Diplomska naloga Ribič Končna - Kopija€¦ · ZAHVALE Najprej se zahvaljujem izr. prof. dr. Darju Zuljanu za mentorstvo, nasvete in strokovno vodenje pri pisanju te diplomske naloge

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

KLEMENTINA RIBIČ

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

UVAJANJE OPTIČNIH PRIPOMOČKOV V VRTEC

Klementina Ribič

Koper 2017

Mentor: izr. prof. dr. Darjo Zuljan

ZAHVALE

Najprej se zahvaljujem izr. prof. dr. Darju Zuljanu za mentorstvo, nasvete in

strokovno vodenje pri pisanju te diplomske naloge.

Za sodelovanje se zahvaljujem vrtcu Prebold, posebno vzgojiteljici Marijani za

nasvete, strokovno mnenje in pomoč. Hvala otrokom, ki so sodelovali v dejavnostih in

tako pripomogli k zaključku empiričnega dela naloge.

Iskreno se zahvaljujem tudi celotni družini za podporo in spodbude.

Najlepša hvala tudi mojemu fantu Aljažu, za spodbudne besede, ljubezen in oporo

tudi v najtežjih trenutkih.

Nazadnje hvala tudi vsem drugim, ki so pripomogli k zaključku te diplomske

naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Klementina Ribič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Uvajanje optičnih pripomočkov v vrtec

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomski nalogi z naslovom Uvajanje optičnih pripomočkov v vrtec v

teoretičnem delu najprej obravnavamo razvoj otroka. Povzemamo razvoj govora,

čustveni, socialni, gibalni in spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu. Opisujemo, kako se

je zgodovina tehnologije začela in iz nje razvila veda ter se povezala s predšolsko

vzgojo preko Kurikuluma za vrtce. Podrobneje predstavljamo optične pripomočke: lupo,

daljnogled in stereolupo.

V drugem delu naloge zaradi primanjkljaja tehničnih dejavnosti predstavljamo tri

dejavnosti, s katerimi lahko otrokom približamo optične pripomočke in njihovo uporabo.

Namen naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima tehnika v predšolskem obdobju,

konkretno v dejavnostih, in raziskati, kako blizu so otrokom optični pripomočki lupa,

daljnogled in stereolupa. Zadali smo si dva cilja: otroci se seznanijo s preprostimi

optičnimi napravami, kot so lupa, daljnogled in stereolupa, in otroci se seznanjajo tudi s

postopkom uporabe lupe, daljnogleda in stereolupe in opazovanjem vsakdanjih

objektov z njihovo pomočjo.

Skozi dejavnosti smo ugotovili, da imajo otroci največje težave pri pravilni uporabi

pripomočkov. Zato smo se pri empiričnem delu diplomske naloge osredotočili na

raziskovanje, koliko otrok pravilno uporablja optične pripomočke po prvi demonstraciji

in seznanitvi s pripomočkom.

Ugotovili smo, da je demonstracija izjemno pomemben korak pri uvajanju optičnih

pripomočkov v vrtec. Otroci so velikokrat seznanjeni z napačnimi demonstracijami ali

pa so te prezapletene in nerazumljive. V tej diplomski nalogi smo dosegli oba cilja;

otroci so se seznanili z navedenimi optičnimi napravami ter s pravilnim postopkom

uporabe.

Ključne besede: tehnika, optični pripomočki, zgodnje otroštvo, otrok, vzgojitelji.

ABSTRACT

Introduction of optical accessories in the daycare

In the diploma thesis titled Introduction of optical accessories in the daycare, we

first, in the theoretical part, deal with the child development. We recapitulate speech

development, emotional, social, motor, and cognitive development in early childhood.

We describe how the history of technology began, how the science evolved and

connected with pre-school education through Curriculum for daycare. In detail, we

present optical accessories: magnifying glass, binoculars and stereo magnifying glass.

Due to lack of technical activities, in the second part of the thesis, we present three

activities, which can bring optical accessories and their usage closer to children. The

purpose of the thesis was to ascertain what role the technology has in pre-school

period within the activities, and to research how close are the optical accessories, i.e.

magnifying glass, binoculars and stereo magnifying glass, to children. We set

ourselves the two goals: to acquaint children with simple optical devices, such as

magnifying glass, binoculars and stereo magnifying glass, and to acquaint children with

procedures of using magnifying glass, binoculars and stereo magnifying glass, through

observing ordinary objects by means of simple optical devices.

Within the activities we ascertained that the greatest problems of the children are

in the appropriate use of the accessories. Therefore, in the empirical part of the thesis,

we focused on the research, how many children use the optical accessories

successfully after the first demonstration and after being acquainted with the

accessory.

We ascertained that demonstration is an exceptionally important step in the

introduction of optic accessories in the daycare. On many occasions, children are

acquainted with incorrect demonstrations, or the latter are too complicated and

incomprehensible. In the diploma thesis we reached both goals: the children became

acquainted with the abovementioned optical accessories as well as with the

appropriate procedure of usage.

Keywords: technology, optical devices, early childhood, child, educators.

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Razvoj otroka ...................................................................................................... 2

2.1.1 Govorni razvoj v zgodnjem otroštvu .............................................................. 2

2.1.2 Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu ......................................................... 4

2.1.3 Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu ............................................................ 5

2.1.4 Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu ............................................. 5

2.1.5 Gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu ............................................................... 6

2.2 Tehnika in tehnologija ......................................................................................... 7

2.2.1 Zgodovina tehnologije .................................................................................. 7

2.2.2 Tehnologija kot veda .................................................................................... 8

2.2.3 Povezava Kurikuluma s tehnologijo v zgodnjem obdobju ............................. 9

2.2.4 Varno delo pri tehniških dejavnostih ........................................................... 11

2.3 Tehnični pripomočki za optično opazovanje ...................................................... 12

2.3.1 Lupa ........................................................................................................... 12

2.3.2 Daljnogled .................................................................................................. 15

2.3.3 Mikroskop ................................................................................................... 18

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 21

3.1 Problem, namen in cilji naloge .......................................................................... 21

3.1.1 Problem ...................................................................................................... 21

3.1.2 Namen ....................................................................................................... 21

3.1.3 Cilji ............................................................................................................. 21

3.2 Raziskovalne hipoteze in vprašanja .................................................................. 21

3.3 Metodologija ..................................................................................................... 22

3.3.1 Raziskovalne metode ................................................................................. 22

3.3.2 Raziskovalni vzorec .................................................................................... 22

3.3.3 Pripomočki ................................................................................................. 22

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov........................................................................ 22

4 OPIS IN REZULTATI TEHNIČNIH DEJAVNOSTI ................................................... 23

4.1 Dejavnost z daljnogledom ................................................................................. 23

4.1.1 Potek dejavnosti ......................................................................................... 23

4.1.2 Rezultati in razprava ................................................................................... 24

4.2 Dejavnost z lupo ............................................................................................... 27

4.2.1 Izvedba dejavnosti ...................................................................................... 27

4.2.2 Rezultati in razprava ................................................................................... 28

4.3 Dejavnost s stereolupo ..................................................................................... 30

4.3.1 Potek dejavnosti ......................................................................................... 30

4.3.2 Zaključek in razprava.................................................................................. 31

4.4 Inovativen pripomoček ...................................................................................... 35

5 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 36

6 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................. 37

8 PRILOGE ................................................................................................................ 39

8.1 Priprava na dejavnost z lupo ............................................................................. 39

8.2 Priprava na dejavnost z daljnogledom .............................................................. 40

8.3 Priprava na dejavnost s stereolupo ................................................................... 41

8.4 Raziskovalni dnevnik dejavnosti z daljnogledom pred demonstracijo ................ 42

8.5 Raziskovalni dnevnik dejavnosti z daljnogledom po demonstraciji .................... 42

8.6 Raziskovalni dnevnik pri dejavnosti z lupo ........................................................ 43

8.7 Raziskovalni dnevnik pri dejavnosti s stereolupo .............................................. 43

KAZALO PONAZORIL

Tabela 1: Delitev razvojnih obdobij glede na kronološko starost ................................... 2

Slika 1: Primer novega označevanja nevarnih kemikalij ............................................. 11

Slika 2: Povečevalno steklo ........................................................................................ 12

Slika 3: Leča za štetje nitk .......................................................................................... 13

Slika 4: Urarska leča .................................................................................................. 13

Slika 5: Lonček za opazovanje živali .......................................................................... 14

Slika 6: Naglavna leča ................................................................................................ 14

Slika 7: Prehajanje svetlobe skozi daljnogled v zenico. .............................................. 16

Slika 8: Zgradba daljnogleda ...................................................................................... 17

Slika 9: Sestavni deli svetlobnega mikroskopa ........................................................... 18

Slika 10: Mikroskop s prehodom svetlobe .................................................................. 19

Slika 11: Stereomikroskop oziroma stereolupa z odbojem svetlobe ........................... 20

Slika 12: Število otrok pri rokovanju z daljnogledom brez demonstracije .................... 24

Slika 13: Število otrok pri rokovanju z daljnogledom po demonstraciji ........................ 24

Slika 14: Opazovanje bližnje okolice z daljnogledom .................................................. 25

Slika 15: Z daljnogledom nikoli ne gledamo v sonce................................................... 25

Slika 16: Risba drevesa po opazovanju ...................................................................... 26

Slika 17: Risba narave skozi daljnogled ..................................................................... 26

Slika 18: Število otrok pri uporabi lupe po demonstraciji ............................................. 28

Slika 19: Sajenje fižola ............................................................................................... 29

Slika 20: Razvrščanje lončkov na polico ..................................................................... 29

Slika 21: Opazovanje z lupo ....................................................................................... 29

Slika 22: Število otrok pri uporabi mikroskopa po demonstraciji.................................. 31

Slika 23: Prva uporaba stereolupe .............................................................................. 32

Slika 24: Spoznavanje z materiali ............................................................................... 32

Slika 25: Razvrščanje materialov po vpojnosti ............................................................ 33

Slika 26: Tabela vpojnosti materialov ......................................................................... 33

Slika 27: Opazovanje materialov s stereolupo ............................................................ 33

Slika 28: Razlika med risbama pred in po opazovanju z mikroskopom ....................... 34

Slika 29: Inovativen daljnogled za opazovanje vesolja ............................................... 35

Slika 30: Stereolupa iz odpadnega materiala.............................................................. 35

Slika 31: Izdelava daljnogledov je prevladovala .......................................................... 35

Ribič, Klementina (2017): Uvajanje optičnih pripomočkov v vrtec. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD Kot študenti se vedno sprašujemo, kaj je tisto, s čimer se v letih izobraževanja

seznanimo, a vendar tega v vrtcih primanjkuje. Kmalu spoznamo, da vsebine, ki smo

jih obravnavali pri predmetu Tehnične dejavnosti med prakso, redko zasledimo v vrtcih.

Zaradi tega smo se odločili, da vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic spodbudimo k

pripravi načrtovanih dejavnosti, povezanih s tehnološko pismenostjo v obdobju

zgodnjega učenja.

Razumeti moramo, da je v 21. stoletju tehnologija tista, ki poganja družbo, nas

ogreje, ko nas zebe, razsvetli prostor, ko je tema, poskrbi za transport dobrin iz

drugega konca Zemlje. Zuljan (2014, str. 13) jo definira takole: »Tehnologija je veda o

uporabi materialov, orodij, tehnike in izvorov moči za lažje, preprostejše, prijaznejše

življenje in učinkovitejše delo. Tehnologija je pomembno področje, ki oblikuje družbo in

jo lahko imenujemo motor družbe.«

Pomembno je, da so vzgojitelji tisti, ki tehnologijo otrokom v vrtcih predstavijo na

pravilen način. To pa lahko storijo le, če so tehnološko pismeni. Vzgojitelj, ki je

tehnološko pismen, bo otrokom delovanje naprav in pojavov predstavil in ponazoril na

konkreten način, vsekakor pa ne bo imel težav z učenjem in uporabo novih tehnologij

in tehnoloških pripomočkov. Orodij ne bo uporabljal le on sam, ampak bo omogočil

otrokom, da jih sami preizkusijo, povonjajo, potipajo in jih tako spoznajo skozi

izkustveno učenje (Zuljan, 2014).


2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razvoj otroka

Obdobja v razvoju ljudi razlikujemo na podlagi skupnih značilnosti, ki jih ima

določena starostna skupina. Teh obdobij v razvoju je osem in niso ostro starostno

zamejena, omogočajo nam le lažje prepoznave skupnih značilnosti določenega

razvojnega obdobja (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Tabela 1: Delitev razvojnih obdobij glede na kronološko starost (vir: Marjanovič Umek

in Zupančič, 2004, str. 10).

RAZVOJNO OBDOBJE

KRONOLOŠKA STAROST

Prenatalno Od spočetja do rojstva

Obdobje dojenčka in malčka Od rojstva do treh let

Zgodnje otroštvo Od treh do šestih let

Srednje in pozno otroštvo Od šestega leta do začetka pubertete

Mladostništvo Med začetkom pubertete in 22.–24. letom

Zgodnja odraslost Med 22. in 24. ter 40. in 45. letom

Srednja odraslost Med 40. in 45 ter 65. letom

Pozna odraslost Od 65. leta do smrti

Tokrat se bomo osredotočili le na razvoj otroka v obdobju zgodnjega otroštva, saj

se praktični del naloge v nadaljevanju nanaša na to obdobje. Podrobneje bomo opisali

govorni, spoznavni, čustveni, socialni in moralni ter gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu.

2.1.1 Govorni razvoj v zgodnjem otroštvu

»Za zdrav razvoj govora nujno potrebujemo:

· zdrav živčni sistem,

· razvite psihične funkcije (zaznavanje, mišljenje, pozornost, pomnjenje),

· razvita čutila,

· zdrave govorne organe,

· dober zgled govora v okolju.« (Nemec, 2011, str. 96).


3

»V obdobju zgodnjega otroštva, to je v starostnem obdobju od treh do šestih let, se

govor, upoštevajoč obe področji, to je slovnično, ki vključuje obliko in vsebino, ter

pragmatično oz. sporazumevalno funkcijo, to je rabo govora, razvija zelo hitro in v

medsebojni povezavi, hkrati pa v kontekstu drugih psihičnih funkcij, kot so razvoj

čustev, socialnih interakcij, socialne kognicije, mišljenja, metakognicije.« (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004, str. 315).

Ko otrok dopolni dve leti, začne sestavljati stavke tako, da povezuje različne

besede. Na začetku so to le enostavni stavki, kar raziskovalci imenujejo telegrafski

govor. Pri tem otroci uporabljajo dve besedi, ne vključijo pa pomožnih glagolov,

predlogov in veznikov. Otroci pivot besedam (pridevnikom, zaimkom, predlogom,

medmetom, glagolom) dodajo odprte besede (samostalniki, glagoli, pridevniki), ki ob

ključnih pivot besedah dopolnijo mesto v stavku (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Otroci med drugim in četrtim letom oblikujejo vedno bolj kompleksne stavke, v

svojih stavkih uporabljajo vedno več besednih vrst, spreminjajo besedni red. S tem se

urijo v tvorjenju vprašalnih in nikalnih stavkov (Toporišič, 1992 v Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004).

»Na ravni pragmatičnosti govora je otrok vključen v dialog in pogovor mnogo prej,

kot razvije slovnico svojega jezika.« (Karmiloff in Karmiloff – Smith, 2001 v Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004, str. 321).

Otrok na začetku svojega življenja interakcijo s svojimi starši vzpostavlja preko

gruljenja, joka in gest ter recipročnosti, ki je značilna tudi v kasnejšem govoru. Otrok se

najkasneje nauči, da je treba uporabiti različne oblike govora za različne situacije. Ta

pojav raziskovalci imenujejo sporazumevalna zmožnost. Otroci spoznajo, da je treba

na vprašanja odgovarjati različno (pritrdilno, nikalno, s posebnim tonom, s posebno

izbiro besed). Na jezikovni stopnji govora se slovnica in pragmatika razvijata sočasno

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Tu spoznamo, da na otrokov besednjak močno vplivajo odrasli, ki ga obkrožajo.

Raziskovalci kot metodo za višjo govorno kompetentnost navajajo načrtovano in redno

branje kakovostne literature. Kot navaja Marjanovič Umek (2004, str. 325): »Ob tem

velja še posebej poudariti, da so pravljice, zgodbe, ki so produkt pisateljevega in

pripovedovalčevega uma, ki je tako daleč od otrokovega, vir neskončnega čudenja,

očarljivosti in kot take neposredno vplivajo na govorni razvoj otrok. Nanj pa lahko

vplivajo tudi posredno, npr. skozi simbolno igro, ki je prepredena z osebami, odnosi,


4

počutji v zgodbi in na ravni prezentacije zahteva rabo metakomunikacije, razvoj teorije

uma in socialne kognicije.«

2.1.2 Spoznavni razvoj v zgodnjem otroštvu

Po raziskovalcu Piagetu je otrok od treh do šestih let starosti na predoperativni

stopnji mišljenja.

V tem obdobju se pojavi tudi simbolno mišljenje, kar pomeni, da je otrok sposoben

uporabiti določene gibe, besede, mentalne slike za označevanje drugih predmetov ali

dogodkov (npr. tulec otroku simbolizira daljnogled). Ta sposobnost mu omogoča

razmišljanje o tem, kar se je zgodilo in kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Otrok razmišlja

bolj fleksibilno (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Predoperativna stopnja mišljenja pa ima tudi nekaj omejitev. Prva takšna je

egocentricizem. Otrok, ki ni sposoben razumeti, da drug posameznik vidi ali razume

določeno stvar drugače kot on, je egocentričen, torej ne razlikuje svoje perspektive od

perspektiv drugih. Naslednji značilnosti sta animizem in artificializem. Animizem

prepoznamo tako, da otrok lastnosti živega pripiše neživemu, artificializem pa je

otrokovo prepričanje, da so naravni pojavi posledica človekove dejavnosti (Marjanovič

Umek in Zupančič, 2004).

»Za animistično in artificialistično razumevanje sveta so značilni (Piaget, 1929):

· finalizem, ko otrok v svojo razlago vgradi namen, torej v opredelitev vključi

narejeno za;

· predkavzalnost, ki se kaže v nezmožnosti razlikovanja med fizičnim in

psihičnim svetom, ko otroka najprej zanima odgovor na vprašanje zakaj,

potem ga zanima namen in šele nato odgovor na vprašanje kako;

· moralna nujnost, ko otrok v razlago vgradi načelo narediti dobro za vse

ljudi.« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 293).

Raziskovalec Piaget je pri svojem delu uporabil nalogo ohranjanja tekočine. Tako

je preveril miselno konzervacijo, razumevanje, da dva predmeta ostaneta enaka, ne

glede na zunanjo spremembo, če nič ne dodamo ali vzamemo. Tipični preizkus je, da

otroku ponudimo dva enaka kozarca z enako vsebino vode, nato pa en kozarec vode

prelijemo v višjega. Otroci označijo višji kozarec kot tistega z večjo količino vode.

Njihovo mišljenje je torej omejeno z ireverzibilnostjo, torej usmerjeno na trenutno stanje

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).


5

2.1.3 Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu

»V zgodnjem otroštvu se nadaljuje razvoj prepoznavanja in razumevanja tako

temeljnih kot tudi sestavljenih čustev, otroci pa tudi vse bolj razumejo, da lahko

posameznik doživlja več čustev hkrati. Glavni razvojni napredek v tem obdobju se kaže

na področju nadzora nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, ki postaja vse bolj

uravnoteženo in socialno sprejemljivo.« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 334).

Čustvo jeze izvira iz frustracije, ko otroci ugotovijo, da se nekaj dogaja drugače,

kot bi se po njihovem mnenju moralo zgoditi. Ena izmed najbolj pomembnih nalog je,

da se otrok nauči, kako nadzorovati svojo jezo. Tako jo bo izražal na neškodljiv način

(Rice, 1998 v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Prav tako je s čustvom strahu, ko otrok zazna določeno grožnjo. Z odraščanjem

otrok spoznava vedno več okolja, zato prihaja v stik z dražljaji, ki pri posamezniku

lahko sprožijo to čustvo. Večina strahov pri otrocih je naučena (Hurlock, 1974 v

Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

V strahovih otrok lahko opazimo individualne razlike, ki so posledica izkušenj, ki jih

pridobivajo z razvojem. S starostjo se pojavi tudi agresivno vedenje, najbolj opazno pri

dečkih, ki uporabljajo neposredno izražanje agresivnosti. Pri deklicah pa se pojavi

posredna, npr. namerna manipulacija. Tukaj veliko vlogo igra tudi odziv staršev na

takšno vedenje. Pomembno je, da ga ne spodbujajo in ne nagrajujejo. Otroci

potrebujejo čustveno toplo okolje in starše, ki z otroki komunicirajo, so empatični in se

na agresivnost ustrezno odzovejo. Pomembno je tudi, da uporabljajo strategij, kot je

npr. preusmeritev pozornosti, s katerimi pomirijo otroka (Nemec in Krajnc, 2011).

2.1.4 Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu

Otroci svoj socialni razvoj krepijo v socialnih interakcijah z drugimi vrstniki. Njihovi

odnosi so vedno bolj empatični, saj s tem presegajo egocentrizem. Otroci s starostjo

vedno bolj razumejo, da imajo tudi njihovi vrstniki določene potrebe, želje, čustva in

mišljenje. V zgodnjem otroštvu se prijateljstvo pojmuje ne samo kot nekaj trenutnega,

ampak dlje trajajoč odnos, kljub konfliktom. Pogosto pa si otroci prijatelje izberejo na

podlagi iste starosti, spola, vedenja. Otroci, ki imajo že v predšolskem obdobju

prijatelje, so sposobni bolje reševati probleme, saj skupaj preživijo več časa in tako se

ustvarja več nasprotovanj, ki jih je treba rešiti. So tudi bolj sodelovalni, samozavestni,

socialno kompetentni (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 363–369).


6

»Morala je del kulturnovrednotnega sistema, ki se je razvil v antropogenezi

(razvoju človeške vrste). Sestavljajo ga načela in pravila, ki naj bi uravnavala človekovo

življenje v družbi, ter kriteriji za vrednotenje človekovih dejanj.« (Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004, str. 369).

V zgodnjem otroštvu je z vidika moralnega razvoja pomembno, da se otroka

seznanja s tem, kakšno vedenje se v določeni družbi pojmuje kot pravilno in katero kot

nepravilno. Ob tem pa otrok ne sledi le vedenju, ki prevladuje v okolju, temveč si ga

tudi razlaga. Ob tem mora spoznati, da kršenje nekega pravila ni nujno slabo, če je za

tem dejanjem dobra namera. Pri učenju moralnega vedenja imajo veliko vlogo tudi

odrasli, torej starši in vzgojitelji (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

2.1.5 Gibalni razvoj v zgodnjem otroštvu

Razvoj otroka poteka cefalokavdalno, od glave navzdol. To pomeni, da dojenček

sprva obvlada nadzor glave, nato rok in trupa, nazadnje nog. Druga smer razvoja pa je

proksimodistalna, kar pomeni od središča k bolj oddaljenim delom telesa. Otrok sprva

usvoji gibe z rameni, nato iz komolca, zapestja, grobe gibe zapestja in na koncu fino

motoriko (pincetni prijem) (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

Otroci do tretjega leta že samostojno hodijo in tečejo, okoli četrtega leta pa so se

že sposobni tudi ustaviti in spremeniti smer teka. Usvojijo tudi sposobnost skakanja, saj

skačejo vedno dlje in višje. Medtem ko se kot malček uri v vožnji s triciklom, ga v

poznem zgodnjem otroštvu zamenja za kolo. Pojavi se tudi ročnost, kar pomeni, da

otrok pri dejavnostih eno izmed rok uporablja pogosteje kot drugo. Pogosto prihaja do

nedoslednosti, saj pri različnih dejavnostih prihaja do različne uporabe leve ali desne

roke (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

»Otrok se novih gibalnih sposobnosti uči (a) s poskusi in napakami: otrok brez

vodenja ali modela preizkuša različne gibe; (b) s posnemanjem: otrok opazuje

gibanje modela (npr. starša, starejšega otroka) in ga posnema ter se na ta način

uči hitreje kot s poskusi in napakami, čeprav se lahko na ta način uči tudi manj

ustreznega in učinkovitega gibanja; (c) z učenjem z vodenjem in nadzorom: model

otroku pokaže neko gibalno sposobnost ter preverja in popravlja njegovo izvedbo.«

(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 180).


7

2.2 Tehnika in tehnologija

2.2.1 Zgodovina tehnologije

»Danes je skoraj vsaka človekova dejavnost, tudi zdravstvo in zabava, odvisna od

različnih orodij, naprav in sistemov za pridobivanje hrane, načine komunikacije.

Nekateri stroji, kot je traktor (kmetijski vsestranski stroj), so pospešili postopke

pridobivanja hrane (edinstveno v zgodovini človeštva). Naprave, kot so parni stroj,

elektromotor, letala ali internet, so omogočile dosežke, ki jih v zgodovini prej ni

bilo. Stroje, naprave in pripomočke lahko razdelimo v štiri skupine, to so orodja in

pripomočki, ki človeku: povečajo mehansko moč, povečajo umsko moč, okrepijo

čutila in izpolnjujejo različne potrebe.« (Zuljan, 2014, str. 13).

Razvoj tehnologije se je začel z izdelavo orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje

potrebovali za preživetje. Takšna orodja so sprva izdelovali iz kamna pestnjaka. Ko so

se pri izdelavi izpilili, so odkrili nove materiale, ki so jim še bolj odprli obzorja izdelave

(steklo, železo, keramika, papir ipd.) Iz posameznih delov, ki so jih ustvarili, so nato

sestavili sistem, kot sta lok in puščica, ki drug brez drugega ne delujeta popolnoma.

Takšen sistem je ljudem pomagal pri ujetju plena z večje razdalje. Eden izmed

sistemov, ki olajša vsakdan, je tudi sistem osi in kolesa (Zuljan, 2014).

Najstarejše leseno kolo na svetu je staro 5200 let (natančnejša časovna določitev:

3360–3080 pr. n. št.). Odkrito je bilo na območju Stare gmajne pri Vrhniki s strani

Inštituta za arheologijo. Kolo je narejeno iz jesenovega lesa, os pa iz hrastovine.

Strokovnjaki menijo, da sta pripadala dvokolesnemu vozu – cizi, vse pa je presenetilo,

kako natančno je izdelano, saj je avtor, ki je neznan, upošteval, da se les krči in

razteza. Tudi sestavljeno je bilo na poseben način pritrjevanja hrastovih zagozd osi na

kolo. To je omogočalo, da se je os vrtela skupaj s kolesom. Izdelovalec je bil torej

izredno spreten. Ta najdba ima velik pomen za kulturno dediščino (Bregar, 2009).

Tehnologija je doživela vzpon tudi preko drugih ved. V naravoslovju se je to

zgodilo v 16. in 17. stoletju. Znanstveniki so si vedno bolj prizadevali za dovršene

izdelke, in sicer tako, da so še pred začetkom izdelave razmišljali, kako jih bodo

izdelali. V preteklosti je bila tehnologija tista, ki je poskrbela za tri pomembne

spremembe v družbi:

· razvoj kmetijstva (stalna oskrba družbe s hrano),

· razvoj parnega stroja, elektromotorja (prva industrijska revolucija in z njo

danes že popolnoma avtomatizirane tovarne),


8

· razvoj računalnika (informacijsko-komunikacijska doba in neomejeno

shranjevanje, prenos in upravljanje informacij) (Zuljan, 2014).

2.2.2 Tehnologija kot veda

Tehnologija kot veda nas seznanja z uporabo materialov, orodij, tehnike in izvorov

moči za lažje, enostavneje in bolj prijazno življenje ter seveda produktivnejše delo.

Njene glavne vsebine so: spoznavanje tehničnih materialov in obdelovalnih tehnik,

spoznavanje in uporaba orodij in naprav, oblikovanje (konstruiranje) spretnosti in

ustvarjalnih sposobnosti (Zuljan, 2014).

Razvoj tehnologije je za svet in za nas kot posameznike izredno pomemben, pri

tem pa je pomembno tudi, da se pri ustvarjanju nekega stroja oziroma pripomočka

uporablja t. i. inovativnost, ki ga s časom le še izboljšuje. Ker pa večina strojev med

nami ne zmore delovati brez človeške pomoči, je pomembno, da so posamezniki, ki se

z njimi srečujejo v vsakodnevnem življenju, tehnološko pismeni. Oseba, ki je

tehnološko pismena, pravilno in varno uporablja nova orodja in pripomočke, s katerimi

se srečuje (Zuljan, 2014).

»Stroje, naprave in pripomočke lahko razdelimo v štiri skupine:

· plug, letalo, traktor, avtomobil, kombajn, domača orodja in pripomočki človeku

povečajo mehansko moč;

· očala, mikroskop, daljnogled, ojačevalec, analizator kemičnih elementov in

telefon človeku okrepijo čutila;

· rezervoar, genska koruza, kontracepcijske tablete služijo izpolnjevanju različnih

človekovih potreb;

· knjiga, zemljevid, ura, pisalni stroj, GPS, internet, računalnik pa so pripomočki,

ki povečajo človekovo umsko moč.« (Zuljan, 2014, str. 16).

Brez navedenih strojev, naprav in pripomočkov si danes že tako rekoč ne

predstavljamo več vsakodnevne rutine. Vse se je pričelo že davno nazaj, ko je človek

prvič prižgal ogenj, si izdelal orožje za lov, z naravnim materialom izdelal bivališče. To

je bil začetek razvoja tehnologije. Danes se kolesa medicinske, kmetijske tehnologije in

biotehnologije, energijske, informacijsko-komunikacijske, transportne in proizvodne

tehnologije vrtijo precej hitreje kot na začetku človekovega razvoja. Predvsem je danes

prioriteta tehnologije, da nam olajša življenje. Družba se prav zaradi tega trudi, da bi se

z njo seznanili prav vsi državljani, že v predšolskem obdobju.


9

Vzgojitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj otrokom predstavijo posledice

tehnologije in jih pri tem spodbujajo h kritičnemu razmišljanju. Otroke na primer

vprašamo o pozitivnih in negativnih posledicah računalnika. Z njimi lahko ugotavljamo,

kako nam razne informacije na spletu lajšajo življenje, saj jih pridobimo hitro in brez

napora. S pomočjo spleta se lahko tudi izobražujemo, ohranjamo stike z ljudmi na drugi

strani planeta ipd. Pri tem pa različni raziskovalci ugotavljajo, da vse več ljudi postane

odvisnih od raznih aplikacij, prav tako dolgotrajna uporaba tega pripomočka negativno

vpliva na naše zdravje. Poslabšata se naš vid in koncentracija ter poveča se indeks

telesne mase (Zuljan, 2014).

Zuljan (2014, str. 33) poudarja: »Različne dejavnosti pomagajo otrokom spoznati,

da če izdelki ne delujejo, kot je načrtovano, to lahko povzroči težave. Prav tako morajo

otroci tehnologijo videti v smislu, da izboljšuje življenje in življenjske pogoje.«

Seveda pa tudi družba vpliva na tehnologijo, tako kot tehnologija vpliva na družbo.

Ljudje smo tisti, ki vse izdelke, ki jih izdelamo, tudi potrebujemo. Mi smo tisti, ki

odločamo, ali jih družba potrebuje ali ne. Seveda pa podjetja, da bi si zagotovila obstoj

in zaslužek, s pomočjo reklamnih panojev, reklamnih oglasov po radiu in televizijskih

sprejemnikih nagovarjajo ljudi k nakupu raznih predmetov, ki jih ne potrebujejo za

osnovno preživetje. Tako smo postali potrošniška družba, kjer se kvalitete ljudi cenijo

po potrošnji (Zuljan, 2014).

»Na primer genski inženiring vidijo nekateri kot način za proizvodnjo novih in

boljših kmetijskih proizvodov po nizkih cenah, medtem ko ga drugi vidijo kot morebitno

nevarnost za okolje in ekonomsko grožnjo malim kmetijam. Na splošno so nekateri

ljudje optimistično razpoloženi do tehnologij, saj menijo, da predstavljajo napredek,

drugi tehnologijam ne zaupajo, češ da so njihove slabosti prepogoste.« (Standard for

Tehnological Literacy 2007 v Zuljan, 2014, str. 38).

Zato je pomembno, da državni vrh odloča o tehnologijah, ki so tvegane, in tudi nosi

odgovornost za dejanja. Jedrske elektrarne so prav zato prepovedane v večini držav. V

vrtcu pa mora vzgojitelj otroke spodbujati k radovednosti o različnih tehnologijah,

sistemih, izdelkih.

2.2.3 Povezava Kurikuluma s tehnologijo v zgodnjem obdobju

»Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki ima svojo osnovo v analizah,

predlogih in rešitvah, ki so uokvirile koncept in sistem predšolske vzgoje v vrtcih

(Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 1995, Zakon o vrtcih,

Šolska zakonodaja I, 1996), kot tudi v sprejetih načelih in ciljih vsebinske prenove


10

celotnega sistema vzgoje in izobraževanja (Izhodišča kurikularne prenove,

Nacionalni kurikularni svet, 1996). Je dokument, ki na eni strani spoštuje tradicijo

slovenskih vrtcev, na drugi strani pa z novejšimi teoretskimi pogledi na zgodnje

otroštvo in iz njih izpeljanimi drugačnimi rešitvami in pristopi dopolnjuje, spreminja

in nadgrajuje dosedanje delo v vrtcih.« (Kurikulum za vrtce, 2011, str. 7).

V dokumentu so izpostavljeni cilji, iz katerih so izpeljana načela, osnovna vedenja,

ki jih lahko opazimo v določenem obdobju. Navedeni so tudi globalni cilji in iz teh

izpeljani cilji na posameznih področjih gibanja, jezika, umetnosti, družbe, narave in

matematike. Posvetili se bomo predvsem področju narave in njeni povezanosti s

tehniko in tehnologijo.

Globalni cilji:

· doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti,

povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;

· razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive

narave;

· spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja;

· spoznavanje snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe;

· spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje spretnosti na področju tehnike in

tehnologije;

· spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave (Kurikulum za vrtce,

2011, str. 58).

Primeri dejavnosti za otroke, stare od tri do šest let, v povezavi s tehniko in tehnologijo:

· otrok opazuje živa bitja s pomočjo povečeval (npr. ročna lupa, stereo

mikroskop) in se pogovarja o tem, kaj bi lahko videl z močnejšo lečo;

· zbira materiale, snovi in predmete ter jih primerja in razvršča, sestavlja zbirke

idr.;

· ugotavlja, kaj gibanje povzroči in vzdržuje (avto potrebuje gorivo, avtomobilček

poganja vzmet, človek potrebuje hrano, vodni mlinček poganja vodni tok ipd.);

· se igra z magneti;

· spoznava različne materiale in jih primerja med seboj, odkriva, kako se

spreminjajo in kakšne so njihove lastnosti;

· se igra s tehničnimi predmeti idr. (Kurikulum za vrtce, 2011).


11

Vzgojitelji se morajo zavedati, da so posamezna področja prepletena in se tako

med sabo povezujejo. Tehnična predšolska vzgoja je pomembna, ker dviguje tehnično

pismenost. Kot smo že omenili, oseba, ki je tehnološko pismena, pravilno in predvsem

varno uporablja pripomočke, s katerimi se srečuje. Učenje v vrtcu naj bi temeljilo

predvsem na neposredni aktivnosti s pripomočki. Otrok se tako z lastno izkušnjo

seznani z lastnostmi snovi, predmetov in pojavov. Namen stvari ugotavlja skozi igro in

tako spozna, kako delujejo (Zuljan, 2014).

2.2.4 Varno delo pri tehniških dejavnostih

Pri vsakem delu, poklicu je treba poskrbeti za varnost sebe in drugih. To področje

ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. I. RS, št. 56/99 in 64/01), ki velja od 28.

7. 1999. Posamezniki morajo biti izobraženi tudi o simbolih, ki predstavljajo nevarnost.

Od 2017 stare simbole za nevarnost zamenjajo novi. Vzgojitelj mora otroke seznaniti s

simboli in pojasniti njihov pomen ter tako zagotoviti varnost pri dejavnostih.

Slika 1: Primer novega označevanja nevarnih kemikalij (Čebašek, 2015).

Zuljan (2014) predlaga naslednji postopek varnega dela v vrtcu:

· motivacija (namen in cilji dela),

· demonstracija (predstavimo varen postopek dela),

· razgovor (z otroki se pogovorimo o postopku in ocenimo njihovo razumevanje),

· izvedba (otroci izvajajo postopek),

· ponavljanje in utrjevanje (pravilno ponavljajo postopek z izvirnostjo in svojimi

idejami).


12

2.3 Tehnični pripomočki za optično opazovanje

2.3.1 Lupa

»S povečevalnim steklom lahko dobimo od tri do približno desetkrat povečano

sliko opazovanega predmeta.« (Oxlade in Stockley, 1990, str. 6).

Lupo oziroma povečevalno steklo uporabljamo tako, da jo držimo, z drugo roko pa

približujemo predmet, ki ga želimo opazovati. Kljub svoji preprostosti omogoča

opazovanje majhnih predmetov, ki jih običajno še zaznamo s prostim očesom. Ko je

predmet v žarišču leče, vidimo povečano sliko objekta. V primeru opazovanja skozi

lupo na stojalu je predmet običajno že v žarišču (Oxlade in Stockley, 1990).

2.3.1.1 Vrste povečevalnih stekel

Povečevalno steklo ali lupa je največkrat uporabljena v vrtcih, saj je njena uporaba

izjemno preprosta. Z njo opazujemo predmete, ki jih želimo povečati dva- do trikrat. Z

njo ne opazujemo majhnih organizmov, saj je povečava premajhna. Otroci v vrtcu z njo

največkrat opazujejo travniške cvetove, lubje, listje ipd.

Slika 2: Povečevalno steklo (Lukič, 2017).


13

Leče za štetje nitk uporabljamo za štetje tekstilnih vlaken in preverjanje gostote

tkanin. Na dnu ima merilno skalo, ki nam je pri tem v pomoč. Ima petkratno povečavo,

uporabljajo pa jo tudi v grafični industriji.

Slika 3: Leča za štetje nitk (Geološke lupe, 2017).

Urarske leče uporabljajo urarji. Namestijo si jih med obrvi in ličnico, da jih ne

ovirajo pri delu.

Slika 4: Urarska leča (Diopta, 2017).


14

Povečevalno škatlo z lečo namesto pokrova največkrat uporabljamo za

opazovanje majhnih živih živali. Te v vrtcu uporabljamo za opazovanje kobilic, gosenic,

pajkov ipd.

Slika 5: Lonček za opazovanje živali (Dujič, 2017).

Naglavna leča za prostorsko gledanje prikaže sliko v treh dimenzijah.

Slika 6: Naglavna leča (Conrad, 2017).

Tu smo predstavili le nekaj osnovnih vrst lup, seveda pa se s časom razvijajo

vedno nove, glede na potrebe ljudi in določenih poklicev. V empiričnem delu smo

uporabili povečevalno steklo za opazovanje kaljenja fižola.


15

2.3.2 Daljnogled

Največji prispevek k opazovanju vesolja je omogočila prav ta naprava, ki jo danes

največkrat uporabljajo astronomi. Povečava pri daljnogledu je največkrat navedena na

gumbu za ostrenje slike (8-krat, 10-krat ipd.) Če predmet na razdalji 800 m opazujemo

z daljnogledom, ki ima osemkratno povečavo, se nam slika prikaže tako, kot bi predmet

opazovali s samo 100 m (Bernard, 2012).

Druga številka v oznaki na gumbu za ostrenje pove premer zunanje leče objektiva.

Ta leča določa količino svetlobe, ki bo padla na naše oko. Velikost leče objektiva, ki je

večja od 40/42 mm nam pride prav, ko opazujemo neki predmet v slabih pogojih.

Takšne uporabljajo lovci pri slabši svetlobi ipd. (Bernard, 2012).

»Velikost – premer leče objektiva je povezana s premerom leče okularja, skupaj pa

določata svetlost daljnogleda. Premer leče okularja, ki ji lahko rečemo tudi izhodna

zenica, enostavno izračunamo tako, da premer leče objektiva delimo s povečavo

daljnogleda (npr. daljnogled 8x40 ima premer izhodne zenice 5 mm, 40/8 = 5). Ne

moremo pa se 100% zanašati na ta podatek, ker je svetlost odvisna še od kvalitete leč,

prizm in premazov le teh.« (Bernard, 2012).


16

Slika 7: Prehajanje svetlobe skozi daljnogled v zenico (Bernard, 2012).

Na zgornji sliki lahko vidimo, da, se zenica bolj zapre, ko v naše oko prehaja veliko

svetlobe. V primeru, da uporabljamo večji premer leče, na naše oko pade več svetlobe,

kot je lahko zaznamo. Tako pri uporabi manjšega premera leče vidimo enako svetlo

sliko. Pri slabši vidljivosti pa se naša zenica v očesu bolj odpre in pri uporabi manjšega

premera leče slika postane le še temnejša. Tu strokovnjaki priporočajo uporabo

večjega premera leče oziroma daljnogleda z nočnim vidom, če si ga lahko privoščimo

(Bernard, 2012).

Vsak daljnogled ima običajno priložen pašček, zaščitno torbico, pokrovčke, ki

zaščitijo daljnogled pred zunanjimi vplivi. Sam daljnogled sestavljajo okular, prizma,

leče objektiva. Postopek uporabe je preprost. Sprva si s premikanjem nastavimo osno

razdaljo med dvema okularjema, zenično razdaljo. Nato z vrtljaji gumba za ostrenje

slike izostrimo opazovan predmet in opazujemo. Po opazovanju daljnogled pospravimo

in očistimo okularje, če je to potrebno (Bernard, 2012).


17

Slika 8: Zgradba daljnogleda (Bernard, 2012).


18

2.3.3 Mikroskop

2.3.3.1 Zgodovina mikroskopa

Okoli leta 1300 so znanstveniki ustvarili prve natančne leče kot posledico

ugotovitve, da se svetlobni žarki v steklu lomijo. Prvi, ki je odkrival mikroskopski svet, je

bil Antonie Van Leeuwenhoek iz Nizozemske. Sprva je izdeloval ročne mikroskope, ki

so imeli samo eno lečo. Bil je prvi, ki je z mikroskopom opazoval bakterije. Poimenoval

jih je drobne živali in ob opazovanju narisal veliko skic. Naslednji zgodnji mikroskopist

je Robert Hook, ki je sredi 17. stoletja narisal celice ob opazovane plute. Podobno kot

Leeuwenhoek ni znal razbrati namena teh celic za življenje. Ker kakovost opreme ni

bila visoka, so bile to večinoma izkrivljene slike opazovanega predmeta. Skozi čas se

je kakovost leč izboljšala in znanstveniki so leta 1933 izdelali tudi prvi elektronski

mikroskop (Oxlade in Stockley, 1990).

2.3.3.2 O mikroskopu

»Še pred 400 leti je bil mikroskopski svet popolnoma neznan. Podrobna zgradba

rastlin in živali je bila tedaj za znanstvenike še skrivnost; prav tako tudi niso vedeli za

obstoj tisočerih mikroskopsko majhnih rastlin in živali. Tudi zdravniki so o povzročiteljih

bolezni lahko le ugibali, zato medicina takrat še ni bila znanstvena. Iznajdba

mikroskopa je v naravoslovju in medicini povzročila pravo revolucijo.« (Oxlade in

Stockley, 1990, str. 4).

Mikroskopi vsebujejo dve leči. Tako dosežemo večje povečave, kot bi jih pri

opazovanju s povečevalnim steklom. Ena izmed teh dveh leč je objektiv, ki je

namenjen povečavi slike predmeta, nato pa slika potuje v cev mikroskopa. Povečana

slika se prikaže na drugi leči, ki jo še dodatno poveča. Takšno sliko vidimo tudi ob

pogledu skozi mikroskop. Bistveni sestavni deli mikroskopa so okular, objektiv, vijak za

ostrenje slike, lučka, mizica in stikalo za vklop/ izklop (Oxlade in Stockley, 1990).

Slika 9: Sestavni deli svetlobnega mikroskopa (Rupar, Javornik, Volk in Uhan, 2002).


19

2.3.3.3 Vrste mikroskopov

· Preprost svetlobni mikroskop

Je najpogosteje uporabljen mikroskop v šolskih laboratorijih. Okular, skozi

katerega dobimo povečano sliko, je lahko eden, lahko pa sta dva. Pri boljših

mikroskopih lahko zasledimo tudi zoom okular, ki enakomerno približa sliko. Največkrat

imajo ti mikroskopi po tri oziroma štiri objektive, ki so razvrščeni od najmanjše do

največje povečave. Vpeti so v vrtljiv del (revolver za objektive). Tako lahko povečavo

poljubno spremenimo. Predmet, ki ga želimo opazovati, položimo na objektno steklo, ki

ga od spodaj osvetljuje svetloba, za bolj natančno opazovanje. Objektno steklo je

pritrjeno s posebnima zatičema na mizici, ki je lahko statična, lahko pa jo približamo ali

oddaljimo. Sliko izostrimo s premikanjem makro- in mikrometrskega vijaka, ki se

nahajata na stativu. Ko je predmet v žarišču, torej na pravi razdalji, to opazimo kot

najbolj izostreno sliko. S svetlobnim mikroskopom opazujemo tanke rezine čebule in

prosojne predmete. Takemu mikroskopu lahko rečemo tudi mikroskop s prehodom

svetlobe (Oxlade in Stockley, 1990).

Slika 10: Mikroskop s prehodom svetlobe (Design Arlina, 2017).

· Posebni svetlobni mikroskopi

Poznamo tudi nekaj mikroskopov, ki so na videz drugačni, a delujejo podobno. Prvi

take vrste je binokularni mikroskop. Ima dva okularja, slika pa ni tridimenzionalna kot

pri stereo mikroskopu. Ta mikroskop je sestavljen iz dveh enakih mikroskopov. Vanj

gledamo tako, da skozi vsak okular gleda eno oko. Predmet, ki ga opazujemo, je

zanimivejši za opazovanje, saj ga vidimo prostorsko, četudi ima manjšo povečavo od

drugih mikroskopov (Oxlade in Stockley, 1990).


20

Slika 11: Stereomikroskop oziroma stereolupa z odbojem svetlobe (Missfeldt, 2017).

2.3.3.4 Uporaba mikroskopa

Da delo z mikroskopom poteka varno in pravilno, je treba upoštevati naslednji

postopek uporabe:

1. Mikroskop držimo z obema rokama; položimo ga na prostorno mizo.

2. Mikroskop priklopimo v električno omrežje in prižgemo luč za opazovanje.

3. Objekt položimo na mizico, lahko tudi v posodico.

4. Izberemo ustrezno povečavo.

5. S premikanjem okularjev nastavimo očesno razdaljo.

6. Sliko izostrimo.

7. Po opazovanju izklopimo mikroskop in odstranimo opazovan objekt

(Zuljan, 2016).


21

3 EMPIRIČNI DEL

V empiričnem delu predstavljamo primere tehničnih dejavnosti pri uvajanju optičnih

pripomočkov (lupe, daljnogleda in stereolupe) v vrtec. Otroci naj bi se v predšolskem

obdobju s tehničnimi pojmi seznanili preko igre in zabave.

3.1 Problem, namen in cilji naloge

3.1.1 Problem

Ugotavljamo, da pri načrtovanju dejavnosti v vrtcih primanjkuje vključevanja

optičnih pripomočkov.

3.1.2 Namen

Namen naloge je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima tehnika v predšolskem obdobju,

konkretno v dejavnostih, in raziskati, kako blizu so otrokom optični pripomočki lupa,

daljnogled in stereolupa.

3.1.3 Cilji

· Otroci se seznanijo s preprostimi optičnimi napravami, kot so lupa, daljnogled in

stereomikroskop.

· Otroci se seznanjajo tudi s postopkom uporabe lupe, daljnogleda in stereolupe

ter opazovanjem vsakdanjih objektov z njihovo pomočjo.

3.2 Raziskovalne hipoteze in vprašanja

Zastavili smo si naslednje raziskovalne hipoteze:

· Otroci znajo uporabljati lupo.

· Otroci znajo uporabljati daljnogled, ki je primeren za odrasle.

· Otroci vedo, kaj je mikroskop (stereolupa) in ga znajo uporabljati.

Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja:

· Ali otroci znajo uporabljati lupo?

· Ali otroci znajo uporabljati daljnogled, ki je primeren za odrasle?

· Ali otroci vedo, kaj je mikroskop (stereolupa) in ga znajo uporabljati?


22

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalne metode

Opravili smo kvalitativno in opazovalno empirično raziskavo. Za raziskovalno

metodo smo uporabili akcijsko raziskovanje, ki poteka v dveh korakih. Sprva vzgojitelj

načrtuje dejavnosti, nato pa jih izvaja. Raziskovalec, ki je obenem vzgojitelj, spremlja,

ugotavlja, beleži in evalvira. Po opazovanju sledi pogovor, s katerim ugotavljamo novo

(pridobljeno) vedenje. Dobljena spoznanja vpišemo v raziskovalni dnevnik, kjer

beležimo pojave določenih spremenljivk (Fošnarič, Katalinič in Papotnik, 2005).

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Naša raziskava je bila opravljena v Osnovni šoli Prebold, OE Vrtec Prebold. V

oddelku 14 drugega starostnega obdobja je bilo 24 otrok, starih od 5 do 6 let. Od tega

je bilo 12 deklic in 12 dečkov. Razen dveh deklic so vsi že prej obiskovali vrtec. Otroci

so pri dejavnostih, ki smo jih pripravili, z veseljem sodelovali. Ker smo dejavnosti

izvajali med praktičnim usposabljanjem, smo dejavnosti za tehniko načrtovali na koncu,

ko smo otroke že dobro poznali in dejavnosti še posebej prilagodili. Zanje sta bila

daljnogled za odrasle in stereolupa nova pripomočka, zato smo si za ti dve dejavnosti

vzeli več časa.

3.3.3 Pripomočki

V raziskavi smo kot najpogostejši pripomoček uporabili opazovanje, pri tem pa

smo si pomagali z zapisi med dejavnostmi, fotografijami in raziskovalnim dnevnikom.

3.3.4 Postopek zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali med dejavnostmi in po končani dejavnosti, pa tudi s

pogovorom in razpravo z vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice.


23

4 OPIS IN REZULTATI TEHNIČNIH DEJAVNOSTI

4.1 Dejavnost z daljnogledom

4.1.1 Potek dejavnosti

a) Motivacija

Z otroki odidemo na pohod na sosednjo vzpetino, kjer na poti do cilja opazujemo

okolico. Na cilju otroke najprej vprašamo, kaj so opazili. Vprašamo jih, ali so slišali

kakšne drugačne zvoke kot v vrtcu. Zanima nas, ali so mogoče opazili katere živali. Ko

ugotovimo, da v krošnjah živijo ptice, jim zastavimo vprašanje, kaj bi lahko storili, da bi

jih bolje videli oziroma da bi si pogled nanje približali. Če ne ugotovijo, jim povemo, da

to storimo s pripomočkom, ki ga imenujem daljnogled. Otroke vprašamo, kateri poklici

pri svojem delu uporabljajo ta pripomoček. Povemo, da geodet, lovec, vojak … Nato se

otroci postavijo v dve koloni in vsaka opazuje okolico (drevesa, liste, nebo …) s svojim

daljnogledom. Namenoma sprva rokujejo z daljnogledom brez demonstracije. Nato se

postavimo na jaso gozda. Otroke vprašamo, kje se sedaj nahajamo, na kateri vzpetini

in kateri kraj vidimo pred sabo. Opazimo tudi veliko hiš in zgradb ter daljno okolico.

Vprašamo jih, ali so se že kdaj seznanili z daljnogledom. Pokažemo jim ga in

poimenujemo njegove dele, torej okular in leče objektiva ter vijake za ostrenje slike,

pokažemo pa jim tudi, kje se kaj nahaja. Demonstriramo tudi pravilno držo daljnogleda.

Otroci se postavijo v dve koloni in opazujejo kraj in okolico za njimi. Daljnogleda tudi

zamenjamo, da vsak dobi možnost rokovanja z različno vrsto daljnogleda. Nato se

vrnemo v vrtec.

b) Izpeljava dejavnosti

Naslednji dan otroke vprašamo, kje smo bili prejšnji dan in kaj smo tam počeli, kaj

smo novega spoznali. Vprašamo jih, kateri pripomoček so uporabljali za opazovanje

okolice in dreves. Ugotovimo, da je bil to daljnogled. Otrokom še enkrat predstavimo

dele daljnogleda (okular, prizmo in leče objektiva). Če želijo, lahko še enkrat pogledajo

skozi daljnogled. Nato se posedejo po skupinah za mize in dobijo polovico A4 lista, na

katerega z barvicami narišejo, kaj so včeraj v gozdu videli skozi daljnogled. Vse risbe

prilepimo na že pripravljen plakat.


24

d) Zaključek

Z otroki se posedemo nazaj v krog, in pogledamo plakat. Kdor želi, pove, kaj je

narisal na svoji risbi. Ob koncu organiziramo »debatni krožek« in otroci drug drugemu

zastavijo poljubna vprašanja, ob katerih ugotovimo, kaj novega smo spoznali.

4.1.2 Rezultati in razprava

Daljnogled kot pripomoček so nekateri otroci prvič spoznali in se seznanili z

njegovo pravilno uporabo. Ker smo odšli na sosednjo vzpetino, je bila to zanje posebna

izkušnja. Večina otrok je do zdaj rokovala le z daljnogledi, ki naj bi bili primerni za

otroke, torej z igračami. Z vzgojiteljicama pa smo se potrudile, da je bil to dokaj

profesionalni daljnogled, a še vedno s primerno razdaljo med okularjema. Pri

dejavnosti smo se osredotočili predvsem na razliko med rokovanjem z daljnogledom

pred demonstracijo in po demonstraciji.

Slika 12: Število otrok pri rokovanju z daljnogledom pred demonstracijo.

Slika 13: Število otrok pri rokovanju z daljnogledom po demonstraciji.

Zelo dobro

rokuje z

daljnogledom, 1

Dobro rokuje z

daljnogledom, 18

Nezadovoljivo

rokuje z

daljnogledom, 5

Zelo dobro

rokuje z

daljnogledom,

19

Dobro rokuje z

daljnogledom, 3

Nezadovoljivo

rokuje z

daljnogledom, 2


25

Iz zgornjih dveh grafikonov lahko vidimo, da je pomembno, da vzgojitelj pri

načrtovanju tehniških dejavnosti načrtuje jasno in kratko demonstracijo. Brez

demonstracije je pet otrok nezadovoljivo rokovalo z daljnogledom, 18 otrok dobro in

eden zelo dobro. Otroci so brez demonstracije kukali skozi daljnogled le z enim

očesom, zaprli obe očesi, niso izostrili slike in podobno. Po demonstraciji je 19 otrok

zelo dobro rokovalo s pripomočkom, trije dobro in dva nezadovoljivo. Opazovanje

okolice je bilo po demonstraciji uspešno. Otroci so bili navdušeni nad daljnogledom.

Lahko rečemo, da dečki bolj od deklic. Dejavnost smo zaključili tako, da so otroci

narisali, kar so videli.

Slika 14: Opazovanje bližnje okolice z daljnogledom.

Slika 15: Z daljnogledom nikoli ne gledamo v sonce.


26

Slika 16: Risba drevesa po opazovanju.

Slika 17: Risba narave skozi daljnogled.


27

4.2 Dejavnost z lupo

4.2.1 Izvedba dejavnosti

a) Motivacija

Otroke vprašamo, kje smo bili včeraj. Ugotovimo, da na Cestnikovem hribu, kjer

smo z daljnogledom opazovali kraj Prebold in okolico ter naravo oziroma drevesa.

Zakaj menijo, da drevesa rastejo prav tam, kjer smo jih videli. Ugotovimo, da drevesa

oziroma rastline na splošno za svojo rast potrebujejo svetlobo, dovolj prostora in zemljo

oziroma vodo, iz katere pridobivajo hranilne snovi. Vprašamo jih, kaj oni potrebujejo za

svojo rast in razvoj.

b) Izpeljava dejavnosti

Otroci se posedejo za mize. Pokažemo jim škatlico, v kateri se skriva

presenečenje. Otroci morajo ugotoviti, kaj je v njej. Pokažemo jim, da imamo za

vsakega po en fižol, ki ga bomo posadili vsakega v svoj lonček. Vendar bomo namesto

zemlje v lonček dali papirnat prtiček, medenj in kozarček bomo postavili seme fižola,

čisto na koncu pa bomo prtiček še malo pokapali z vodo. To demonstriramo pred

otroki. Najprej vsakemu razdelimo svoj lonček, nato prtiček. Otrokom podamo navodilo,

naj s prsti pogladijo prtiček tako, da bo čim bolj ob robu kozarčka. Komur to uspe, dobi

seme fižola in ga postavi med kozarček in prtiček. Komur ne uspe, mu vzgojiteljice

priskočimo na pomoč. Ko to storijo vsi, ugotovimo, da naše rastline potrebujejo še več

svetlobe in vodo. Vsaka skupina postopoma hodi do umivalnika, kjer prtiček zmočijo

ravno prav, ne preveč in ne premalo. Nato svoj kozarček položijo na okensko polico.

Otrokom povemo, da bomo v naslednjih dneh opazovali, kako klijejo semena.

c) Zaključek

V naslednjih dneh otroci opazujejo klitje semen z optičnim pripomočkom, lupo.

Ob tem izdelamo graf, kako je vzklilo seme določenega otroka.


28

4.2.2 Rezultati in razprava

Pri tej dejavnosti smo si kot glavni cilj zadali predvsem rokovanje z optičnimi

pripomočki. Zato smo otroke seznanili z lupo, saj smo po posvetovanju z

vzgojiteljicama ugotovili, da jim je ta najbolj znana, v primerjavi z daljnogledom in

stereomikroskopom. Zaradi tega smo se odločili, da bomo opazovali, koliko otrok

pravzaprav pravilno uporablja pripomoček.

Slika 18: Število otrok pri uporabi lupe po demonstraciji.

Iz zgornjega grafikona lahko razberemo, da je 19 otrok zelo dobro uporabljalo

lupo, trije dobro in dva nezadovoljivo. Razberemo lahko torej, da večina otrok pravilno

uporablja lupo. Sklepamo lahko, da zaradi vzroka poznavanja in pravilne

demonstracije. Otrokom, ki so lupo nepravilno uporabljali, smo ponovno demonstrirali

uporabo. Tako je vsem uspelo opazovati klitje fižola v žarišču lupe.

19

3 2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Pravilna uporaba lupe

Zelo dobro rokuje z lupo

Dobro rokuje z lupo

Nezadovoljivo rokuje z lupo


29

Slika 19: Sajenje fižola.

Slika 20: Razvrščanje lončkov na polico.

Slika 21: Opazovanje z lupo.


30

4.3 Dejavnost s stereolupo

4.3.1 Potek dejavnosti

a) Motivacija

Otroci se posedejo v jutranji krog. Vprašamo jih, ali se spomnijo, kaj smo počeli z

lupo in daljnogledom in za kaj se uporabljata ta dva pripomočka. Ugotovimo, da za to,

da nam približata stvari. Z rjuho pokrijem mikroskop z odbojem svetlobe – stereolupo.

Vprašamo jih, ali kdo ve, kaj se skriva pod rjuho. Ugotovimo, da se spodaj skriva

stereolupa. Pojasnimo, da se pripomoček uporablja za opazovanje stvari, ki jih s

prostim očesom ne vidimo. Povemo, da stereolupo sestavljajo dva okularja, objektiv,

vijak za ostrenje slike, lučka, mizica in stikalo za vklop.

Otroke opozorimo, da jo vedno držimo z obema rokama in jo najprej položimo na

prostorno mizo. Otroci se v krogu razporedijo okoli nas. Zanima nas, kaj potrebujemo,

da stvari vidimo ponoči. Ko ugotovimo, da svetlobo oziroma luči, ki delujejo s pomočjo

elektrike, povemo, da tudi lučka na stereolupi za svoje delovanje potrebuje elektriko.

Zato napravo vklopimo v električno omrežje in vklopimo luč. Objekt položimo na mizico

(v tem primeru sol). Izberemo ustrezno povečavo, z razmikanjem okularjev nastavimo

razdaljo za opazovanje, sliko izostrimo. Ko končamo z opazovanjem, odstranimo objekt

in izklopimo stereolupo. Tako zagotovimo varno rokovanje. Otroci nato najprej

opazujejo fino in grobo sol.

b) Glavni del

Otroci se spet posedejo v krog. Na sredino postavimo vrečo z različnimi tkaninami.

Vprašamo jih, kaj imajo danes oblečeno in iz česa so te obleke. Ugotovimo, da iz

različnih tkanin/materialov. Otrokom povemo, da smo tudi mi zanje prinesli različne

tkanine. Drug za drugim hodijo do vreč in si izberejo eno. Nato vsak opiše svojo

tkanino. Nato se razdelimo v skupine. Ena skupina opazuje svojo tkanino pri stereolupi,

druga v zemljo sadi fižol, od prejšnje dejavnosti, tretja pa se igra poljubno igro. Pri

opazovanju s stereolupo otroci najprej s svinčnikom na A4 list narišejo tkanino, ki so si

jo izbrali. Nato sami pripravijo mikroskop za opazovanje. Če potrebujejo pomoč, jim

pomagamo. Po opazovanju vsak nariše, kako je videl objekt s stereolupo. Vprašamo jih

še, ali menijo, da bi njihova tkanina vpila veliko ali malo vode. Ko vsi pridejo na vrsto,

jih spet zberemo skupaj.


31

c) Zaključek

Naslednji dan otrokom zopet prinesemo tkanine in vedro z vodo ter lonček. Vsak

otrok si izbere enako tkanino kot prejšnji dan. Otroke vprašamo, kakšne so njihove

tkanine, ali so mehke, trše, raztegljive ali manj in podobno. Nato jih vprašamo, kaj

menijo, katera tkanina bi vpila največ vode. Otroci na plakat narišejo svoj sonček pri

tkanini, za katero mislijo, da bo vpila največ vode. Nato naredimo preizkus. V majhne

plastične lončke nalijemo enako količino vode, ki jo otroci z različnimi tkaninami

popivnajo. Nato na plakatu s kapljicami vode označimo, katera tkanina je najbolj

vpojna, npr. pet kapljic za najbolj vpojno, tri za srednje vpojno in eno za najmanj vpojno

tkanino.

4.3.2 Zaključek in razprava

Otroci v tej skupini so se prvič srečali z mikroskopom kot tehničnim pripomočkom.

Kot uvod v mikroskopiranje smo izbrali opazovanje grobo in fino mlete soli, saj smo

otroke sprva želeli seznaniti s postopkom pravilne uporabe mikroskopa. Vsak otrok je

bil seznanjen z demonstracijo uporabe mikroskopa. Uporabili smo stereolupo, saj nam

je omogočala ogled tkanin. Za opazovanje smo uporabili tkanine, saj se otroci z njimi

vsakodnevno srečujejo. Vsak si je izbral enega izmed predlaganih koščkov tkanine. Pri

tej uporabi stereolupe smo otrokom pustili, da so sami rokovali s pripomočkom. Tako

smo lahko opazovali, koliko otrok si je zapomnilo pravilno uporabo.

Slika 22: Število otrok pri uporabi mikroskopa po demonstraciji.

13

5

6

0

2

4

6

8

10

12

14

Število otrok pri uporabi mikroskopa

Zelo dobro rokuje s stereolupo

Dobro rokuje s sterelupo

Nezadovoljivo rokuje s

stereolupo


32

Kot lahko vidimo v zgornjem grafikonu, je kar 13 otrok, od 22 udeleženih, pravilno

uporabilo mikroskop, torej so objekt položili na mizico, izbrali ustrezno povečavo, si z

razmikanjem okularjev nastavili razdaljo, sliko izostrili in tako videli objekt. Pet otrok

enega izmed teh korakov ni izvedlo ali pa so ga izvedli napačno. Šest otrok je ob

uporabi potrebovalo naša navodila in usmerjanje. Zaključimo lahko, da so otroci kljub

samo eni demonstraciji uspešno uporabljali mikroskop. Nato so opazovane predmete

skicirali poleg tistih, ki so jih pred opazovanjem skicirali tako, kot so jih videli s prostim

očesom. Po skiciranju smo preizkusili še lastnosti materialov. Z otroki smo naredili dva

preizkusa, katera tkanina je najbolj prožna in katera vpije več vode. Ugotovili smo, da

je najbolj prožna žična gobica, saj se je najbolj približala narisani črti na vrhu table,

najbolj vpojna pa je gobica za pomivanje posode, saj je vpila največ vode iz lončka.

Slika 23: Prva uporaba stereolupe.

Slika 24: Spoznavanje z materiali.


33

Slika 25: Razvrščanje materialov po vpojnosti.

Slika 26: Tabela vpojnosti materialov.

Slika 27: Opazovanje materialov s stereolupo.


34

Slika 28: Razlika med risbama pred in po opazovanju z mikroskopom.


35

4.4 Inovativen pripomoček

Po izvedbi vseh treh dejavnosti smo z otroki sklenili, da bomo sami izdelali

pripomočke za opazovanje iz odpadnega materiala. Otroci so lahko sami izbrali, ali

bodo izdelali nekaj svojega ali enega izmed pripomočkov, ki smo jih uporabili v

dejavnostih (lupo, daljnogled ali stereolupo).

Slika 29: Inovativen daljnogled za opazovanje vesolja.

Slika 30: Stereolupa iz odpadnega materiala.

Slika 31: Izdelava daljnogledov je prevladovala.


36

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Sklenemo lahko, da so otroci v vsaki izmed dejavnosti pripomočke (lupo,

daljnogled in stereolupo) prepoznali, uporabljali, spoznavali njihov namen in pomen ter

v igri ponazarjali njihovo delovanje. V različnih tehničnih dejavnostih so razvijali

tehnično ustvarjalnost in tehnološko pismenost. Spoznavali so lupo, daljnogled in

mikroskop z odbojem svetlobe ter njihovo sestavo. Rokovali so z različnimi vrstami

materialov. Namen vseh dejavnosti s tehničnimi pripomočki je bil dosežen. Otroci so

preko zabavnih in raziskovalnih dejavnosti uporabljali lupo, daljnogled in mikroskop.

Preko raziskovalnih vprašanj smo jih spodbujali k razmišljanju o uporabi določenih

delov naprav ter k razmišljanju o tem, kaj vse bi lahko izboljšali, da bi bila določena

naprava še boljša.

Ugotovili smo, da je pred demonstracijo le en otrok zelo dobro rokoval z

daljnogledom, po demonstraciji pa 19 otrok. Povzamemo lahko, da so trditve

raziskovalca Zuljana (2014) potrjene, torej je za varno delo pri tehničnih dejavnostih

pomembno, da ne preskočimo prvega koraka motivacije in seveda demonstracije. Nato

sledimo razgovoru in izvedbi ter ponavljanju in utrjevanju. Zadnji korak sta v tej skupini

uresničili vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice.

Pri delu z lupo smo kljub splošno znanemu optičnemu pripomočku ugotovili, da pet

otrok dobro oziroma nezadovoljivo rokuje s pripomočkom. Torej otrok dokaj pravilno

uporablja pravilen postopek uporabe, s pomočjo odraslih in otrok kljub pomoči odraslih

nepravilno izvaja postopek uporabe. Kljub majhnemu številu otrok tega podatka ne

smemo zanemariti in se moramo truditi, da dvignemo tehnološko pismenost že v

predšolskem obdobju.

Pomembno je tudi, da otrokovo tehnološko pismenost dvigujemo na vedno višjo

raven. To smo v skupini uresničili z uvajanjem stereolupe preko igre. Tako so otroci

spoznali popolnoma nov optični pripomoček. V dejavnosti so uživali. Materiale so želeli

opazovati vedno znova, saj so se čudili novim spoznanjem in ugotovitvam. Seveda

smo domišljiji pustili prosto pot, predvsem pri inovativnih pripomočkih. Te dejavnosti

smo izvedli z namenom, da otrokom pokažemo nekaj novega in zanje zanimivega.

Otrokom smo vzbudili zanimanje in veselje do tehničnih dejavnosti, predvsem pa

dopustili, da so skozi večkratno uporabo optičnih pripomočkov (lupe, daljnogleda in

stereolupe) sami razvijali svoje delovne spretnosti. Z željo, da bi vzgojitelji in starši

omogočili seznanitev otrok s tehniko že v predšolskem obdobju, smo pripravili to

diplomsko nalogo.


37

6 VIRI IN LITERATURA Bernard, G. (2012). Daljnogled izbira in nakup. Svobodne ptice. Pridobljeno 7. 1. 2017,

http://bernardfreebirds.blogspot.si/2012/08/daljnogled-izbira-in-nakup.html.

Bregar, T. (2009). Kolo z osjo. Najstarejše leseno kolo na svetu. Pridobljeno 19. 1.

2017, http://www.kolo5200.si/koliscar-si/kolo-z-osjo/.

Conrad. (2017). Pridobljeno 7.1. 2017,

https://media.conrad.com/medias/global/ce/8000_8999/8300/8310/8312/801828_B

B_00_FB.EPS_1000.jpg.

Čebašek, I. (2015). Onesnaženje Knježjega potoka pri Tunjicah. Pridobljeno 19.1.

2017, http://www.kamnik.info/wp-content/uploads/2015/01/nevarni-odpadki.jpg.

Design Arlina. (2017). Tko je izumio mikroskop. Vaša online enciklopedija. Pridobljeno

7.1. 2017, https://vasa-enciklopedija.blogspot.si/2013/11/tko-je-izumio-

mikroskop.html.

Diopta. (2017). Tehnični pripomočki in programska oprema za slepe, slabovidne in

dislektike. Pridobljeno 19.1. 2017,

https://image.jimcdn.com/app/cms/image/transf/dimension=186x1024:format=jpg/p

ath/sb88bf4053274a2cd/image/i7287eb32258bcfa0/version/1446721875/image.jp

g.

Dujič, D. (2017). Goki lonček za opazovanje žuželk. Ceneje.si. Pridobljeno 7.1. 2017,

https://s3-eu-west-

1.amazonaws.com/ceneje/www/images/products/sl/1024/1108/1108966-0.jpg.

Geološke lupe. (2017). 1meritev. Pridobljeno 19.1. 2017,

http://www.1meritev.si/nohtek/600/dat_1070_Lupa_MM_razdelba_Skala_Graficna

_Nitkometer_PVC.jpg.

Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.

Lukič, Ž. (2017). Pisarniški pribor. Harta. Pridobljeno 19. 1. 2017,

http://www.harta.hr/product/200366/l/SL/povecevalna-lupa-6x-fi-50-kovinska-leb-

1121.


38

Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana:

Državna založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

Missfeldt, M. (2017). Das Stereomikroskop. Lichtmikroskop.net. Pridobljeno 19.1. 2017,

http://www.lichtmikroskop.net/mikroskop-kaufen/bilder/ts-optics-

stereomikroskop.jpg.

Oxlade, C. in Stockley, C. (1990). Pogled skozi mikroskop. Ljubljana: Državna založba

Slovenije.

Papotnik, A., Katalinič, D. in Fošnarič, S. (2005). To zmoremo že sedaj. Maribor:

Limbuš: Izotech.

Rupar, P., Javornik, N., Volk, L. in Uhan B. (2002). Zgradba mikroskopa. Gimnazija

Vič. Pridobljeno 19.1. 2017,

http://projekti.gimvic.org/2002/2e/mikroskop/mikroskop.jpg.

Vrabič Kek, B. (2012). Kakovost življenja. Ljubljana: Statistični urad Republike

Slovenije.

Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Koper: Univerza

na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Annales, PEF.


39

8 PRILOGE

8.1 Priprava na dejavnost z lupo

Vrtec: Osnovna šola Prebold, OE vrtec Prebold

Oddelek: 14

Starost: 5–6 let

Število otrok: 24

Datum: 18.–22. april 2016

Vzgojiteljica: Marijana

Glušič

Pomočnica: Polona Fonda

Dejavnost izvajala:

Klementina Ribič

Tema: Uvajanje optičnih pripomočkov v vrtec

Vsebina: Lupa

Področje dejavnosti: Narava (tehnika)

Metode: demonstracije, razgovor, pogovor, opazovanje in lastna aktivnost

Oblike: skupna, skupinska in individualna

Sredstva: - škatla s fižolom, - plastični lončki, - serviete, - voda, - alkoholni flomaster, - lupe.

Povezava z drugimi področji

kurikuluma: umetnost in jezik

Globalni cilj: - Spoznavanje snovi in razvijanje spretnosti na področju tehnike in tehnologije

Splošni cilji: - Otrok prepoznava in uporablja tehnične predmete in procese, spoznava njihov

namen in pomen ter v igri ponazarja njihovo delovanje.

- Otrok se uri v različnih tehničnih opravilih in razvija tehnično ustvarjalnost.

- Otrok spoznava lupo.

- Otrok spoznava, kako je lupa sestavljena.

- Otrok rokuje z različnimi vrstami lup.


40

8.2 Priprava na dejavnost z daljnogledom


Oddelek: 14

Starost: 5–6 let

Število otrok: 24

Datum: 19. april 2016 Vzgojiteljica: Marijana

Glušič


Dejavnost izvajala:

Klementina Ribič


Vsebina: Daljnogled


Metode: demonstracije, pogovor, razlaga


Sredstva: - daljnogled za odrasle (2x), - plakat z naslovom Daljnogled, - slika daljnogleda, - slika projekcije Sonca z daljnogledom

na bel zaslon, - slika Sonca, - beli listi (pol A4 formata), - barvice, - fotoaparat.


Kurikuluma: jezik, družba, gibanje





- Otrok spoznava daljnogled.

- Otrok spoznava, kako je daljnogled sestavljen.

- Otrok rokuje z različnimi vrstami daljnogleda.


41

8.3 Priprava na dejavnost s stereolupo


Oddelek: 14

Starost: 5–6 let

Število otrok: 22

Datum: 20. april 2016 Vzgojiteljica: Marijana

Glušič


Dejavnost izvajala:

Klementina Ribič


Vsebina: Stereolupa


Metode: demonstracije, pogovor, razlaga


Sredstva: - mikroskop z odbojem svetlobe, - rjuha, - 22 A4 listov, - svinčniki, - gobe za pomivanje posode, - krpe, - tkanine, - čipke, - najlon, - bombažna vreča, - plakat z nalepljenim materialom, - flomaster, - vedro z vodo, - lonček.


Kurikuluma: jezik, narava.





- Otrok spoznava mikroskop z odbojem svetlobe (stereolupo).

- Otrok spoznava, kako je stereolupa sestavljena.

- Otrok rokuje z različnimi vrstami materialov.


42

8.4 Raziskovalni dnevnik dejavnosti z daljnogledom pred demonstracijo

Zelo dobro rokuje z

daljnogledom (otrok

uporablja pravilen

postopek uporabe,

brez vzgojiteljeve

pomoči).

Dobro rokuje z

daljnogledom (otrok

dokaj pravilno

uporablja pravilen

postopek uporabe,

s pomočjo

odraslih).

Nezadovoljivo

rokuje z

daljnogledom (otrok

kljub pomoči

odraslih nepravilno

izvaja postopek

uporabe).

Število glede na

posamezno

spremenljivko.

X X X X X X X X X X

X

X X X X X X X X

X X X X X

Skupno število 1 otrok 18 otrok 5 otrok

8.5 Raziskovalni dnevnik dejavnosti z daljnogledom po demonstraciji

Zelo dobro rokuje z

daljnogledom (otrok

uporablja pravilen

postopek uporabe,

brez vzgojiteljeve

pomoči).

Dobro rokuje z

daljnogledom (otrok

dokaj pravilno

uporablja pravilen

postopek uporabe,

s pomočjo

odraslih).

Nezadovoljivo

rokuje z

daljnogledom (otrok

kljub pomoči

odraslih nepravilno

izvaja postopek

uporabe).

Število glede na

posamezno

spremenljivko

X X X X X X X X X

X

X X X X X X X

X X X

X X

Skupno število 19 otrok 3 otroci 2 otroka


43

8.6 Raziskovalni dnevnik pri dejavnosti z lupo

Zelo dobro rokuje z

lupo (otrok

uporablja pravilen

postopek uporabe,

brez vzgojiteljeve

pomoči).

Dobro rokuje z lupo

(otrok dokaj

pravilno uporablja

pravilen postopek

uporabe, s

pomočjo odraslih).

Nezadovoljivo

rokuje z lupo (otrok

kljub pomoči

odraslih nepravilno

izvaja postopek

uporabe).

Število glede na

posamezno

spremenljivko

X X X X X X X X X

X

X X X X X X X X X

X X X

X X

Skupno število 19 otrok 3 otroci 2 otroka

8.7 Raziskovalni dnevnik pri dejavnosti s stereolupo

Zelo dobro rokuje z

lupo (otrok

uporablja pravilen

postopek uporabe,

brez vzgojiteljeve

pomoči).

Dobro rokuje z lupo

(otrok dokaj

pravilno uporablja

pravilen postopek

uporabe, s

pomočjo odraslih).

Nezadovoljivo

rokuje z lupo (otrok

kljub pomoči

odraslih nepravilno

izvaja postopek

uporabe).

Število glede na

posamezno

spremenljivko

X X X X X X X X X

X

X X X

X X X X X

X X X X X X

Skupno število 13 otrok 5 otrok 6 otrok

Documents

Diplomska naloga Ribič Končna - Kopija€¦ · ZAHVALE Najprej se zahvaljujem izr. prof. dr. Darju Zuljanu za mentorstvo, nasvete in strokovno vodenje pri pisanju te diplomske naloge