad, zato ga ni nastavil. Po

vojni je bil zaradi javnega dela in Adyjevega8 kulta v šoli med republikansko

vlado ter zaradi pozivov v Slovenijo v zaporni preiskavi in premeščen v

Sombotel, tam je ostal vse do smrti. 16. novembra 1920 mu je dekan filozofske

fakultete v Ljubljani Ivan Prijatelj sporočil vabilo, naj pride za privatnega docenta

za severna slovenska narečja s posebnim ozirom na prekmurščino in

6 Székely, Od Rabe do Mure, str. 21; Marko Jesenšek, O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla,

Avgust Pavel, Maribor 2000, str. 35. 7 Franc Šebjanič, Slovenska pisma madžarskega slavista oskarja Asbótha, Murska Sobota 1964,

str. 7,8. 8 Endre Ady, največji pensik madžarske moderne. Kot publicist je napadal kler in konzervatizem

veleposestniške družbe in slepi nacionalizem. Govoril je o novih svetovnih gibanjih in idejah ter se

izrekal za nujne demokratične spremembe.


6

južnoslovansko-madžarske kulturne stike. Toda moral bi sprejeti mesto suplenta

na realki. Pavel zaradi družine takih pogojev ni mogel sprejeti in tudi drugih vabil

v Slovenijo ne. Obtožen je bil tudi zaradi tega, ker je bil imenovan kot

demokratično misleč človek pod prejšnjo Karolyjevo vlado za ravnatelja

gimnazije v Dombóvaru, poleg tega pa naj bi sodeloval še v vodstvu sindikatov in

uredništvu krajevnega lista. Zaradi preziranja madžarske stroke, se je Pavel zelo

težko posvečal znanstvenemu delu.9

Avgust Pavel se je poročil v vojnem času z Ireno Benkö. Med vojno je postal

težek invalid s hudimi posledicami, tako je kar nekaj let mogel hoditi le s pomočjo

bergel. Med madžarsko demokratično revolucijo so ga vključili v vodstvo

prosvetnega sindikata, uredništvo lokalnega lista in vodstvo gimnazije. Vojna tudi

njegovi družini ni prizanašala, padel je brat, ob koncu pomladi leta 1919 sta mu

umrla prvorojenca – dvojčka. V tedanjih razmerah se je umaknil iz javnega

delovanja.10

V Sombotelu mu je šola kmalu postala pretesna, ker se ni mogel resnično

posvetiti znanstvenemu delu. Preučevanja domačega narečja ni mogel

nadaljevati, ker je bila meja zaprta. V Sombotelu tudi ni imel potrebnih knjig.

Leta 1924 je Pavel prevzel muzejsko knjižnico, ki jo je preuredil in nabavil

številne nove knjige. Cele noči je porabil, da je zanjo sestavil katalog v dveh

zajetnih knjigah. Imel je poseben oddelek za prekmurske knjige, kar jih je mogel

dobiti. Nato je leta 1928 prevzel še vodstvo muzeja. Poleg tega pa je še naprej

poučeval na dekliški, pozneje fantovski gimnaziji. Ob pedagoškem delu je po

preureditvi in izdelavi kataloga 1. januarja 1926 odprl knjižnico

Železnožupanijskih muzejev. Aprila 1928 je postal skrbnik etnološke zbirke,

septembra pa namestnik muzejskega ravnatelja. Med leti 1928 in 1946 je zbiral

predmete v več kot sto naseljih takratne Železne županije. Večinoma gre za

keramiko, modele za lecte in modrotiske, zbiral pa je tudi predmete povezane s

prehrano, stavbarstvom, ljudsko umetnostjo, poljedelstvom, živinorejo, lovom na

9 Vilko Novak, Avgust Pavel (1886-1946), str. 197, 198; Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta

Pavla I., Vestnik, let. 52., št. 33, 17. VIII. 2000, str. 11. 10 Vanek Šiftar, Ob stoletnici dr. Avgusta Pavla, str. 15.


7

ptice in otroškimi igrami. Pod Pavlovim vodstvom je zbirka fotografij postala

bogatejša za več kot tisoč posnetkov. Sam je posnel blizu dvesto fotografij, ki so

obsegale naslednjo tematiko: stavbarstvo, poljedelstvo, domača obrt, promet,

noša, predelovanje lanu, prehrana, čebelarstvo, otroške igre, pogreb. Etnološki

arhiv hrani rokopise Pavlovih razprav ter njegovih etnoloških in jezikoslovnih

terenskih zapisov na približno 2000 listkih. Želel je povečati zbirko in spodbujati

raziskovanje, zato je leta 1933 ustanovil Društvo prijateljev Železnožupanijskih

muzejev. V svoji razpravi O odprtih ognjiščih v kuhinjah rabskih Slovencev je

pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V

razpravi O lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo na lov in njegov potek

tudi v porabskem narečju.11

Pavel je dosegel po prijateljih le to, da so ga imenovali na univerzi v Szegedu

za privatnega docenta za južnoslovanske jezike in slovstva. Toda tam je predaval

le enkrat o Kralju Matjažu v južnoslovanskem ljudskem izročilu, ker je bila

daljava le prevelika, odškodnina malenkostna in – izbruhnila je vojna.12

Pavel se je lotil še enega ponesrečenega dejanja – pisanja prekmurske slovnice.

Vilko Novak mu je dokazoval škodljivost in neuspešnost tega dela, kar se je

potem na koncu le potrdilo s popolno zavrnitvijo, ker je Pavel naslonil delo docela

na slovenski knjižni jezik in ker so Madžari in njihovi eksponenti vedno bolj

dokazovali in sprejeli trditev, da živijo v Prekmurju madžarsko čuteči Vendi, ki

želijo čim prej postati pravi Madžari in torej ne potrebujejo nekega knjižnega

jezika. Narečje so dovoljevali v šoli le kot pomožno sredstvo, dokler se ne bi

otroci naučili madžarščine.13

Ustanovil in urejal je revijo Vasi szemle, pozneje preimenovano v Dunántúli

szemle (Revija Železne županije, Prekdonavska revija). V njej je pisal o

pomembnejših slovenskih znanstvenih delih ter o člankih, ki so se kakorkoli

11 Marija Kozar, Življenje in delo Avgusta Pavla, str. 19-21; Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta

Pavla I., Vestnik, let. 52, št. 32, 10. VIII. 2000, str. 11; Franček Mukič in Marija Kozar, Slovensko

Porabje, Celje 1982, str. 96. 12 Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta Pavla III., Vestnik, let. 52, št. 34, 24. VIII. 2000, str. 11. 13 Prav tam.


8

dotikali Madžarske. Pisal je tudi o ocenah madžarskih del v zvezi s Slovenijo –

pod naslovom Hungarica in Slovenia. V dogovoru z drugimi znanstveniki v

županiji in pozneje v sosednjih županijah (Zala, Šopron) je ustanovil revijo, ki je

obravnavala zgodovinska, jezikoslovna in narodoslovna vprašanja. Novak se

spominja, da je bil Pavel vesel, da se v Sloveniji piše o njem in njegovih spisih.

Toda vselej je opozarjal Novaka: »Pazite, kaj napišete, ker tu prežijo moji

nasprotniki na vsako besedo, ki bi se mogla obrniti proti meni, češ da

simpatiziram z Jugoslavijo.«14

Leta 1932 je Pavel izdal svojo prvo pesniško zbirko Vak völgy ölén igy

zsolozsmázok – Tako pojem psalme v naročju slepe doline. O njej je veliko pisal

Vilko Novak v naših časopisih. 1936 je objavil svojo drugo zbirko pesmi Zažgani

gozd. Ena izmed njegovih pesmi je Pred sodiščem dojenčkov.

Pred sodiščem dojenčkov

Vedno ko tod mimo grem:

pri kolenu obraslega potoka

malega otroka pred seboj zazrem.

Pravijo, ki tu doma so:

nesrečno dékle zablodélo

je tu sramoto svojo utopilo.

Odkar to vem,

vidim na ozki stezi

kaplje krvi.

In slišim, kako pod vodo

nakremžena otroška usteca

tožijo življenje mi in sončno luč.

14 Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta Pavla, Vestnik, let. 52, št. 36, 7. IX. 2000, str. 11.


9

In kot ta drobna roka

med razigranimi drevesi brega

s svojimi kostmi po meni sega.

Spoznanje krivde in sramota mi z obraza rdi,

saj tudi sam pripadam družbi,

ki pozna služabništvo in najdenčke in vročo kri.

Tudi na to že včasih mislil sem,

da bi ga prosil oproščenja.

Pa vedno znova se potuhnjeno izmuznem.

In samó jecljam in gledam proč.

Ni odpuščanja, se mordá bojim,

za strahopetno krivdo

pred sodnim stolom na dnu vodé utopljenih

dojenčkov.

Pomembno je tudi Pavlovo prevajalsko delo. Leta 1937 je izšla prva slovenska

knjiga v madžarščini – to je bil Pavlov prevod Cankarjevega Hlapca Jerneja,

potem Potepuha Marka, Kralja Matjaža in romana Na klancu v pomembni

založbi Nyugat. Vsa dela so bila odlično prevedena. Njegovo prevajalsko delo

ima poleg bogate strokovno-znanstvene (etnografske, jezikoslovne) in umetniške

dejavnosti na področju kulturno-posredniškega poslanstva med obema narodoma

tem večjo veljavo zato, ker je vzklilo iz prepričanja, da pomeni spletanje duhovnih

vezi skozi leposlovna dela bogatenje kulturnih odnosov dveh sosednjih narodov,

njuno globlje spoznavanje, razumevanje in medsebojno spoštovanje. Prevajalsko


10

delo je imelo korenine v Pavlovi navezanosti na rodni kraj in domačo besedo ter

na ljudsko izročilo.15

Spomladi leta 1945 je Pavel nastopil kot glavni tolmač pred rusko vojsko.

Vodil je ruski tečaj in bil avtor nove, razširjene izdaje ruske slovnice iz prve

svetovne vojne.16

15 Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta Pavla V., čet. 52, št. 36, 7. IX. 2000, str. 11; Jože Filo,

Pavlovi prevodi iz slovenske literature, Avgust Pavel, Maribor 2000, str. 97-99. 16 Vilko Novak, Spomini na dr. Avgusta Pavla, Vestnik, let. 52, št. 39, 28. IX. 2000, str. 11.


11

2 SLOVENSKI KORESPONDENTI Z AVGUSTOM PAVLOM IN

VSEBINSKI POPIS KORESPONDENCE

2.1 MATIJA BALAŽIC

Slika 2: Matija Balažic17

Matija Balažic se je rodil 18. 2. 1912 v Lendavi. Novo mašo je imel julija 1939 na

Hotizi. Bil je kaplan pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, nato kaplan v Apačah. Bil je

urednik tednika Novine. Po madžarski okupaciji Prekmurja je bil dodeljen kot

duhovni pomočnik v Polani župniku Danijelu Halasu. Po aretaciji župnika je bil

imenovan za vikarja pomočnika v Polani. Po Halasovi vrnitvi je bil poslan za 17 Nadškofijski arhiv Maribor (dalje: NŠAM), kartoteke duhovnikov. Matija Balažic.


12

kaplana v Ják na Madžarskem. Po dvoveltni bolniški 1943-45 je bil leto dni

kaplan v Beltincih. Nato je bil imenovan za župnijskega upravitelja v Dolencih.18

1. Hotiza, 9. V. 1944 (pismo)

Balažic piše Pavlu, da mu je žal, ker kljub iskanju njega v muzeju in na domu

ni uspel priti v stik z njim, da bi se pogovorila, kar bi bilo nujno potrebno.

Tako je Balažic moral oditi brez novih »duhovnih razgledov« in slovesa od

Pavla iz Sombotela. Balažic piše, da njegovo zdravje še ni najboljše, zato

ostane ta mesec še doma. Pavlu sporoča, kako je lepo sedaj na vasi:

»pomlajena narava, razgibano življenje, daleč nekje je vojna«. Balažic bi rad

kaj daljšega napisal, vendar se mu vse drobi v »odlomke in drobce«. Pavla

sprašuje, če je prevedel v madžarščino tudi kaj drugega razen Cankarja.

Zanima ga, kdaj pride Pavel v »stari kraj«.

2. Ják, ni datuma (pismo)

Balažic upa, da je Pavel dobil Kalendar Srca Jezušovega in njegovo povest

Na križpotji življenja. Zanima ga, kaj misli Pavel o povesti. To je prvo

Balažičevo daljše delo. Pavlu sporoča, da bi mu zelo koristilo, če bi mu

sporočil svojo oceno. Balažic piše, da ni kriv za besede v letošnjem

Kalendarju, ki kvarijo slovensko sozvočje, ampak uradna cenzura. Balažic

misli, da bo cenzura nagajala tudi Pavlu. Pavlu želi lepe velikonočne

praznike, z željo, da bi »po krvavih solzah, ki jih mora sedaj točiti človeštvo,

kmalu zablestele biserne solze veselja in resničnega Vstajenja«.

18 NŠAM, kartoteke duhovnikov, Matija Balažic.


13

2.2 JOSIP DERKAČ

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov. Iz pisma je

razvidno, da sta bila s Pavlom rojaka iz Cankove.

1. Cankova, 20. VII. 1945 (pismo)

Derkač piše Pavlu, da ko je odšel od njega, je domov prišel komaj po

dvanajstih dnevih. V Cankovi je bila fronta en mesec. Skoraj vse hiše so

poškodovane. Derkačeva hiša je dobila pet zadetkov topovskih krogel. Pri hiši

so razbita vsa okna in polkne. Prebivalstvo Cankove je bilo en mesec

evakuirano. Sporoča mu, da sta Ernö in Hela bila za časa fronte v Slovenj

Gradcu in sta se sedaj že vrnila domov. Nadučitelj Kočar in Hela sta v Murski

Soboti na sodišču na zaslišanju glede »madžaronstva«. Tudi Derkač je hodil

na sodišče za pričo, da so izpustili Pozveka in Šadla. Derkač je izvoljen za

sekretarja Cankove. Sporoča mu, da je mama zdrava in pozdravlja Pavla. O

Karčiju ne vejo nič, kaj je z njim. Derkač ima veliko dela. Če se spominja na

vse zadnje dogodke, se mu zdi vse to kot sanje. Pavla prosi, naj da človeku, ki

bo prinesel to pismo odgovor, kako je z njim in njegovo družino. Meni, da je

Pavel zdaj gotovo velik funkcionar.

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov. Na podlagi

napisanega lahko sklepamo, da sta bila s Pavlom sorodnika.

1. Dunaj, 16. VI. 1940 (dopisnica)

Drobetz lepo pozdravlja Pavla in vso njegovo družino. Prosi za tetin naslov,

ker mu je pisala ob novem letu, da ko se preseli v Maribor, mu javi nov

naslov. Vendar do zdaj ni dobil še ničesar. Zato prosi Pavla, naj mu javi, če je

teta še v Šoštanju ali že v Mariboru. Pavla sprašuje, kaj je kaj novega pri njem.

Piše, da jim gre zelo slabo, primanjkuje jim živeža, posebno masti.


14

2.3 ALOJZIJ FLEGAR

Slika 3: Alojzij Flegar19

Alojzij Flegar se je rodil v Gradišču v tišinski župniji. V Mariboru je zaradi vdora

Nemcev končal le dva letnika bogoslovja, nato se je odpravil nadaljevat

bogoslovne študije v Sombotel. Leta 1944 je bil posvečen v duhovnika. Kot

kaplan je služboval v Paki na Madžarskem, v Črenšovcih, pri Svetem Juriju v

Prekmurju, na Prevaljah, pri Sv, Rupertu v Slov. goricah, pri Gradu in v Turnišču.

Leta 1967 je prevzel turniško župnijo. Skrbel je za mladino, verski tisk. Obnavljal

je star turniško cerkev in skrbel za lepoto nove. Umrl je 25. 7. 1980.20

19 NŠAM, kartoteke duhovnikov, Alojzij Flegar. 20 NŠAM, kartoteke duhovnikov, Alojzij Flegar.


15

1. Gradišče, 16. VI. 1944 (pismo)

Flegar vabi Pavla na svojo novomašno slovesnost, ki bo 25. junija. Pavlu

sporoča, da imata s Türhom probleme, ker sta dala vabila in podobice tiskati v

knjižni slovenščini. Pavla sprašuje, če je pravilno zapisal besedilo na

podobico. Sicer je za popravljanje že prepozno, vendar bi se Flegar vseeno rad

o tem pogovoril s Pavlom na svoji »primiciji«.

2.4 FRAN SALEŠKI FINŽGAR

Slika 4: Fran Saleški Finžgar21

21 http://www.o-fp.kr.edus.si/iearn/Legende/finzgar.gif


16

Fran Saleški Finžgar (Doslovče, 9. 2. 1871 – Ljubljana, 2. 6. 1962) pripovednik in

dramatik. Leta 1895 je postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Bil je predsednik Nove

založbe. L. 1928 je bil izvoljen za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti

v Ljubljani. L. 1951 je dobil Prešernovo nagrado. Napisal je veliko del, najbolj

znano je roman Pod svobodnim soncem.22

1. Ljubljana, 26. I. 1940 (pismo)

Finžgar odgovarja Pavlu na prošnjo, ki jo je naslovil na Novo založbo. Prevod

Prerokovane mu dovoljuje brez honorarja, zahteva samo dva izvoda knjige, ko

izide. Za Cankarjevo povest Na klancu ne more dati dovoljenja sam. Prihodnji

mesec bo seja odbora Nove založbe. Finžgar meni, da bo odbor dovolil

prevajanje.

2. Ljubljana, 20. II. 1941 (pismo)

Finžgar piše, da ga je prof. dr. Stele opozoril, da mu je Pavel pisal in se

pritožil, zakaj ne dobi odgovora glede prevoda Cankarjeve povesti Na klancu.

Finžgar sporoča Pavlu, da mu ni mogel prej sporočiti, ker je bila seja odbora

12. decembra 1940. Na temelju pogodbe s Cankarjevimi dediči odbor Nove

založbe dovoli Pavlu prevod brez honorarja. To je Finžgar sporočil Pavlu

takoj 13.decembra. Pismo se je moralo izgubiti. Lepo pozdravlja Pavla in

prosi, da mu sporoči, če je pismo dobil.

22 ES, zv. 3, geslo: Finžgar Fran Saleški, Ljubljana 1993, str. 168.


17

2.5 IVAN HRIBOVŠEK

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov.

1. Zagorje ob Savi, 20. X. 1939 (pismo)

Hribovšek se zahvaljuje Pavlu za odgovor. Prilaga seznam svojega

»knjižnega zaklada«. Vzel bi tudi več izvodov iste publikacije za zamenjavo z

drugimi bibliografi. Tudi vzame vse izdaje iste knjige. Prosi tudi po en izvod

Pavlovega prevoda Cankarja. Sprašuje, ali ima Pavel Prijatla in Novine ter ali

bi mogoče on kaj rabil.

2. Zagorje ob Savi, 15. XI. 1939 (pismo)

Hribovšek sporoča Pavlu, da ima doma precej veliko knjižnico. Zelo pogreša

v njej Ogrske Slovence. Prosi Pavla, da bi pogledal v knjigarni, če bi se dal

dobiti kak molitvenik ali kaj drugega tiskanega v staro slovenskem jeziku.

Mogoče ima celo Pavel doma kak dvojnik in bi mu ga odstopil proti plačilu ali

s kako zamenjavo z našo literaturo. Opravičuje se, da ga nadleguje s svojo

prošnjo, vendar se v Murski Soboti ne da nič več dobiti.


18

2.6 IVAN JERIČ

Slika 5: Ivan Jerič23

Ivan Jerič je bil rojen leta 1891 v Dokležovju. Bil je kaplan v Ljutomeru, Murski

Soboti, župnijski upravitelj in župnik v Lendavi, župnik v Turnišču, dekan

lendavske dekanije, generalni vikar za Prekmurje. Bil je Maistrov borec in velik

slovenski domoljub. Je eden izmed najbolj zaslužnih za priključitev Prekmurcev k

ostalim Slovencem leta 1919. Med prvo svetovno vojno se je boril na soški fronti,

med drugo svetovno vojno pa je kljub pritiskom madžarskih okupatorjev ostal

zvest domolj. Avgusta 1946 je bil aretiran, na montiranem procesu ga je

komunistična oblast obsodila na 4 leta zapora s prisilnim delom. Leta 1951 je bil

imenovan za č. kanonika. Umrl je leta 1975 v Slovenj Gradcu.24

23 Ivan Jerić, Moji spomini, Murska Sobota 2000, naslovnica. 24 Škofija Murska Sobota 2006, Murska Sobota 2006, str. 70.


19

1. Turnišče, 14. VIII. 1937 (pismo)

Jerič se opravičuje, da šele zdaj odgovarja na Pavlovo pismo, ki ga je zelo

razveselilo. Posebej se zahvaljuje, da mu je Pavel naročil Toth Tihomirjeve

knjige. Pred dnevi je Pavlu nakazal 1000 Din. Prosi Pavla, da če ima s seboj

kaj pengöjev in jih ne potrebuje, da bi jih izročil častiti sestri Ladislavi in mu

jih potem ona izroči. Jerič jih bo potreboval prihodnje leto, ko bo vodil

evharistični kongres v Budimpešti. Ostanek naj obdrži za Jeričevo naročilo

knjig. Z dr. Törnarjem sta se imela lepo. Na Jeriča je naredil zelo dober vtis in

bo vesel, če pride vsako leto na počitnice. Zahvaljuje se za pozdrave Pavlove

matere. Zahvaljuje se za Pavlovo vabilo, da bi ga Jerič obiskal v Sombotelu.

Pravi, da je zelo verjetno, da bo zaradi priprave pred kongresom moral kaj v

Budimpešto in se takrat oglasi. Prosi Pavla, da mu, ko se vrne, naroči še

naslednje Toth Tihamerove knjige: »Krisztus Kiraly, Hiszek Jezus

Krisztusban« in »A szenvedö es gyözedelmes Krisztus«. Te mu še manjkajo iz

zbirke Tothovih knjig. Želi Pavlu, da bi skupaj z domačimi imel lepe

počitnice. Pripisuje, da če bo cena zgoraj navedenih knjig večja od poslanega

denarja, bo Pavlu razliko dal dr. Törnar.

2. Turnišče, 2. X. 1944 (dopisnica)25

Pavlu sporoča, da je od dr. Bogyaija26 dobil slike stare turniške cerkve, ki so

jasne in točne. Tako je iz njih marsikaj razbral, kar na steni ni mogel. Slike je

shranil v arhiv. »Lukač bednja noče dati, ker ga hoče shraniti kot družinski

spomin«

25 Glej prilogo C. 26 Tomas Bogyay, znameniti madžarski umetnostni zgodovinar 1. pol. in sredine 20. stoletja. Med

drugim je prvi opisal umetnostno zgodovinske elemente v turniški cerkvi.


20

2.7 ANTON / ÁNTAL JOUR

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov.

1. Pécs, 21. II. 1908 (dopisnica)

Jour lepo pozdravlja Pavla s prijateljsko ljubeznijo. Sporoča mu, da mu je

pisal in da je dobil njegovo pismo. Ne ve pa, ali ga je prejel Pavel. Piše, da mu

ne ve kaj novega povedati, da je dobro in komaj čaka da mine še 295 dni

(vojaškega roka, op. M. Ž.)

2. Pécs, 27. III. 1908 (dopisnica)

Jour z veseljem piše Pavlu. Vesel je, da Pavel ni pozabil nanj. 1. aprila se

vrača nazaj v Keszthely, kjer ostane še 190 dni. Želi si samo, da se tega reši.

Pavlu sporoča, da je zdrav in tudi njemu želi čim več zdravja.

2.8 SESTRA LEOPOLDINA KOŠTRIC

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov. Bila je

redovnica, najverjetneje šolska sestra.

1. Turnišče/Bántornya, 22. I. 1942 (pismo)

Sestra Koštric sporoča Pavlu, da so že nekaj mesecev v šoli, za kar so

hvaležne tudi njemu ter se ga spominjajo v molitvi. Pavlu opisuje dogodke,

kako je bila sprejeta v Turnišče na ta način, da so tam rekli: »da nüna node

dugo tü, vej jo oni že krej odpravijo« Ko so začele z delom v šoli, so imele

madžarske učiteljice težjo nalogo, vendar je s skupno močjo šlo. Sestra

Koštric je hodila iz razreda v razred in otrokom prevajala želje in povelja

učiteljic. Težko je bilo delati - že zaradi jezika. Piše kako jo je prizadelo, ko ji

je neka ženska povedala: »Znajo sestra, mi si večkrat gučimo, ka so znan naša


21

deca jako bodikaj, ka oni tako žalostni hodijo v šolo.« Tako se je sklenila

poboljšati. Bolje je bilo, ko je dobila sestra prednica Ligvorija tudi službo in

ko je prišel za upravitelja človek, ki je znal nekoliko hrvaško. Do zdaj so

poučevali brez vsakršnih knjig, novi upravitelj pa jim priskrbi knjige za

katere prosijo. Pavlu čestitajo za njegovo delo, nepričakovan napredek

»vendščine«. Prosijo ga za dober madžarsko-nemški slovar. Naj jim ga naroči

in priloži račun. Prosijo tudi za kakšno »računico« za osnovne šole in zbirko

računskih nalog v obliki ugank ter če dobi kako poceni, lahko mladinsko

knjigo. Pavla prosijo, ker so se že naveličale prositi v šoli. Še čitanke so si

morale kupiti same. Hvaležne so, da imajo delo. Zato se želijo v vsem pokoriti

oblasti in delati za Boga. Ko se srečajo med počitnicami, bodo Pavlu

pripovedovale naprej. Tudi sestra Ligvorija pošilja Pavlu pozdrave ter mu

sporoča, da imajo polno dela.


22

2.9 FRANC KOVAČIČ

Slika 6: Franc Kovačič27

Franc Kovačič se je rodil v Veržeju 25. 3. 1867. Bil je teolog, zgodovinar in

urednik. Bil je papežev hišni prelat, konzist. svetnik in profesor bogoslovja v

Mariboru. Kot kaplan je služboval na Spodnji Polskavi, nato je bil provizor v

Studenicah. V takratne časnike je pisal življenjepise, zgodovinske razprave,

ocene, literarne ocene in druge prispevke. Nekaj časa je bil urednik Našega doma.

Zasnoval je temelje zgodovinskega društva, ustanovljenega 1903 v Mariboru.

Leta 1904 je začel izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič

urejal od 1917 do smrti v Mariboru 19. 3. 1939. V vseh letnikih se nahajajo

njegovi zgodovinski prispevki.28

27 http://www.donbosko.si/verzej/?q=node/42 28 ES, zv. 5, geslo:Kovačič Franc, Ljubljana 1991, str. 331.


23

1. Maribor, 20. VIII. 1934 (dopisnica)

Kovačič dovoljuje Pavlu uporabo spisa o krucih. Prosi za en izvod Pavlovega

spisa. Sporoča, da kliše ni več uporaben, ker je že star. Novih podatkov

Kovačič nima.

2. Turnišče, 27. VII. 1938 (pismo)

Ivan Jerič pošilja Pavlu pismo dr. Kovačiča iz Maribora. Za pengöje, ki jih je

Pavel poslal sestri Ladislavi za Jeriča, je dal Ladislavi dinarje za Pavla, od

katerih naj mu sestra Ladislava izplača najvišji tečaj pengöja. Jerič piše, da ga

bo zelo veselilo, če ga Pavel ob priliki obišče.

Vsebina pisma dr. Kovačiča:

Piše, da kliše več ni uporaben, ker je star okoli 40 let in ga je rja močno

poškodovala. Kovačič piše Jeriču, da če ima kot bivši kaplan v Ljutomeru še

kake prijateljske stike z gospodi na ljutomerski občini, naj vpliva na njih, da

odstopijo sliko »Simon Pernat gre nad Kruce«, ki je v mestni posvetovalnici

Zgodovinskemu društvu. Lahko si pridržijo lastninsko pravico. Zgodovinsko

društvo bi dalo sliko popraviti pri strokovnjaku, potem pa fotografirati. Bilo bi

škoda, da bi slika tako ostala, ker bi v pol leta propadla. Zgodovinsko društvo

pa bi rešilo ta važen zgodovinski spomenik. Jeriča prosi, da če je le mogoče,

naj kaj stori glede tega in javi, kakšen bo odziv na ljutomerski občini.

3. Maribor, 30. X. 1940 (dopisnica)

Franc Kovačič se v imenu Zgodovinskega društva Maribor obrača na Pavla v

zvezi z pregledom umetnostnozgodovinske literature, ki se nanaša na Goričko,

zlasti na gotske cerkve v Gornji Lendavi, Sv. Ana v Boreči in Sv. Nedelja v

Gornjih Petrovcih. Prošnjo glede tega so naslovili na dr. Rogača, ki pa je v

odgovoru Juliju Kontlerju, šolskemu upravitelju v Studencih pri Mariboru,

sporočil, da je dopis izročil Pavlu. Pavla prosijo, da bi nabavil vse

razpoložljive umetnostnozgodovinske publikacije o Goričkem, ki so izšle v

madžarskem jeziku. Prosi Pavla, naj mu svetuje,, kako naj uredijo glede

plačila, ker je v teh časih preveč tvegano pošiljati denar. Knjige oziroma


24

publikacije v zvezi z umetnostno zgodovino Prekmurja bi zelo radi imeli, ker

imajo zdaj v Mariboru dva gospoda, ki obvladata madžarščino. To bi tudi

doprineslo k zbližanju sosednjih narodov.

2.10 FRANC KUHAR

V obstoječi literaturi ni bilo mogoče najti bibliografskih podatkov. Iz pisem je

razvidno, da je bil kipar.

1. Murska Sobota, 22. XI. 1943 (pismo)

Kuhar sporoča Pavlu, da je prejel njegov dopis po posredovanju dr. Bajleca.

Pripravljen je sodelovati na razstavi. Zanima ga, kdo vse bo razstavljal, kakšni

so kolegi in če bo še kak drug kipar. Navaja, s katerimi deli bi sodeloval na

razstavi, med njimi je tudi Pavlov portret. Pavla prosi, naj mu sporoči, če ni na

razstavi dovolj prostora za vsa ta dela. Večina del so kmečko-socialni motivi,

tako upa, da bo javnost to zanimalo. Pavla prosi, naj mu naredi kaj »reklame«.

Kuhar bi bil vesel, če bi lahko bil pri postavitvi razstave zraven. V primeru, da

bo ravno takrat v Budimpešti, ne ve, komu bi predal celotno zadevo. Pavla

sprašuje, če bi bil tako prijazen in v tem primeru pogledal kaj na razstavišče,

da ne bi bili kipci kje v ozadju. Posebej je treba pazit, v primeru, da razstavlja

še kakšen kipar. Prosi Pavla, da ga informira o vseh spremembah in

obveznostih do društva. Namen Kuharjevega sodelovanja je, da ga malo

spoznajo tudi v tistem predelu in da bi tudi kaj prodal.

2. Budimpešta, 7. XII. 1943 (pismo)

Pavlu sporoča, da je srečno prispel v Budimpešto in da se ima dobro. Hrana

in stanovanje sta odlična, tako se lahko malo odpočije. Arhitekta Novaka še ni

v Budimpešti, vendar Kühar misli, da kmalu pride. Ker ne bo navzoč pri

otvoritvi razstave, prosi Pavla, da mu naredi čim več reklame in po možnosti

priskrbi kaj odkupov. To bi mu v teh časih prišlo zelo prav. Kühar upa, da ima


25

Pavel dovolj veliko število prijateljev in zadosten vpliv, da mu bo uspelo kak

kip tudi prodati. Prosi, naj gospod, ki bo povedal kritiko o Küharjevih delih

,poudari njegovo posebno in osebno umetniško izpoved. V Sombotel

najverjetneje ne bo mogel priti, če pa bo potreba zaradi odkupov pa naj mu

Pavel javi in bo vseeno prišel. Upa, da mu bo Pavel naklonjen. Za ves trud mu

bo Kühar zelo hvaležen.


26

2.11 VILKO NOVAK

Slika 7: Vilko Novak29

Vilko Novak je bil rojen 28. 4. 1909 v Beltincih očetu Francu Novaku, ki je bil

krojač, in materi Marjeti Novak, rojeni Baša. Oče Franc je med prvo svetovno

vojno v madžarski vojski zbolel za tuberkulozo in kmalu umrl. Mati Marjeta se je

z otrokoma Vilkom in mlajšim Francem preselila v Bogojino k bratu Ivanu Baši,

ki je bil tamkajšnji župnik, da mu je gospodinjila. V Bogojini se je začelo njegovo

zanimanje za življenje in delo prekmurskih duhovnikov, kar ga je potem

spremljalo vse življenje.30

29 Janez Bogataj, Študentom je bil več kot le profesor: Im memoriam, Etnolog, let. 13 (64),

Ljubljana 2003 (dalje: Bogataj, študentom je bil več kot le profesor), str, 579. 30 Marija Kozar, Vilko Novak – ogrski Slovenec, Vestnik, let. 61, št. 17, 30. 4. 2009 (dalje: Kozar,

Vilko Novak – ogrski Slovenec), str. 2., ; Jožef Rituper, Sloveniji predstavil družbeno in duhovno

kulturo Prekmurja, Vestnik, priloga Pen, št. 33., 30. 4. 2009 (dalje: Rituper), str. 32.


27

Od leta 1915 do 1919 je obiskoval ljudsko šolo v Bogojini. Tamkajšnja ljudska

šola je bila madžarska. Tako se je Novak naučil odlično pisati in brati madžarsko.

Po končani ljudski šoli se je vpisal na gimnazijo v Murski Soboti, ki pa jo je

nadaljeval v Ljubljani. Ko se je leta 1928 Vilko Novak vpisal na ljubljansko

univerzo, na njej še ni bilo oddelka za etnologijo. Zaradi tega in zaradi njegovega

zanimanja za slovstveno zgodovino s posebnim pogledom na njegovo ožjo

domovino se je vpisal na slavistiko in diplomiral leta 1933. Že kot dijak in študent

se je posvetil zbiranju in proučevanju gradiva, najprej o Prekmurju, nato širše.

Njegovi začetki so bili povezani predvsem z narodopisjem, prikazoval je portrete

vidnih osebnosti iz Prekmurja, običaje in praznike iz domače pokrajine in

prekmurskega človeka.31

Od vsega začetka se je Novak navduševal za kulturne in narodno vzgojiteljske

pobude, za popolno gimnazijo v Murski Soboti, za ustanovitev muzejskega

društva, za zbiranje ljudskega gradiva in za živi ljudski jezik. Že kot študent

slavistike se je posvečal prekmurskemu jeziku in literarni zgodovini. Tako je že

leta 1932 pripravil pregled dela in vlogo narodnega zbiratelja Števana Küharja.

Leta 1934 je pripravil kratek Izbor prekmurske književnosti.32

Novakovo prvo službeno mesto je bilo v Mariboru, kjer je na gimnaziji

služboval do leta 1937. V tem času je ugotovil, da se na Slovenskem nihče ni

posebej ukvarjal z vprašanjem ljudske kulture, ki je njega posebno mikala. Zato se

je odločil, da bo zastavil svoje delo v slovenski etnologiji. Tedaj mu kot

srednješolskemu profesorju v Mariboru ni bilo mogoče študirati etnologijo. Zato

je sredi 30-ih let navezal stike s predstojnikom zagrebškega oddelka za etnologijo

univ. profesorjem dr. Milovanom Gavazzijem, od katerega je prejemal prva

podrobnejša navodila za etnološko delo.33

31 Franc Kuzmič, Ustvarjalnost Vilka Novaka, Vestnik, priloga Pen, 30. 4. 2009(dalje: Kuzmič),

str. 33.; Kozar, Vilko Novak –ogrski Slovenec, str. 2; Angelos Baš, Etnolog, literarni zgodovinar

in pedagog dr. Vilko Novak, Panonski zbornik, Murska Sobota 1966 (dalje: Baš), str. 351. 32 Kuzmič, Ustvarjalnost Vilka Novaka, str.33. 33 Baš, str. 351.


28

Leta 1936 se je Vilko Novak poročil z Vero Dostal, ki mu je leta 1937 rodila

sina Vilka. Nekaj dni po porodu je umrla zaradi poporodne sepse. Vilko Novak je

dal svojega sina Vilka k materi v Beltince. Znova se je poročil leta 1939 z Vido

Zornada, ki je bila rojena v Trstu, a je s starši po prvi svetovni vojni pribežala v

Ljubljano. Leta 1940 se jima je rodil sin Andrej, leta 1942 sin Miroslav, leta 1944

sin Bogdan in leta 1951 hči Marjeta. Vilko Novak je učil otroke predvsem trdo

delati in se vse življenje učiti, tako so vsi postali uspešni v svojem življenju.

»Člani ožje družine Vilka Novaka so se kot avtorji, uredniki ali prevajalci

podpisali že v več kot tisoč slovenskih knjig!«34

Nadalje je Vilko Novak služboval v petnajstih letih gimnazijske profesure še v

Murski Soboti, Kranju, spet Murski Soboti, med vojno v Senti, nato zopet v

Murski Soboti, Kranju in nazadnje v Ljubljani. Tako se je v teh petnajstih letih z

družino kar osemkrat selil. Ob službi se je leta 1940 vpisal na univerzo v

Ljubljani, oddelek za etnografijo in etnologijo.35

Študij je že v drugem semestru pretrgala vojna. Novak je odšel na Madžarsko.

Tam se je dobro seznanil z madžarsko etnologijo in tako leta 1944 v Budimpešti

doktoriral s slavistično obravnavo Števana Küzmiča. Po vojni je v Ljubljani

nadaljeval študij etnologije pri prof. Niku Zupaniču. Leta 1947 je doktoriral z

disertacijo o ljudski prehrani v Prekmurju.36

Leta 1948 ga je prof. Županič sprejel za asistenta, tri leta pozneje je bila

potrjena njegova docentura, toda imenovan je bil šele leta 1955, po Županičevi

upokojitvi. Leta 1957 je ostal skoraj za desetletje edini učitelj na oddelku. Leta

1965 je postal izredni in 1972 redni profesor za etnologijo.37

Novak je v letih, ko je bil praktično sam na etnološkem oddelku, oblikoval

predmetnik, postavil temelje narodni in regionalni etnologiji, zgodovini vede na

34 Rituper, str. 32. 35 Jožef Smej, V spomin prof. dr. Vilku Novaku (1909-2003), Slavistična revija, let. 53/2005, št. 2,

Ljubljana 2005 (dalje: Smej), str. 249. 36 Ingrid Slavec Gradišnik, »Delal sem za dve stroki in še za fakulteto«: Namesto biografije,

Kolesar s filozofske, Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka, Ljubljana 2000

(dalje: Gradišnik), str. 11. 37 Gradišnik, str. 12.


29

slovenskem etničnem ozemlju in jo vpel v evropski razvoj. Študente je seznanjal s

slovanskimi, drugimi evropskimi in neevropskimi narodi, uvedel je občo

etnologijo. Novak je imel v času, ko je bil predstojnik Niko Zupanič, velike težave

z uvajanjem regionalne etnologije. Imenovanega ob njegovi esejistični znanstveni

razpoloženosti ni zanimala struktura slovenske ljudske kulture, kaj šele da bi mu

bilo blizu terensko raziskovalno delo. Tako je v tem času Novak uspel komaj

izprositi, da so nekajkrat šli na teren. Terenske vaje, ekskurzije in počitniška

praksa so bile zadeve, ki so se študentom zares vtisnile v spomin. Novak je bil

celo življenje predan Prekmurju. Tako skoraj ni etnografskega področja in teme o

Prekmurju, kamor ne bi posegel. Bil je tudi pisec številnih gesel v razne leksikone

in enciklopedije v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji.38

Kot univerzitetni učitelj se je spoprijemal z osebnimi nenaklonjenostmi,

izjemno skromnimi delovnimi razmerami in specifičnim strokovnim ozračjem v

povojnem narodopisju in folkloristiki. Oddelek ni imel lastne predavalnice, za

knjižnico in oddelčno dokumentacijo je do nastavitve asistenta leta 1969 skrbel

sam, pripravljal in vodil je predavanja za vse temeljne etnološke predmete, skrbel

za organizacijo študentskih terenskih praks in ekskurzij, bil dolgo edini mentor

diplomantom in podiplomskim študentom, posrednik med univerzitetnim

oddelkom in drugimi strokovnimi ustanovami doma, v Jugoslaviji in tujini.

Raziskoval in objavljal je svoja spoznanja, se udeleževal strokovnih srečanj doma

in na tujem. Predstojnik oddelka je bil med letoma 1957 in 1974.39

Čeprav je Novak veliko proučeval in pisal o slovenski ljudski kulturi

(prehrana, medicina, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, živinoreja,

planšarstvo, pridelovanje lanu, tkalstvo, suknarstvo, običaji, šege) je vendar

njegovo srce bilo predvsem pri književnosti, posebej prekmurski. O tem pričajo

njegove knjige: Slovenska krajina, zbornik (1935); Izbor prekmurske književnosti

(1936); Jožef Baša Miroslav, Prekmurske pesmi (1936); Izbor prekmurskega

slovstva (1976), Martjanska pesmarica (1997).40

38 Kuzmič, str. 9; Bogataj, str. 577. 39 Gradišnik, str. 12. 40 Smej, str. 249.


30

Novak se je zelo zanimal za Slovence v Porabju, za njih se je potegoval

dejansko vse življenje. Redno je prebiral madžarske strokovne in leposlovne

revije. Gospa Marija Kozar, ki je bila njegova študentka na etnološkem oddelku,

se spominja, da je pri vsaki temi znal predlagati posebej za njo madžarsko

literaturo in da so teme njenih seminarskih nalog bile povezane s Porabjem. 41

Novaka je zelo zanimalo življenje in delo prekmurskih duhovnikov. To ga je

spremljalo vse življenje in doseglo svoj vrh v veličastnem delu Slovar stare

knjižne prekmurščine. Pri zbiranju gradiva so mu pomagali njegovi študentje.

Novak se je zelo razveselil natisa postopnega snopiča leta 1988. Izida knjige leta

2006 žal ni doživel.42

Novak je živel in delal s fakulteto kar pol stoletja, vse do upokojitve leta 1976

in dokončnega odhoda leta 1978. Zadnjič je bil kot mentor na zagovoru doktorske

disertacije še leta 1985.43

Novak je bil tudi prevajalec, saj je poleg štirih knjig, ki jih je prevedel iz

madžarščine, prevedel iz madžarščine, francoščine in nemščine nad trideset pesmi

in leposlovnih črtic.44

Poleg vsega naštetega Novakovega dela pa je manj znano njegovo pesniško

udejstvovanje. Leta 2000 je izdal pesniško zbirko Zbogom življenje. V zbirki je

več ko 80 pesmi. Ena izmed njih je Naša draga rejč…

Akademik zasl. prof. dr. Vilko Novak je umrl 8. oktobra 2003.45

41 Kozar, Vilko Novak – ogrski Slovenec, str. 2. 42 Prav tam. 43 Bogataj, str. 577. 44 Smej, str. 249 45 Marija Kozar, V spomin dr. Vilku Novaku (1909-2003), Slovenski koledar … : letopis za

slovensko narodnost na Madžarskem, Monošter 2004, str. 121.


31

1. Ljubljana, 28. IV. 1930 (pismo)46

V prvem ohranjenem pismu Vilka Novaka Avgustu Pavlu se Novak zahvaljuje

za knjigo, ki mu jo je Pavel poslal. Sporoča, da ima dr. Šlebinger separatni

odtisk Mélichove bibliografije ter tudi slovenski prevod. Novak meni, da bi

bilo zelo dobro, če bi Pavel objavil gradivo o Miklošu Küzmiču47, ki je v

sombateljskih knjižnicah. Naznanja Pavlu, da je njegova razprava, ki jo je

poslal za objavo v Etnologu48, natisnjena. Dr. Vurnik49, kustos Etnografskega

muzeja, je Novaku naročil, naj vpraša Pavla, koliko zahteva za ponatis

razprave. Novak bi poleti rad obiskal Pavla in slovenske vasi ob Rabi. Pavla

prosi, če bi napisal kaj o narodni noši in običajih Porabskih Slovencev, da bi

jih sam popisal, dr. Vurnik pa bi jih fotografiral. Obenem sprašuje Pavla, če

bo kmalu pripravil kaj iz našega narečja (prekmurščine, op. M. Ž. ), da bo

imel kaj delati.

2. Ljubljana, 17. X. 1930 (pismo)

Novak pošilja Pavlu obljubljeni seznam prevodov Cankarjevih del. Sporoča

mu cene Cankarjevih knjig v (tukajšnjem,op. M. Ž.) antikvariatu. Pavla prosi,

naj sporoči, kdaj bo lahko začel prevajati, da pridobi dovoljenje Izidorja

46 Glej prilogo A. 47 Mikloš Küzmič (Dolnji Slaveči, 15. 9. 1737 – Sveti Benedikt, Kančevci, 11. 4. 1804), nabožni

pisatelj. Prevedel in priredil je vrsto knjig za potrebe katoliške cerkve. Pomemben je njegov delež

pri narodnem ozaveščanju Prekmurcev, saj je vodil prekmusrke župnije in bil šolski nadzornik.

Enciklopedija Slovenije (dalje: ES), zv. 6, geslo: Küzmič Mikloš, Ljubljana 1992, str. 83. 48 Etnolog (1926-44), glasnik etnografskega muzeja v Ljubljani, 1940 tudi etnografskega društva

in etnološkega seminarja na ljubljanski univerzi. Revija je zlasti na podlagi usmerjenosti in pobud

urednika N. Zupaniča objavljala prispevke tudi iz sosednjih področij, to je fizične antropologije,

etimologije, onomastike, zgodovinopisja, arheologije. ES, zv. 3, geslo: Etnolog, Ljubljana 1989,

str. 63. 49 Stanko Vurnik (Šentvid pri Stični, 11. 4. 1898 – Ljubljana, 23. 3. 1932) umetnostni zgodovinar,

etnolog in muzikolog. Njegovo raziskovanje ljudske kulture je temeljnega pomena glede

znanstvene metode in nekaterih raziskovalnih področij. Zahteval je ustanovitev muzikološke

stolice v Ljubljani. ES, zv. 14, geslo: Vurnik Stanko, Ljubljana 2000, str. 404, 405.


32

Cankarja. V kolikor bi Pavel lahko priredil še kakšno obsežnejše delo, ga

prosi, naj mu to sporoči, da se bo lahko posvetoval z dobrimi kritiki.

Za uvod bi najbrž prosil profesorja Koblarja. Sporoča mu, da bo Etnolog

konec meseca le izšel. Pavlu obljublja, da bo poskrbel, da dobi vsaj dva

izvoda. Pisal je tudi Kleklu50, naj Pavlu pošlje novi Kalendar (Srca

Jezušovega, op. M. Ž.). Do izida naslednjega Časopisa za slovenski jezik51 bo

imel Pavel čas, da pripravi kaj več. Novak želi, da bi Pavlu uspelo objaviti čim

več zbranega gradiva. Pavla sprašuje, ali je uspel dobiti Razprave madžarske

akademije.

3. Ljubljana, 2. XII. 1930 (pismo)

Novak Pavlu sporoča, da se pri prevajanju iz madžarščine šele sedaj

popolnoma znajde. Prevaja za založbo Modra ptica, ki izdaja najboljša

svetovna dela. Novak meni, da je madžarska literatura v Sloveniji popolnoma

neznana. Zato prosi Pavla, da napiše pregled madžarske literature po 1.

svetovni vojni in z začetka 20. stoletja. Novak prosi, naj bolj oriše »duha

dotičnih stanj«.. Pri odličnejših delih pa lahko poudari novost, značaj in kam

je prevedeno. Obseg naj bi bil za par nadaljevanj v reviji. Pavla prosi, da mu

pošlje madžarsko novelo iz novejše dobe, da jo bo lahko prevedel v

50 Jožef Klekl (Krajna, 13. 10. 1874 – Murska Sobota, 30. 5. 1948) slovenski katoliški duhovnik,

politik, nabožni pisatelj, založnik in urednik. Decembra 1904 je začel izdajati Marijin list. Leta

1913 je ustanovil in izdajal Novine. V letih 1920 do 1929 je bil poslanec SLS za lendavski okraj.

Po koncu 1 sv. vojne je sodeloval v agrarni reformi. Zavzemal se ja za siromašne kmete, ustanovil

hranilnico in agrarno zadrugo v Črešnjevcih. Med 2. sv. vojno je bil izgnan v internacijo. ES, zv.

5, geslo:Jožef Klekl, Ljubljana 1991, str. 301. 51 Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, ČJKZ (1918-31), prva slovenska

slovenistično-zgodovinska revija. Izhajala je v Ljubljani. Skupno je izšlo osem letnikov. Namen

časopisa je bil predvsem spodbujati raziskovanje slovenskega jezika, književnosti in zgodovine,

izhajajoč iz načela, da je nacionalna zavest ena osnovnih eksistenčnih prvin vsakega kulturnega

naroda. ES, zv. 2, geslo: Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Ljubljana 1988, str.

103.


33

slovenščino. Pavel je Novaku svetoval nekaj del, vendar jih (tukajšnji, op. M.

Ž.) uredniki ne poznajo. Sporoča mu, da ima precej dela s študijem. Sprašuje,

ali je Pavlov list oživel in o načrtih iz dialektologije.

4. Ljubljana, 14. XII. 1930 (dopisnica)

Dr. Vurnik je Novaku sporočil, da je pisal Pavlu, saj se je spomnil, da bi lahko

Pavel sporočil uredništvu Etnologa, da potrebuje 50 izvodov te revije, ki bi jih

nato skupaj z Novakom prodajala in še tako nekaj dodatno zaslužila. Zanimalo

ga je, če se bo Pavel s tem strinjal.

5. Bogojina, 28. XII. 1930 (pismo)

Novak se zahvaljuje Pavlu za obširno pismo, ki ga je težko pričakoval. Pavlu

bo priskrbel Štrekljevo zbirko, v kolikor se že dobi, jo bo Pavlu poslal

Šlebinger. Priskrbel mu bo tudi Cankarjeve knjige. Glede Vukovega rečnika je

Novaku pisal g. Sevez iz Beograda, ki je izvedel, da se je Novak zanimal za

ceno. Sprašuje Pavla, katere izdaje ima on. Nato sporoča Pavlu cene izdaj. Za

Etnologa ni Pavel še nič zamudil, Novak bo uredil, kolikor se bo dalo. Novak

prosi za Zilahyjevo dovoljenje za prevajanje njegovega romana in za en izvod

dela. Nekje ga bo že objavil. V zadnjem času so se ustanovila na Slovenskem

kar tri do štiri podjetja, ki izdajajo letno po nekaj knjig, nekatera tudi po več

serij, kupci lahko plačujejo z odplačevanjem. Če je možno, bi rad tudi

francoski ali nemški prevod Zilahyjevega romana, da ga pokaže založbi.

Pravkar je izšel XI. zvezek Cankarjevih zbranih spisov s Hlapcem Jernejem in

mnogimi drugimi. Tam je tudi natančen seznam prevodov, ki se sklada z

Novakovim, katerega je poslal Pavlu. Urednik Novin ter soboški kaplan

Kolenc je izdal prevod romana Kraljica Estera. Kritika v Slovencu pravi, da

literarno ni mnogo vreden, prevod pa je zelo slab. Sprašuje Pavla, če to delo

kaj pozna. V seznamu njegove knjižnice ga namreč ni našel. Novak meni, da

je hudo, ker ima Pavel toliko načrtov, pri katerih ga pestijo mnoge ovire, da bi

jih dosegel. Ker so njuni cilji tako povezani, bi bilo zelo škoda, da jih ne bi

dosegla. Velika razdalja jima je velika ovira na njuni poti. Novaku je zelo pri


34

srcu Pavlovo lingvistično delo za Časopis (za slovenski jezik, op. M. Ž.). G.

Ramovš prosi, da bi do velike noči Pavel nekaj še naredil. Novak želi, da bi

Pavlu uspelo čim tesneje navezati znanstvene stike z domovino.

6. Ljubljana, 1. II. 1931 (pismo)

Novak pošilja Pavlu potrdilo za Cankarjevi knjigi Kurent in Potepuh. Pavlu

sporoča, da bo za mariborski Časopis za zgodovino (in narodopisje, op. M. Ž.)

napisal kratek referat o doprinosih k domači zgodovini v Géfinovi knjigi. Od

(mariborskega, op. M. Ž.) zgodovinskega društva je prejel vse številke

Časopisa za zgodovino in narodopisje52 s Küharjevim gradivom. Pavla

obvešča, da so menda januarja ob Rabi zaplenili vse Kalendare in Marijine

liste.

7. Bogojina, 31. III. 1931 (pismo)

Novak pravi, da je že dolgo, kar so se njuni pogovori nazadnje končali. Meni,

da Pavla zadržuje mnogo dela, Novaka pa je spravila z začrtane poti nesreča v

družini. Preživel bo zadnjo veliko noč v Bogojini, ob spominjanju na otroštvo.

Upa, da je Pavel dobil Etnologa in Klišeje. Separatne odtiske dobi Novak po

Veliki noči, sprašuje Pavla, kako želi, da naredi z njimi. Koliko naj jih

rezervira ter kako naj naredi s ceno. V Slovencu 28. 3. je Novak naznanil

Pavlovo razpravo, sprašuje Pavla, če je dobil ta izvod Slovenca53. Zanima ga,

kakšni so ostali Pavlovi načrti. Ali je od Zilahyja že dobil odgovor? Prosi še

52 Časopis za zgodovino in narodopisje, ČZN (1904-40, 1965- ), znanstvena revija z najdaljšim

življenjem med slovensko zgodovinsko periodiko in prvi slovenski časopis namenjen tudi

etnologiji. Do 1940 je imel ČZN po 4 št. Na leto, 1940 samo prvi dve, od obnovitve naprej po eno,

od 1970 po dve. Prvi urednik je bil A. Kaspret (1904-17), drugi F. Kovačič (1917-39). ES, zv. 2,

geslo: Časopis za zgodovino in narodopisje, Ljubljana 1988, str. 103. 53 Slovenec (1873-1945), vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. Izhajati je začel v

Ljubljani trikrat tedensko kot protiutež liberalnemu Slovenskemu narodu. Od 11. 7. 1883 je bil

dnevnik. S katoliškim političnim gibanjem se je večal tudi vpliv Slovenca in njegova naklada,

hkrati pa je list tudi prispeval veliko k rasti in vplivu pol. katolicizma. Urejali s ga pomembni

predstavniki slov. pol. katolicizma. ES, zv. 11, geslo Slovenec, Ljubljana 1997, str. 295.


35

za kak spis, da bi ga bilo za eno knjigo, le da naj bo kvaliteten. Pavlov članek

o madžarski literaturi bi Novak raje dal v Dom in svet 54 kakor pa v Modro

ptico55, ker je Dom in svet bolj ugleden in večvreden. Pavla prosi, naj se

pozanima o rešitvi glede zaplenjanja slovenskih listov na Madžarskem.

8. Ljubljana, 2. X. 1931 (dopisnica)

Novak Pavlu sporoča, da je takoj po prihodu v Ljubljano ukrepal v zvezi z

njunimi zadevami. Dom in svet zelo rad sprejme Pavlov prispevek o sodobni

madžarski literaturi, tudi drugi ga željno čakajo. Pavlu nudijo na razpolago 30

strani. Urednik želi, da tudi kaj značilnega citira, da pokaže posebnosti in

značilnosti te literature. Če bi naredil za letošnji letnik, je čas do 15.

novembra, kar Novak meni, da Pavel gotovo ne more. Glavno je, da enkrat bo.

Pri Jugoslovanski knjigi je Novak govoril o Zilahyju. Ujetnikov ne morejo

objaviti, ker je na programu Urban, ki je tudi iz vojne dobe. Z veseljem

objavijo kaj drugega iz madžarske literature, le da bo prvovrstno. Pavla prosi,

da mu naroči prevod (nem, franc., ital.) katerega drugega dela, ki mu ga

priporoča, da pokaže urednikom. Objavil bi tudi Pavlove pesmi. Novak se bo

dogovoril pri uredništvu Ljubljanskega zvona56, da ga pošljejo Pavlu.

54 Dom in svet, DS, (1888-1944), literarni mesečnik. Nastal je kot zabavno poučni list za katoliške

bralce, pozneje se je razvil v izrazito literarno revijo. V Ljubljani ga je ustanovil filozof F. Lampe

in ga urejal do smrti. Izhajal je vsak mesec, od 1894 na 14 dni, od 1901 spet mesečno. Revija se je

postopoma širila in kakovostno razvijala. Bila je izrazito katoliška, a je predstavljala strpnejši del

takratne katoliške kulture. ES, zv. 2, Ljubljana 1988, str. 307, 308. 55 Modra ptica (1929-1941), leposlovna revija. Izhajala je v Ljubljani. Urednika sta bila Janez

Žagar in Vladimir Bartol. ES, zv. 7,geslo: Dom in svet, Ljubljana 1993, str. 205. 56 Ljubljanski zvon, LZ (1881-19419), literarna revija. Izhajal je mesečno v Ljubljani. Ustanovili

so ga J. Jurčič, J. Kersnik, F. Levec in I. Tavčar kot glasilo realistov nezadovoljnih s Sitarjevim

romantično-idealističnim Zvonom. Skoraj ves čas izhajanja je bil med vodilnimi slov. literarnimi,

svobodomiselno usmerjenimi revijami. ES, zv. 6, geslo: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1992, str.

261.


36

9. Ljubljana, 5. XI. 1931 (pismo)

Novak pravi, da bi rad pisal Pavlu že prej, vendar je izročil nekaj Pavlovih

pesmi Domu in svetu in je čakal na uspeh. Pavlu piše o Cankarjevih delih, o

razumevanju le-teh za tujce. Glede Zilahyja je govoril Novak pri Modri ptici,

bodo naročili francoski prevod, da ga spoznajo do tačas pa mora čakati. Za

Dom in svet pripravlja Novak Pavlove pesmi. Izšel je Novakov članek o

prekmurskem slovstvu v praškem listu, v njem Novak imenuje Pavla. Članek

mu tudi pošilja. Sprašuje, ali bi kak Pavlov kolega vedel kaj o potresu v

Panoniji okrog leta 450 po Kr.

10. Ljubljana, 14. XI. 1931 (dopisnica)

Novak oznanja, da bodo Pavlu poslali štiri knjige: dve Pregljevi, eno

Finžgarjevo in eno Tavčarjevo. Čez nekaj časa pošlje Pavlu Ramovševo

dialektološko karto slovenskega jezika. Naš seminar (etnološki seminar, op.

M. Ž.) bo izdal almanah o Levstiku, kjer bo bibliografija vseh omemb

njegovega dela. Za madžarščino ima skrb Novak, zato prosi Pavla za prevod

tega, kar pravi Prijatelj57 o Levstiku.

11. Beltinci, 29. XII. 1931 (dopisnica)

Novak želi Pavlu v novem letu mnogo uspešnega dela v odkrivanju naših

zakladov.

12. Beltinci, 31. IV. 1932 (pismo)

Novak se zahvaljuje Pavlu za prejeto pismo in knjige. Sporoča mu, da odhaja

v Ljubljano. Pošilja Pavlu sliko in članek o pokojnem dr. Vurniku. Sporoča

Pavlu o številu njegovih naročenih knjig po okrajih. Glede Etnologa bo

posredoval. Vse je narobe, ker ni nikogar, da bi skrbel za muzej, kot je to delal

dr. Vurnik. Novak pravi, da je glede njegovega prevajanja še vse negotovo. 57 Prijatel, začel izhajati 15. septembra 1857 v Budimpešti. Izdajal ga je Imre Avgustič. Sprva je

izhajal enkrat mesečno. Imel je več stalnih in občasnih rubrik. Natalija Ulčnik, Začetki

prekmurskega časopisja, Maribor 2009, str. 58-62.


37

13. Beltinci, 1. VIII. 1932 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje Pavlu za obe razglednici. Sporoča mu, da namerava

prihodnji teden za dva do tri dni s kolesom k Rabi. Včeraj so proslavili

Küharja, Pavlu pošilja nekaj v spomin. Piše mu, da ko pride, si mora ogledati

spomenik. Pavla sprašuje, če dela že kaj za Dom in svet. S Pavlom želi

govoriti g. Zorman, vodja manjšinskega inštituta. Pavel naj obišče tudi

profesorja Ramovša. Ramovš je dal Novaku temo za (diplomsko, op. M. Ž.)

nalogo Glavne značilnosti Prekmurskega dialekta. Novak pripravlja razstavo

prekmurskega tiska. Najbrž bo v Soboti ob Pavlovem prihodu.

14. Ljubljana, 14. IX. 1932 (dopisnica)

Novak sporoča Pavlu, da Dom in svet želi rokopis vsaj do 1. novembra. Vsega

ne bo možno dati v eno številko ampak bodo razdelili na dva ali tri dele, zato

Novak prosi, da če je le možno, naj Pavel dokonča zaenkrat vsaj prvi del.

Pavla prosi, da bi mu poslal rokopis že v odlomkih, da bo lažje in hitreje

prevedel. Sprašuje, če je začel kaj pripravljati za Ramovša58. Novak bi

pripravil nekaj o slovenski moderni literaturi in bi Pavel objavil na

Madžarskem.


Novak meni, da bodo pesmi dobra priložnost, da se Pavel predstavi

Slovencem. Pavla sprašuje, kaj misli glede članka o slovenski literaturi, ki bi

58 Fran Ramovš (Ljubljana , 14. 9. 1890 – Ljubljana, 16. 9. 1952), jezikoslovec. V Sloveniji je

zapisoval narečno gradivo. 1919 je bil med prvimi štirimi rednimi profesorji Filozofske fakultete

imenovan za prof. indoevropskega in slovanskega jezikoslovja. Glavna dela:

Konzonantizem (1924), Dialektološka karta slovenskega jezika (1931), Dialekti (1935), Kratka

zgodovina slovenskega jezika I (1936), leta 1937 je z Milkom Kosom pripravil novo

izdajo Brižinskih spomenikov. Sodeloval je pri dveh izdajah Slovenskega pravopisa. Od 1918-28 je

bil glavni urednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. ES, zv. 10, geslo: Ramovš

Fran, Ljubljana 1996, str. 77,78.


38

ga napisal za Madžare. Prosi, da bi mu Pavel hitro posredoval podatke o

Mikoli, Mélichu in Ošlayju. Kot novi pisec leksikona Novak ne bi rad slabo

nastopil. Sporoča, da g. Sever ni mogel prodati ne Vuka ne Komeniusa. Pavla

sprašuje, če je dobil Čas. Priporoča mu, naj napiše kak pregled o kulturnih

revijah, o stanju sociologije in podobno.


Novak se zahvaljuje se za obe dopisnici in želi Pavlu, da bi bil kmalu

popolnoma zdrav. Pavla prosi, da naj pošlje, koliko rokopisa ima, za Dom in

svet. Še enkrat prosi za podatke za Mélicha in Mikolo. Za Ošlaya lahko

prihodnji mesec, če ne more zdaj. Sporoča, da uredništvo Časopisa za

zgodovino in narodopisje zelo rado sprejme Pavlov članek o jedilih. Novak

sedaj ureja prekmurski Kalendar, Pavlu ga pošlje za novo leto, ko izide. V

imenu uredništva Doma in sveta naj Pavel prosi v zameno Nyugat, Pásztortüz

in še kaj dobrega.


Novak je uredništvu Doma in sveta sporočil, kako je s Pavlom. Uredniki

prosijo, da bi Pavel do 1. decembra sporočil, ali lahko napiše polovico

razprave, potem bi ga počakali. Pavla sprašuje, kako je z njegovim zdravjem

in izdajo pesmi ter ali se mu je posrečilo že kaj dobiti za biografije.


Novaka skrbi, kaj je s Pavlom, ker mu nič ne odgovori. Prosi ga, naj ga vsaj

kratko obvesti, kako je, če je bolan. Članek za Dom in svet bi prišel v prvo

številko prihodnje leto, če ga Pavel dokonča.


Novak sporoča, da je prejel Pavlove knjige in se zahvaljuje za njemu

namenjeni izvod. Knjige bo čim prej odposlal. Pregledal je zbirko in lepo so

ga presenetili slovenski odmevi v njej. Ob priložnosti bo za Dom in svet


39

napisal poročilo. Novaka zelo zanimajo madžarske kritike, zato Pavla prosi,

da mu jih pošlje, ko izidejo. Sporoča, da se 2. januarja vrne v Ljubljano ter da

je Zelko (Ivan Zelko, zgodovinar, op. M. Ž.) že odšel v Maribor ter da mu je

dal Mélichovo bibliografijo, tako da je Pavlu ni potrebno pošiljati. Na božič je

bilo na radiu Novakovo predavanje o prekmurskih božičnih običajih. Januarja

pa bo govoril o rabskih Slovencih.

20. Ljubljana, 24. II. 1933 (dopisnica)

Novak sporoča, da že nestrpno pričakuje kako sporočilo od Pavla. Prosi, da bi

mu poslal za nekaj časa Gönczyi A zalem vendek. Dr. Kotnik prosi, da bi

Pavel prevzel zvezke, kar je prosil že dr. Vurnik. Do 1. avgusta bi rabil zvezek

o rastlinah. Novak pomaga Kotniku pri delu. Novak je diplomiral in čaka, kaj

bo; rad bi prevajal, saj ima dovolj časa. Sprašuje Pavla, če je dobil Kalendar

in Slovenca.

21. Ljubljana, 11. III. 1933 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje za pismo, knjigo ter zlasti za trud s prepisovanjem

podatkov. Sporoča Pavlu, da je zvedel, da je umrl župnik Čačič. Cenike za

želene knjige dobi Pavel kmalu. Stele je zopet urednik Doma in sveta. Pavla

prosijo, da bi prosil madžarske založbe, da pošljejo v recenzijo dobra dela. To

bi radi čim prej, ker bi to bil stalen Novakov referat (stalna rubrika, op. M. Ž.)

v Domu in svetu. Stele bi rad, da Novak napiše kaj o pisateljici Ani Kádár,

zato prosi Pavla za pomoč. Še te dni bo Novak urgiral glede leposlovnih knjig

za Pavla. Pavlova ocena v Domu in svetu izide v drugi številki aprila.

22. Beltinci, 14. IV. 1933 (dopisnica)

Novak pošilja Pavlu par novic, ki jih je napisal v velikonočni prilogi Novin.

Sporoča, da do jeseni ostane doma, da se odpočije. Tako bo imel čas za

literarni študij. Pripravlja brošuro o naši krajini, ki bo znanstveno-

propagandnega značaja. Sprašuje Pavla, če bi mogel karkoli prispevati, bodisi

leposlovno ali znanstveno.


40

23. Ljubljana, 8. IX. 1933 (pismo)

Novak sporoča, da je za letos rešen vojaščine, zato se nahaja v Ljubljani, da

preda prošnjo za službo. Pavla prosi za odgovore na nekaj vprašanj iz njegove

biografije. Do 20. tega meseca mora oddati članek za leksikon. Novak bi rad

dobil že napisan odstavek za spis o kongresu, nekaj več o idejni vsebini

predavanj in razgovorov. Dr. Stele pride čez teden dni k Novaku pa bi mu rad

to izročil. Založba Kalangya takoj založi madžarski prevod Cankarja, če

Slovenci izdajo istočasno kaj iz madžarske literature. Pavlu naroča, naj misli

na kaj lingvističnega in etnografskega gradiva za prekmurski zvezek Časopisa

za zgodovino in narodopisje.

24. Beltinci, 16. IX. 1933 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje za pismo in članek. Sprašuje, ali je pravilno, če za Pavla

piše »vodja etnografskega oddelka in knjižnice v muzeju«. Sprašuje, kako se

glasi madžarski naslov muzejskega letopisa za leto 1927. Prosi, da bi mu

Pavel posodil njegovo razpravo, ki jo Novak še slabo pozna. Novak si zelo

želi v miru predelati vse Pavlove spise, ki mu doma niso na razpolago. Zanima

ga, če je Pavel v Ljubljanskem zvonu, 7. – 8. zvezek, prebral Novakove

prevode iz madžarske lirike. Članek o kongresu bo Novak takoj prevedel in ga

izročil Steletu.


Novak je dobil službo, poučuje slovenščino na zasebni uršulinski gimnaziji.

Prosi Pavla, naj mu pošlje Magyar irás, da bo potem poročal o Pavlovem

članku v Slovencu. Prosi, da bi Pavel spravil v zvezo in zameno: 1) Ženski

svet59 s kakim dobrim madžarskim ženskim mesečnikom, 2) Čas60 želi

59 Ženski svet (1923-41), ženska revija. Kot mesečnik je sprva izhajala v Trstu, od 1929 v

Ljubljani. Bil je liberalno usmerjen. Namenjen je bil kmeticam, služabnicam in srednje

izobraženim, prizadeval si je pridobiti tudi industrijske delavke. S prispevki je želel izobraziti


41

zamenjavo z Magy. Kúeturo. Oboji naj pošljejo letošnje številke na Novakov

naslov in takoj dobijo slovenske liste (revije). Sprašuje Pavla, če kaj dela za

mariborski Časopis.


Novak nestrpno pričakuje dan za dnem Magyar irás, ker bi rad v Slovencu

poročal o tem važnem dogodku naših kulturnih stikov. Pavla prosi, da mu ga

pošlje takoj, da ne zastari. Novak namerava narediti seznam vsega, kar je kdaj

pisalo o Madžarih v Sl. Vigilio in Tam. Pavla sprašuje, ali bi se dalo objaviti

na Madžarskem razpravo o naši novejši literaturi. Sporoča, da je Jerič prodal

na žalost komaj nekaj knjig, obljubil pa je, da pošlje denar. Nekaj knjig je še

pri Novaku, ker v Soboti ni nihče prevzel prodaje in je tisto polovico prodajal

on.


Novak piše, da že dolgo nimata s Pavlom zveze. Sporoča mu, da že dva tedne

poučuje na gimnaziji v Mariboru. Te dni pošlje Pavlu 300 dinarjev za njegove

pesmi, ostalega denarja še ni dobil. Te dni je izšel v Domu in svetu izšel

Pavlov članek. Novak še ni prejel M. Irás. Časopis za zgodovino želi v

zameno Zolija Sab. Sporoča Pavlu, da je izšla Slovenska sodobna lirika. Želi

Pavlu in vsej družino blagoslovljeno novo leto.

ženske, jim vzgojiti samozavest, potrebno za izbojevanje njihovih političnih pravic. ES, zv. 15,

geslo: Ženski svet, Ljubljana 2001, str. 317. 60 Čas (1907-42), katoliška revija za kulturno-sociološka vprašanja. Bil je nekak naslednik

Mahničevega Rimskega katolika in Ušečnikovega Katoliškega obzornika. Izhajal je največ 10

številk na leto. Uredniki so bili. A. Ušeničnik, J. Srebrnič, F. K. Lukman, J. Mal, F. Stele, I.

Fabijan, I. Ahčin in S. Gogala. Pri reviji so sodelovali vsi vidnejši predstavniki katoliške

inteligence. Odločno je nastopal proti liberalizmu, kat. Modernizmu, kršč. socializmu ter

brezpogojno zavračal socializem in marksizem. ES, zv. 2,geslo: Čas, Ljubljana 1988, str. 93.


42

28. Maribor, 11. I. 1934 (dopisnica)

Novak težko pričakuje Magyar irás. Dom in svet je poslal honorar za Pavla g.

Vértesu. Sprašuje Pavla, ali naj mu kupi zvezek Prekmurske narodne pravljice

za 300 din. Za zgodovinarja Maučeca iz Bogojine prosi za literaturo o

protestantizmu v Prekmurju in za sebe protestantske pesmarice pred letom

1798 ter tudi kake razprave o tem. Za g. Milača prosi kaj literature o nemških

nemešnjakih, o njihovem izvoru, ali so v zvezi s Szekelyji; ali imajo

mejnoobrambni značaj. Vse knjige bi naj Pavel poslal v študijsko knjižnico.

Novaka precej zaposluje šola, uči slovenščino in francoščino v 1., 2. in 6.

razredu. Sprašuje, če se dobi kaka dobra kratka madžarska literarna

zgodovina, ki bi segala do najnovejše dobe. To bi rabil dr. Sušnik, ker piše

pregled svetovne literature. Sprašuje, če imajo Madžari kak tak pregled

svetovne literature. Zanima ga, kako je s prevodom Cankarja.

29. Ljubljana, konec decembra 1933/ začetek januarja 1934 (dopisnica)

Novak se je v Ljubljani spomnil na Pavla z željo, da bi se tudi v novem letu

kaj srečala v Sloveniji. Novak sporoča, da Vera še nima službe. Pavlu bo

poslal te dni neke članke iz Slovenca. Sprašuje Pavla, če ima kaj literature za

njega. Z Vero želita Pavlu še enkrat blagoslovljeno novo leto ter mnogo

uspehov pri delu.

30. Maribor, 10. II. 1934 (dopisnica)

Novak pričakuje vesti od Pavla, zlasti pa Magyar irás. Lepo prosi Pavla, da

mu izvod pošlje, da bo lahko poročal. Sprašuje, če je dobil Dom in svet.

31. Maribor, 27. IV. 1934 (pismo)

Ker že dolgo ni vesti od Pavla, Novak upa, da ni kaj jezen nanj. Sprašuje, ali

je dobil njegova pisma. Novak se zaveda, da ima Pavel mnogo skrbi in

bridkosti. Sporoča mu, da je zagrebški dnevnik Obzor 6. IV. objavil kritiko, ki

jo pošlje Pavlu. Ne ve, kdo je avtor, a Pavla dobro pozna. Sprašuje Pavla, ali

pripravlja novo zbirko. Zanima ga, ali bi bilo mogoče do počitnic narediti


43

obračun za prodane knjige. Nekaj knjig je še neprodanih, ampak sčasoma jih

bodo le prodali, saj vedno nekdo povprašuje. Najbolj pogreša Magyar irás, ker

bi Novak rad informiral domovino o Pavlovih člankih. Prosi ga, naj mu pošlje

vse, kar je izšlo. Sprašuje, ali Pavel rabi kaj gradiva in kaj je s Cankarjem. Še

enkrat prosi za dr. Sušnika za pregled novejše madžarske literature. Novak

sestavlja pregled vsega, kar so pri nas kdaj napisali o Madžarih in prosi Pavla,

da bi tam objavil. Sprašuje, če bi to bilo možno. O Pavlovem glasoslovju je

pisal tudi Murko v Ljubljanskem zvonu. Pavla sprašuje, ali kaj pripravlja o

madžarski literaturi. Če Pavel ne bo mogel dokončati tega dela, se ga je

pripravljen lotiti Novak, po Pavlovih navodilih in po literaturi, ki bi mu jo

Pavel priskrbel.

32. Maribor, 2. VI. 1934 (dopisnica)

Novak bo izdal Prekmurske pisatelje z uvodom in izbranimi teksti. Pavla

prosi, da bi mu priskrbel fotografijo naslovne strani Abecedarium Szlowenszko

iz leta 1725 in prepis vsaj ene strani teksta ter po možnosti pregled vsebine.

Vse stroške mu bo Novak povrnil. Sprašuje Pavla, kdaj pride.

33. Ljubljana, 12. VII. 1934 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje Pavlu za trud. Pavla prosi, naj mu naznani svoj prihod v

Ljubljano in da naj prinese s sabo knjige ter ploščo. Razprave o protestantski

pesmarici bodo naročili. Novak prosi Pavla, če ima separat iz Magyar

Könyvszemle 1899, da ga prinese. Novak obljublja Pavlu, da mu bo vse, kar je

možno, priskrbel in dobi ob obisku Ljubljane.

34. Maribor, 24. VIII. 1934 (dopisnica)

Novak sporoča Pavlu, da se mu ne bo uspelo sestati z njim, zato ga prosi, naj

pošlje Steletu Surányija in še eno ali dve knjigi, za kateri meni, da bi bili

primerni za prevod. Pri založbi bo kmalu seja, zato prosi čim prej za knjige.

Sprašuje, do kdaj sprejemajo članke za Szemle (Vasi, op. M. Ž.). Zanima ga,

če bi objavili članek o slovensko–madžarskih zvezah. Sporoča, da še niso


44

dobili Szemle. Sprašuje, ali je komedija Antonija Lengyelova kvalitetna.

Zanima ga, kaj je izdala Vigilia, kateri so važni literarni dogodki letos na

Madžarskem, če je kaj posebnega med katoliškimi pisatelji. O vsem tem bi

Novak rad pisal v posebnem članku za Slovenca. Zanima ga, kaj je s prevodi

Pavlovih pesmi v italijanščino. Sprašuje o možnostih fotokopiranja

Abecedariuma. Meni, da Mátyás Bél ni pisec Abecedariuma, on je le podaril

knjigo. Pavla sprašuje, kdaj odide nazaj domov. Mogoče se v sredo še vidita.

35. Maribor, 16. IX. 1934 (dopisnica)

Novak upa, da se je Pavel srečno vrnil na Madžarsko in da je že sredi dela.

Sprašuje, ali dobiva Slovenca. Novak je pisal uredniku Slovenca, da bi Pavel

lahko mesečno pošiljal kak literarno–kulturni članek. Sprašuje, kako

napreduje s prevajanjem Cankarja. Sporoča Pavlu, da se je našla knjiga

Starišinstvo i zvačinstvo tiskana 1807 v Šopronju. Doslej so bili znani le

nepopolni ponatisi tega dela in so ga pripisovali Kardošu. Novak meni, da je

prevod iz madžarščine. Sprašuje Pavla, ali obstaja kaka podobna madžarska

knjiga. Zanima ga, če je Pavel naročil Napolyi asszory in odposlal.

36. Maribor, 6. X. 1934 (pismo)

Novak se zahvaljuje za Vasi szemle, ki ga je pred tednom dni prejel. Novaku

je lep in zanimiv, žal mu je, da niso dobili ostalih številk. Tudi zgodovinsko

društvo je dobilo zadnjo številko, če bi dobili še ostale, bi jih dali vezati. Pavlu

pošilja, kar je našel madžarskega v Sloveniji. Pravi, da seveda marsičesa ne bo

mogoče objaviti na Madžarskem. Novaka zanima, če bi Pavel kje našel

morebitni original pesmi Luize Pesjakove. Če bo Pavel lahko kje objavil te

drobtine, jih lahko po svoje priredi ter napiše kaj za uvod. Novak je nekaj

Pavlovih pesmi poslovenil in jih poslal gospodični Pečuh v Zagreb, ki je ravno

danes Novaku potrdila prejem pesmi. Pavla sprašuje, ali je dobil Slovenca in

ali ga redno prejema. Zanima ga, kako je s Surányijevo knjigo, ker mu dr.

Stele nič ne piše, mogoče se še ni vrnil iz Bolgarije. Sprašuje, če je dobil karto

z vprašanjem glede ženitovanjske knjige ter če je mogoče že kaj našel. Pavla


45

opominja, da bi mu naročil roman, za katerega je že prosil, če še tega ni storil.

Pavel naj sporoči, če kaj želi ter če ima kake literarne novice.

37. Ljubljana, 25. IV. 1935 (dopisnica)

Novak sporoča Pavlu, da je izšel zbornik Glasoslovje, ki ima Pavlov uvod.

Pavla sprašuje, kako naj mu ga pošlje. Zanima ga, ali mu Pavel hrani Vasi

szemle. Stele je Novaku pokazal tisto številko Vasi szemle, kjer je napisano o

Steletu, to je potem Novak zabeležil v Slovencu. Prosi Pavla, da pri Géfinu

poišče, kdo je leta 1813 bil iz naše krajine tam v semenišču. To rabijo pri

izdaji Vodnikovih zapisov. Prosi, če bi bilo možno, da v enem do dveh tednih

odgovori. Prosi Pavla, naj prosi Surányija za dovoljenje. Sporoča, da je do 4.

V. v Ljubljani, nato pa gre v Maribor na realno gimnazijo. Med počitnicami bi

Zelko rad prišel k Pavlu, sprašuje, če bi lahko stanoval v semenišču.

38. Maribor, 16. V. 1935 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje Pavlu za posredovanje pri Surányiju. Prevod je sprejet,

vendar še ni gotovo, če bo mogel iziti že to leto. Pošilja Pavlu zbornik. Vasi

szemle Novak še ni dobil. Novak pravi, da ima dela preveč. Zanima ga, kako

je s prevodom Hlapca Jerneja. Sporoča, da je najavil objavo Pavlovih pesmi v

Slovencu, upa, da bo nekaj naročnikov. Pavla sprašuje, ali je dobil Novakov

sestavek o madžarsko–slovenskih publicističnih stikih.


Novak se zahvaljuje Pavlu za hitri odgovor. Sprašuje, kam in kako naj mu

pošlje njihov zbornik, ali naj počaka do počitnic. Vasi szemle še vedno ni

dobil. Novak je bil nekaj časa na dopustu in se je preselil, sedaj naj mu Pavel

vse pošilja na realno gimnazijo. Pavlu sporoča, da bo junija ustanovni zbor

Prekmurskega muzejskega društva, več mu o tem pove ustno.


46

40. Maribor, 3. X. 1935 (Novak prvič tika Pavla, op. M. Ž.) (dopisnica)

Novak se zahvaljuje za poslano. Sprašuje, koliko stanejo poslane knjige.

Novak bi rad dovoljenje od založbe za prevod za vse novele. Prosi za Vigilio v

zameno za Dom in svet. Steletu je izročil vse Pavlove želje. Novak svetuje

Pavlu, kaj bi naj prevedel iz Slovenske lirike. Sprašuje, če bo napisal članek za

Dom in svet ter kaj je s Hlapcem Jernejem. Pavla prosi, da misli na kak

prispevek za glasilo prekmurskega muzejskega društva, mogoče bi napisal kaj

o narodnih pesmih. Sedaj je Novak predsednik tega društva. Sprašuje, ali so

Pavlu poslali Ramovšove Dialekte, ki so mu jih obljubili. Sprašuje, če se je

(Pavlov, op. M. Ž) dečko (sin) naučil kaj kranjščine.

41. Beltinci, 3. I. 1936 (dopisnica)

Novak sporoča, da je dobil razglednico in knjigo. Pavlu čestitaza lepo

opremljeno knjigo. Sedaj jo bo začel brati. Ostale pa naj pošlje: 10 izvodov

Jeriču v Turnišče, 15 pa njemu v Beltince. Sprašuje, če velja cena 15 Din. ter

kaj je s Payrovo knjigo. Ob priložnosti mu naj pošlje Novakov članek o stikih

z Madžari, da ga izpopolni. Želi srečno novo leto vsem ter jih z Vero lepo

pozdravljata.

42. Maribor, 26. II. 1936 (dopisnica)

Novak sporoča, da je komaj včeraj dobil Pavlove pesmi. Na pošti so jih

namreč odprli in poslali na policijo, kjer jih je nato dobil, vendar le 30, ne 34.

Sporoča mu pozdrave od M. Kranjca, svaka. Sprašuje, če so v 1. letniku Vasi

szemle izšle le 4 številke in če ni kazala. Novak bo napisal ocene za Slovenca

in Dom in Svet. Pavla prosi, da bi mu po možnosti poslal kako oceno. Sporoča

mu, da je Stele praznoval te dni 50. letnico. Sprašuje, če se je zelo jezil na

Mladiko ter če je prebral tudi, kaj piše na platnicah. Zanima ga, kaj dela in

snuje ter kaj je s člankom za Dom in svet.


47

43. Ni kraja, 1. V. 1936 (pismo)

Novak se opravičuje, ker se dolgo ne oglaša ter se zahvaljuje za pismo v

Beltince. Sporoča, da sta kazalo Vasi szemle in zadnja številka prišla danes s

pošte Schachendorf. Tudi poročilo o Leksikonu je prišlo. Zahvaljuje se za vse

poslano. Sprašuje, če bi lahko kdo izpisal iz Leksikona imena slovenskih

krajev okoli Monoštra, danes že Madžarska, ter število njihovih prebivalcev.

Novak je te dni našel Red Zvelicsanstva iz l. 1747. Novak je za ČZN napisal

oceno o tretji Géfinovi knjigi. O Košiču se je Novak včeraj informiral v

Bogojini in je res, kar je trdil Pavel. Sporoča, da mu je en dan prej poslal en

izvod njegove knjige ter se mu zahvaljuje za pomoč. Te dni pošlje Pavlu denar

za pesmi, ker še čaka na nekatere, da mu plačajo. Novak je v zadregi glede

literarnih poročil, ker je v tem letu izšlo zelo malo del. Pavlu opisuje

najnovejše delo Miška Kranjca. O drugih delih najhitreje poroča Mladika.

Sprašuje Pavla, kaj še želi ter v kakšni obliki. Pavla prosi za bežen pregled

madžarske literature, za eno stran v Slovencu.


Pavlu sporoča, da je dobil tretjo številko Vasi Szemle ter se zahvaljuje. V

Slovencu bo poročal o tem ter mu poslal članek. Lepo prosi Pavla, naj prosi

zanj Vigilio in Élet s Cankarjem, da bo lahko več pisal o tem. Novak še ni

prevedel Surányja, zadovoljen je, da je Pavel uredil, da se založba zgane.

Svetuje Pavlu, naj si naredi počitnice čim daljše, da ostane v Ljubljani in

naveže stike. Novaku se bliža čas matur in bo imel veliko dela. Pavel naj

pošlje prevod Hlapca Jerneja. Po članku v Vasi szemle bo Novak napisal

članek o novih leposlovnih delih na Madžarskem.


Pavlu pojasnjuje, kdo so bili rokovnjači. Novak misli, da je Gumilar denar

poslal Vértesu, se bo pozanimal o tem. Sprašuje, kdaj izide Hlapec Jernej in

kje. Slikarja (verjetno ilustratorja za Pavlovo izdajo Hlapca Jerneja, op. M.

Ž.) bo Pavel zastonj težko dobil, Novak mu svetuje, naj piše Steletu.


48

46. Beltinci, 4. I. 1937 (dopisnica)

Pavlu se zahvaljuje za vse lepe želje in jim z Vero želita isto. Novak želi, da

Pavel napiše kaj podobnega, kot je napisal o hrvaški literaturi še o slovenski

literaturi. Pavle bi naj napisal za Dom in svet tri strani dolg članek o katoliški

madžarski literaturi. V Slovencu je bila te dni Novakova beležka o zadnjem

Vasi szemle.

47. Maribor, 15. III. 1937 (dopisnica)

Pavla prosi, naj piše uredništvu Életa, ker Novak še ni dobil odgovora ter bo s

1. aprilom prenehal pošiljati Mladiko. Sprašuje Pavla, kdo je Vokić. Prosi

Pavla, naj mu za veliko noč pošlje kak svoj članek, da bo kam poročal. V

Aškerčevi biblioteki lahko Pavel dobi nekaj knjig, ki jih potrebuje. Prosi

Pavla, naj ga obvešča o svojih objavah in jih po možnosti pošilja. Sprašuje, kaj

je z Vasi szemle, ker ga letos še ni dobil.

48. Beltinci, 17. VIII. 1937 (pismo)

Novak je izgubil ženo Vero, zato piše Pavlu, da mu je še dražje njuno

prijateljstvo. Obžaluje, da sta tako daleč in so zato stiki med njima tako težki.

Zelo si želi, da Pavel pride vsaj za nekaj ur k njemu. Včeraj se je pri Novaku

ustavila č. s. Ladislava, ki je povedala, kako sta se s Pavlom srečala. Novak

opisuje Pavlu, kako je ob tem, ko je bral njegovo pismo, v eni roki držal

mleko za trimesečnega sinka. Pavlu piše, da si lahko predstavlja, kako huda

nesreča ga je doletela, ko je izgubil 28-letno ženo. Piše: »Če ti žena in

življenje postaneta sinonima, tedaj res ne moreš več verjeti, da še živiš.«

Pravi, da tiči doma že od 1. junija, hrani otroka, se igra z njim in se v solzah

veseli. Dela toliko, kot med šolo. Z Zelkom bosta izdala knjižico Küzmič –

Ivanocy, postavili bodo tudi spomenik. Vse je na Novaku, kot predsedniku

muzejskega društva. S kolegom Novak pripravlja Čitanko za kmetijske šole.

Vse svoje »bogastvo« je Novak preselil v Beltince in mu urejanje le–tega


49

jemlje veliko časa. Za Novine61 Novak prevaja Ivanocyjove Vázlatok a

régmult. Junija je izšel Novakov članek o nekaterih pesniških zbirkah, napisan

po Vasi szemle. Novaku zelo hitro mineva čas. Ima veliko obiskov, tri tedne so

bili pri njem ženini starši. Jeseni izide Novakova knjižica Slovenski

psevdonimi. Novak je vesel za Pavlov uspeh s knjigo Hlapec Jernej. Nekaj

izvodov bo Novak lahko prodal v knjižnicah in knjigarnah. Novaku je žal, da

si s Pavlom ne moreta skupaj ogledati Ljubljane. Pričakuje pa Pavla na obisk.

Zdaj so doma bolj sami, ker je brat v vojski.


Novak sporoča Pavlu, kaj je izvedel o Križ kraž kralj Matjaž. Do zdaj je izšel

le češki prevod povesti Kralj Matjaž s Pece. Če bo Nova še kaj izvedel o

Križu kražu, bo sporočil Pavlu. V Mariboru bo skušal najti kako sliko Matjaža

s Pece. Novak bi morda lahko prišel v Šoštanj, da bi se s Pavlom srečala.

Pavel se naj oglasi, če bo šel v Žižke. Želi Pavlu srečno pot.

50. Murska Sobota, 3. III. 1938 (pismo)

Novak je hvaležen Pavlu za nove ocene in mu dve tudi vrača ter zraven pošilja

tudi svoje zadnje poročilo. Sporoča Pavlu, da je namesto ustavljenega Doma

in sveta začel izhajati bolj aktualen politično–socialni ter tudi leposlovni list

Dejanje62. V zameno bi radi dobivali Korunk szava na Novakov naslov, da bo

lahko stalno poročal, oni pa bi lahko pošiljali Pavlu, da bi on potem informiral

61 Novine (1913-41), osrednji političnoinformativni tednik za prekmurske Slovence. Izhajati so

začele pod naslovom Novine za Vogrske Slovence; največ časa so izhajale v Lendavi in Murski

Soboti. Imele so priloge Marijin list, Kalendar Srca Jezušovega, Pomoč idr. Osrednja osebnost je

bil urednik in izdajatelj J. Klekl. Bile so najbolj brano prekmursko glasilo, ki se je ravnalo po

katoliškem in političnem programu SLS. ES, zv. 8, geslo: Novine, Ljubljana 1994, str. 31. 62 Dejanje (1938-41) mesečnik za gospodarstvo, kulturo in politiko. Izhajal je v Ljubljani.

Ustanovil ga je E. Kocbek in ga ves čas tudi urejal. Revija je v glavnem obravnavala aktualna

vprašanja slovenskega narodnega položaja, gospodarski in socialni razvoj, ideologijo in znanost ter

zlasti mednarodni položaj. ES, zv. 2, geslo: Dejanje,Ljubljana 1988, str. 93.


50

na Madžarskem. Prosi Pavla, naj čim prej piše v Pešto. Novaka prosijo za

članek o današnji Madžarski, Pavla prosi za pomoč. Novak pripravlja velik

koncert akademikov. O Hlapcu Jerneju je nekaj poročal v Novine, Pavlu pošlje

članek. V Novicah63 je Kontler naredil celo afero o Pavlovem prevodu ter ga

kritiziral. Novak pravi, da mu je pošteno »zasolil« odgovor.

51. Beltinci, 24. IV. 1938 (pismo)

Pavlu sporoča, da je glede zapuščine urejeno. Pošilja nekaj kratkih poročil za

Vasi szemle. Veselilo bi ga, da jih podpiše Pavel, ker bi bilo to dobro za tam in

za tu. Brižinske spomenike bo Novak Pavlu izročil v počitnicah. Pavla prosi,

naj izbere eno zelo dobro madžarsko nacionalno ali religiozno pesem, ki bi jo

Novak prevedel za Slovenca. Pavla sprašuje o katoliških založniških knjigah,

katoliških revijah, katoliških časopisih, kat. kulturnih ustanovah ter drugem,

kar se zdi Pavlu primerno, da bi Novak poročal. Pošilja mu najnovejše

poročilo iz Slovenca.

52. Murska Sobota, 7. V. 1938 (dopisnica)

V zadnjem pismu je Novak Pavla pozabil prositi za kakšno fotografijo

Blatnega jezera ali kake druge madžarske znamenitosti. Novak je v zadregi za

kakšno krajšo in značilno pesem, zato Pavla prosi, naj mu jo priskrbi.

Slovenska matica bo Pavlu od zdaj naprej zastonj pošiljala knjige, od Naše

založbe pa dobi zadnji Kranjčev roman. V Domu in svetu, ki je ponovno

oživel, je Novakova recenzija.

53. Ni kraja in datuma (pismo)

Novak Pavlu pošilja odmeve iz Novin. Urednik baje ni prebral, kar je objavil.

Stele ima prav na ta dan nastopno predavanje. Te dni Novak namerava v

63 Novice (1945), glasilo OF za Dolenjsko in Notranjsko. Od 26. 1. Do 27. 4. 1945 je izšlo 44 št.

Po 8. aprilu so Novice kot partizanski dnevnik izhajale vsak dan. ES, zv. 7, geslo: Novice,

Ljubljana 1994, str. 31.


51

Ljubljano, tam bo uredil tudi kaj glede Pavla. Sprašuje, ali je varno, če mu

Pavel pošlje iz knjižnice knjige.

54. Kranj, 21. XII. 1938 (pismo)

Novak sporoča Pavlu, da se je srečno vrnil. To mu je že takoj sporočil na

razglednici. (Op. je ni) Še enkrat se zahvaljuje Pavlu in njegovi ženi za vso

gostoljubnost. Magyar lányok je Novak poslal, vendar je prišlo nazaj, ker ni

na seznamu dovoljene literature. Novak je takoj, ko se je vrnil, zvedel, da je

dodeljen na gimnazijo v Kranj. Tako je imel še pet dni selitvenega dopusta in

je zdaj že nekaj dni v Kranju. Prosi Pavla, da mu, če ima pri roki Aigzo évi

népszámlás I., izpiše za Števanovce, Andovce in Gornji Senik: koliko ljudi

zna madžarski, koliko je »analfabetov« in hiš. Drugo in za ostale kraje Novak

ima, to pa je v naglici pozabil. Prosi, da bi poslal za Nahtigala in Ramovša obe

Knèzovi nemški knjigi. Sprašuje Pavla, če je bral oceno Hlapca Jerneja v

Kalengyi. Pri Novaku je kolega dr. Žontar, z njim bosta študirala madžarske

historične knjige. Na potovanju je Novak pridobil dva kg na teži, kar šteje za

uspeh. Sprašuje, kako kaj Pavlovo delo ter ga opominja, naj ne pozabi na

»jedila«. Kakor hitro jih pošlje, takoj bodo šla v tisk. Med počitnicami mu

pošlje separate iz Časa, prosi Pavla, da enega izroči dr. Rogaču.

55. Ni kraja, 29. XII. 1938 (pismo)

Novak se zahvaljuje za razglednico in da je Pavel plačal knjigi. Prosi, naj si

zapisuje koliko mu je dolžan. Novak je zvedel, da je mogoče poslati denar tudi

po pošti, zato bi po novem letu Pavlu poslal 150 din, da bi Pavel naročil pri

Magyar I. en izvod Balóghove A népfejok Magyarországon z vsemi 18.

zemljevidi. Novi minister je podaljšal počitnice do 10. I. kot so bile včasih.

Novak sporoča Pavlu, da bi naj Korošec obiskal tudi Madžarsko ter da še piše,

da se bo ustvaril trikotnik Italija – Madžarska – Jugoslavija in prijateljska

pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo. Novak pripravlja zvezek Prekmurske

knjižnice, sestavlja Prekmursko bibliografijo od 1935 do 1938. Želi si, da bi

izšlo februarja in da bi dobil Pavlov članek približno do 20. januarja. Pred


52

koncem počitnic bo šel Novak v Ljubljano in se informiral tudi na univerzi o

aktualnih stvareh in etnografiji. Želi srečno novo leto vsej Pavlovi družini in

jih prisrčno pozdravlja.

56. Kranj, 20. V. 1939 (pismo)

Novak se zahvaljuje za prejete knjige. Pavlu sporoča, kaj je izvedel o

brezplačni vožnji. Dr. Stele pravi, da če bi Pavel dobil legitimacijo

madžarskega novinarskega društva, dobi zagotovo brezplačno vožnjo. Svetuje

mu, kako naj piše na Centralni presbiro v Beogradu in seveda čim prej pošlje

Steletu. Stele ima znance tam in bo storil vse, kar je možno. Novak se

pripravlja za maturo in je razrednik v 8. razredu.

57. Beltinci 11. VIII. 1939 (pismo)

Novak se zahvaljuje za vso pošto, posebej za prevode. Navaja vzroke, zakaj se

ni dolgo oglasil. Novak je čakal, da pride Pavel v Šoštanj, to je potem

odpadlo. Novak je imel stalne obiske, trenutno je pri njem slikar Jakac.

Novakova mama je bolna. Pravi, da mu bo zelo žal, če se letos ne bosta nič

videla. Piše, da mu prekmurska nižinska vročina ne dene dobro in komaj čaka,

da bo spet na Gorenjskem. Pavla sprašuje, če pozna pisatelja dr. Korcsmárosa

iz Pešte. Deluje za zbližanje slikarjev Jugoslavije in Madžarske. Novak se

zanima, kako je z njunimi računi in želi, da mu Pavel vsaj do septembra

sporoči, koliko mu je dolžan, da ne bi bil Pavel na škodi. O Cankarju bo

skušal objaviti v Mladiki. Pavla sprašuje, če je kaj izvedel, da so odkupili

Prešernovo rojstno hišo. Prešeren postaja med ljudmi vedno bolj popularen,

popularnejši od Cankarja. Novaku je skeptičen glede tega, da bi takoj začeli s

Cankarjem, ker bi se ljudem zdelo prehitro. Novak bi rad govoril s Pavlom

več ur, toliko bi bilo snovi.

58. Kranj, 6. X. 1939 (pismo)

Novak počasi spet prihaja k literarnemu delu in piše članek za Dom in svet.

Novak rabi iz Bóntalo splávok stran, kjer govori o Slovencih in naslov knjige


53

o freskah v Prekmurju. Pavla sprašuje, ali je dobil fotografije od učitelja

Korvala ter ali je dobil od sestre Pavlov članek o Cankarju, ker če ne, mu ga

pošlje. S Slovaške je dobil po enoletnem čakanju štiri krasne knjige. Sprašuje,

ali je Hadrovics pisal o slovenščini ter naj pogleda, če je Kniézsa kaj pisal o

Hrvatih. Sprašuje, kako mu naj pošlje denar, ki mu ga dolguje. Z dr.

Žontarjem bosta kmalu končala in vrneta knjigi Pavlu.

59. Kranj, 21. XI. 1939 (pismo)

Novak se zahvaljuje za pismo in vse tri pošiljke knjig. Mislil si je, da zaradi

teh nesrečnih časov ne bo mogoča zveza s Pavlom. Pavla prosi za pomoč pri

iskanju članka Szlovén irodalom, ko dobi odgovor, izide članek v Domu in

svetu. Prosi Pavla, naj pogleda v Társaszági leksikon, če piše kaj o Erjavcu in

Prešernu ter če je Rogačevo rojstno leto 1880. Glede Cankarja Novak meni, da

ni vredno odgovarjati Cankarjevim filistrom. Pred dvema tednoma je v

Slovencu skoraj vsak dan izšla kaka Novakova notica o Madžarih. Sporoča da

je izšel članek, da se ustanovi srbsko-hrvaška stolica v Pešti, Pavel bi se naj

pozanimal o tem. Novak je pisal Slaviču, da bi se dal narediti majhen lektorat,

kamor bi hodil Novak poleg svoje službe, vendar ni dobil odgovora. Novak

veliko prevaja.

60. Kranj, 30. XI. 1939 (pismo)

Novak se zahvaljuje za obe dopisnici. V Ljubljani je srečal dr. Antála, ki je

prišel na proslavo ob stoletnici prve slovenske drame. Mária Zichy v Beltincih

(grofica, dedinja zemljiškega kompleksa s sedežem v gradu Beltinci, op. M.

Ž.) stalno podpira madžarske umetnike, ki hodijo k njej in je dala pobudo za

izmenjavo jugoslovansko–madžarskih umetnikov. Pavla sprašuje, če je

poročal o Jakcu. Novak je Pavlu izpisal, kar je dobil o Cankarju. Čez nekaj dni

gre spet v Ljubljano in bo naročil Pavlu tudi fotografije. Sprašuje, če je dobil

Slovenske jezike. Pavlu piše, naj se ne jezi, saj bo Vratuša dobil odgovor.

Pravi, da je mladi zaletenec, toda zelo sposoben. Želi njemu in družini srečno

novo leto.


54

61. Kranj, 21. XII. 1939 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje za vse poslano. Pavlu piše, naj si dobro ogleda novi Dom

in svet. Vsem želi lepe praznike.

62. Beltinci, 26. XII. 1939 (pismo)

Novak vrača Pavlu rokopis in mu pošilja denar z zahvalo, da je vse vestno

beležil. Novak ni mogel dobiti nikogar, da bi fotografiral travnják in locné.

Šolski upravitelj Horvat iz Kroga je obljubil, da jih še ta teden pošlje Pavlu.

Novaku to, da nima fotoaparata, otežuje marsikatero etnografsko delo. Novak

namerava organizirati prekmurski zvezek mariborskega časopisa (ČZN, op.

M. Ž.). Pavla prosi, naj napiše nekaj ali da vsaj kaj grobega gradiva za objavo.

Prosi Pavla, naj skuša iz Magyar nemzet dobiti dopise, ki bi jih naj iz

Beltincev pošiljal slikar dr. Lászlo Bényi. Ljudsko-šolske čitanke, ki jih je

prevedel števanovski župnik Markovics naj Pavel dobi v vsaj treh izvodih in

jih takoj pošlje v Kranj. Novaku je žal in je jezen zaradi Slovenca, vendar bo

še posredoval, da ga pošljejo Pavlu. Če bo možno se v petek ali soboto ustavi

v Šoštanju ali vsaj v Celju. Prosi, naj mu sporoči v Kranj, kdaj odide. Želi

Pavlu, da se med prazniki spočije.

63. Ljubljana, 28. I. 1940 (dopisnica)

Novak Sporoča, da je dobil Pavlovo pošto. Prevod Cankarjevega romana Na

klancu Pavlu vsi odsvetujejo. Svetujejo za prevajanje Preglja, potem

Finžgarja. Novak bi še dodal Tavčarjevo Cvetje v jeseni. Če nima knjig, naj

Pavel sporoči, da mu jih pošlje. Pošilja mu eno Bevkovo knjigo in narodne

pesmi, okoli 70 razglednic dobi Pavel te dni.

64. Kranj, 2. III. 1940 (dopisnica)

Finžgar želi dobiti vsaj pet primerkov ter pričakuje kakšno »malenkost« v

denarju. Novak piše, da je Finžgar upokojenec s 700 din mesečno. Cankarjevi

dediči pa vedno zahtevajo precej. Ne ve, kako bosta s Steletom to uredila,

najbolje bo, da piše Pavel Steletu. Prosi za seznam Mécrovih zbirk z


55

letnicami, razen prvih dveh. Zlasti, kar je izšlo po letu 1934. Ter: kako se on

uradno imenuje in kje stanuje zdaj. Želi veselo veliko noč.

65. Kranj, 28. IV. 1940 (pismo)

Novak je bil pri prof. Kidriču s prošnjo, če bi mogel za Pavla dobiti od

Akademije njegovo izdajo Zoisove korespondence. Takoj mu je dal eno s

posvetilom in jo Novak pošilja Pavlu. V zameno ga prosi, da mu Pavel izpiše

po madžarskih literarnih zgodovinah kratek pregled o začetkih madžarske

dramatike. Sedaj bo prof. Kidrič šestdesetletnik in njemu v počastitev bodo

izdali zvezek Slovenskega jezika. Novak je posredoval, da Pavlu pošljejo

zvezek Slov. jezik. Pavla sprašuje, če je lani sploh kaj dobil. Pošteno jih je

okregal zaradi mnogih Vratuševih nerodnosti. Pavel bi jim naj pisal, da vztraja

pri obliki dialekta ob Rabi, kakor ga je zapisal in da ga je Vratuša pavšalno

obsodil brez konkretnih popravkov. Novak svetuje Pavlu, naj čim več prevaja.

Jugoslovanska knjigarna želi en izvod Jernej szolgalegé in monografijo s

slikami o slikarju Aba-Vilmósu Novàk. Kidrič je Novaku povedal, da na

univerzi mislijo na njegov predmet glede madžarskega lektorata, vendar v

trenutnih političnih razmerah ne bi radi začeli s tem. Ko pa se razmere uredijo,

bodo začeli, zato se mora Novak začeti pripravljati. Novak je te dni spet bral

novico, da je v Budimpešti ustanovljeno Jugoslovansko-madžarsko društvo.

Prosi Pavla, da bi se obrnil nanje, če bi lahko preskrbeli slovnice, slovarje,

nekaj klasikov in drugo. Novak je edini na Slovenskem, ki redno piše o

Madžarih.

66. Kranj, 23. V. 1940 (pismo)

Novak sporoča, da je zadnjo pošto dobil za veliko noč in mu takoj odpisal

dolgo razpravo o Kralju Matjažu. Sprašuje, če jo je dobil. Sprašuje tudi, če mu

je Pavel vmes kaj pisal in ni prispelo. Fotografijo s Pece je Novak po dolgem

iskanju danes prejel in jo pošilja Pavlu. Novak je zvedel, da je v neki banki še

en kip kiparja L.(Lojzeta, op. M. Ž.) Dolinarja. Mádach gre v teh težkih dneh

v tisk, toda ne po Novakovi krivdi. Novak je zelo zaposlen, poleg pisanja ga


56

zaposlujeta še šola in družina (1. aprila je dobil sina Andreja). Novak bo na

radiu predaval o Slovencih v tujih kulturah. Predavanje bo zapisano tudi v

Mladiki. Pavel bo v Mohorjevem Kalendarju. Novak si zelo želi, da bi bil mir.

Pavla sprašuje, če se bodo poleti kaj videli. Novak sprašuje, ali dobiva

slovenske revije. Novak je prosil za premestitev v Ljubljano. Če bo mirno, bo

jeseni začel z lektoratom.

67. Kranj, 12. II. 1941 (dopisnica)

Novak se sprašuje, kaj je s Pavlom, ker že dva meseca ni nobenega glasu. Ne

ve, ali se izgublja pošta ali ne. Tudi dr. Stele je pisal Pavlu, da je vse uredil.

Novak čestita Pavlu ob članstvu v Pen-u in k njihovemu odlikovanju, ki ga

Pavel dobi kmalu. Iziti namerava Atlant Slovenije, zato Novaka prosijo, da

Pavel vpraša v Pešti, ali imajo tam Czörnigovo karto iz leta 1851 in če bi jo

fotografirali. Novak prosi Pavla, da to naredi kmalu in mu kaj piše, kako je.

68. Kranj, 7. III. 1941 (dopisnica)64

Novak zaradi bolezni komaj zdaj čestita Pavlu k docenturi. Zahvaljuje se za

obe razglednici. Pavla prosi za koncept o arabskih jedilih. Pavlu bo poslal, kar

so o njem pisali v Jutru65 in Slovencu. Novaka zanima kdaj in kaj bo Pavel

predaval.

69. Kranj, 27. III. 1941 (dopisnica)

Novak sprašuje, koliko je dolžan za prepise. Pavlu obljublja, da kar zmore, da

bo zbral glede kralja Matjaža. O Pavlovem odlikovanju ni bral, ampak le

slišal.

64 Glej prilogo B. 65 Jutro (1920-45), politični dnevnik. Nastal je iz nasprotovanj med staroliberalci Ivana Tavčarja in

mladoliberalci Gregorja Žerjava. Izhajalo je v Ljubljani, bilo je najbolj bran ljubljanski dnevnik.

ES, zv. 4, geslo: Jutro, Ljubljana 1990, str. 221.


57

70. Murska Sobota, 17. IX. 1941 (pismo)

Novak pošilja Pavlu po geometru Horvatu iz Žižkov svoj rokopis o Küzmiču

in Meškovo knjigo. Novak je zvedel, da bi naj Pavel predaval v Čakovcu na

tečaju učiteljev in je mislil, da pride kaj na obisk. Pavla prosi, naj bi prebral

rokopis o Küzmiču ter zapisal opombe, kje želi spremembe. Sprašuje Pavla,

kako je s tiskom disertacije ter ga prosi, da bi čim prej izvedel glede natisa

disertacije v kaki reviji. Sprašuje Pavla, če bo kmalu imel priložnost dobiti na

univerzi vse potrebne podatke. Glede Pavlovih prevodov Novak meni, da bi

bilo najbolje, da bi skupaj določila, kaj bi se prevedlo. Pavel mu naj sporoči,

katere slovenske čitanke ima ter katere knjige. Na šoli se je pričelo z delom,

pouk je madžarski, zato si Pavel lahko misli, kako to zgleda. Otroci uhajajo od

pouka.

71. Murska Sobota, 12. X. 1941 (pismo)

Novak je izvedel, da pride za ravnatelja dr. Törnar in je žalosten zaradi Pavla.

Novak pravi, da čuti, da Pavla samo izkoriščajo. Sprašuje ga, kako je z

njegovo slovnico, ali misli vztrajati ter ali je dobil od ministra kakšen dopis

glede tega. V šolski knjižnici je Pavlu izbral knjige. Glede drugih knjižnic pa

bo kmalu povprašal g. Antauerja. Privatne izpite so opravili, matura pa bo baje

v decembru. Pavla sprašuje, če kaj pride ter kaj meni o njegovem rokopisu o

Küzmiču. Sporoča mu opombe k Pavlovemu rokopisu o slovenski literaturi in

o Brižinskih spomenikih.

72. Ni kraja, 25. IV. 1942 (pismo)

Novak se zahvaljuje za obe številki Sorsunk in za poslani izvod Etnologa ter

sprašuje, če ga je tudi Pavel dobil in videl v njem Novakov zapis. Ta teden je

bil v Murski Soboti ministrski tajnik dr. Lachman in se je posvetoval o šolskih

knjigah, vendar ne z Novakom. Sam ministrski tajnik je predlagal za 1. razred

osnovne šole samo slovenski pouk. Nekaj je bil tudi govor o slovenskih

knjigah za gimnazijo. Kdo bi jih pisal, Novak ne ve. To sporoča Pavlu, da se

bosta držala dogovorjenega, če bo potrebno. Pri Novaku je bil Ivan Krampač,


58

pesnik s Hotize. Rad bi delal izpit na gimnaziji, vendar mu ravnatelj ne dovoli.

Pavla prosi za pomoč, da posreduje pri nadravnatelju, da bi lahko opravljal

izpit junija.

73. Ni kraja, 24. V. 1942 (pismo)

Novak se zahvaljuje za poklonjene knjige in Pavlu dve številki hvaležno

vrača. Novak se strinja, da takoj začneta delati. Pavla opominja, da ko bo v

Budimpešti govoril o čitankah, naj skuša doseči tisk v gajici, da bo naslov

Slovenska čitanka oz. kaj podobnega in ne Vendska ter dobiti tam kako

romunsko ali slovaško čitanko, da bodo imeli orientacijo. Knjiga naj bo

podoba življenja krajine, ljudstva, državni ideji tako ali tako služijo vse druge

knjige. Pavla sprašuje, če bi slovnico kar na koncu čitanke priključili kot

kratka Pravopisna navodila. Pavel naj povpraša tudi glede krajevnih imen.

74. Senta, 31. I. 1943 (pismo)

Novak se zahvaljuje za dve prejeti knjigi in za Slovenski jezik. Jutri mu

odpošlje za poštnino. Novaku je žal, da se nista s Pavlom nič srečala med

počitnicami. Opravičuje se, da ga je zaman čakal. Novak je bral, da bo Pavel

imel neko »balkansko« predavanje. Novak se mnogo bolje počuti v Pešti kot v

Murski Soboti. Žal mu je, da ni sedaj v Pešti, bi lahko vsaj kaj poštenega

delal. Pavlu sporoča, da ima Kniézsevi razpravi v knjižni omari, nekje v

sredini, saj ju je, ko je bil pri njem pred štirimi leti, tam videl. Novak študira,

koliko pač uspe zaradi šole, toda ni še dobil nazaj disertacije, da bi jo

pretipkal. Zelo bo vesel, če bo imel Pavel čas, da bo prisoten pri njegovi

promociji. Prišla bo najverjetneje tudi Novakova žena in še kdo. Novak se

veseli, da se bo mogoče le na podlagi tega rešil šole in se mirno lotil dela.

Pavla sprašuje, kako je kaj z njim.

75. Murska Sobota, 7. XII. 1943 (pismo)

Novak je že teden dni doma in nestrpno dela, čeprav imajo v hiši bolezen

(ošpice). Pavlu pošilja nekaj poročil za Etnologa, s prošnjo, da jih prevede in


59

če bo lahko še članek za Vigilijo. Novak se je spet lotil krpanja in »glancanja«

disertacije. Vesel bo, če bodo počitnice res ves januar. Pavla sprašuje, če bi

lahko k svojemu referatu prevedel vsaj odlomke Lepe Vide. Pavlu se

zahvaljuje za vso prijaznost. Prosi ga, naj Balažicu posodi včasih kakšne

slovenske revije, da mu ne bo dolgčas.


Novak Pavlu in vsem njegovim želi blagoslovljene božične praznike. Upa, da

bo čez praznike brez dela in mu nekaj pošilja, da bi pregledal in popravil jezik.

Pavla prosi za pomoč pri zaključnem delu disertacije.


Novak se zahvaljuje za lepo božično darilo. Novak si želi, da pride pod članek

za Vigilio tudi Pavlovo ime. Pravi, da to zahteva literarna poštenost. Pavlu

pošilja poročilo o Kardoševi knjigi, ki je res lepa in Novaka mika zlasti zato,

ker misli tudi sam čez nekaj let napisati podobno. Pošilja mu še dve strani za

Küzmiča s prošnjo, da ju pregleda. Novak upa, da mu do velike noči uspe ta

nesrečni doktorat. Ocene, ki so pri Pavlu, mu ni treba prevesti, le tisto o Lepi

Vidi. Novak je obiskal v Budimpešti Mélicha.

78. Ni kraja, 2. I. 1944 (pismo)

Novak se zahvaljuje Pavlu za poslane rokopise in ves njegov trud. Ob začetku

leta Novak mnogo misli na temno prihodnost in si želi, da bi s Pavlom mogla

kar najtesneje sodelovati. Ob Pavlovem jubileju čez dve let bodo lahko izdali

lep zbornik. Novak meni, da kar piše Pavel o skupni izjavi, je neizvedljivo,

ker se ostali ne bi strinjali. Pavlu pošilja razpravo za Etnographio, s prošnjo,

da jo Pavel pregleda. Pavlu sporoča, da knjig iz muzeja nima nobenih več.

79. Senta, 23. I. 1944 (dopisnica)

Novak sprašuje Pavla, ali je dobil razpravo o Madžarih in Slovencih v

nemščini. Novakov kolega István Banó išče delovno mesto, Pavlsia pr, če


60

lahko, da bi mu naj pomagal in se pozanimal, če je kaj upanja. Zanima ga, če

je Pavel že kaj gledal njegove članke. Mélich v knjigi Magyar tudomány

politika dosti piše o Pavlu.

80. Senta, 29. I. 1944 (dopisnica)

Novak se zahvaljuje za popravljen rokopis in pismo. Novak je v zadregi, ker

Pavla ob tolikem njegovem delu nadleguje še on. Hvaležen bo Pavlu za

podatke o Lukarjih (roman Ivana Potrča, op. M. Ž.). Novakova žena bo te dni

Pavlu poslala separat Etnologa. Novak ne ve, če bodo še dolgo učili, vse kaže,

da samo še mesec dni.

81. Senta, 19. II. 1944 (dopisnica)

Novak sporoča Pavlu, da je prejel njegovo pismo z razveseljivimi novicami.

Novaka čudi, da Pavel nič ne omenja njegove dopisnice poslane pred 10 – 14

dnevi. Novak je naveličan, ker še vedno ni korekture njegove disertacije.

82. Budimpešta, 11. IV. 1944 (dopisnica)

Novak sporoča Pavlu, da ga je dohitel. Danes je naredil rigoroz, v ponedeljek

pa bo promocija. Pavla vabi, naj pride kaj v domačo deželo. Sporoča, da je

Prekmurje dobilo novega doktorja iz slavistike. Novak je prisostvoval pri

izpitu. Kandidatu je šlo zelo dobro. Pavla pozdravlja rojak iz Polane P.

Boleslav.

83. Ni kraja, 3. VII. 1944 (pismo)

Novak piše Pavlu, če je ta že sploh v Sombotelu in še ni v Blatogradu. Pavlu

piše zaradi muzejskega vprašanja. Matija Maučec je bil pred tednom dni pri

njem in bi rad prišel v Mursko Soboto in prevzel vodstvo muzeja. V Čakovcu

je učil 18 ur prekmurščine in nekaj ur zgodovine. Novak je dobil separat

Ethnographie o slovenskih raziskovanjih. Dobil je krasno delo o slovaški

etnografiji. Novak bi napisal članek o slovensko-madžarskih stikih, žena noče

nič slišati o tem, ker bo spet »nevola«. Pavla sprašuje, kaj misli o tem. Priredil


61

bi tisto gradivo, ki je nekoč izšlo v Času ter dodal nekaj novega. Novakovo

delo dobro napreduje. Včasih se zboji, da ga pokličejo nazaj v Bačko.

Sprašuje Pavla, do kdaj ostane doma.

84. Ni kraja, 7. VIII. 1944 (pismo)

Novak upa, da so Pavlu toplice dobro dele. Sprašuje, kdaj namerava priti

domov, da bi naredila kak krajši izlet, da bi se v miru kaj pogovorila.Novaka

skrbi, da bi se kmalu spet začela šola. Lepo prosi Pavla za katerekoli cigarete

ali tobak v vrednosti 10 – 15 pengöjev. Prosi, da naj jih prinese s seboj, ko

pride. Novak pravi, da dela zadnje čase nekam bolj počasi. Sprašuje, če je

dobil Küzmiča, ki mu ga je poslal obenem z oceno Rátzove knjige. Novaka

jezijo napake pri tisku.

85. Senta, 10. IX. 1944 (dopisnica)

Novak sporoča, da je dobil obe Pavlovi dopisnici. Pavlu pošilja želene

naslove. Novak se boji, da Pavel v »tej zmešnjavi« ne bo ničesar dobil po

pošti. Piše, da si je mislil, da še niso uredili muzejskih zadev. Piše: »Gotovo

pa bodo mojo družino pognali; s čimer sem se že sprijaznil. Bom imel vsaj še

ta rekord na hrbtu!!« V Senti zabijajo čas, jutri bi naj pričeli s poukom. Novak

bo učil nemščino, srbščino in risanje. Bere klasične spise o klasični dobi, uči

se »anietsky« jezik in tako mu čas hitro mineva. Čaka, kaj bo prinesla

prihodnost. Pavla sprašuje, ali je dobil separate.

86. Murska Sobota, 5. I. 1946 (dopisnica)

Novak želi Pavlu in vsem njegovim srečno novo leto. Piše, da je slišal, da je

Pavel bolan, toda točneje ne ve ničesar. Novak ves čas uči na soboški

gimnaziji. Njegova družina je zdrava. Pavla sprašuje, če ima kako dobro sliko

kake stare hiše iz okolice Senika, da bi mu poslal. Sprašuje, kako je s Pavlovo

antologijo. Predvsem ga zanima Pavlovo zdravje. Novak je prejšnje leto izdal

z Maučecem brošuro o Porabju, to je bilo vse. Upa, da bo nova letnica

obilnejša. Zelo rad bi govoril s Pavlom.


62

2.12 LEOPOLDINA PODOBNIK


razvidno, da je bila Leopoldina Podobnik učiteljica.

1. Matjaševci, 23. XI. 1941 (pismo)

Učiteljica Leopoldina se obrača na Pavla po nasvetu učitelja Krašne iz

Medjimurja, ki ji je svetoval, naj Pavla prosi za pomoč. Je ena izmed

slovenskih učiteljic, ki so za časa Jugoslavije službovale v Prekmurju in so po

okupaciji ostale na tem območju, pripravljene zvesto služiti Madžarski. Že

dvakrat je vložila prošnjo za službo, vendar do zdaj še ni prejela nobenega

odgovora. Mnogo drugih učiteljev in učiteljic pa je bilo že sprejetih v službo.

V Prekmurju je službovala enajst let. Je brez sredstev in brez dohodkov, ker že

od aprila ne prejema nobene plače. Vložila je prošnjo direktno na ministrstvo,

od koder so ji poslali obvestilo, da so prošnjo odposlali v Sombotel. Tam nima

nikogar, tudi nima sredstev, da bi sama odšla tja, zato Pavla prosi, da bi

poizvedel pri pristojnih organih, če je kaka možnost, da bo njena prošnja

ugodno rešena, ali če ji svetuje kako drugače. Pavlu bo zelo hvaležna za vsak

trud, tudi kratko obvestilo.


63

2.13 JOSIP PUNTAR

Slika 8: Josip Puntar66

Josip Puntar se je rodil v Uncu 19. 3. 1884. Umrl je v Ljubljani 24. 7. 1937

literarni teoretik in publicist. Pod vplivom Janeza E. Kreka je objavljal

kulturnopolitične članke katoliške usmeritve, delal je v katoliških dijaških,

prosvetnih in delavskih društvih ter pisal razprave o dijaških in ljudskoprosvetnih

vprašanjih. Kot politični publicist je sodeloval pri Slovencu in Jugoslovanu,

predvsem na temo majniške deklaracije in slovenske kulturne samobitnosti. Na to

66http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Josip.Puntar.jpg


64

temo je napisal članek Dokumenti za slovensko politično miselnost po vojni

1866.67


Puntar piše, da je Pavlov naslov je dobil od dr. Šlebingerja. Zanima ga, kje se

nahaja korespondenca v 60. in 70. letih 19. stoletja znanega madžarskega

generala Türra. Bil je v tesnih pisemskih stikih z dr. Alojzijem Smrekarjem na

Dunaju, glede zaupnih političnih zadev. Puntar piše biografijo Smrekarja, tako

ima nekaj njegovih pisem v rokah, iz katerih je razvidno, da si je osebno

dopisoval z generalom Türrom, ki je bil Andrassyjev zaupnik. Iz Smrekarjeve

korespondence je razvidno, da morajo biti tudi pisma Smrekarja Türru v

Türrovi zapuščini. Pavla sprašuje, kje se nahajajo ta pisma in ali bi se dalo

dobiti kopije. V primeru, da Pavel izve, kje se pisma nahajajo, ga prosi, da

priskrbi fotokopije z dovoljenjem, da se pisma objavijo. Prosi, da mu Pavel

prej pošlje sporočilo, koliko bi kopije stale.

2. Golnik, 6. V. 1936 (pismo)

Puntar piše Pavlu, da se gotovo še spominja, da ga je pred dvema letoma

prosil za pomoč pri iskanju Türrove zapuščine. Zanimajo ga pisma Smrekarja

Türru in bi jih rad čim prej dobil, ker pripravlja daljšo biografijo o Smrekarju

in objavo njegovih pisem, ki so pomembna za slovensko politično zgodovino

tistega časa. Pavel je Puntarju obljubil, da bo povprašal znance glede

vprašanja, kdo ima Türrovo korespondenco in ali bi se dala dobiti ter katera

biografija je najobširnejša o Türru. Prosi, da bi mu Pavel čim prej odgovoril,

če ne drugega, vsaj na kateri arhiv se naj obrne in na kateri antikvariat v

Budimpešti, ki bi Puntarju poslal katalog, ki bi obsegal dela madžarske

politične zgodovine.

Oprošča se zaradi pisave, je bolan in se zdravi na Golniku, kjer je Pavlova

sestra »prednica sester«. Upa, da se do jeseni pozdravi, zato bi rad začel z

67 ES, zv. 10, geslo: Puntar Josip, Ljubljana 1996, str. 10.


65

delom čim prej. V pričakovanju Pavlovega ugodnega sporočila ga lepo

pozdravlja.

3. Golnik, 28. III. 1938 (pismo)

Puntar se zahvaljuje za Pavlovo prijazno dopisnico. Bil je bil na potovanju in

zato ni mogel takoj odgovoriti. Puntar bi zelo rad dobil zveze z madžarskimi

zdravniki ter zamenjal Zdr. Vestnik, ki ga urejuje, z madžarskimi listi o

zdravstvu. Pavla sprašuje, če ima morda kakega znanca med madžarskimi

zdravniki.

4. Golnik, 7. VI. 1938 (pismo)

Puntar se je vrnil z dopusta in je našel doma Pavlovo dopisnico ter tri zavitke

madžarskih knjig, ki jih je spravil v bolnišnično knjižnico. Lepo se zahvaljuje

Pavlu za poslani dar, katerega nikakor ni pričakoval.


66

2.14 FRAN RAMOVŠ

Slika 9: Fran Ramovš68

Fran Ramovš se je rodil v Ljubljani 14. 9. 1890. Bil je jezikoslovec. V Sloveniji je

zapisoval narečno gradivo. 1919 je bil med prvimi štirimi rednimi profesorji

Filozofske fakultete imenovan za prof. indoevropskega in slovanskega

jezikoslovja. Glavna dela: Konzonantizem (1924), Dialektološka karta

slovenskega jezika (1931), Dialekti (1935), Kratka zgodovina slovenskega jezika

I (1936), leta 1937 je z Milkom Kosom pripravil novo izdajo Brižinskih

spomenikov. Sodeloval je pri dveh izdajah Slovenskega pravopisa. Od 1918-28 je

bil glavni urednik Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino. Umrl je v

Ljubljani 16. 9. 1952.69

68 http://isjfr.zrc-sazu.si/files/Image/006-01.jpg 69 ES, zv. 10, geslo: Ramovš Fran, Ljubljana 1996, str. 77,78.


67


Ramovšu je žal, da ga Pavel ni mogel najti. Ramovš je sončno poletje izrabil

za »turistiko« in tako le redko bil v Ljubljani. Upa, da se drugič vidita. Če

bodo to leto kaj tiskali, se bo Pavla rade volje spomnil. Sprašuje, če ima Pavel

Dialektično karto slovenskega jezika, če je nima, naj sporoči, da mu jo

Ramovš pošlje.

2. Ljubljana, 28. V. 1941 (dopisnica)

Ramovš piše Pavlu glede svakinje Marije Zalar, šolske upraviteljice v

Markovcih, ki se hoče vrniti v Ljubljano. Pavla prosi, da ji pošlje na njen

naslov 200 pengöjev, ker preko mej zdaj ne gre nobena pošta in ji jih tako on

ne more poslati. Ob prvi priliki bo Ramovš vrnil Pavlu denar. Za uslugo je

Pavlu zelo hvaležen.


68

2.15 BRANKO RUDOLF

Slika 10: Branko Rudolf70

Branko Rudolf se je rodil v Slovenskih Konjicah 31. 10. 1904. Umrl je v

Mariboru 22. 4. 1987. V letih 1904-1947 je bil ravnatelj mariborske Drame in

upravnik SNG Maribor. Izdal je več pesniških zbirk. Pisal je gledališke kritike,

prevajal kratko prozo.71

1. Lipovci, 2. I. 1942 (pismo)

Rudolf se zahvaljuje Pavlu za prijazno obvestilo ter ga obenem prosi, ali bi ga

mogel opravičiti pri knjižničarju. Težko se je ločil od Adyjevih knjig. Prosi za

biografijo ali temeljito študijo o Petöfiju, zanima ga, kakšna biografija Adyja,

Adyjeve A tegnopi Paris. Hvaležen bo za kateregakoli modernega poeta ali za

kakšno študijo o madžarskem bidermajerju. Rudolf ima željo, če bi mu Pavel

70 www.abc.takem.pl/sl/wiki/Branko_Rudolf.html 71 ES, zv. 10, geslo: Rudolf Branko, Ljubljana 1996, str. 10.


69

mogel posredovati kakšno znanstvo s kakšnim zoologom. Zanimajo ga

podatki o tukajšnji favni. Rudolfov tast se naroča na Pavlovo revijo Dunántúli

Szemle. Pavlu predstavlja kratko vsebino svojega članka Pesnik Ady in

prozaist Cankar.

2. Lipovci, 22. XII. 1942 (pismo)

Rudolf se opravičuje, da se dolgo ni oglasil. Članek o Adyju in Cankarju je v

slovenščini že skoraj gotov, toda ni mu ga še uspelo poslati Pavlu. Tasta težko

spravlja do tega, da bi ga prevedel v madžarščino. Sam se je spravil prevajat v

nemščino, a mu je to zoprno. Meni, da sta si Ady in Cankar zelo podobna, v

veliki meri tudi zato, ker sta si bili podobni tedanja Slovenija in Madžarska.

Zahvaljuje se za knjige. Ni jih še vrnil, ker je pozabil naslov knjižnice. Pavlu

sporoča, da se je njegovo razumevanje madžarščine zelo popravilo. Na žalost

je to skoraj edina korist, ki jo je odnesel iz Budimpešte. Rad bi obiskal Pavla,

vendar na žalost navadno ne razpolaga niti z enim pengöjem, kaj šele z

enajstimi, ki so potrebni za vožnjo do Pavla in nazaj. Rudolf ne zasluži

ničesar, saj sploh ne sme v službo. Publikacije, ki mu jih je dal Pavel, so ga

zelo zanimale, posebej knjiga Pavlovih pesmi. Blizu mu je zaradi človeške

vsebine in ker Pavel pogosto išče »čisto moderno poetično konstruktivnost

besed«. Pavlu in soprogi želi prijetne božične praznike in srečno novo leto.

3. Lipovci, 10. III. 1943 (pismo)

Rudolf se zahvaljuje Pavlu za knjigo, ki mu jo je poslal. Sprašuje, ali bi se

moral zahvaliti tudi v knjižnici. Razočaran je, ker mu Pavel ni poslal lastne

zbirke, ki se je je zelo veselil. Pavla prosi zanjo. Rudolf meni, da bi že zdaj

lahko napisal dolgo in tehtno študijo o Pavlu. Vprašanje je, ali bi se je dalo

kmalu objaviti. Žal mu je, da se kljub vsemu ni še enkrat oglasil pri Pavlu.

Usodi je hvaležen, da ga je spoznal. Meni, da je kratka študija, ki jo je o Pavlu

napisal Marék, zelo nepopolna. Alamuta Pavlu ni mogel poslati, ker ga do zdaj

nikjer ni dobil. V teh časih je to zelo težko. Pavlu pošilja prepis svoje starejše


70

pesmi z naslovom Baročni vrt, za katero pravi, da je večina na razume prav.

Zanima ga, kako jo bo razumel Pavel.

4. Lipovci, 24. VII. 1943 (pismo)

Rudolf se zahvaljuje Pavlu za zbirko, razpravo in še posebej za prepis, ki mu

ga je poslal. Pavlu sporoča, da tudi prve zbirke ni imel, bral jo je pri

Gumilarju, zato mu je ne bo še tako hitro vrnil. Razprava se mu zdi še vedno

nepopolna, ker se dr. Hein ne spušča v primerjavo. Rudolfu se pogosto zdi, da

srečuje pri Pavlu ista čustva kot pri sebi, celo pri pesmi, ki mu jo je Pavel

poslal. Tudi se mu zdi, da je v Pavlovi pesmi »volja, preliti se v skromne

rastline in živali ali celo v skale in vodo zato, da bi ušli praznoti ljudi, ki jih je

vsenaokrog dovolj, ki pa svoje duševno bistvo zelo vztrajno izdajajo.« Pesem

je prepisal, prepis pa vrača Pavlu. V primerjavo pošilja Pavlu prepis ene svoje

pesmi, ki je od Pavlove zelo različna, toda ji je vendarle nekoliko sorodna.

Balažic ima še eno pesem, o kateri bi lahko trdil isto. Glede pesmi Baročni vrt

Pavlu sporoča, da je takoj zadel bistvo, kar ni uspelo Josipu Vidmarju, Janezu

Žagarju in še mnogim drugim. Balažic pravi, da če je človek Pavlov znanec, je

to privilegij. Pavlu razlaga svojo definicijo Baročnega vrta. Pravi, da pred leti,

ko je napisal pesem, ne bi mogel napisati komentarja. Upa, da ni Pavlu zdaj

odveč. Opravičuje se, da Pavlu tako pozno odgovarja. Pavlove prijazne besede

so mu dale voljo do lastnega dela.

5. Lipovci, 1. IX. 1943 (pismo)

Rudolf Pavlu pošilja izboljšano izdajo prevoda. Piše, da je opazil, da Pavlu

nekatere njegove pesmi niso posebno blizu. Pavla prosi, naj mu pove, kakšni

so njegovi nazori o poeziji in umetnosti nasploh. Pavla prosi, naj mu napiše

odgovor tudi na prejšnje pismo. Pravi, da je Pavel eden redkih pesnikov, pri

katerem je naletel na razumevanje. Tega v Ljubljani v večini primerov ni

doživel.


71

2.16 FRANCE STELE

Slika 11: France Stele72

France Stele se je rodil v Tunjicah 21. 2. 1886. Umrl je v Ljubljani 10. 8. 1972.

Bil je umetnostni zgodovinar. 1912 je bil nastavljen kot praktikant pri dunajski

centralni komisiji za varstvo spomenikov, nato je prevzel službo deželnega

konservatorja za Kranjsko, vodil je referat za koroške spomenike. 1937 je bil

imenovan za izrednega prof. umetnostne zgodovine na FF Univerze v Ljubljani,

1952 za rednega profesorja. Pisal je predvsem razprave in knjige v katerih je

obravnaval slikarstvo, kiparstvo, arhitekturo od zgodnjega temačnega srednjega

veka naprej. Odgovarjal je na muzeološko-konservatorska vprašanja in reševal

razne probleme umetnostne zgodovine.73

72 http://castni.kamnik-perovo.si/stele/images/fs101.jpg 73 ES, zv. 12, geslo: Stele France, Ljubljana 1998, str. 308.


72

1. Ljubljana, 29. IV. 1932 (pismo)

Stele piše Pavlu, da se gotovo spominja, da mu je ob obisku pri Steletu doma,

obljubil, da bo šel z njim v Velemér, da si bo lahko Stele tam v miru ogledal

in fotografiral tamkajšnje freske. Zdaj je taka prilika, ker gre Stele 15. maja v

Budimpešto na kongres ter bi se po kongresu 21. maja oglasil pri Pavlu v

Sombotelu. Pavla prosi, naj mu sporoči, če bo takrat doma in če bo možno iti

takrat v Velemér. Prosi tudi, naj mu Pavel sporoči velikost njegovega

muzejskega fotoaparata, da ve, kakšne plošče naj priskrbi.


Zahvaljuje se za pismo in povabilo. Sporoča, da bo v Budimpešti stanoval v

hotelu Bristol ter da po kongresu ostane tam še najmanj en dan, da pride v stik

s komisijo za ohranitev spomenikov. Hvaležen bi bil Pavlu, če mu sporoči, na

koga bi se lahko obrnil, da bi prišel v stik s komisijo za ohranitev spomenikov.

3. Budimpešta, 26. V. 1932 (dopisnica)

Stele sporoča Pavlu, da se je njegova »ekspedicija« popolnoma ponesrečila.

Našel ni nobenega, ki ga je iskal v zvezi z ohranitvijo spomenikov. Tudi ne na

domačih naslovih. Tako odhaja »rebus infectis«.

4. Ptuj, 28. V. 1932 (dopisnica)

Stele se zahvaljuje Pavlu za gostoljubnost. Pavla prosi, da mu pošlje prevod

nagrobnega napisa znamenitega madžarskega književnika Móra Jókaija.

5. Ljubljana, 4. VII. 1932 (pismo)

Stele se zahvaljuje za pismo in prevod verza. O Budimpešti mu še ni uspelo

napisati, zaradi obilice drugega dela. Pavlu pošilja svoje poročilo o kongresu,

katerega je napisal v Sombatelu. Meni, da je Pavel gotovo že končal s šolo in

se pripravlja na oddih. Stele ostane do jeseni v Ljubljani, čeprav je velika

denarna stiska, ima čez poletje veliko dela. V Mengšu pri Kamniku je Stele

odkril freske iz srede XV. stoletja, kar je zelo pomembno za napredek


73

njegovega študija o starem slikarstvu v Sloveniji. Fotografije, ki jih je naredil

v Velelémeru so večinoma zelo uporabne. Pavlu pošilja dve fotografiji.

Sprašuje Pavla, kako pride v Slovenijo.

6. Ljubljana, 5. VIII. 1932 (dopisnica)

Stele prosi Pavla, naj mu sporoči, koliko časa ostane v Šoštanju. Stele si želi,

da bi šel s Pavlom Na Uršljo goro. Pavlu pošilja denar in se mu zahvaljuje za

uslugo. Pavlu sporoča, naj ga ne pozabi obiskati, če pride v Ljubljano.


Stele sporoča Pavlu, da mu je konec meseca bolj po godu za izlet na Uršljo

goro kot pa sedaj. Konec tedna mora Stele v Maribor, vendar bo v soboto že

verjetno nazaj.


Stele pošilja Pavlu vtise o Budimpešti, ki so izšli te dni. Upa, da se je Pavel

okrepljen vrnil iz Slovenije. Stele obžaluje, da ni uspel načrtovan izlet na

Uršljo goro, zato pravi, da drugo leto morajo iti. Veselilo ga bo, če se Pavel

kaj oglasi.


Stele ob novem letu želi Pavlu in soprogi obilo blagoslova. Slišal je, da je bil

Pavel bolan, upa, da je sedaj v redu.


Stele se zahvaljuje Pavlu za poezije. Z zanimanjem jih bo prebiral. Ob

priložnosti bo Stele kaj napisal o njih, če mu ne bodo pretežke.

11. Ljubljana, 9. III. 1933 (dopisnica)

Stele sporoča Pavlu, da je prejel njegovo dopisnico, knjig pa še ne. Stele je

pred mesecem dni zopet postal urednik revije Dom in svet. Pavel je


74

prejšnjemu uredništvu obljubil članek o sodobni madžarski literaturi. Stele ga

prosi, da ga napiše. En članek bi naj obsegal približno 8 strani. Dom in svet

bo imel po novem tak format, kot ga ima Ljubljanski zvon. Pavlu čestita za

njegove pesmi, ki jih večkrat prebira in tudi precej razume. Pri ostalih pa si

pomaga s slovarjem.


Stele izdaja Monumenta artis Slovenicae. V 4. snopiču bo pisal o Janezu

Akvili, v 5. pa o kroniki kralja Ladislava iz Turnišča. Stele si je pri Pavlu

izpisal iz kronik potrebne tekste. Izvedel je, da je leta 1930 izšla v Budimpešti

knjiga Ná Lukacsics Paul, Eine unbekannte Legende des Königs Ladislaus des

Heiligen. Ta knjiga morda vsebuje kaj pomembnega za Steleta. Pavla prosi, da

mu poroča o vsebini te knjige. Sprašuje, če omenja tudi slikane kronike o

Ladislavu.


Stele se zahvaljuje za hiter odgovor. Pavlu bo zelo hvaležen, če dobi knjigo.

Stele misli, da ne velja več prepoved vsakega uvoza knjig v Jugoslavijo.

Knjigo naj pošlje priporočeno. Glede Vasi szemle lahko Pavel počaka s

pošiljanjem, če izve, da le-to ni možno. Knjigo bi lahko Pavel poslal tudi

profesorju Schmidu v Gradec, ki bi jo potem naprej poslal Steletu. Glede

Monumenta (artis Slovenicae, op. M. Ž.) bo Stele govoril z založnikom.


Stele se zahvaljuje Pavlu za Lukacsicsa, ki je za Steleta zelo pomemben. Stele

je bral o njem nemški referat ter bil prepričan, da je izšel v nemščini. Knjiga o

Akvili bi prišla Steletu zelo prav, če je že izšla v Budimpešti. Sporoča, da je

prejel štiri številke Vasi Szemle, a manjka mu prva številka.


75


Stele se zahvaljuje Pavlu za božično presenečenje. Čestita mu za lepo

opremljeno knjigo. Sporoča, da jo bo z zanimanjem bral. Stelé je dobil

Ernstovo knjižico od prof. Alföldija. V njej je zelo površno obdelan material,

predvsem pa je Stelé pogostokrat narobe razumljen. Stelé bi rad predstavil kje

na Madžarskem svoje stališče do kritik o Monumentih.

16. Ljubljana, 14. VIII, 1936 (dopisnica)

Dr. Cankar je sporočil Steletu, naj se Pavel glede honorarja za prevod Hlapca

Jerneja pisno obrne na Novo založbo. Dr. Cankar pa bo Pavlovo prošnjo

podpisal. Stele poskuša poizvedeti glede Calvija, dr. Cankar nima njegovega

naslova. Pavlu priporoča ilustratorja za Hlapca Jerneja, vendar se boji, da ne

bo šlo brez honorarja.


Stele čestita Pavlu ob petdesetem rojstnem dnevu ter mu želi zdravja, božjega

blagoslova ter plodovito življenje. Stele upa, da se Pavel ni »preveč prestrašil

Abrahama«. Upa, da jima bo naslednje leto res uspel pohod na Uršljo goro.


Stele pošilja Pavlu in vsej družini najlepše pozdrave za praznike.


Stele se zahvaljuje Pavlu za pismo. Sporoča mu, da se je pravkar vrnil iz

Prekmurja in da še ni uspel govoriti z urednikom Nove založbe. Stele je zelo

redko v Ljubljani. Govoril je s Schöpflinom in drugimi, ki so mu zatrdili, da

bo Pavlov prevod izšel, kar ga veseli.


Stele piše Pavlu, da je bilo to poletje zanj čas potovanj. Za njih je porabil

skoraj tri mesece. Pred nekaj dnevi se je vrnil iz Nemčije in ostane sedaj v

Ljubljani. Pri Novi založbi je Stele izvedel, da so med tem časom, ko ga ni


76

bilo, že izdali Pavlu dovoljenje za brezplačno prevajanje Cankarja v

madžarščino. »Gospodje iz Nyugata so sedaj trdno odločeni, da ga izdajo«,

tako so zatrdili Steletu v Parizu. V imenu profesorja Grivca prosi Stele Pavla

za čim več ilustriranega gradiva o Knezu Koclju, o katerem bo Grivec izdal

knjigo. Stele piše, kakšne fotografije potrebuje Grivec. Zanimajo ga tudi

imena v Kocljevem času ter če se je mogoče ohranilo ime Kocelj v lastnih

osebnih in krajevnih imenih. Stele je bil imenovan za profesorja umetnostne

zgodovine na ljubljanski univerzi.


Stele čestita Pavlu k »lepi, za vse dostopni madžarski izdaji Ivana Cankarja«.


Stele Pavlu in vsem njegovim želi srečno novo leto.


Stele sporoča Pavlu, da je prejel njegovo pismo in prevoda ter mu tudi odpisal,

a se je pismo očitno izgubilo. Stele je govoril s Finžgarjem, ki mu je obljubil,

da bo govoril z dediči in priporočal, da naj dovolijo prevod brez zahtev.

Finžgar prosi, naj se Pavel z dopisom obrne na Novo založbo in sporoči,

koliko znaša prevajalski honorar. Če dediči ne bodo pristali na popolnoma

zastonj, bo Finžgar skrbel, da bo ta strošek vsaj čim manjši. Pavlu sporoča, da

je pot v Budimpešto za zdaj odložena.

24. Budimpešta, 14. XII. 1940 (dopisnica)

Stele čestita Pavlu za članstvo v Pen klubu. V Budimpešti ostane približno do

20. XII. Na žalost ne bo mogel, ko se vrača, priti v Sombotel, ker se bližajo

prazniki. Pavlu sporoča, da stanuje v hotelu Dunapalota. Upa, da je Pavel

prejel njegovo poročilo glede prevoda.


77


Stele se opravičuje Pavlu, da mu ni takoj odgovoril, ker je bil bolan. Sporoča,

da mu pošlje v naslednjih dneh 2. zvezek Monumentov ter knjigo o arhitekturi,

ki je bila pravkar natisnjena. Stele bo poslal Csánkyju74 Monumenta I in

ponatis članka, kjer je dodal reliefe. Pavla sprašuje, kako je s prevodom

Cankarja. Stele zelo pogreša Tib. Gerevichevo Zgodovino romanske umetnosti

na Madžarskem, ki mu jo je Pavel že večkrat obljubil, a je ni poslal. Pavlu in

vsem njegovim želi srečno novo leto.

26. Ljubljana, 23. II. 1942 (dopisnica)

Steleta veseli, da so knjige prišle srečno do Pavla. Csánky je sporočil Steletu,

da je prejel knjige ter mu poslal lepo povračilo ter knjigo Gerevicha. Veseli ga

Pavlov napovedan obisk. Pavlu sporoča, da je bil konec novembra v Italiji.

27. Ljubljana, 13. VII. 1944 (dopisnica)

Stele sporoča Pavlu, katere številke Dunántúli Szemle 1943. letnika je samo

prejel. Prejel je tudi prvi dve številki letnika 1944. Steleta zanima Bogyáyeva

razprava o Jáku, zato bo Pavlu zelo hvaležen, če mu pošlje številki 3/4 in 7/8,

ki sta se najverjetneje izgubili med pošiljanjem. Piše, da živi »času primerno«

ter dela, kolikor je mogoče.


Stele se lepo zahvaljuje Pavlu za poslane zvezke Dúnantúli Szemle ter študijo

o Jáku, ki mu pride zelo prav. Pavla prosi, da če vidi Bogyáyja ali mu piše, naj

ga pozdravi. Stele dela naprej, čeprav je delo precej oteženo.

74 Deszö Csánky, madž. zgodovinar, znameniti diplomatik poznega 19. st –pripravil in uredil je

več izdaj srednjeveških listin.


78

2.17 FRANC ŠEBJANIČ

Slika 12: Franc Šebjanič75

Franc Šebjanič se je rodil v Murski Soboti 30. 11. 1920. Umrl je 26. 10. 1984.

Bil je publicist in kulturni delavec. Objavljal je kulturnozgodovinske spise in

razprave o protestantizmu v Prekmurju, spise o slovensko madžarskih stikih,

položaju Slovencev na Madžarskem in šolstvu v Prekmurju.76

1. Murska Sobota, 27. II. 1941 (pismo)

Šebjanič se opravičuje Pavlu, da se oglaša tako pozno. Poleg pisma pošilja

Pavlu izrezek iz Jutra, kjer je bil 21. II. 1941 objavljen Šebjaničev pogovor s

Pavlom. Če želi Pavel imeti celotno Jutro, mu ga pošlje ob priliki. Šebjanič je

objavil še razgovor s Csukom v Jutru ter razgovor s prekmurskim rojakom

Vrečičem v Večerniku. Šebjanič je Prekmurskemu muzejskemu društvu

pojasnil Pavlovo željo, da bi postal naročnik Dunántuli szemle. Uprava

Ljubljanskega zvona je obljubila Šebjaniču, da bodo pošiljali Pavlu revijo

zastonj, začenši z novo številko, ki pa še ni izšla. Z enako prošnjo se bo

Šebjanič obrnil še na ostale revije, da bi pošiljale Pavlu zastonjske izvode.

Šebjanič še ni uspel zbrati zadev, ki zanimajo Pavla, vendar mu jih zagotovo

75 Franc Mesarič, Razširitev v likovne prihodnosti, Večer, št. 173, Maribor 28. 7. 1967, str. 16. 76 ES, zv. 13, geslo: Šebjanič Franc, Ljubljana 1999, str. 11.


79

pošlje. Tiskovni ataše v Budimpešti je obljubil, da bodo Pavlu kadarkoli na

razpolago diapozitivi jugoslovanskih krajev, če jih bo rabil za predavanja o

Jugoslaviji. Šebjanič je zelo zadovoljen s svojim potovanjem po Madžarski,

omenja tudi madžarsko gostoljubnost. Tako se je z lepimi vtisi vrnil v drugi

polovici januarja preko Beograda v Ljubljano. Sedaj je nekaj dni doma v

Prekmurju na počitnicah. Sporoča Pavlu, da z Vratušo še ni mogel govoriti,

ker je na orožnih vajah. Pavla Prosi, da bi mu poslal novo številko Dunántuli

szemle. Prosi tudi za naprej, da bi mu pošiljali to revijo v zameno za kako

drugo slovensko ali proti plačilu naročnine. V pričakovanju odgovora

pozdravlja Pavla in vso družino. Pripisuje, da je tega dne Slovenec objavil

Pavlovo sliko v zvezi s člankom o kulturnih odnosih z Madžari.

2.18 IVAN ŠIFTAR

Slika 13: Ivan Šiftar77

77 Šiftarjev zbornik, Maribor 2001, naslovna stran.


80

Ivan (Vanek) Šiftar se je rodil na Petanjcih 26. 5. 1919. Bil je pravnik, kulturni in

politični delavec. Predaval je ustavno in delovno pravo na Višji pravni šoli v

Mariboru pa tudi na mariborskem oddelku ljubljanske TEOF in Fakulteti za

politične vede v Zagrebu. Leta 1983 mu je Univerza v Mariboru podelila naziv

zaslužni profesor.78

1. Petanjci, okrog leta 1943 (pismo)79

Šiftar piše Pavlu, da ga osebno ne pozna ampak le po reviji, ki jo je Pavel

pošiljal v zameno za Mladega Prekmurca, katerega urednik je bil Šiftar. Piše o

svojih težavah in težavah večine akademikov, ki so brez prave zaposlitve.

Pravi, da študirati ne morejo, ker nimajo denarja. Podpore pa nima vsak in so

malenkostne. Tako je tudi z njim, denarja nima, da bi študiral, ne službe, da bi

od nje živel. Majhen košček zemlje, na katerem lahko ostane doma, ne more

vseh preživeti. Prosi Pavla za pomoč, če je mogoče, da mu da kak nasvet, kje

naj zaprosi za službo. V državno službo noče, ker ga ne marajo zaradi

Mladega Prekmurca. Najbolj bi mu ugajalo delo v knjižnici, tiskarni ali večji

trgovini s knjigami. Ne bi pa se branil iti tudi kam na veleposestvo. Šiftar je

končal gimnazijo z »veliko maturo« in dve leti na univerzi kot jurist. Obvlada

toliko madžarščine, da se lahko pogovori, piše in razume. Opravičuje se

Pavlu, da mu piše pismo v slovenščini, ker se v njej lažje izrazi in ve, da jo

Pavel dobro razume. Sporoča mu, da pravkar bere njegov prevod Na klancu. S

prošnjo po pomoči in nasvetu se obrača na Pavla ter ga lepo pozdravlja.

78 ES, zv. 13, geslo: Šiftar Ivan (Vanek), Ljubljana 1999, str. 35. 79 Glej prilogo D.


81

2.19 IVAN ŠKAFAR

Slika 14: Ivan Škafar80

Ivan Škafar se je rodil v Beltincih 6. 5. 1912 . Umrl je v Radljah ob Dravi 15. 2.

1983. Bil je duhovnik in zgodovinar. V duhovnika je bil posvečen 7. julija 1935.

kot kaplan je služboval v Prevaljah in pri Sv. Juriju ob Taboru. Opravljal je službo

izseljenskega duhovnika za prekmurske sezonske delavce v Vojvodini in severni

Nemčiji. Nato je prevzel kaplansko službo v Slovenskih Konjicah. Aprila 1941 so

ga Nemci prijeli in zaprli, Med vojno je kaplanoval v župnijah somboteljske

župnije. potem se je vrnil v Slovenske Konjice. leta 1959 je postal župnijski

upravitelj in dekan v Radljah ob Dravi.Že leta 1937 je izdal knjižico Družba sv.

80 NŠAM, Kartoteke duhovnikov, Ivan Škafar.


82

Mohorja in slovenska krajina. Objavljal je članke o politični in cerkveni

zgodovini ter osebnostih Prekmurja.81


Škafar sporoča Pavlu, da je prejel 3 zavitke knjig, ki jih je dostavil naprej v

Ljubljano za dr. Neubauerja. Škafar je pisal Neubauerju, naj pri njem potrdi

prejem knjig. Romarji so zadovoljni s kongresom. Škafar upa, da je ta kongres

in prijaznost meščanov izboljšala naše stike s sosednjimi Madžari. Škafar

svetuje Pavlu, da če je mogoče, bi naj pisal kaj o udeležbi Slovencev na tem

kongresu na Madžarskem.

2. Karakó, 3. XII. 1942 (dopisnica)

Pavlu sporoča, da je prejel razpravo. Zahvaljuje se mu za to lepo presenečenje.

Škafar je pregledal že vse letnike Pavlove revije. Meni, da je res posebna.

Pozdravlja Pavla in se priporoča v molitev.

2.20 JOSIP ŠKALEC


razvidno da je ravnatelj.

1. Veržej, 23. I. 1931 (pismo)

Škalec piše Pavlu, da ga je prejšnje leto avgusta iskal na njegovem domu,

vendar je bil Pavel ravno takrat v Jugoslaviji. Pavel je obljubil Škalcu, da bo

nekaj zbral za prirodoslovno zbirko. Pavla prosi, če ima kaj pripravljeno, naj

ga obvesti, da pride to iskat. Ker je Škalec kot ravnatelj zelo zaposlen, Pavla

prosi, naj ga obvesti nekoliko prej. Zelo bo hvaležen Pavlu, če lahko kaj

priskrbi. Opravičuje se za »nadlegovanje«. Piše, da mora izkoristiti priliko,

kajti ko mu preteče potni list, bo težko dobil dovoljenje za prestop meje.

81 ES, zv. 13, geslo: Škafar Ivan, Ljubljana 1999, str. 41.


83

2.21 JANKO ŠLEBINGER

Slika 15: Janko Šlebinger82

Janko Šlebinger se je rodil na Ledinku 19. 10. 1876. Bil je bibliograf,

leksikograf, urednik in literarni zgodovinar. Študiral je slavistiko in

germanistiko na dunajski univerzi. Literarnozgodovinsko je obravnaval

slovensko književnost od 17. stol. naprej. Objavljal je arhivske vire in literarne

korespondence. Predvsem se je posvečal bibliografiji. Bil je ravnatelj osrednje

slovenske narodne knjižnice. Zavedal se je pomena nabavljanja novih knjig.

Napisal je veliko krajših in daljših bibliografij domačih in tujih pisateljev,

pedagogov in drugih kulturnih delavcev. Objavljal je ocene in poročila o

knjigah. izdal je učbenik za samouke Nemščina brez učitelja, I. nemška

slovnica za samouke. Umrl je v Gornji Radgoni 3. 2. 1951.83


Šlebinger sporoča Pavlu, da mu je Giontini izročil Pavlov dopis, ker Giontini

ni sam kupec starejših kajkavskih knjig, ampak se za njih zanima on. Sporoča 82 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/4/43/Pp06942.jpg/200px-Pp06942.jpg 83 ES, zv. 13, geslo: Šlebinger Janko, Ljubljana 1999, str. 62.


84

mu oceno cen kajkavskih knjig, katerih spisek je poslal Pavel. Za vsako zbirko

oz. knjigo sporoča Pavlu svojo oceno njene vrednosti. Pavel naj ga obvesti, če

se mu zdi Šlebingerjeva ponudba sprejemljiva. Hvaležen bi bil, če bi Pavel

počakal s prodajo do junija 1924, ko pride Šlebinger v Gornjo Radgono na

počitnice. Takrat bi si osebno ogledal knjige in določil primerne cene.

Giontini je knjige ocenil za več kot polovico manj vredne.

2.22 MATEJ ŠTRAKEL

Matej Štrakel se je rodil 1. septembra 1866 pri Svetem Križu pri Ljutomeru. V

duhovnika je bil posvečen 25. julija 1890. Kaplanoval je v Gornji Radgoni, v Sv.

Iliju v Slovenskih goricah, nato v Mariboru. Bil je komorni vikar in kasneje tudi

uradnik v škofijski pisarni. leta 1903 je prevzel župnijo Sveti Peter pri Mariboru,

ki jo je vodil 25 let. vzorno je vodil domačo posojilnico in bil naklonjen

katoliškim organizacijam. Umrl je 21. 10. 1928.84

1. Sveti Peter pri Mariboru, ok. leta 1917-18 (dopisnica)

Štrakel sporoča Pavlu, da ima naročene tri časnike. Dobil je pohvalo od

Klekla, ker mu je poslal v podporo 22 kron. Pavlu piše, da se na pesmi nič ne

razume, zato ga ne bo mogel »kritikovati«. Spodbuja ga, da naj le piše v

madžarske časopise, ki so zelo lepo urejeni. Tako, da jih Slovenci občudujejo.

Pošilja Pavlu fotografijo velikega zvona, ki je padel na tla.

84 NŠAM, Kartoteke duhovnikov, Matej Štrakel


85

2.23 EDE FERENC TÖRNAR

Ede Ferenc Törnar je bil rojen 8. 9. 1892 v Turnišču. Najprej se je učil za

čevljarja, pozneje postal redovnik, salezijanec. Šolal se je v Torinu in Krakovu.

Fakulteto je končal v Budimpešti. Diplomiral je iz grškega in latinskega jezika.

Promoviral je iz filozofije. Leta 1942 je bil imenovan za ravnatelja

murskosoboške gimnazije. Nato je služboval na gimnaziji v Sombotelu. Bil je

okrajni inšpektor grškega in italijanskega jezika ter večkratni predsednik

maturitetnih komisij. Umrl je 31. 5. 1967.85


Törnar pošilja Pavlu dve knjigi, ki jih je kupil za dekana Jeriča. Prosi, naj Jerič

plača njegovim staršem knjige v dinaraj. Če bo Pavel potreboval te dinarje,

naj mu potem plača v septembru, ko pride nazaj. Törnar pošilja Jeriču še eno

knjigo v svojem imenu, za kar prosi Pavla, naj bo tako dober in mu tudi to

izroči. Pavla sprašuje, če je dokončal danes tam, kamor ga je on odpeljal.


Pavlu piše, naj mu ne zameri, ker mu pošilja nazaj njegovo delo. Piše, da ne

sme biti jezen ter da se naj obrne na nekoga, ki ve več kot on.

85 Suzana Guoth, Prekmurci v Železni županiji dr. Törnar Ferenc Ede, Porabje, let. 16, št. 28, Monošter 13. 7. 2006, str. 4.


86

2.24 ANTON VRATUŠA

Slika 16: Anton Vratuša86

Anton Vratuša je rojen na Dolnjih Slavečih 21. 2. 1915. Bil je politik in slavist.

Po letu 1945 opravljal številne dolžnosti v organih federacije in v Sloveniji.

Državni podsekretar in šef kabineta podpredsednika Zveznega izvršnega sveta

Edvarda Kardelja (1953–1965). Direktor Inštituta za družbene vede v Beogradu

(1965–1967), Ambasador, stalni predstavnik SFRJ pri Organizaciji združenih

narodov v New Yorku (1967–69). Namestnik zveznega sekretarja za zunanje

zadeve (1969–71), podpredsednik zveznega izvršnega sveta (1971–78),

predsednik Izvršnega sveta skupščine SRS (1978–80), predsednik zveznega zbora

skupščine SFRJ (1982). Redni profesor na Visoki politični šoli (1956–67) in na

Univerzi v Beogradu od 1969, ter na Univerzi v Ljubljani od 1974. Bil je

podpredsednik predsedstva Zveze združenj za družbene vede Jugoslavije in član

sveta Mednarodnega združenja za politične vede (IPSA), Član upravnega odbora

inštituta OZN za raziskovanje in izobraževanje (UNITAR) (1969–1990). Objavil

86 http://www.sazu.si/images/member-12.jpg


87

preko tristopetdeset razprav in člankov. Njegovi prispevki izhajajo v domačih in

tujih znanstvenih in strokovnih časopisih.87


Vratuša piše Pavlu, da bi mu naj odkrito povedal, če ima kaj proti njemu, ne

pa da ga obrekuje za njegovim hrbtom. Vratuša je med »Malo mešo« postal

potrjen v svojem mnenju, ki ga je o Pavlu izrekel ob prekmurskem tednu.

2.25 STANKO VURNIK

Slika 17: Stanko Vurnik88

Stanko Vurnik se je rodil v Šentvidu pri Stični 11. 4. 1898 – Ljubljana, 23. 3.

1932) umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog. Njegovo raziskovanje

ljudske kulture je temeljnega pomena glede znanstvene metode in nekaterih

87 ES, zv. 14, geslo:Vratuša Anton, Ljubljana 2000, str. 404, 405. 88 Vilko Novak, Raziskovalci slovenskega življenja (dalje: Raziskovalci slovenskega življenja),

Ljubljana 1986, str. 309.


88

raziskovalnih področij. Zahteval je ustanovitev muzikološke stolice v

Ljubljani.89

1. Ljubljana, 9. V. 1931 (pismo)

Vurnik Pavlu sporoča, da je dobil za nalogo, da za Etnologa priskrbi popis

slovenskih skrinj. Pavla lepo prosi za pomoč pri popisu prekmurskih in

porabskih. » Rabil bi opise, nomenklaturo, nazive tehnik in konstruktivnega

dela, tehniko poslikanja, vrezovanja ali vžganja ornamentike, pomen

simbolov, običaje in vraže s tem v zvezi.« Vurnika zelo zanimajo poslikave,

ki jih Pavel omenja v svojem članku Odprta ognjišča. Pavla prosi, da sporoči,

kaj misli o tej stvari.

2.26 V. WALL


Kratek odgovor na neko Pavlovo prošnjo, želje za zdravje in pozdravi.

2.27 JOSIP ŽONTAR

Josip Žontar se je rodil v Jesenicah 23. 5. 1895. Umrl je v Kranju 24. 4. 1982. Bil

je zgodovinar. Napisal Zgodovino mesta Kranja, ki velja za najboljši zgodovinski

opis slovenskega mesta. Pomembne so njegove obravnave nekaterih

srednjeveških pravnih institucij in nastanka nekaterih pravnih norm.90

89 ES, zv. 14, geslo: Vurnik Stanko, Ljubljana 2000, str. 404, 405. 90 ES, zv. 15, geslo: Žontar Josip, Ljubljana 2001, str. 375.


89

1. Kranj, 8. IX. 1934 (pismo)

Žontar piše, da je slišal in bral veliko o Pavlovem vsestranskem znanstvenem

in literarnem delu. Žontar že dolga leta proučuje jugoslovansko pravno,

gospodarsko in socialno zgodovino. Pri tem je opazil, da imajo hrvaška,

bosanska ter posebej slovenska pravna in gospodarska zgodovina veliko stikov

z razvojem na Madžarskem. V madžarskih arhivih je veliko gradiva za naše

kraje. Žontar bi si rad glavna dela, ki bi prišla v poštev, nabavil. Pavla prosi, če

bi mu lahko nabavil kako bibliografijo strokovnih knjig iz pravne, gospodarske

in socialne zgodovine Madžarske. Zanima ga predvsem trgovinska zgodovina.

Žontar se je zavezal, da bo proučil to področje madžarske zgodovine, kajti brez

tega je poznavanje te zgodovine nepopolno. Pavlu se že vnaprej iskreno

zahvaljuje za uslugo.


90

2.28 NIKO ŽUPANIČ

Slika 18: Niko Županič91

Niko Županič se je rodil v Gribljah 1. 12. 1876. Umrl je v Ljubljani 11. 9. 1961.

Bil je politik, etnolog in prvi slovenski antropolog. Posvečal se je raziskovanju

antropološke, etnične in zgodovinske preteklosti Balkanskega polotoka. Bil je

prvi direktor etnografskega muzeja v Ljubljani. Slovenski Biografski Leksikon,

knjiga 4, Ljubljana 1980-1991, str.1025.

91 Raziskovalci slovenskega življenja, str. 298.


91


Zupanič sporoča Pavlu, da kmalu izide Etnolog, v katerem bodo objavili tudi

Pavlovo razpravo Odprta ognjišča v hišah rabskih Slovencev. Pavlu se lepo

zahvaljujejo in se priporočajo, da bo nadalje naklonjen Etnologu. Prevod in

korekture članka je napisal Vilko Novak ter naredil izvleček za francoski

resume. Pavla prosi, naj jim sporoči, kako mu naj pošljejo honorar in če želi

več kot 25 separatov.


92

3 PRILOGE

PRILOGA A


93


94

Volt ezelőtt is 1929 óta levelezés a Nyilttüzh … fordolájánal kapcsolatban V.

Ez a bevezető mondat es levelemre nital!

Ljubljana, dne 28. IV. 1930

Velecenjeni gospod profesor!

Komaj zdaj, gda san se povrno s počitnic, sem tü najšeo knjigo, ki ste mi jo

poslali. Za nekolko dni Vam jo pošlem; lepa hvala za prijaznost! G. dr. Šlebinger

ima separatni odtisk Melichove bibliografije in tüdi slovenski prevod. Moja žela i

namen je , da pridem v leti k Vam, da pridobim, kelko bo le mogoče. Rad bi šo

tüdi v Pešt, pa duže bi se pomüdo v slovenski vesnicaj pri Rabi. Prosim pa, da mi

naznanite, gda bo Vam najbole prav, da bi prišeo.

Na gradivo o Mikloši Küzmiči v sombateljski bibliotekaj sem tüdi jaz mislo,

opozorjeni po Géfinovoj Zgodovini. To bo jako dobro, či objavite.

Dale Vam naznanjam, da je Vaša razprava v Etnologi vendar že endauk

tiskana. Zaistino sem bio veseli, gda sem dnes tao zvedo. Ne je bilao mogoče

inači, kak da izide v 2 (številkaj) snopičaj. Prvi je že dotiskani, drüjgi pa do junija

izide. G. dr. Vurnik, kustos Etnografskega muzeja, Vas prosi, da ne zameriti

zavolo klišejov; do junija je gotovo dobite. Prle so ne dobili od države subvencije,

pa so ne mogli tiskati. V. mi je naročo, naj Vas opitan, kelko zahtevate za ponatis

razprave. On bi bio jako veseli, če bi mogli kaj napisati o narodni nošaj, običajaj

itd. rabski Slovencov. Zgučala sva si, da bom jaz skušal zapisati običaje i vraže

(Volksglaube). On bi tüdi rad šo prek, da bi fotografiral lüdsko nošo, hiše, delao

tlorise itd. Ali bi bilo to mogoče? Ne bi bilo nikših zaprek pa neprilik? Bodite tak

dobri, pa nam ob priliki o tom napišite svoje mišlenje pa nasvete. S samimi

prošnjami Vas nadlegüjemo – pa ka si znamo! Veseli smo, da bár nikakoga


95

imamo, na keroga se lejko obrnémo. Jaz trdno vüpam, da bo to naše sodelüvanje

rodilo mnogo dobrega v korist našoj do zdaj skoro zapüščenoj krajini.

Z g. bratom sem ešče nej gučo; te dni ga nakanim obiskati.

Mislim, da sem Vam za zdaj dosta vsega povedao; vej sem že težko čakao, da

bi prišeo z Vami v zvezo. Ali naskori kaj pripravite iz našega narečja, da bom

meo kaj dela?

Če imate kakšne želé, ki bi Vam je lejko spuno, iz srca rad včinim.

Do videnja Vas srčno pozdravlam

vdani

Vilko Novak

Ljubljana

Resljeva c. 27

Ps. Dobo sem v roke brošuro Szalóky – Mesterházy: Kuzmič István. –

Melich: Ujabb adalékok – in Szláv jöv. Eredetéröl

Ima drž. biblioteka v Lj.


96

PRILOGA B


97

Nagyo.

Dr. Pável Ágoston

egyet. tamár us.

Szombathely

Szt. Imre-u 5. oz.

Dragi, zaradi bolezni Ti morem šele zdaj najpresrčneje čestitati k docenturi! In k

novemu Cankarju! Hvala za obe zadnji karti; slednja je prišla že v 3 dneh. Ostaneš

v Sz.? Ali sem Te že prosil Tvoj koncept o rabskih jedilih? Vsaj v počitnicah bi ga

rad rabil. Pošljem TI tudi, kar so o Tebi tu pisali v Jutru in Slov. Zdaj že jaz lejko

v penzijo iden, tak san je navado pisati od tébe … Zanima me, kaj in kdaj boš

predaval! Ali kaj rabiš? Piši! Mnogo zdravja in uspeha Ti želi tvoj pobratin

Kranj, 7. 3. 1941 Vilko


98

PRILOGA C


99

Nagyoágos

Dr. Pável Ágoston

egyetemi tamár usnak

Szombathely

Szt. Imre u. 5. oz.

Velecenjeni g. doktor!

Fotografije od stare cerkve sem od g. dr. Bogyai-ja prejel. Za čuda so jasne in

točne. Marsikaj sem iz fotografij razbral, kar na steni nisem mogel. Sem se g. dr.

Bagyai-ju že zahvalil. Slike sem shranil v arhivu.

Lukač bednja noče dati, ker ga hoče ohraniti kot družinski spomin.

Prav lepo pozdravljam Vas in celo Vašo družino.

Bantornya, 1944. X. 2. Jerič Ivan


100

PRILOGA D


101

Spoštovani gospod profesor!

Ne vem s kakšnimi občutki boste brali to moje pismo; res je, da Vas osebno ne

poznam, ampak le po reviji, ki ste nam jo pošiljali v zameno za »Mladega

Prekmurca«, katerega urednik sem bil.

Kakor veste nas je večina akademikov brez prave zaposlitve – študirati ne

moremo, ker nimamo denarja in podpore pa niso vsakemu namenjene, pa so tudi

malenkostne. Tako je z mano; denarja nimam, da bi študiral, ne službe, da bi od

nje živel; preostane mi še samo, da ostanem doma na majhnem koščku zemlje, ki

nas vseh ne more vzdrževati. Iz vsega navedenega že lahko sklepate, da Vas

hočem prositi pomoči. Ako je mogoče, mi, prosim Vas dajte nasvet, kje naj

zaprosim za kako službo – državno ne maram – me pač neradi vidijo zaradi »Ml.

Prekmurca«. Med vsemi poklici bi mi najbolj ugajalo mesto v kaki knjižnici,

tiskarni ali večji trgovini s knjigami, nikakor pa se ne bi branil iti kam na kakšno

veleposestvo. Dovršil sem gimnazijo z veliko maturo in dve leti univerzi kot jurist

(jógasz). Toliko madžarščine že obvladam, da se lahko pogovorim, pišem in

razumem, da pa Vam pišem v slovenščini, ne pa v madžarščini, mi oprostite; kajti

lažje se izrazim slovenski in vem, da jo Vi dobro razumete, saj zdaj berem Vaš

prevod Cankarja »Na klancu – Á Szégénysoron«.

Z iskreno prošnjo se obračam k Vam ter prosim Vas, ako boste mogoči, mi

odgovorite.

Vas pozdravlja Vam vdani

Siftár Iván,

Szécsénykut 29

Csendlak


102

4 SKLEPI

V 159. pismih dopisovalcev Avgusta Pavla se prepletajo raznovrstne teme. Tako v

njih najdemo poleg strokovnih vprašanj in mnenj tudi čisto zasebne zadeve.

Večina pisem, to je 86 je Novakovih v njih je govora predvsem o literarnih temah,

prevajanju iz madžarščine v slovenščino in obratno ter ostale teme, tudi čisto

zasebne. Ostalih 73 pisem pa je od raznih dopisovalcev, ki se na Pavla obračajo z

raznimi prošnjami, vprašanji, mnenji in drugim.

Z metodo sintetičnega povzemanja mnogih vsebin, razdeljenih na posamična

znanstvena in druga področja dejavnosti dopisovalcev in predvsem Avgusta

Pavla, bodo prej predstavljene enote obdelane korespondence zaživele v

razumljivejši obliki.

4.1 SLAVISTIKA OBČE

Novaku in Ramovšu se je zdelo dotedanje Pavlovo lingvistično delo zelo dobro,

zato sta ga prosila, naj bi še kaj napiše. Novak je pisal Pavlu, da bo pripravil nekaj

o slovenski moderni literaturi, kar naj bi nato Pavel objavil na Madžarskem.

Novak je izdelal pri dr. Ramovšu diplomsko nalogo z naslovom Glavne

značilnosti Prekmurskega dialekta.

Izšel je zbornik Glasoslovje, ki je imel Pavlov uvod. Murko je o Pavlovem

glasoslovju objavil članek v Ljubljanskem zvonu.

4.2 HUNGARISTIKA

Novak je bil mnenja, da je bila tedaj madžarska literatura v Sloveniji popolnoma

neznana, in si je zato dopisoval s Pavlom, kaj ukreniti glede tega. Tako je prosil

Pavla, da bi napisal pregled madžarske literature od začetka 20. stol. do konca 1.

svetovne vojne. Naši časopisi začenjajo v tem času dobivati zamenjave z

madžarskimi. Pavel je v imenu uredništva Dom in svet prosil za zameno pri

madžarskih časopisih Nyugat in Pásztortüz.


103

Novak je prosil Pavla za Magyar irás. Zanimalo ga je, če bi Pavel v Vasi

Szemle objavil članek o slovensko-madžarskih zvezah. Prosil ga je tudi za Vigilio

in Élet.

Izvod Jernej szolgalegé je želela Jugoslovanska knjigarna. Prosili so tudi za

monografijo s slikami o slikarju Aba-Vilmósu Novàku.

Novak je napisal razpravo za Etnographio in prosil Pavla, da jo pregleda. Stele

je želel, da Novak napiše kaj o pisateljici Ani Kádar, zato je prosil Pavla za

pomoč.

Stele se je zahvalil Pavlu za študijo o cerkvi v Jáku in za poslane zvezke

Dúnantúli Szemle.

4.3 PREVODOSLOVJE, MODERNO SLOVENSKO LEPOSLOVJE

Novak in Pavel sta se trudila, da bi sosednja naroda spoznala najboljša dela svojih

sosedov, redno sta si izmenjevala informacije o tekočih izidih knjig. Prevajala sta

Novak iz madžarščine v slovenščino – tudi Pavlove pesmi! – in Pavel obratno. Za

Novine je Novak prevajal Ivanocyjeve Vázlatok a régmult.

Novak je Pavlu posredoval obljubljeni seznam dotedanjih prevodov

Cankarjevih del. Pavel je Novaku svetoval nekaj madžarskih del za prevajanje v

slovenščino, težava pa je bila, da jih tukajšnji uredniki niso poznali.

Novak je prosil Pavla, da naj zaprosi Zilahyja za dovoljenje glede prevajanja

njegovega romana in en izvod le-tega. Nato je z založbo Jugoslovanska knjiga

govoril o Zilahyju. Tam je izvedel, da romana Ujetniki ne morejo objaviti, ker so

v programu že imeli roman Urban, ki je vsebinsko prav tako bil iz vojne dobe.

Rade volje pa bi Jugoslovanska knjiga objavila kako drugo dobro madžarsko delo.

Založba Kalangya je bila pripravljena takoj založiti madžarski prevod Cankarja,

če bi Slovenci istočasno izdali kaj iz madžarske literature.

Prosil je tudi za kak dober spis, da bi ga prevedel v slovenščino. Novak je prosil

za Steleta Surányija in še eno ali dve knjigi, ki bi bili primerni za prevod. Prosil je

Pavla, naj bi posredoval za Surányijevo dovoljenje. Tudi za vse ostale novele je

želel dovoljenje za prevajanje.


104

Novak je Pavla prosil, naj izbere eno zelo dobro madžarsko nacionalno ali

religiozno pesem, da bi jo lahko prevedel.

Pavlu so vsi odsvetovali prevajanje Cankarjevega romana Na klancu. Bolj so

mu priporočali prevajanje Preglja, potem Finžgarja. Novak mu je še svetoval

Tavčarjevo Cvetje v jeseni. Glede prevodov je Novak svetoval Pavlu, da bi bilo

najbolje, da se skupaj odločita, kaj prevajati. Obljubil je, da mu bo priskrbel

Štrekljevo zbirko in Cankarjeve knjige, saj je tedaj izšel XI. zvezek Cankarjevih

zbranih spisov s Hlapcem Jernejem.

Finžgar je za prevajanje želel dobiti vsaj pet primerkov prevoda in nekaj

malega v denarju. Cankarjevi dediči so za prevajalsko dovoljenje zahtevali

precejšnjo vsoto denarja. Prevod Prerokovane je Finžgar dovolil brez honorarja,

zahteval je le 2 izvoda knjige, ko bo ta izšla. Na temelju pogodbe s Cankarjevimi

dediči je odbor Nove založbe dovolil Pavlu prevod brez honorarja.

Stele je prosil za prevod nagrobnega napisa znamenitega madžarskega

književnika Móra Jókaija. Prosil je tudi za prevodtega, kar piše Prijatel o

Levstiku. Za Hlapca Jerneja je priporočal Pavlu ilustratorja, vendar se je bal, da

brez honorarja ne bo šlo.

4.4 LITERARNA ZGODOVINA

Predvsem Novak in Pavel sta si veliko dopisovala o starejši literaturi.

Novak je bil mnenja, da bi bilo zelo dobro, če bi Pavel objavil gradivo o

Miklošu Küzmiču, ki se je nahajalo v somboteljskih knjižnicah.

Obvestil je Pavla, da se je našla knjiga Starišinstvo i zvačinstvo iz leta 1807.

Prav tako se je našel Red Zvelicsanstva iz leta 1747.

4.5 ZGODOVINA

Novak se je zanimal, ali bi kak Pavlov kolega vedel kaj o potresu v Panoniji okrog

leta 450 po Kr.


105

Za zgodovinarja Maučeca je Novak prosil literaturo o protestantizmu v

Prekmurju in za g. Milača literaturo o nemških nemešnjakih, o njihovem izvoru.

Prosil je tudi podatke o zgodovinarjih Mikoli, Mélichu in Ošlayu. O tretji

Géfinovi knjigi je napisal Novak oceno v ČZN.

Zgodovinarju Csánkyju je Stele poslal Monumenta I in knjigo o arhitekturi.

Žontar je proučeval jugoslovansko pravno, gospodarsko in socialno zgodovino.

V Madžarskih arhivih se je nahajalo veliko gradiva za naše kraje, zato je prosil

Pavla, če bi mu lahko nabavil kako bibliografijo strokovnih knjig iz pravne,

gospodarske in socialne zgodovine Madžarske.

V pismih sta omenjena tudi zgodovinarja Géfin in Payr92.

4.6 UMETNOSTNA ZGODOVINA

Beltinska grofica Mária Zichy je zelo podpirala madžarske umetnike in je dala

pobudo za izmenjavo madžarskih in jugoslovanskih umetnikov.

Novak je spraševal Pavla, če je poročal o slikarju Jakcu.

Jerič mu je sporočil, da je od Bogyayija dobil slike stare turniške cerkve. Slike

so bile jasne in točne, tako se da je iz njih lahko marsikaj razbral. Kovačič je

Pavlu poslal pismo, ki ga je poslal Jeriču, v katerem ga prosi, naj posreduje na

ljutomerski občini, da bi odstopili zgodovinskemu društvu sliko »Simon Pernat

gre nad Kruce«, katera je bila v mestni posvetovalnici. V imenu zgodovinskega

društva se je obrnil na Pavla v zvezi s pregledom umetnostnozgodovinske

literature, ki se nanaša na Goričko, zlasti na gotske cerkve v Gornji Lendavi, Sv.

Ana v Boreči in Sv. Nedelja v Gornjih Petrovcih. Prosili so Pavla, da bi jim

nabavil vse umetnostnozgodovinske publikacije o Goričkem, ki so do,tedaj izšle v

madžarskem jeziku.

Stele je urejal umetnostnozgodovinsko znanstveno revijo Monumenta artis

Slovenicae. Sporočal je Pavlu, da je v Mengšu pri Kamniku odkril freske iz srede

XV. stoletja, to je bil pomemben napredek za njegovo študijo o (srednjeveškem!)

92 Géfin in Payr sta bila madžarska zgodovinarja, specialista za starejšo cerkveno zgodovino in

zgodovino reformacije.


106

slikarstvu v Sloveniji, in da so bile fotografije, ki jih je naredil v cerkvi v

Velémerju, zelo uporabne.

4.7 ETNOLOGIJA

Novak je sporočil Pavlu, da je bila njegova razprava v Etnologu natisnjena.

Obljubil mu je, da dobi vsaj dva izvoda.

Etnološki seminar bo izdal almanah o Levstiku, kjer bo bibliografija vseh

omemb njegovega dela. Novak je prosil Pavla za prevod iz madžarščine o tem,

kar pravi Prijatelj o Levstiku.

Po smrti dr. Vurnika je glede Etnologa šlo vse narobe, saj niso našli ustrezne

osebe, ki bi znala vse voditi, kot je to opravljal dr. Vurnik. Novak obljublja Pavlu,

da bo posredoval v zvezi s pošiljanjem časopisa.

Glede Pavlovega članka o jedilih mu Novak sporoča, da ga ČZN rad sprejme.

Na radiu so na božič predvajali Novakovo predavanje o prekmurskih božičnih

običajih. Naslednjič bo govoril o rabskih Slovencih.

Novak je večkrat spodbujal Pavla, da bi mislil na lingvistično in etnografsko

gradivo za prekmurski zvezek ČZN.

Novak je obljubil Pavlu, da bo zbral vse, kar je mogoče o ljudski pripovedki

Kralj Matjaž. Pošilja mu poročila za Etnologa s prošnjo, da jih prevede. Pavla

prosi za kako dobro sliko stare hiše iz okolice Senika.

Vurnik je imel za nalogo za Etnologa popisati slovenske skrinje. Pavla je prosil

za pomoč pri popisu prekmurskih in porabskih. Zelo so ga zanimale poslikave, ki

jih je Pavel omenjal v svoji razpravi Odprta ognjišča.

Županič je sporočil Pavlu, da bo kmalu izšel Etnolog, v katerem bo Pavlova

razprava Odprta ognjišča v hišah rabskih Slovencev.

4.8 PUBLICISTIKA

Avgust Pavel je prejemal različne slovenske časopise, v nekaterih od njih je

objavljal tudi svoje članke. Tako je objavljal svoje članke v Časopisu za slovenski


107

jezik. Njegovo delo je bilo všeč tudi Ramovšu, ki ga je spodbujal k pisanju. Za

Časopis za zgodovino in narodopisje je napisal kratek referat o doprinosih k

domači zgodovini v Géfinovi knjigi. Pavel je pisal tudi za Slovenca, v katerem je

Novak naznanjal njegove razprave. Članke o madžarski literaturi je Pavel

objavljal v Domu in svetu in Modri ptici. Ti dve reviji sta njegove članke zelo rada

sprejeli. Za Dom in svet je Novak pripravljal prevode Pavlovih pesmi.

Glede pošiljanja Ljubljanskega zvona se je Novak pri uredništvu dogovoril, da

ga bodo pošiljali Pavlu na dom.

Pavel je bil naročen tudi na Čas. Novak mu je poslal nekaj novic, ki jih je

napisal v velikonočni prilogi Novin.

Novak je prosil Pavla, da bi posredoval pri uredništvih časopisov za zamenjavo

s slovenskimi časopisi, tako je Ženski svet želel zamenjavo s kakim dobrim

madžarskim ženskim mesečnikom, Čas zamenjavo z Magyar Kúerturo, Časopis

za zgodovino je želel v zameno Zolija Sab, Vigilio v zameno za Dom in svet.

Pavlu je sporočil, da namerava narediti popis vsega, kar je kdaj pisalo o

Madžarih v Sl. Vigilii in Tam.

Zagrebški dnevnik Obzor je objavil kritiko o Pavlovem delu, ki mu jo je

Novak poslal.

Namesto ustavljenega Doma in sveta je začel izhajati bolj aktualen politično-

socialni in leposlovni list Dejanje.

4.9 INFORMACIJE, MNENJA, VPRAŠANJA, PROŠNJE, ČESTITKE,

ZAHVALE IN DRUGO NA AVGUSTA PAVLA

Velika večina Pavlovih korespondentov se je nanj obračala z raznimi

informacijami in prošnjami. Obveščali so ga tudi o raznih dogodkih iz pokrajine

ob Muri in zasebnih zadevah.

Tako je Novak obveščal Pavla, da bi ga rad obiskal, ko bi mu najbolj ustrezalo.

Spraševal ga je o njegovih načrtih, če namerava pripraviti kaj z prekmurskega

narečja. Sporočal mu je cene Cankarjevih knjig. Novak bi objavil prevode

Pavlovih pesmi. Spraševal ga je za mnenje glede članka o slovenski literaturi, ki


108

ga je želel napisal za Madžare. Za prevajanje je Novak prosil madžarsko novelo iz

novejše dobe.

Spraševal je Pavla, če pozna delo Kraljica Estera, ki ga je v slovenščino

prevedel urednik Novin ter soboški kaplan Kolenc. Zanimalo ga je, če je Pavel

redno dobival slovenske časopise. Večkrat mu je pošiljal kake članke iz

slovenskih časopisov in spraševal, ali jih je dobil.

Sporočal mu je, da so v začetku leta 1931 ob Rabi zaplenili vse Kalendare in

Marijine liste. V zvezi s tem je prosil, naj bi se Pavel pozanimal glede zaplenjanja

slovenskih listov na Madžarskem.

Informiral ga je o knjigah, ki mu jih je poslal. Poslal mu je sliko in članek o

pokojnem dr. Vurniku. Obveščal ga je, da je Stele ponovno postal urednik Doma

in sveta.

Sporočal mu je, da pripravlja razstavo prekmurskega tiska Spraševal je Pavla,

če pozna delo Kraljica Estera, ki ga je v slovenščino prevedel urednik Novin ter

soboški kaplan Kolenc.. Pavlu priporoča, naj napiše kak pregled o kulturnih

revijah, stanju sociologije in podobno. Pavla prosi, naj ga obvešča o svojih

objavah in jih po možnosti pošilja.

Zanimal se je za Pavlovo zdravje, izdajo pesmi in če se mu je posrečilo dobiti

biografije, za katere je prosil. Sporočal mu je, da je najavil objavo njegovih pesmi

v Slovencu in upal, da bo kaj naročnikov, hkrati ga je zanimalo kako napreduje s

slovnico. Obveščal ga je, da je diplomiral ter da ima zdaj čas za prevajanje. Prosil

ga je, naj bi posredoval pri madžarskih založbah, da bi poslale v recenzijo dobra

dela. To bi bila Novakova stalna rubrika v Dom in svet. Zanimalo ga je, če je

Pavel prebral njegove prevode iz madžarske lirike.

Pavlu je sporočal, kje se nahaja, da je vedel, kam naj mu piše za načrtovanje

njunih srečanj. Sporočal mu je, da je trenutno rešen vojaščine in da bo v Ljubljani

oddal prošnjo za službo. Obvestil ga je, da je dobil službo na zasebni uršulinski

gimnaziji v Mariboru.

Pavla je prosil za njegovo razpravo. Zelo si je želel v miru predelati vse

Pavlove razprave. Zanimalo ga je, če bi bilo mogoče na Madžarskem objaviti

razpravo o slovenski novejši literaturi. Novak je pripravljal pregled vsega, kar je


109

bilo kdaj napisanega o Madžarih v naših časopisih in je spraševal Pavla, ali bi se

to dalo objaviti v kakem njihovem časopisu. Novak je pisal, da bo izdal

Prekmurske pisatelje z uvodom in izbranimi teksti. Pavla je prosil, naj mu priskrbi

fotografijo naslovne strani Abecedarium Szlowenszko in prepis vsaj ene strani.

Sproti je obveščal Pavla, kako je potekala prodaja njegovih knjig ter mu

pošiljal denar, ki ga je dobil od prodaje knjig.

Obvestil je Pavla, da je izšla Slovenska sodobna lirika. Vprašal ga je, ali naj

mu kupi zvezek Prekmurske narodne pravljice in ali je mogoče dobiti kakšno

dobro kratko madžarsko literarno zgodovino.

Prosil ga je, naj ob prihodu prinese knjige. Zanimalo ga je, če je morda kje

našel original pesmi Luize Pesjakove. Spraševal je, če je morda dobil karto s

vprašanjem glede ženitovanjske knjige in če je morda že kaj našel.

Zanimalo ga je, ali mu je Pavel hranil Vasi Szemle. Prosil je, naj pri Géfinu

poišče, kdo je bil leta 1813 iz naših krajev tam v semenišču. Spraševal je, ali je

možno, da bi kdo izpisal iz Leksikona imena slovenskih krajev okoli Monoštra ter

število njihovih prebivalcev. Prosil ga je za pomoč pri pripravi članka o današnji

Madžarski. Spraševal ga je o katoliških založniških knjigah, katoliških revijah,

kulturnih ustanovah in drugem, o čemer bi se mu zdelo primerno, da bi Novak

poročal. Prosil je za fotografijo Blatnega jezera ali katere druge Madžarske

znamenitosti.

Naročal mu je, naj misli na kak prispevek za glasilo prekmurskega muzejskega

društva. Svetoval mu je, da bi napisal kaj o narodnih pesmih.

Pavlu je sporočil, da mu je umrla žena. Žal mu je bilo, da sta bila tako daleč

narazen s Pavlom, saj mu je bilo v teh trenutkih še dražje Pavlovo prijateljstvo.

Sporočal je Pavlu, da bosta z Zelkom izdala knjižico Küzmič-Ivanocy, s kolegom

Novakom pa je pripravljal Čitanko za kmetijske šole. Obveščal ga je, da bo jeseni

izšla Novakova knjižica Slovenski psevdonimi, pripravljal pa je zvezek

Prekmurske knjižnice. Želel si je hiter izid, zato je prosil Pavla za njegov članek.

Obveščal ga je, da je Kontler v Novicah naredil celo afero o Pavlovem

prevodu in ga kritiziral. Novak je pisal Pavlu, da mu je pošteno »zasolil« odgovor.


110

Prosil je, da naj mu za Števanovce, Andovce in Gornji Senik izpiše, koliko

ljudi je takrat znalo madžarsko. Prosil je za naslov knjige o freskah v Prekmurju.

Prosil je tudi za pomoč pri iskanju članka Szlovén irodalom.

Obveščal ga je tudi o političnih dogodkih. Tako mu je pisal, da je najavljen

Koroščev obisk Madžarske. S tem bi se ustvaril trikotnik Italija-Madžarska-

Jugoslavija in prijateljska pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo.

Novak je nameraval organizirati prekmurski zvezek ČZN-ja, zato je prosil

Pavla, naj napiše kaj ali pa vsaj da kaj grobega gradiva za objavo. Novak je na

radiu predaval o Slovencih v tujih kulturah.

Novak je za Pavla pri profesorju Kidriču dobil njegovo izdajo Zoisove

korespondence. Novak je čestital Pavlu ob članstvu v Pen-u. Sporočil mu je, da

mu bo poslal, kar so o njem pisali v Jutru in Slovencu.

Pavla je opominjal, da ko bodo v Budimpešti govorili o čitankah, naj bi skušal

doseči, da bi bil tisk v gajici in naslov Slovenska čitanka ali kaj podobnega in ne

Vendska. Novak mu je pisal, da ga bo zelo veselilo, če bo prisoten pri njegovi

doktorski promociji. Tako je Novak prosil za pomoč pri zaključnem delu

disertacije. Novak je z Maučecem izdal brošuro o Porabju.

Pavla je več ljudi prosilo za pomoč pri iskanju službe. Tako je Novak prosil za

pomoč pri iskanju službe za kolega. Učiteljica Leopoldina Podobnik se je nanj

obračala s prošnjo za pomoč. Tudi Ivan Šiftar ga je prosil za pomoč pri iskanju

službe.

Balažicu je bilo žal, da v Sombotelu ni mogel priti v stik s Pavlom. Upal je, da

je Pavel dobil Kalendar srca Jezušovega in njegovo povest Na križpotji življenja.

Zanimalo ga je Pavlovo mnenje o povesti.

Derkač mu je opisoval svojo dolgo pot domov od Pavla ob koncu druge sv.

vojne in stanje po njej na Cankovi.

Flegar je vabil Pavla na novomašno slovestnost. Spraševal ga je, če je besedilo

na podobici pravilno zapisano.

Hribovšek je sporočal Pavlu, da ima precej veliko knjižnico, v kateri pa

pogreša Ogrske Slovence. Prosil ga je, da naj pogleda, če bi se kje dalo dobiti

kakšen molitvenik ali kaj drugega v staroslovenskem jeziku. Jerič se je


111

zahvaljeval za knjige Tihomirja Totha in prosil Pavla še za druge. Obenem se je

zahvaljeval za Pavlovo vabilo, naj ga obišče v Sombotelu.

Jour mu je sporočal, da komaj čaka, da mine vojaški rok in se vrne domov.

Sestra Leopoldina Koštric je pisala, da so že nekaj mesecev v turniški šoli, za

kar so bile Pavlu hvaležne in so se ga spominjale v molitvi. Hodile so iz razreda v

razred ter otrokom prevajale navodila, ki so jim jih učiteljice dajale v madžarščini.

Pavla so prosile, če bi jim lahko priskrbel kakšne slovenske knjige, predvsem

čitanke in zbirko računskih nalog.

Kovačič je pisal Pavlu, da mu dovoljuje uporabo spisa o Krucih. V zameno je

prosil en izvod Pavlovega spisa.

Kuhar mu je sporočal, da je pripravljen sodelovati na razstavi. Želel je izvedeti

več podrobnosti o organizaciji le-te.

Puntar je prosil za pomoč pri iskanju Türrove korespondence.

Ramovšu je bilo žal, da ga Pavel ni mogel najti, ker je poleti veliko potoval in

ga ni bilo doma.

Rudolf je prosil za biografijo ali temeljito študijo o Petöfiju, zanimala ga je

biografija Adyja. Prosil je, da bi mu Pavel posredoval kakšno znanstvo s kakim

zoologom. Sporočal mu je, da se je njegovo razumevanje madžarščine zelo

popravilo.

Stele je spraševal Pavla, na koga bi se lahko obrnil, da bi prišel v stik s

komisijo za ohranitev spomenikov. Voščil je Pavlu ob petdesetem rojstnem

dnevu.

Za profesorja Grivca je prosil čim več ilustriranega gradiva o Knezu Koclju.

Sporočal mu je, da je bil imenovan za profesorja umetnostne zgodovine na

ljubljanski univerzi. Čestital je Pavlu za zadnji prevod Cankarjevega dela.

Šebjanič je bil zelo zadovoljen s svojim potovanjem po Madžarski in njihovo

gostoljubnostjo. Prosil je Pavla, da bi mu poslal Dunántúli Szemle in tudi

nadaljnje številke v zameno za kako drugo slovensko revijo ali proti plačilu.

Škafar je svetoval Pavlu, naj bi napisal kaj o udeležbi Slovencev na kongresu

na Madžarskem. Sporočal mu je, da je prejel razpravo in se zahvalil za lepo

presenečenje. Glede Pavlove revije je menil, da je res posebna.


112

Škalec je pisal Pavlu, da ga je iskal na njegovem domu, vendar je bil Pavel

ravno takrat v Jugoslaviji. Pavel mu je obljubil, da bo zbral nekaj za njegovo

prirodoslovno zbirko, zato ga je spraševal, če je kaj pripravil zanj, da bi prišel

iskat.

Šlebinger mu je sporočal ocene cen kajkavskih knjig. Pavel naj bi ga obvestil,

če se mu zdi ponudba sprejemljiva.

Štrakel je spodbujal Pavla, naj piše v madžarske časopise, ki so lepo urejeni.

Obenem mu je poslal fotografijo velikega zvona iz Svetega Petra pri Mariboru, ki

je padel na tla.

Törnar mu je pisal, da mu je poslal dve knjigi, ki jih je kupil za Jeriča. Poslal

mu je še eno v svojem imenu in prosil Pavla, naj mu jih izroči. Pavlu je poslal

nazaj njegovo delo in mu priporočal, naj se obrne na nekoga, ki bolj pozna te

zadeve.

Vratuša je pisal Pavlu, da naj mu odkrito pove, če ima kaj proti njemu, ne pa

da ga je obrekoval za njegovim hrbtom.

Županič je spraševal Pavla, kako naj mu pošljejo honorar za njegov razpravo v

Etnologu. Tudi Novak mu je večkrat pisal zaradi honorarja za Pavlove članke.


113

5 VIRI IN LITERATURA

VIRI

Neobjavljeni viri:

Pokrajinski muzej Murska Sobota: Korespondenca Avgusta Pavla iz njegove

osebne zapuščine, 159 pisem in dopisnic.

Nadškofijski arhiv Maribor, kartoteke duhovnikov.

Internetni vir:

http://www.abc.takem.pl/sl/wiki/Branko_Rudolf.html (pridobljeno 25. 5. 2010)

http://castni.kamnik-perovo.si/stele/images/fs101.jpg (pridobljeno 25. 5. 2010)

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Pável_Ágoston_1911-ben.JPG

(pridobljeno 15. 3. 2010)

http://isjfr.zrc-sazu.si/files/Image/006-01.jpg (pridobljeno 25. 5. 2010)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Josip.Puntar.jpg (pridobljeno 25. 5. 2010)

http://www.donbosko.si/verzej/?q=node/42 (pridobljeno 25. 5. 2010)

http://www.o-fp.kr.edus.si/iearn/Legende/finzgar.gif (pridobljeno 25. 5. 2010)

LITERATURA

Baš Angelos, Etnolog, literarni zgodovinar in pedagog dr. Vilko Novak, Panonski

zbornik, Murska Sobota 1966.

Bogataj Janez, Študentom je bil več kot le profesor: Im memoriam, Etnolog, let.

13 (64), Ljubljana 2003.

Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987 – 2002.

Filo Jože, Pavlovi prevodi iz slovenske literature, zbornik Avgust Pavel, Maribor

2000.


114

Gradišnik Slavec Ingrid, »Delal sem za dve stroki in še za fakulteto«: Namesto

biografije, Kolesar s filozofske, Zbornik v počastitev 90-letnice prof. dr. Vilka

Novaka, Ljubljana 2000.

Guoth Suzana, Prekmurci v Železni županiji dr. Törnar Ferenc Ede, Porabje, let.

16, št. 28, Monošter 13. 7. 2006.

Jerič Ivan, Moji spomini, Murska Sobota 2000.

Jesenšek Marko, O jezikoslovnem delu Avgusta Pavla, Avgust Pavel, Maribor

2000.

Kozar Marija, Vilko Novak – ogrski Slovenec, Vestnik, let. 61, št. 17, Murska

Sobota 30. 4. 2009.

Kozar Marija, V spomin dr. Vilku Novaku (1909-2003), Slovenski koledar … :

letopis za slovensko narodnost na Madžarskem, Monošter 2004.

Kozar Marija, Življenje in delo Avgusta Pavla (s posebnim ozirom na njegovo

muzeološko delo), zbornik Avgust Pavel, Maribor 2003.

Kuzmič Franc, Ustvarjalnost Vilka Novaka, Vestnik, priloga Pen, Murska Sobota

30. 4. 2009.

Mesarič Franc, Razširitev v likovne prihodnosti, Večer, št. 173, Maribor 28. 7.

1967.

Mukič Franček in Kozar Marija, Slovensko Porabje, Celje 1982.

Novak Vilko, Avgust Pavel (1886-1946), Slavistična revija, Časopis za literarno

zgodovino in jezik, let. IX, Ljubljana 1956.

Novak Vilko, Spomini na dr. Avgusta Pavla I-VII, Vestnik, let. 52., št. 32-37, 10.

VIII. 2000 – 14. IX. 2000 in št. 39, 28. IX. 2000, Murska Sobota 2000.

Rituper Jožef, Sloveniji predstavil družbeno in duhovno kulturo Prekmurja,

Vestnik, priloga Pen, št. 33., Murska Sobota 30. 4. 2009.

Slovenski biografski leksikon, Ljubljana 1980-1991.

Smej Jožef, V spomin prof. dr. Vilku Novaku (1909-2003), Slavistična revija, let.

53/2005, št. 2, Ljubljana 2005.

Székely András Bertalan, Od Rabe do Mure, Monošter 1994.

Šebjanič Franc, Slovenska pisma madžarskega slavista Oskarja Asbótha, Murska

Sobota 1964.


115

Šiftar Vanek, Ob stoletnici dr. Avgusta Pavla 1886-1986, Časopis za zgodovino in

narodopisje, št. 1/1998, Maribor 1988.

Šiftarjev zbornik, Maribor 2001, naslovna stran.

Škofija Murska Sobota 2006 : zgodovinski oris krščanstva v Pomurju : almanah

ob ustanovitvi škofije Murska Sobota, Murska Sobota 2006.

Ulčnik Natalija, Začetki prekmurskega časopisja, Maribor 2009.

Documents

Diplomska naloga - Mateja popravljeno 2.6. · 2018. 8. 24. · Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Darku Frišu in somentorju doc. dr. Andreju Hozjanu za strokovno svetovanje,