1

DODATEK I

POVZETEK GLAVNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA

2

1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 50 mg lakozamida. Pomožne snovi: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,17 mg sojinega lecitina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta Rožnata, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘50’ na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno.

3

Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro' in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, arašide, sojo ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost. Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni

4

uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti. 4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica.

5

Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2).

6

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1.308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in

7

njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

8

5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: Mikrokristalna celuloza hidroksipropilceluloza hidroksipropilceluloza (delno substituirana) silicijev dioksid, koloidni, brezvodni krospovidon magnezijev stearat Obloga tablete: polivinilalkohol polietilenglikol 400, 3350 in 8000 smukec sojin lecitin hipromeloza titanov dioksid (E171) rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172), indigotin (E132) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta.

9

6.4 Posebna navodila za shranjevenje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina PVC/PVDC pretisni omot, pokrit z aluminijasto folijo. Pakiranja po 14, 56 in 168 filmsko obloženih tablet Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

10

1. IME ZDRAVILA Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg lakozamida. Pomožne snovi: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,34 mg sojinega lecitina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta Temno rumena, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘100’ na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno.

11

Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, arašide, sojo ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost. Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni

12

uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti. 4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica.

13

Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2).

14

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1.308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in

15

njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

16

5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: Mikrokristalna celuloza hidroksipropilceluloza hidroksipropilceluloza (delno substituirana) silicijev dioksid, koloidni, brezvodni krospovidon magnezijev stearat Obloga tablete: polivinilalkohol polietilenglikol 400, 3350 in 8000 smukec sojin lecitin hipromeloza titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta.

17

6.4 Posebna navodila za shranjevenje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina PVC/PVDC pretisni omot, pokrit z aluminijasto folijo. Pakiranja po 14, 56 in 168 filmsko obloženih tablet Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

18

1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. Pomožne snovi: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,50 mg sojinega lecitina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta Lososove barve, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘150’ na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno.

19

Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, arašide, sojo ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost. Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni

20

uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti. 4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica.

21

Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2).

22

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1.308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in

23

njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

24

5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih.. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: Mikrokristalna celuloza hidroksipropilceluloza hidroksipropilceluloza (delno substituirana) silicijev dioksid, kolidni, brezvodni krospovidon magnezijev stearat Obloga tablete: polivinilalkohol polietilenglikol 400, 3350 in 8000 smukec sojin lecitin hipromeloza titanov dioksid (E171) rumeni železov oksid (E172), rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta.

25

6.4 Posebna navodila za shranjevenje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina PVC/PVDC pretisni omot, pokrit z aluminijasto folijo. Pakiranja po 14, 56 in 168 filmsko obloženih tablet (večkratno pakiranje vsebuje 3 škatle s 56 tabletami) Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

26

1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. Pomožne snovi: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,67 mg sojinega lecitina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta Modra, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘200’ na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno.

27

Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, arašide, sojo ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost. Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni

28

uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti. 4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica.

29

Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2).

30

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1.308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in

31

njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvaraV primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2).

32

5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: Mikrokristalna celuloza hidroksipropilceluloza hidroksipropilceluloza (delno substituirana) silicijev dioksid, koloidni, brezvodni krospovidon magnezijev stearat Obloga tablete: polivinilalkohol polietilenglikol 400, 3350 in 8000 smukec sojin lecitin hipromeloza titanov dioksid (E171) indigotin (E132) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta.

33

6.4 Posebna navodila za shranjevenje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina PVC/PVDC pretisni omot, pokrit z aluminijasto folijo. Pakiranja po 14, 56 in 168 filmsko obloženih tablet (večkratno pakiranje vsebuje 3 škatle s 56 tabletami) Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

34

1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Ena filmsko obložena tableta vsebuje 50 mg lakozamida. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg lakozamida. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. Pomožne snovi: Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,17 mg sojinega lecitina. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,34 mg sojinega lecitina. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,50 mg sojinega lecitina. Ena filmsko obložena tableta vsebuje 0,67 mg sojinega lecitina. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Filmsko obložena tableta 50 mg: Rožnata, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘50’ na drugi strani. 100 mg: Temno rumena, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘100’ na drugi strani. 150 mg: Lososove barve, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘150’ na drugi strani. 200 mg: Modra, ovalna filmsko obložena tableta z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘200’ na drugi strani. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden).

35

Paket za začetek zdravljenja (dodatno): Paket zdravila Vimpat za začetek zdravljenja vsebuje 4 različna pakiranja (eno za vsako jakost tablet), vsako s po 14 tabletami, ki glede na bolnikov odziv in prenašanje zdravila zadostuje za prva 2 do 4 tedne zdravljenja. Pakiranja so označena ‘1. (2., 3. ali 4.) teden’. Prvi dan zdravljenja začne bolnik z zdravilom Vimpat 50 mg tablete dvakrat na dan. V drugem tednu jemlje bolnik zdravilo Vimpat 100 mg tablete dvakrat na dan. Glede na odziv in prenašanje, lahko bolnik zdravilo Vimpat 150 mg tablete v tretjem tednu jemlje dvakrat na dan in v četrtem tednu zdravilo Vimpat 200 mg tablete dvakrat na dan. Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno. Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino, arašide, sojo ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R.

36

4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost. Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale

37

teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti. 4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica. Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu

težave pri hoji astenija

38

aplikacije utrujenost Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2). 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost

39

podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1.308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida.

40

Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2). 5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento.

41

6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi Jedro tablete: Mikrokristalna celuloza hidroksipropilceluloza hidroksipropilceluloza (delno substituirana) silicijev dioksid, koloidni, brezvodni krospovidon magnezijev stearat Obloga tablete: polivinilalkohol polietilenglikol 400, 3350 in 8000 smukec sojin lecitin hipromeloza titanov dioksid (E171) Tablete po 50 mg: rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172), indigotin (E132) Tablete po 100 mg: rumeni železov oksid (E172) Tablete po 150 mg: rumeni železov oksid (E172), rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172) Tablete po 200 mg: indigotin (E132) 6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta. 6.4 Posebna navodila za shranjevenje Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina PVC/PVDC pretisni omot, pokrit z aluminijasto folijo. Paket za začetek zdravljenja vsebuje 4 škatle. Vsaka škatla ima 14 tablet po 50 mg, 100 mg, 150 mg ali 200 mg. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija

42

8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

43

1. IME ZDRAVILA Vimpat 15 mg/ml sirup 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA En mililiter sirupa vsebuje 15 mg lakozamida. 1 steklenička po 200 ml vsebuje 3000 mg lakozamida. 1 steklenička po 465 ml vsebuje 6975 mg lakozamida. Pomožne snovi: En ml sirupa Vimpat vsebuje 280 mg sorbitola (E420), 0,2 mg natrijevega propilparahidroksibenzoata (E217), 2,0 mg natrijevega metilparahidroksibenzoata (E219), 0,05 mg aspartama (E951) in 1,89 mg natrija. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Sirup. Bistra raztopina, rahlo rumene do rumeno-rjave barve. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Sirupu Vimpat sta priloženi merica z graduacijskimi oznakami in navodilo za uporabo. Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2).

44

Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno. Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. Zdravilo Vimpat 15 mg/ml sirup vsebuje natrijev propilparahidroksibenzoat (E217) in natrijev metilparahidroksibenzoat (E219), ki lahko povzročata alergijske reakcije (možno z zakasnitvijo). Vsebuje 3,7 g sorbitola (E420) na odmerek (200 mg lakozamida), kar ustreza kalorični vrednosti 9,7 kcal. Bolniki z redko dedno intoleranco za fruktozo ne smejo jemati tega zdravila. Sirup vsebuje aspartam (E951), ki je vir fenilalanina, ki je lahko škodljiv za bolnike s fenilketonurijo. Zdravilo vsebuje 1,06 mmol (ali 25,2 mg) natrija na odmerk (200 mg lakozamida), kar moramo upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost.

45

Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti.

46

4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1.6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica. Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali.

47

4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi (omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2). 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja. Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Lakozamid se po peroralni aplikaciji hitro in popolnoma absorbira. Biološka uporabnost tablet

48

lakozamida po peroralni uporabi je približno 100 %. Po peroralni aplikaciji se plazemska koncentracija nespremenjenega lakozamida hitro poveča in doseže Cmax okoli 0,5 do 4 ure po odmerku. Tablete in peroralni sirup zdravila Vimpat sta bioekvivalentna. Hrana ne vpliva na hitrost in obseg absorpcije. Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvara Plazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka

49

pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2). 5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi glicerol (E422) natrijev karmelozat sorbitol, tekoči (kristalizirajoči) (E420) polietilenglikol 4000 natrijev klorid citronska kislina, brezvodna kalijev acesulfamat (E950) natrijev propilparahidroksibenzoat (E217) natrijev metilparahidroksibenzoat (E219) okus jagode (vsebuje propilenglikol, maltol) prekrivni okus (vsebuje propilenglikol, aspartam (E951), kalijev acesulfamat (E950), maltol, deionizirano vodo) prečiščena voda

50

6.2 Inkompatibilnosti Navedba smiselno ni potrebna. 6.3 Rok uporabnosti 2 leti. Po prvem odpiranju zdravila: 4 tedne. 6.4 Posebna navodila za shranjevenje Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina 200 ml in 465 ml rjava steklenička (steklo tipa III) ali plastenka iz polietilen tereftalata (PET) s polipropilensko navojno zaporko in merico. Na trgu ni vseh navedenih pakiranj. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje Ni posebnih zahtev. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

51

1. IME ZDRAVILA Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA En mililiter raztopine za infundiranje vsebuje 10 mg lakozamida. 1 viala z 20 ml raztopine za infundiranje vsebuje 200 mg lakozamida. Pomožne snovi: En ml raztopine za infundiranje vsebuje 2,99 mg natrija. Za celoten seznam pomožnih snovi glejte poglavje 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA Raztopina za infundiranje Bistra, brezbarvna tekočina. 4. KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Zdravilo Vimpat je pri bolnikih z epilepsijo, starih 16 let ali več, indicirano kot dodatna terapija pri zdravljenju parcialnih napadov s sekundarno generalizacijo ali brez nje. Vimpat raztopina za infundiranje predstavlja drugo možnost zdravljenja za bolnike, pri katerih peroralna aplikacija zdravila trenutno ni mogoča. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Zdravilo Vimpat mora bolnik vzeti dvakrat na dan. Priporočen začetni odmerek je 50 mg dvakrat na dan, ki ga moramo po enem tednu povečati do začetnega terapevtskega odmerka 100 mg dvakrat na dan. Glede na odziv posameznega bolnika in njegovo prenašanja zdravila lahko vzdrževalni odmerek vsak teden še naprej povečujemo za 50 mg dvakrat na dan do največjega priporočenega dnevnega odmerka 400 mg (200 mg dvakrat na dan). Zdravilo Vimpat lahko bolnik vzame s hrano ali brez nje. V skladu s trenutno klinično prakso je priporočljivo, da je prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat postopna (npr. zmanjševanje dnevnega odmerka za 200 mg/teden). Zdravljenje z zdravilom Vimpat lahko začnemo s peroralno ali z intravensko aplikacijo. Raztopino za infundiranje infundiramo dvakrat dnevno 15 do 60 minut. Raztopino za infundiranje Vimpat lahko intravensko apliciramo brez dodatnega redčenja. Prehod iz peroralnega na intravensko aplikacijo in obratno lahko izvedemo neposredno brez titracije, vendar moramo pri tem ohraniti celokupni dnevni odmerek in dvakrat dnevno aplikacijo zdravila. Izkušnje z dvakrat dnevnim infundiranjem zdravila Vimpat so na voljo za uporabo zdravila do 5 dni. Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro Pri blagi in zmerni ledvični okvari prilagoditev odmerka ni potrebna (CLCR > 30 ml/min). Za bolnike z resnimi motnjami v delovanju ledvic (CLCR ≤ 30 ml/min) in bolnike s končno ledvično odpovedjo je največji priporočen odmerek 250 mg/dan. Bolnikom na dializi je priporočljivo takoj po koncu dialize dati dodatno še 50 % razdeljenega dnevnega odmerka. Pri zdravljenju bolnikov s končno ledvično odpovedjo je potrebna previdnost, saj je na voljo malo kliničnih izkušenj, poleg tega pa pride do akumulacije presnovka (z neznano farmakološko aktivnostjo). Pri vseh bolnikih z ledvično okvaro je pri titraciji odmerka potrebna previdnost (glejte

52

poglavje 5.2). Uporaba pri bolnikih z jetrno okvaro Pri bolnikih z blago do zmerno jetrno okvaro prilagoditev odmerka ni potrebna. Pri tovrstnih bolnikih je pri titraciji odmerka potrebna previdnost, še posebej če je hkrati prisotna tudi ledvična okvara. Pri bolnikih s hudo okvaro jeter farmakokinetike lakozamida niso preučevali (glejte poglavje 5.2). Uporaba pri starejših bolnikih (starejših od 65 let) Pri starejših bolnikih zmanjšanje odmerka ni potrebno. Izkušnje z uporabo lakozamida pri starejših bolnikih z epilepsijo so omejene. Pri starejših bolnikih je treba upoštevati zaradi starosti zmanjšan ledvični očistek in povečanje AUC (glejte zgoraj ‘Uporaba pri bolnikih z ledvično okvaro’ in poglavje 5.2). Otroci Zaradi nezadostnih podatkov o varnosti in učinkovitosti uporaba zdravila Vimpat pri otrocih in mladostnikih pod 16 let ni priporočljiva 4.3 Kontraindikacije Preobčutljivost za zdravilno učinkovino ali katerokoli pomožno snov. Znan atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zdravljenje z lakozamidom je povezano z omotico, kar lahko poveča pojav naključnih poškodb ali padcev. Bolnikom je zato treba svetovati naj bodo previdni, dokler niso seznanjeni z možnimi učinki zdravila (glejte poglavje 4.8). V kliničnih študijah so pri zdravljenju z lakozamidom opazili podaljšanje intervala P-R. Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih z motnjami prevodnosti ali pri bolnikih z resnimi srčnimi obolenji, kot sta miokardni infarkt v anamnezi ali srčno popuščanje. Previdnost je še posebej potrebna pri zdravljenju starejših bolnikov, saj imajo lahko ti bolniki povečano tveganje za srčna obolenja, ali pri uporabi lakozamida skupaj z drugimi zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R. Zdravilo vsebuje 2,6 mmol (ali 59,8 mg) natrija na vialo, kar moramo upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Lakozamid je treba uporabljati previdno pri bolnikih, ki se že zdravijo z zdravili, za katera je znano, da podaljšajo interval P-R (npr. karbamazepin, lamotrigin in pregabalin), ter pri bolnikih, ki se zdravijo z antiaritmiki skupine I. Vendar pa analiza podskupin ni pokazala povečane stopnje podaljšanja intervala P-R pri bolnikih, ki so v kliničnih preskušanjih sočasno jemali karbamazepin ali lamotrigin. V splošnem podatki kažejo, da ima lakozamid majhen potencial medsebojnega delovanja z drugimi zdravili. Študije in vitro kažejo, da lakozamid v plazemskih koncentracijah, izmerjenih v kliničnih preskušanjih, ne inducira encimov CYP1A2, 2B6 in 2C9 ter ne zavira encimov CYP1A1, 1A2, 2A6, 2B6, 2C8, 2C9, 2D6 in 2E1. In vitro študija je pokazala, da se lakozamid v črevesju ne prenaša preko glikoproteina P. Lakozamid in vivo ne zavira ali inducira encima CYP2C19. In vitro študije so pokazale, da bi lahko bil lakozamid šibek zaviralec in induktor CYP3A4. Klinični pomen tega dejstva trenutno ni znan. Študije medsebojnega delovanja s karbamazapinom niso pri terapevtskih odmerkih lakozamida pokazale značilnega inhibitornega učinka na presnovo, ki jo katalizira CYP3A4. Močni induktorji encimov, kot sta rifampicin ali šentjanževka (Hypericum perforatum) lahko zmerno zmanjšata sistemsko izpostavljenost lakozamidu. Ob začetku ali prekinitvi zdravljenja z omenjenimi induktorji encimov je zato potrebna previdnost.

53

Antiepileptiki V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili lakozamid ni pomembno vplival na plazemske koncentracije karbamazepina in valprojske kisline, prav tako pa niso bile ob uporabi karbamazepina in valprojske kisline spremenjene plazemske koncentracije lakozamida. S farmakokinetično analizo populacije so ocenili, da sočasno zdravljenje z drugimi antiepileptiki, ki so znani induktorji encimov (različni odmerki karbamazepina, fenitoina, fenobarbitala), zmanjša skupno sistemsko izpostavljenost lakozamida za 25 %. Peroralni kontraceptivi V preskušanjih medsebojnega delovanja z drugimi zdravili niso opazili klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in peroralnima kontraceptivoma etinilestradiolom in levonorgestrelom. Pri sočasni uporabi s progesteronom ni bilo vpliva na njegove koncentracije. Drugo Preskušanja medsebojnega delovanja z drugimi zdravili so pokazala, da lakozamid nima vpliva na farmakokinetiko digoksina, opazili pa niso tudi klinično pomembnih interakcij med lakozamidom in metforminom. Omeprazol v odmerku 40 mg na dan poveča AUC lakozamida za 19 %, vendar učinek klinično verjeno ni pomemben. Lakozamid ne vpliva na farmakokinetiko enkratnega odmerka omeprezola. Podatki o medsebojnem delovanju lakozamida z alkoholom niso na voljo. Manj kot 15 % lakozamida se veže na beljakovine, zato klinično pomembne interakcije z drugimi zdravili zaradi kompeticije za vezavna mesta na beljakovinah niso verjetne. 4.6 Nosečnost in dojenje Nosečnost Tveganje, povezano z epilepsijo in antiepileptiki na splošno Pri vse antiepileptikih se je pokazalo, da je pri potomcih žensk, ki se zdravijo zaradi epilepsije, prevalenca malformacij dva do trikrat večja kot pri normalni populaciji, kjer je ta približno 3 %. Pri zdravljenih bolnicah se opazili povečanje števila malformacij pri ženskah, ki jemljejo hkrati več zdravil. V kolikšni meri je za to odgovorno zdravljenje in/ali sama bolezen ni pojasnjeno. Poleg tega, učinkovitega antiepileptičnega zdravljenja ne smemo prekiniti, ker lahko poslabšanje bolezni škodi tako materi kot tudi plodu. Tveganje, povezano z lakozamidom Ni zadostnih podatkov o uporabi lakozamida pri nosečnicah. Študije na živalih niso pokazale teratogenih učinkov pri podganah ali kuncih, vendar so pri podganah in kuncih opazili embriotoksičnost pri odmerkih, ki so bili toksični tudi za mater (glejte poglavje 5.3). Možno tveganje za ljudi ni znano. Lakozamida bolnica ne sme uporabljati med nosečnostjo, razen če je nujno potrebno (če korist za mater nedvomno odtehta možno tveganje za otroka). Če se ženska odloči, da bo zanosila, je treba uporabo tega zdravila ponovno ovrednotiti. Dojenje Ni znano, ali se lakozamid izloča v materino mleko. Študije na živalih so pokazale, da se lakozamid izloča v mleko samic. Iz previdnosti je treba v času zdravljenja z lakozamidom dojenje prekiniti. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo Vimpat ima blag ali zmeren vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. Zdravljenje z zdravilom Vipmat lahko povzroči omotico ali zamegljen vid. V skladu s tem je treba bolnikom svetovati, da ne vozijo avtomobila ali upravljajo z drugimi potencialno nevarnimi stroji, dokler niso seznanjeni z učinki zdravila Vimpat na njihovo sposobnost izvajanja omenjenih aktivnosti.

54

4.8 Neželeni učinki Na osnovi analiz združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanj na 1.308 bolnikih s parcialnimi napadi so vsaj o enem neželenem učinku poročali pri skupaj 61,9 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid in pri 35,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinki, o katerih so pri zdravljenju z lakozamidom najpogosteje poročali, so bili omotica, glavobol, slabost in dvojni vid. Učinki so bili po intenziteti običajno blagi do zmerni. Nekateri so bili odvisni od odmerka in so se po zmanjšanju odmerka ublažili. Incidenca in resnost neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, sta se običajno s časom zmanjševali. V vseh nadzorovanih študijah je zaradi neželenih učinkov zdravljenje prekinilo 12,2 % bolnikov, ki so randomizirano jemali lakozamid, in 1,6 % bolnikov, ki so randomizirano jemali placebo. Neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki najpogosteje prekinili zdravljenje z lakozamidom, je bila omotica. Spodnja preglednica prikazuje pogostnost neželenih učinkov, o katerih so poročali v združenih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih. Pogostnost je navedena kot: zelo pogosti (≥ 1/10), pogosti (≥ 1/100 do < 1/10), občasni (≥ 1/1.000 do < 1/100). V vsaki od skupin pogostnosti so neželeni učinki navedeni po padajoči resnosti. organski sistem

zelo pogosti pogosti

Psihiatrične motnje depresija Bolezni živčevja omotica

glavobol

motnje ravnotežja težave s koordinacijo motnje spomina kognitivna motnja zaspanost tremor nistagmus

Očesne bolezni diplopija zamegljen vid Ušesne bolezni, vključno z motnjami labirinta

vrtoglavica

Bolezni prebavil slabost

bruhanje zaprtost flatulenca

Bolezni kože in podkožja

pruritus

Splošne težave in spremembe na mestu aplikacije

težave pri hoji astenija utrujenost

Poškodbe, zastrupitve in zapleti pri posegih

padec kožna laceracija

Uporaba lakozamida je povezana s podaljšanjem intervala P-R, ki je odvisno od odmerka. Pojavijo se lahko neželeni učinki, povezani s podaljšanjem intervala P-R (npr. atrioventrikularni blok, sinkopa, bradikardija). Pri bolnikih z epilepsijo je bila incidenca atrioventrikularnega bloka prve stopnje opredeljena kot občasni neželeni učinek, ki se je pojavil pri 0,7 %, 0 %, 0,5 % oziroma 0 % bolnikov, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg, 400 mg, 600 mg oziroma placebo. Pri bolnikih, ki so se zdravili z lakozamidom, se atrioventrikularni blok druge ali višje stopnje ni pojavil. Glede na incidenco je bila sinkopa opredeljena kot občasen neželeni učinek, incidenci pa se med bolniki z epilepsijo, ki se zdravijo z lakozamidom (0,1 %), in bolniki z epilepsijo, ki prejemajo placebo (0,3 %), nista razlikovali. 4.9 Preveliko odmerjanje Pri ljudeh so klinične izkušnje s prevelikim odmerjanjem lakozamida omejene. Klinični simptomi

55

(omotica in slabost) pri odmerkih 1200 mg/dan so bili povezani predvsem z osrednjim živčnim sistemom in prebavili ter so po ustrezni prilagoditvi odmerka izginili. Največji odmerek, o katerem so poročali v programu kliničnega razvoja zdravila, je bil 12 g lakozamida, ki ga je bolnik vzel skupaj s toksičnimi odmerki več drugih antiepileptikov. Bolnik je bil v začetku komatozen, vendar si je popolnoma opomogel brez trajnih posledic. Za preveliko odmerjanje lakozamida ni na voljo specifičnega antidota. Zdravljenje prevelikega odmerjanja lakozamida mora vključevati splošne podporne ukrepe, po potrebi lahko tudi dializo (glejte poglavje 5.2). 5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Farmakoterapevtske skupina: drugi antiepileptiki, oznaka ATC: N03AX18 Zdravilna učinkovina lakozamid (R-2-acetamido-N-benzil-3-metoksipropionamid) je delujoča aminokislina. Mehanizem delovanja Natančen mehanizem, preko katerega lakozamid doseže svoj antiepileptični učinek pri ljudeh, še ni natančno pojasnjen. Dve opažanji, ki sta morda pomembni za opažene terapevtske učinke, sta: In vitro elektrofiziološke študije so pokazale, da lakozamid selektivno poveča počasno aktivacijo napetostnih natrijevih kanalčkov, kar vodi do stabilizacije hiperekscitabilnih nevronskih membran. Poleg tega se lakozamid veže na kolapsin odzivni mediatorski protein 2 (CRMP-2), fosfoprotein, ki se izraža predvsem v živčevju in sodeluje pri diferenciaciji nevronov in nadzoruje pretirano rast aksonov. Farmakodinamični učinki Na širokem spektru živalskih modelov s parcialnimi in primarnimi generaliziranimi napadi so pokazali, da lakozamid varuje pred epileptičnimi napadi in zakasni razvoj epileptogenih sprememb. V nekliničnih poskusih je lakozamid v kombinaciji z levetiracetamom, karbamazepinom, fenitoinom, valproatom, lamotriginom, topiramatom ali gabapentinom pokazal sinergistične ali aditivne antikonvulzivne učinke. Klinične izkušnje Učinkovitost zdravila Vimpat kot dodatnega zdravljenja v priporočenih odmerkih (200 mg/dan, 400 mg/dan) so preučevali v 3 multicentričnih, randomiziranih, s placebom nadzorovanih kliničnih preskušanjih z 12-tedenskim obdobjem vzdrževalnega zdravljenja . Zdravilo Vimpat v odmerku 600 mg/dan je bilo v nadzorovanem dodatnem zdravljenju učinkovito, vendar je bila učinkovitost podobna kot pri odmerku 400 mg/dan. Bolniki so odmerek 600 mg/dan slabše prenašali zaradi neželenih učinkov, povezanih z osrednjim živčnim sistemom in prebavili, zato odmerek 600 mg/dan ni priporočljiv. Največji priporočeni odmerek je zato 400 mg/dan. Preskušanja, v katera je bilo vključenih 1308 bolnikov, ki so imeli po anamnezi parcialne napade v povprečju 23 let, so bila načrtovana za oceno učinkovitosti in varnosti lakozamida pri sočasnem jemanju z 1 do 3 antiepileptiki pri bolnikih z nenadzorovanimi parcialnimi napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje. V celoti je bil delež bolnikov, pri katerih se je pogostnost napadov zmanjšala za 50 %, 23 % pri placebu, 34 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 200 mg/dan, in 40 % pri bolnikih, ki so jemali lakozamid v odmerku 400 mg/dan. Za doseganje monoterapije z lakozamidom ni na voljo zadostnih podatkov o prekinitvi zdravljenja z drugimi antiepileptiki, ki jih bolnik jemlje sočasno. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Absorpcija Po intravenski uporabi je Cmax dosežen ob koncu infuzije. Plazemska koncentracija narašča sorazmerno z odmerkom pri peroralni (100 - 800 mg) in intravenski (50 - 300 mg) uporabi.

56

Porazdelitev Volumen porazdelitve je približno 0,6 L/kg. Na plazemske beljakovine se veže manj kot 15 % lakozamida. Presnova 95 % odmerka se izloči s sečem v obliki nespremenjenega zdravila in njegovih presnovkov. Presnova lakozamida ni popolnoma pojasnjena. Glavni spojini, ki se izločata s sečem, sta nespremenjeni lakozamid (približno 40 % odmerka) in njegov O-demetilni presnovek (manj kot 30 %). Polarna frakcija, ki jo verjetno sestavljajo derivati serina, predstavlja približno 20 % odmerka, izločenega s sečem, v človeški plazmi pa so jo v majhnih količinah (0 – 2 %) določili pri nekaterih preiskovancih. V seču so našli tudi majhne količine (0,5 – 2 %) drugih presnovkov. Za tvorbo O-demetilnega presnovka je odgovoren predvsem CYP2C19. Vendar pri primerjavi farmakokinetike preiskovancev s hitro (funkcionalen encim CYP2C19) in počasno presnovo (pomanjkanje funkcionalnega encima CYP2C19) niso opazili klinično pomembnih razlik v izpostavljenosti lakozamidu. Poleg tega preskušanje medsebojnega delovanja z omeprazolom (zaviralec CYP2C19) ni pokazalo klinično pomembnih sprememb plazemskih koncentracij lakozamida, kar kaže, da je ta presnovna pot manj pomembna. Identificirali niso nobenih drugih encimov, vključenih v presnovo lakozamida. Plazemska koncentracija O-demetil-lakozamida predstavlja približno 15 % plazemske koncentracije lakozamida. Glavni presnovek nima znane farmakološke aktivnosti. Izločanje Lakozamid se primarno iz sistemskega krvnega obtoka izloča z ledvično ekskrecijo in biotransformacijo. Po peroralni in intravenski aplikaciji radioaktivno označenega lakozamida so približno 95 % radioaktivnosti zaznali v seču in manj kot 0,5 % v blatu. Biološka razpolovna doba izločanja nespremenjenega zdravila je približno 13 ur. Farmakokinetika je sorazmerna z odmerkom in časovno konstantna, z nizko intra- in interindividualno variabilnostjo. Pri dvakrat dnevnem odmerjanju dosežemo plazemske koncentracije v stanju dinamičnega ravnovesja po 3 dneh. Plazemska koncentracije narašča s faktorjem akumulacije približno 2. Farmakokinetika pri posebnih skupinah bolnikov Spol Klinična preskušanja kažejo, da spol nima klinično pomembnega vpliva na plazemske koncentracije lakozamida. Ledvična okvara V primerjavi z zdravimi preiskovanci, pri katerih je bila cmax nespremenjena, se je pri bolnikih z blago do zmerno ledvično okvaro AUC lakozamida povečala za približno 30 %, pri bolnikih s hudo ledvično okvaro in bolnikih s končno ledvično odpovedjo, ki potrebujejo dializo pa za 60 %. Lakozamid lahko iz plazme učinkovito odstranimo z dializo. Po 4-urni dializi se AUC lakozamida zmanjša za približno 50 %, zato je po dializi priporočljivo dodatno odmerjanje zdravila (glejte poglavje 4.2). Pri bolnikih z zmerno do hudo ledvično okvaro se je izpostavljenost O-demetilnemu presnovku nekajkrat povečala. Če bolniki s končno ledvično odpovedjo niso na dializi, se njihove koncentracije povečujejo in med 24-urnim vzorčenjem vztrajno rastejo. Ni znano, ali povečana izpostavljenost presnovku pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo vodi tudi do povečanja neželenih učinkov, čeprav niso opazili farmakološke aktivnosti presnovkov. Jetrna okvaraPlazemske koncentracije lakozamida so bile pri bolnikih z zmerno jetrno okvaro (Child-Pugh B) povečane (približno 50 % večje kot AUCnorm). Večja izpostavljenost je bila deloma posledica zmanjšanega delovanja ledvic pri preiskovancih. Ocenjujejo, da je zmanjšanje neledvičnega očistka pri bolnikih v študiji povzročilo 20 % povečanje AUC lakozamida. Farmakokinetike lakozamida niso ovrednotili pri bolnikih s hudo jetrno okvaro (glejte poglavje 4.2). Starejši bolniki (starejši od 65 let) V študiji pri starejših moških in ženskah, v kateri so sodelovali tudi 4 bolniki, starejši od 75 let, je bila

57

AUC v primerjavi z mladimi moškimi povečana za 30 oz. 50 %, kar je deloma povezano z manjšo telesno maso. Normalizirana razlika telesne mase je bila 26 % pri moških in 23 % pri ženskah. Opazili so tudi povečano variabilnost v izpostavljenosti. Ledvični očistek lakozamida je bil v tej študiji pri starejših ljudeh le malo zmanjšan. Splošno zmanjševanje odmerka ni potrebno, razen če je to indicirano zaradi zmanjšanega delovanja ledvic (glejte poglavje 4.2). 5.3 Predklinični podatki o varnosti V študijah toksičnosti so bile plazemske koncentracije lakozamida podobne ali le mejno povečane glede na koncentracije, ki so jih opazili pri bolnikih, kar dovoljuje majhne ali neobstoječe mejne vrednosti izpostavljenosti pri človeku. Študije farmakološke varnosti pri intravenski aplikaciji lakozamida anesteziranim psom so pokazale prehodno podaljšanje intervala P-R in trajanje kompleksa Q-R-S ter zmanjšanje krvnega tlaka, najverjetneje zaradi zaviralnega delovanja na srce. Te prehodne spremembe so se pojavile v enakem koncentracijskem območju kot ga dosežemo pri največjih priporočenih kliničnih odmerkih. Pri anesteziranih psih in opicah vrste Cynomolgus so pri intravenskih odmerkih 15-60 mg/kg opazili zmanjšanje atrijske in ventrikularne prevodnosti, atrioventrikularni blok in atrioventrikularno disociacijo. Pri študijah toksičnosti pri ponavljajočih se odmerkih so pri podganah opazili blage, reverzibilne spremembe jeter, ki so se pojavile pri koncentracijah, ki so približno 3-kratnik klinične izpostavljenosti. Spremembe so vključevale povečano maso organa, hipertrofijo hepatocitov, povečanje serumskih koncentracij jetrnih encimov in povečanje koncentracije celokupnega holesterola in trigliceridov. Poleg hipertrofije hepatocitov niso opazili drugih histopatoloških sprememb. V študijah vplivov na sposobnost razmoževanja in toksičnosti za razvoj zarodka pri glodavcih in kuncih niso pri za samico podgane toksičnih odmerkih, ki ustrezajo sistemski izpostavljenosti, podobni pričakovani klinični izpostavljenosti, opazili teratogenih učinkov, prišlo pa je do povečanja števila mrtvorojenih mladičev in smrti mladičev v peripartalnem obdobju ter do nekoliko zmanjšanega števila živega zaroda in telesne mase mladičev. Ker pri živalih niso mogli preučevati večjih stopenj izpostavljenosti zaradi toksičnosti za samico, so podatki nezadostni za popolno opredelitev embriofeto-toksičnega in teratogenega potenciala lakozamida. Študije pri podganah so pokazale, da lakozamid in/ali njegovi presnovki brez težav prehajajo placento. 6. FARMACEVTSKE LASTNOSTI 6.1 Seznam pomožnih snovi voda za injekcije natrijev klorid klorovodikova kislina (za uravnavanje pH) 6.2 Inkompatibilnosti Zdravila ne smemo mešati z drugimi zdravili razen s tistimi, ki so omenjena v poglavju 6.6. 6.3 Rok uporabnosti 3 leta. Dokazali so, da je raztopina med uporabo kemijsko in fizikalno stabilna 24 ur pri 25 °C, če je bilo zdravilo razredčeno z raztopinami, ki so navedene v poglavju 6.6. Z mikrobiološkega vidika se mora zdravilo porabiti takoj. Če zdravila, pripravljenega za uporabo, ne uporabimo takoj, sta čas in pogoji shranjevanja pred uporabo odgovornost uporabnika; zdravilo lahko shranjujemo največ 24 ur pri temperaturi 2 do 8 °C, razen če je bilo redčenje izvedeno v nadzorovanih in validiranih aseptičnih pogojih.

58

6.4 Posebna navodila za shranjevenje Shranjujte pri temperaturi do 25°C. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina Ena 20 ml steklena viala iz brezbarvnega stekla tipa I s klorobutilno gumijasto zaporko, prevlečeno s fluoropolimerom. 6.6 Posebni varnostni ukrepi za odstranjevanje in ravnanje z zdravilom Zdravilo je namenjeno samo enkratni uporabi, neuporabljeno raztopino moramo zavreči. Zdravila ne smete uporabiti, če so v njem prisotni delci ali je spremenjena njegova barva. Zdravilo Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje je fizikalno kompatibilna in kemijsko stabilna vsaj 24 ur pri temperaturi do 25°C, če je shranjena v steklenicah ali PVC vrečkah in je bila pripravljena s spodaj navedenimi raztopinami. Raztopine za redčenje: raztopina natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %) za injiciranje raztopina glukoze 50 mg/ml (5 %) za injiciranje raztopina Ringerjevega laktata za injiciranje 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 8. ŠTEVILKA (ŠTEVILKE) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET 9. DATUM PRIDOBITVE/PODALJŠANJA DOVOLJENJA ZA PROMET <{DD/MM/LLLL}> <{DD mesec YYYY}> 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

59

DODATEK II A. IMETNIK(I) DOVOLJENJA ZA IZDELAVO ZDRAVILA,

ODGOVOREN ZA SPROŠČANJE SERIJE B. POGOJI DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM

60

A. IMETNIK DOVOLJENJA ZA IZDELAVO ZDRAVILA, ODGOVOREN ZA SPROŠČANJE SERIJE Ime in naslov izdelovalca, odgovornega za sproščanje serije UCB-Group, Schwarz Pharma AG Alfred-Nobel Str. 10 D-40789 Monheim Germany B. POGOJI DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM • POGOJI ALI OMEJITVE GLEDE OSKRBE IN UPORABE, PREDPISANI IMETNIKU

DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM Izdaja zdravila je le na recept. • POGOJI ALI OMEJITVE V ZVEZI Z VARNO IN UČINKOVITO UPORABO

ZDRAVILA Navedba smiselno ni potrebna. • DRUGI POGOJI Farmakovigilančni sistem Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom (MAH) mora zagotoviti, da je sistem farmakovigilance, kot je opisan v različici 5, ki je predstavljena v modulu 1.8.1 vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, vzpostavljen in da deluje pred, in po tem, ko je zdravilo že na tržišču. Načrt za obvladovanje tvegana Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom se obvezuje, da bo izvedel študije in dodatne farmakovigilančne aktivnosti, podrobno opisane v načrtu farmakovigilance, sprejete v različici 5 načrta za obvladovanje tveganja (RMP), predstavljenem v modulu 1.8.2. vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom in vseh nadaljnjih posodobitvah RMP, s katerimi soglaša Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) V skladu s smernicami CHMP za sisteme za obvladovanje tveganja za zdravila za uporabo v humani medicini mora biti posodobljen načrt za obvladovanje tveganja (RMP) predložen hkrati z naslednjim rednim posodobljenim poročilom o varnosti zdravila (PSUR). Posodobljen načrt za obvladovanje tveganja je treba predložiti tudi

• ob prejemu novih informacij, ki lahko vplivajo na trenutne specifikacije o varnosti zdravila, načrt farmakovigilance ali na dejavnosti za zmanjšanje tveganja

• v 60 dneh po doseženem pomembnem mejniku (farmakovigilančnem ali povezanem z zmanjševanjem tveganja)

• na zahtevo Evropske agencije za zdravila (EMEA)

61

DODATEK III

OZNAČEVANJE IN NAVODILO ZA UPORABO

62

A. OZNAČEVANJE

63

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI ŠKATLA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 50 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet 56 filmsko obloženih tablet 168 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

64

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 14 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 56 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 168 filmsko obloženih tablet 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 50 mg

65

PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT 1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI

66

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI ŠKATLA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet 56 filmsko obloženih tablet 168 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

67

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 14 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 56 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 168 filmsko obloženih tablet 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 100 mg

68

PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT 1. IME ZDRAVILA Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI

69

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI ŠKATLA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet 56 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

70

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 14 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 56 filmsko obloženih tablet 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 150 mg

71

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI SAMO ZA VEČKRATNA PAKIRANJA Škatla s 168 filmsko obloženimi tabletami, ki vsebuje 3 škatlice s po 56 filmsko obloženimi tabletami (z modrim poljem) 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 168 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

72

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 150 mg

73

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI SAMO ZA VEČKRATNA PAKIRANJA Notranja škatlica Škatla s 56 filmsko obloženimi tabletami po 150 mg (brez modrega polja) 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 56 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

74

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 150 mg

75

PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI

76

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI ŠKATLA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet 56 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

77

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 14 filmsko obloženih tablet EU/0/00/000/000 56 filmsko obloženih tablet 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 200 mg

78

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI SAMO ZA VEČKRATNA PAKIRANJA Škatla s 168 filmsko obloženimi tabletami, ki vsebuje 3 škatlice s po 56 filmsko obloženimi tabletami (z modrim poljem) 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 168 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

79

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 200 mg

80

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI SAMO ZA VEČKRATNA PAKIRANJA Notranja škatlica Škatla s 56 filmsko obloženimi tabletami po 200 mg (brez modrega polja) 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 56 filmsko obloženih tablet 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

81

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 200 mg

82

PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI

83

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA Zunanja škatla – pakiranje za začetek zdravljenja vsebuje 4 škatlice po 14 filmsko obloženih tablet 1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg Vimpat 100 mg Vimpat 150 mg Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN Vimpat 50 mg 1 filmsko obložena tableta vsebuje 50 mg lakozamida. Vimpat 100 mg 1 filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg lakozamida. Vimpat 150 mg 1 filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. Vimpat 200 mg 1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA Pakiranje za začetek zdravljenja s 56 filmsko obloženimi tabletami za 4-tedensko zdravljenje vsebuje: 14 filmsko obloženih tablet zdravila Vimpat 50 mg 14 filmsko obloženih tablet zdravila Vimpat 100 mg 14 filmsko obloženih tablet zdravila Vimpat 150 mg 14 filmsko obloženih tablet zdravila Vimpat 200 mg 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom!

84

7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI 11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 50 mg Vimpat 100 mg Vimpat 150 mg Vimpat 200 mg

85

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI Notranja škatlica Škatlica s 14 tabletami – 1. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 50 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet. 1. teden 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

86

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 50 mg

87

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT – 1. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma SA 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI 1. teden

88

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI Notranja škatlica Škatlica s 14 tabletami – 2. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 100 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet. 2. teden 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

89

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 100 mg

90

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT – 2. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma SA 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI 2. teden

91

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI Notranja škatlica Škatlica s 14 tabletami – 3. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 150 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet. 3. teden 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

92

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 150 mg

93

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT – 3. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma SA 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI 3. teden

94

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI Notranja škatlica Škatlica s 14 tabletami – 4. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN 1 filmsko obložena tableta vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje sojin lecitin. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 14 filmsko obloženih tablet. 4. teden 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

95

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 200 mg

96

SAMO ZA PAKIRANJE ZA ZAČETEK ZDRAVLJENJA PODATKI, KI MORAJO BITI NAJMANJ NAVEDENI NA PRETISNEM OMOTU ALI DVOJNEM TRAKU PRETISNI OMOT – 4. teden 1. IME ZDRAVILA Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete lakozamid 2. IME IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma SA 3. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 4. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 5. DRUGI PODATKI 4. teden

97

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI IN PRIMARNI OVOJNINI ŠKATLA - STEKLENIČKA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 15 mg/ml sirup lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN En milliliter sirupa vsebuje 15 mg lakozamida. 1 steklenička po 200 ml vsebuje 3000 mg lakozamida. En milliliter sirupa vsebuje 15 mg lakozamida. 1 steklenička po 465 ml vsebuje 6975 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Vsebuje E420, E217, E219, E951 in natrij. Za nadaljnje informacije glejte navodila za uporabo. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 200 ml sirupa 465 ml sirupa 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za peroralno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: Po prvem odpiranju porabite vsebino stekleničke v 4 tednih. 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE Shranjujete pri temperaturi do 30 °C.

98

10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI 11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 200 ml sirup EU/0/00/000/000 465 ml sirup 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Vimpat 15 mg/ml

99

PODATKI NA ZUNANJI OVOJNINI ŠKATLA 1. IME ZDRAVILA Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN En mililiter raztopine za infundiranje vsebuje 10 mg lakozamida. 1 viala po 20 ml vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Pomožne snovi: natrijev klorid, klorovodikova kislina, voda za injekcije. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 20 ml raztopine za infundiranje 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za intravensko uporabo. Samo za enkratno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE Shranjujete pri temperaturi do 25 °C. 10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH

ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

100

Neuporabljeno raztopino zavrzite. 11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Sprejeta obrazložitev glede neuporabe Braillove pisave.

101

PODATKI, KI MORAJO BITI NAVEDENI NA STIČNIH OVOJNINAH Viala 1. IME ZDRAVILA Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje lakozamid 2. NAVEDBA ENE ALI VEČ ZDRAVILNIH UČINKOVIN En mililiter raztopine za infundiranje vsebuje 10 mg lakozamida. 1 viala po 20 ml vsebuje 200 mg lakozamida. 3. SEZNAM POMOŽNIH SNOVI Pomožne snovi: natrijev klorid, klorovodikova kislina, voda za injekcije. 4. FARMACEVTSKA OBLIKA IN VSEBINA 20 ml raztopine za infundiranje 5. POSTOPEK IN POT(I) UPORABE ZDRAVILA Za intravensko uporabo. Samo za enkratno uporabo. Pred uporabo preberite priloženo navodilo. 6. POSEBNO OPOZORILO O SHRANJEVANJU ZDRAVILA ZUNAJ DOSEGA IN

POGLEDA OTROK Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! 7. DRUGA POSEBNA OPOZORILA, ČE SO POTREBNA 8. DATUM IZTEKA ROKA UPORABNOSTI ZDRAVILA Uporabno do: 9. POSEBNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE Shranjujete pri temperaturi do 25 °C.

102

10. POSEBNI VARNOSTNI UKREPI ZA ODSTRANJEVANJE NEUPORABLJENIH ZDRAVIL ALI IZ NJIH NASTALIH ODPADNIH SNOVI, KADAR SO POTREBNI

11. IME IN NASLOV IMETNIKA DOVOLJENJA ZA PROMET Z ZDRAVILOM UCB Pharma S.A. Allée de la Recherche 60 B-1070 Bruxelles Belgija 12. ŠTEVILKA(E) DOVOLJENJA (DOVOLJENJ) ZA PROMET EU/0/00/000/000 13. ŠTEVILKA SERIJE Serija: 14. NAČIN IZDAJANJA ZDRAVILA Izdaja zdravila je le na recept. 15. NAVODILA ZA UPORABO 16. PODATKI V BRAILLOVI PISAVI Sprejeta obrazložitev glede neuporabe Braillove pisave.

103

B. NAVODILO ZA UPORABO

104

NAVODILO ZA UPORABO

Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete

lakozamid

Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! • Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. • Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. • Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim. Njim bi lahko celo

škodovalo, čeprav imajo znake bolezni, podobne vašim. • Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni

omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Navodilo vsebuje: 1. Kaj je zdravilo Vimpat in za kaj ga uporabljamo 2. Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo Vimpat 3. Kako jemati zdravilo Vimpat 4. Možni neželeni učinki 5. Shranjevanje zdravila Vimpat 6. Dodatne informacije 1. KAJ JE ZDRAVILO VIMPAT IN ZA KAJ GA UPORABLJAMO Zdravilo Vimpat se uporablja za zdravljenje določene oblike epilepsije (glejte spodaj) pri bolnikih, starih 16 let in več. Zdravilo Vimpat se uporablja skupaj z drugimi antiepileptiki. Epilepsija je stanje, kjer ima bolnik ponavljajoče se krče (napade). Zdravilo Vimpat se uporablja samo pri obliki epilepsije, pri kateri napad v začetku prizadane le eno stran možganov, čeprav se kasneje lahko razširi na večje predele obeh strani možganov (parcialni napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje). 2. KAJ MORATE VEDETI, PREDEN BOSTE VZELI ZDRAVILO VIMPAT NE jemljite zdravila Vimpat • če ste alergični na (preobčutljivi za) lakozamid ali arašide ali sojo ali katerokoli sestavino

zdravila Vimpat (navedene so v poglavju 6). Če niste prepričani, ali ste alergični, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate določeno vrsto motnje srčnega ritma (atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje) Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat Prosimo, obvestite svojega zdravnika o naslednjem: • če jemljete katerokoli zdravilo, ki lahko povzroči nenormalnosti EKG (elektrokardiogram),

ki podaljšajo interval P-R, npr. zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje določenih vrst nepravilnega bitja srca ali srčnega popuščanja. Če niste prepričani, ali bi lahko zdravila, ki jih jemljete, imela tovrstni učinek, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate hudo srčno obolenje, kot so motnja srčnega ritma, srčno popuščanje ali srčni infarkt. Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico, kar lahko poveča tveganje za naključne poškodbe ali padce. Dokler se ne privadite učinkom, ki jih lahko ima zdravilo, morate biti previdni.

105

Jemanje drugih zdravil Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta. To je še posebno pomembno, če jemljete zdravila za zdravljenje težav s srcem (glejte tudi zgoraj »Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat«). Jemanje zdravila Vimpat skupaj s hrano in pijačo Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. V času zdravljenja z zdravilom Vimpat ni priporočljivo pitje alkohola. Zdravilo Vimpat povzroča utrujenost ali omotico, pitje alkohola pa te učinke lahko še poslabša. Nosečnost in dojenje V času nosečnosti jemanje zdravila Vimpat ni priporočljivo, ker učinki zdravila Vimpat na nosečnost in nerojenega otroka niso znani. Če ste noseči ali načrtujete nosečnost, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Ker ni znano, ali zdravilo Vimpat prehaja v materino mleko, v času jemanja zdravila Vimpat ni priporočljivo dojiti. Če dojite, prosimo, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Raziskovalci so pokazali, da je pri ženskah, ki jemljejo antiepileptike, tveganje za pojav prirojenih okvar pri otrocih večja. Po drugi strani pa zdravljenja z antiepileptiki ne smemo prekiniti, saj je poslabšanje bolezni škodljivo za mater in nerojenega otroka. Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo. Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico ali zamegljen vid, kar lahko vpliva na vašo sposobnost vožnje, upravljanja z orodji ali s stroji. Dokler ne veste, ali zdravilo vpliva na tovrstne vaše sposobnosti, ne smete voziti ali upravljati s stroji. Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Vimpat Zdravilo Vimpat vsebuje sojin lecitin. Ne jemljite tablet zdravila Vimpat, če ste alergični na arašide ali sojo (glejte tudi poglavje 2. »Ne jemljite zdravila Vimpat«). 3. KAKO JEMATI ZDRAVILO VIMPAT Pri jemanju zdravila Vimpat natančno upoštevajte zdravnikova navodila. Če ste negotovi, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Odmerjanje Zdravilo Vimpat morate vzeti dvakrat na dan, enkrat zjutraj in enkrat zvečer, vsak dan ob približno enakem času. Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Običajen začetni odmerek zdravila Vimpat je 100 mg na dan, ki ga boste vzeli dvakrat na dan – 50 mg zjutraj in 50 mg zvečer. Zdravnik bo lahko povečal vaš dnevni odmerek vsak teden za 100 mg, dokler ne boste dosegli t. i. vzdrževalnega odmerka med 200 mg in 400 mg na dan, ki ga boste vzeli dvakrat na dan. Vzdrževalni odmerek boste jemali v času dolgotrajnega zdravljenja. Če imate težave z ledvicami, vam bo zdravnik morda predpisal drugačen odmerek. Kako vzamete tablete zdravila Vimpat Tablete zdravila Vimpat pogoltnite s kozarcem vode. Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. Trajanje zdravljenja z zdravilom Vimpat Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Zdravilo Vimpat morate jemati, dokler vam

106

zdravnik ne reče, da lahko prenehate. Če ste vzeli večji odmerek zdravila Vimpat, kot bi smeli Če ste vzeli večji odmerk zdravila Vimpat, kot bi smeli, se posvetujte z zdravnikom. Če ste pozabili vzeti zdravilo Vimpat Če ste z odmerkom zamudili za nekaj ur, ga vzemite takoj, ko se spomnite. Če je že blizu čas za vaš naslednji odmerek, ne vzemite izpuščenega odmerka, pač pa ob času naslednjega odmerka kot običajno vzemite odmerek zdravila Vimpat. Ne vzemite dvojnega odmerka, če ste pozabili vzeti prejšnji odmerek. Če ste prenehali jemati zdravilo Vimpat Ne prekinite jemanja zdravila Vimpat brez posvetovanja z zdravnikom, saj se lahko vaši simptomi spet pojavijo ali poslabšajo. Če se bo zdravnik odločil za prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat, boste dobili navodila, kako po korakih zmanjševati odmerek. Če imate dodatna vprašanja o uporabi zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 4. MOŽNI NEŽELENI UČINKI Kot vsa zdravila ima lahko tudi zdravilo Vimpat neželene učinke, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih. Spodaj navedena pogostnost možnih neželenih učinkov je opredeljena kot: Zelo pogosti (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) Pogosti (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) Občasni (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 1.000) Redki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 10.000) Zelo redki (pojavijo se pri manj kot 1 bolniku od 10.000) Ni znana (iz razpoložljivih podatkov pogostnosti ne moremo opredeliti) Zelo pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) • omotica, glavobol • slabost (občutek slabosti) • dvojni vid (diplopija) Pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikov od 100) • težave z ravnotežjem, težave pri koordinaciji gibov, teževe s spominom, zaspanost, tresenje

(tremor), težave pri razmišljanju ali iskanju besed, hitri in nenadzorovani gibi oči (nistagmus) • zamegljen vid • občutek "vrtenja" (vrtoglavica) • bruhanje, zaprtost, vetrovi v želodcu ali črevesju • srbenje • padec • utrujenost, težave pri hoji, neobičajna utrujenost in oslabelost (astenija) • depresija Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta.

107

5. SHRANJEVANJE ZDRAVILA VIMPAT Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! Zdravila Vimpat ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na škatli in pretisnem omotu. Datum izteka roka uporabnosti se nanaša na zadnji dan navedenega meseca. Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. Zdravila ne smete odvreči v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke. O načinu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete več, se posvetujte s farmacevtom. Takšni ukrepi pomagajo varovati okolje. 6. DODATNE INFORMACIJE Kaj vsebuje zdravilo Vimpat Zdravilna učinkovina je lakozamid. Ena tableta zdravila Vimpat 50 mg vsebuje 50 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 100 mg vsebuje 100 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 150 mg vsebuje 150 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 200 mg vsebuje 200 mg lakozamida. Pomožne snovi so: Jedro tablete: mikrokristalna celuloza, hidroksipropilceluloza, hidroksipropilceluloza (delno substituirana) koloidni silicijev dioksid, krospovidon, magnezijev stearat Filmska obloga: polivinilalkohol, polietilenglikol, smukec, sojin lecitin, hipromeloza, titanov dioksid (E171), barvila* * Barvila so: 50 mg tableta: rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172), indigotin lake (E132) 100 mg tableta: rumeni železov oksid (E172) 150 mg tableta: rumeni železov oksid (E172), rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172) 200 mg tableta: indigotin (E132) Izgled zdravila Vimpat in vsebina pakiranja Zdravilo Vimpat 50 mg so rožnate, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘50’ na drugi. Zdravilo Vimpat 100 mg so temno rumene, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘100’ na drugi. Zdravilo Vimpat 150 mg so lososove barve, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘150’ na drugi. Zdravilo Vimpat 200 mg so modre, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘200’ na drugi. Zdravilo Vimpat je na voljo v pakiranjih po 14, 56 in 168 filmsko obloženih tablet. Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in izdelovalec Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom: UCB Pharma S.A., Allée de la Recherche 60, B-1070 Bruxelles, Belgija. Izdelovalec : UCB-Group, Schwarz Pharma AG, Alfred-Nobel-Str. 10, 40678 Monheim am Rhein, Nemčija. Za vse morebitne nadaljnje informacije o tem zdravilu se lahko obrnete na predstavništvo imetnika dovoljenja za promet z zdravilom: België/Belgique/Belgien UCB Pharma SA /NV Tel/Tél: +32 / (0)2 559 92 00

Luxembourg/Luxemburg UCB Pharma SA/NV Tél/Tel: +32 / (0)2 559 92 00

108

България Ю СИ БИ Търговско представителство Teл.: + 359 (0) 2 962 99 20

Magyarország UCB Magyarország Kft. Tel.: + 36-(1) 391 0060

Česká republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (0) 221 773 411

Malta Pharmasud Ltd. Tel: +356 / 21 37 64 36

Danmark UCB Nordic A/S Tlf: + 45 / 32 46 24 00

Nederland UCB Pharma B.V. Tel.: +31 / (0)76-573 11 40

Deutschland UCB GmbH Tel: +49 (0)2173 48 4847

Norge UCB Nordic A/S Tel: +45 / 32 46 24 00

Eesti UCB Pharma Oy Finland Tel: +358-(9) 2290 100

Österreich UCB Pharma GmbH Tel: +43 / (0) 129180-0

Ελλάδα UCB Α.Ε. Τηλ: +30 / 2109974000

Polska UCB Pharma Sp. z o.o. Tel.: + 48 (022) 696 99 20

España UCB Pharma, S.A. Tel: + 34 / 936 803 400 (Barcelona) + 34 / 915 703 444 (Madrid)

Portugal UCB Pharma (Produtos Farmacêuticos), Lda Tel: + 351 / 21 302 5300

France UCB Pharma S.A. Tél: + 33 / (0)1 47 29 44 35

România UCB S.A. Reprezentanţă Tel: + 40 (21) 300 29 04

Ireland UCB (Pharma) Ireland Ltd. Tel: + 353 / (0)1-46 37 395

Slovenija Medis, d.o.o. Tel: + 386 1 589 69 00

Ísland Vistor hf. Tel: +354 535 7000

Slovenská republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (1) 259 202 020

Italia UCB Pharma S.p.A. Tel: + 39 /02 30 07 91

Suomi/Finland UCB Pharma Oy Finland Puh/Tel: + 358 / (0)9-2290 100

Κύπρος Lifepharma (Z.A.M.) Ltd Τηλ: + 357 22 34 74 40

Sverige UCB Nordic A/S Tel: + 46 / (0) 40 29 49 00

Latvija UCB Pharma Oy Finland Tel: + 358-(9) 2290 100

United Kingdom UCB Pharma Ltd. Tel : +44 / (0)1753 534 655

Lietuva UCB Pharma Oy Finland Tel: +358- (9) 2290 100

109

Navodilo je bilo odobreno {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

110

NAVODILO ZA UPORABO

Vimpat 50 mg filmsko obložene tablete Vimpat 100 mg filmsko obložene tablete Vimpat 150 mg filmsko obložene tablete Vimpat 200 mg filmsko obložene tablete

lakozamid

Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! • Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. • Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. • Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim. Njim bi lahko celo

škodovalo, čeprav imajo znake bolezni, podobne vašim. • Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni

omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Navodilo vsebuje: 1. Kaj je zdravilo Vimpat in za kaj ga uporabljamo 2. Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo Vimpat 3. Kako jemati zdravilo Vimpat 4. Možni neželeni učinki 5. Shranjevanje zdravila Vimpat 6. Dodatne informacije 1. KAJ JE ZDRAVILO VIMPAT IN ZA KAJ GA UPORABLJAMO Zdravilo Vimpat se uporablja za zdravljenje določene oblike epilepsije (glejte spodaj) pri bolnikih, starih 16 let in več. Zdravilo Vimpat se uporablja skupaj z drugimi antiepileptiki. Epilepsija je stanje, kjer ima bolnik ponavljajoče se krče (napade). Zdravilo Vimpat se uporablja samo pri obliki epilepsije, pri kateri napad v začetku prizadane le eno stran možganov, čeprav se kasneje lahko razširi na večje predele obeh strani možganov (parcialni napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje). 2. KAJ MORATE VEDETI, PREDEN BOSTE VZELI ZDRAVILO VIMPAT NE jemljite zdravila Vimpat • če ste alergični na (preobčutljivi za) lakozamid ali arašide ali sojo ali katerokoli sestavino

zdravila Vimpat (navedene so v poglavju 6). Če niste prepričani, ali ste alergični, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate določeno vrsto motnje srčnega ritma (atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje) Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat Prosimo, obvestite svojega zdravnika o naslednjem: • če jemljete katerokoli zdravilo, ki lahko povzroči nenormalnosti EKG (elektrokardiogram),

ki podaljšajo interval P-R, npr. zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje določenih vrst nepravilnega bitja srca ali srčnega popuščanja. Če niste prepričani, ali bi lahko zdravila, ki jih jemljete, imela tovrstni učinek, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate hudo srčno obolenje, kot so motnja srčnega ritma, srčno popuščanje ali srčni infarkt. Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico, kar lahko poveča tveganje za naključne poškodbe ali padce. Dokler se ne privadite učinkom, ki jih lahko ima zdravilo, morate biti previdni.

111

Jemanje drugih zdravil Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta. To je še posebno pomembno, če jemljete zdravila za zdravljenje težav s srcem (glejte tudi zgoraj »Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat«). Jemanje zdravila Vimpat skupaj s hrano in pijačo Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. V času zdravljenja z zdravilom Vimpat ni priporočljivo pitje alkohola. Zdravilo Vimpat povzroča utrujenost ali omotico, pitje alkohola pa te učinke lahko še poslabša. Nosečnost in dojenje V času nosečnosti jemanje zdravila Vimpat ni priporočljivo, ker učinki zdravila Vimpat na nosečnost in nerojenega otroka niso znani. Če ste noseči ali načrtujete nosečnost, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Ker ni znano, ali zdravilo Vimpat prehaja v materino mleko, v času jemanja zdravila Vimpat ni priporočljivo dojiti. Če dojite, prosimo, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Raziskovalci so pokazali, da je pri ženskah, ki jemljejo antiepileptike, tveganje za pojav prirojenih okvar pri otrocih večja. Po drugi strani pa zdravljenja z antiepileptiki ne smemo prekiniti, saj je poslabšanje bolezni škodljivo za mater in nerojenega otroka. Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo. Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico ali zamegljen vid, kar lahko vpliva na vašo sposobnost vožnje, upravljanja z orodji ali s stroji. Dokler ne veste, ali zdravilo vpliva na tovrstne vaše sposobnosti, ne smete voziti ali upravljati s stroji. Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Vimpat Zdravilo Vimpat vsebuje sojin lecitin. Ne jemljite tablet zdravila Vimpat, če ste alergični na arašide ali sojo (glejte tudi poglavje 2. »Ne jemljite zdravila Vimpat«). 3. KAKO JEMATI ZDRAVILO VIMPAT Pri jemanju zdravila Vimpat natančno upoštevajte zdravnikova navodila. Če ste negotovi, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Odmerjanje Zdravilo Vimpat morate vzeti dvakrat na dan, enkrat zjutraj in enkrat zvečer, vsak dan ob približno enakem času. Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Začetek zdravljenja (prvi 4 tedni) To pakiranje (paket za začetek zdravljenja) se uporablja, ko začenjate zdravljenje z zdravilom Vimpat. Paket vsebuje 4 različne pakiranja za prve 4 tedne zdravljenja – po eno pakiranje za vsak teden. Vsako pakiranje ima 14 tablet, kar zadostuje za 7 dni jemanja po 2 tableti na dan. Vsako pakiranje vsebuje drugo jakost zdravila Vimpat, tako da boste odmerek povečevali postopno. Zdravljenje boste začeli z nizkim odmerkom zdravila Vimpat, običajno 50 mg dvakrat na dan, in ga iz tedna v teden povečevali. Običajen odmerek, ki ga boste v vsakem od prvih 4 tednov vzeli na dan, je naveden v spodnji preglednici. Zdravnik vam bo povedal, ali potrebujete vsa 4 pakiranja zdravila.

112

Preglednica: Začetek zdravljenja (prvi 4 tedni) Teden

Pakiranje, ki ga boste uporabljali

Prvi odmerek (zjutraj) Drugi odmerek (zvečer) CELOKUPNI dnevni odmerek

1. teden Pakiranje z oznako "1. teden"

50 mg (1 tableta zdravila Vimpat 50 mg)

50 mg (1 tableta zdravila Vimpat 50 mg)

100 mg

2. teden Pakiranje z oznako "2. teden"

100 mg (1 tableta zdravila Vimpat 100 mg)

100 mg (1 tableta zdravila Vimpat 100 mg)

200 mg

3. teden Pakiranje z oznako "3. teden"

150 mg (1 tableta zdravila Vimpat 150 mg)

150 mg (1 tableta zdravila Vimpat 150 mg)

300 mg

4. teden Pakiranje z oznako "4. teden"

200 mg (1 tableta zdravila Vimpat 200 mg)

200 mg (1 tableta zdravila Vimpat 200 mg)

400 mg

Vzdrževalno zdravljenje (po prvih 4 tednih) Po prvih 4 tednih zdravljenja vam bo zdravnik morda prilagodil odmerek, s katerim boste nadaljevali vaše dolgotrajno zdravljenje. Odmerek se imenuje vzdrževalni odmerek in bo odvisen od vašega odziva na zdravilo Vimpat. Pri večini bolnikov je vzdrževalni odmerek med 200 mg in 400 mg na dan. Če imate težave z ledvicami, vam bo zdravnik morda predpisal drugačen odmerek. Kako vzamete tablete zdravila Vimpat Tablete zdravila Vimpat pogoltnite s kozarcem vode. Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. Trajanje zdravljenja z zdravilom Vimpat Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Zdravilo Vimpat morate jemati, dokler vam zdravnik ne reče, da lahko prenehate. Če ste vzeli večji odmerek zdravila Vimpat, kot bi smeli Če ste vzeli večji odmerk zdravila Vimpat, kot bi smeli, se posvetujte z zdravnikom. Če ste pozabili vzeti zdravilo Vimpat Če ste z odmerkom zamudili za nekaj ur, ga vzemite takoj, ko se spomnite. Če je že blizu čas za vaš naslednji odmerek, ne vzemite izpuščenega odmerka, pač pa ob času naslednjega odmerka kot običajno vzemite odmerek zdravila Vimpat. Ne vzemite dvojnega odmerka, če ste pozabili vzeti prejšnji odmerek. Če ste prenehali jemati zdravilo Vimpat Ne prekinite jemanja zdravila Vimpat brez posvetovanja z zdravnikom, saj se lahko vaši simptomi spet pojavijo ali poslabšajo. Če se bo zdravnik odločil za prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat, boste dobili navodila, kako po korakih zmanjševati odmerek. Če imate dodatna vprašanja o uporabi zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 4. MOŽNI NEŽELENI UČINKI Kot vsa zdravila ima lahko tudi zdravilo Vimpat neželene učinke, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih. Spodaj navedena pogostnost možnih neželenih učinkov je opredeljena kot:

113

Zelo pogosti (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) Pogosti (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) Občasni (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 1.000) Redki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 10.000) Zelo redki (pojavijo se pri manj kot 1 bolniku od 10.000) Ni znana (iz razpoložljivih podatkov pogostnosti ne moremo opredeliti) Zelo pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) • omotica, glavobol • slabost (občutek slabosti) • dvojni vid (diplopija) Pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) • težave z ravnotežjem, težave pri koordinaciji gibov, teževe s spominom, zaspanost, tresenje

(tremor), težave pri razmišljanju ali iskanju besed, hitri in nenadzorovani gibi oči (nistagmus) • zamegljen vid • občutek "vrtenja" (vrtoglavica) • bruhanje, zaprtost, vetrovi v želodcu ali črevesju • srbenje • padec • utrujenost, težave pri hoji, neobičajna utrujenost in oslabelost (astenija) • depresija Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. 5. SHRANJEVANJE ZDRAVILA VIMPAT Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! Zdravila Vimpat ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na škatli in pretisnem omotu. Datum izteka roka uporabnosti se nanaša na zadnji dan navedenega meseca. Za shranjevanje zdravila niso potrebna posebna navodila. Zdravila ne smete odvreči v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke. O načinu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete več, se posvetujte s farmacevtom. Takšni ukrepi pomagajo varovati okolje. 6. DODATNE INFORMACIJE Kaj vsebuje zdravilo Vimpat Zdravilna učinkovina je lakozamid. Ena tableta zdravila Vimpat 50 mg vsebuje 50 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 100 mg vsebuje 100 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 150 mg vsebuje 150 mg lakozamida. Ena tableta zdravila Vimpat 200 mg vsebuje 200 mg lakozamida. Pomožne snovi so: Jedro tablete: mikrokristalna celuloza, hidroksipropilceluloza, hidroksipropilceluloza (delno substituirana), koloidni silicijev dioksid, krospovidon, magnezijev stearat Filmska obloga: polivinilalkohol, polietilenglikol, smukec, sojin lecitin, hipromeloza, titanov dioksid (E171), barvila* * Barvila so: 50 mg tableta: rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172), indigotin lake (E132) 100 mg tableta: rumeni železov oksid (E172) 150 mg tableta: rumeni železov oksid (E172), rdeči železov oksid (E172), črni železov oksid (E172)

114

200 mg tableta: indigotin (E132) Izgled zdravila Vimpat in vsebina pakiranja Zdravilo Vimpat 50 mg so rožnate, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘50’ na drugi. Zdravilo Vimpat 100 mg so temno rumene, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘100’ na drugi. Zdravilo Vimpat 150 mg so lososove barve ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘150’ na drugi. Zdravilo Vimpat 200 mg so modre, ovalne filmsko obložene tablete z vtisnjeno oznako ‘SP’ na eni strani in oznako ‘200’ na drugi. Paket za začetek zdravljenja vsebuje 56 filmsko obloženih tablet v 4 pakiranjih: • pakiranje z oznako ‘1. teden’ vsebuje 14 tablet po 50 mg, • pakiranje z oznako ‘2. teden’ vsebuje 14 tablet po 100 mg, • pakiranje z oznako ‘3. teden’ vsebuje 14 tablet po 150 mg, • pakiranje z oznako ‘4. teden’ vsebuje 14 tablet po 200 mg, Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in izdelovalec Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom: UCB Pharma S.A., Allée de la Recherche 60, B-1070 Bruxelles, Belgija. Izdelovalec : UCB-Group, Schwarz Pharma AG, Alfred-Nobel-Str. 10, 40678 Monheim am Rhein, Nemčija. Za vse morebitne nadaljnje informacije o tem zdravilu se lahko obrnete na predstavništvo imetnika dovoljenja za promet z zdravilom: België/Belgique/Belgien UCB Pharma SA /NV Tel/Tél: +32 / (0)2 559 92 00

Luxembourg/Luxemburg UCB Pharma SA/NV Tél/Tel: +32 / (0)2 559 92 00

България Ю СИ БИ Търговско представителство Teл.: + 359 (0) 2 962 99 20

Magyarország UCB Magyarország Kft. Tel.: + 36-(1) 391 0060

Česká republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (0) 221 773 411

Malta Pharmasud Ltd. Tel: +356 / 21 37 64 36

Danmark UCB Nordic A/S Tlf: + 45 / 32 46 24 00

Nederland UCB Pharma B.V. Tel.: +31 / (0)76-573 11 40

Deutschland UCB GmbH Tel: +49 (0)2173 48 4847

Norge UCB Nordic A/S Tel: +45 / 32 46 24 00

Eesti UCB Pharma Oy Finland Tel: +358-(9) 2290 100

Österreich UCB Pharma GmbH Tel: +43 / (0) 129180-0

Ελλάδα UCB Α.Ε. Τηλ: +30 / 2109974000

Polska UCB Pharma Sp. z o.o. Tel.: + 48 (022) 696 99 20

España UCB Pharma, S.A.

Portugal UCB Pharma (Produtos Farmacêuticos), Lda

115

Tel: + 34 / 936 803 400 (Barcelona) + 34 / 915 703 444 (Madrid)

Tel: + 351 / 21 302 5300

France UCB Pharma S.A. Tél: + 33 / (0)1 47 29 44 35

România UCB S.A. Reprezentanţă Tel: + 40 (21) 300 29 04

Ireland UCB (Pharma) Ireland Ltd. Tel: + 353 / (0)1-46 37 395

Slovenija Medis, d.o.o. Tel: + 386 1 589 69 00

Ísland Vistor hf. Tel: +354 535 7000

Slovenská republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (1) 259 202 020

Italia UCB Pharma S.p.A. Tel: + 39 / 02 30 07 91

Suomi/Finland UCB Pharma Oy Finland Puh/Tel: + 358 / (0)9-2290 100

Κύπρος Lifepharma (Z.A.M.) Ltd Τηλ: + 357 22 34 74 40

Sverige UCB Nordic A/S Tel: + 46 / (0) 40 29 49 00

Latvija UCB Pharma Oy Finland Tel: + 358-(9) 2290 100

United Kingdom UCB Pharma Ltd. Tel : +44 / (0)1753 534 655

Lietuva UCB Pharma Oy Finland Tel: +358- (9) 2290 100

Navodilo je bilo odobreno {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/.

116

NAVODILO ZA UPORABO

Vimpat 15 mg/ml sirup lakozamid

Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! • Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. • Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. • Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim. Njim bi lahko celo

škodovalo, čeprav imajo znake bolezni, podobne vašim. • Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni

omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Navodilo vsebuje: 1. Kaj je zdravilo Vimpat in za kaj ga uporabljamo 2. Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo Vimpat 3. Kako jemati zdravilo Vimpat 4. Možni neželeni učinki 5. Shranjevanje zdravila Vimpat 6. Dodatne informacije 1. KAJ JE ZDRAVILO VIMPAT IN ZA KAJ GA UPORABLJAMO Zdravilo Vimpat se uporablja za zdravljenje določene oblike epilepsije (glejte spodaj) pri bolnikih, starih 16 let in več. Zdravilo Vimpat se uporablja skupaj z drugimi antiepileptiki. Epilepsija je stanje, kjer ima bolnik ponavljajoče se krče (napade). Zdravilo Vimpat se uporablja samo pri obliki epilepsije, pri kateri napad v začetku prizadane le eno stran možganov, čeprav se kasneje lahko razširi na večje predele obeh strani možganov (parcialni napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje). 2. KAJ MORATE VEDETI, PREDEN BOSTE VZELI ZDRAVILO VIMPAT NE jemljite zdravila Vimpat • če ste alergični na (preobčutljivi za) lakozamid ali katerokoli sestavino zdravila Vimpat

(navedene so v poglavju 6). Če niste prepričani, ali ste alergični, se posvetujte z zdravnikom. • če imate določeno vrsto motnje srčnega ritma (atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje)

Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat Prosimo, obvestite svojega zdravnika o naslednjem: • če jemljete katerokoli zdravilo, ki lahko povzroči nenormalnosti EKG (elektrokardiogram),

ki podaljšajo interval P-R, npr. zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje določenih vrst nepravilnega bitja srca ali srčnega popuščanja. Če niste prepričani, ali bi lahko zdravila, ki jih jemljete, imela tovrstni učinek, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate hudo srčno obolenje, kot so motnja srčnega ritma, srčno popuščanje ali srčni infarkt. Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico, kar lahko poveča tveganje za naključne poškodbe ali padce. Dokler se ne privadite učinkom, ki jih lahko ima zdravilo, morate biti previdni. Jemanje drugih zdravil Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta. To je še posebno pomembno, če jemljete zdravila za zdravljenje težav s srcem (glejte tudi zgoraj »Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat«).

117

Jemanje zdravila Vimpat skupaj s hrano in pijačo Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. V času zdravljenja z zdravilom Vimpat ni priporočljivo pitje alkohola. Zdravilo Vimpat povzroča utrujenost ali omotico, pitje alkohola pa te učinke lahko še poslabša. Nosečnost in dojenje V času nosečnosti jemanje zdravila Vimpat ni priporočljivo, ker učinki zdravila Vimpat na nosečnost in nerojenega otroka niso znani. Če ste noseči ali načrtujete nosečnost, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Ker ni znano, ali zdravilo Vimpat prehaja v materino mleko, v času jemanja zdravila Vimpat ni priporočljivo dojiti. Če dojite, prosimo, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Raziskovalci so pokazali, da je pri ženskah, ki jemljejo antiepileptike, tveganje za pojav prirojenih okvar pri otrocih večja. Po drugi strani pa zdravljenja z antiepileptiki ne smemo prekiniti, saj je poslabšanje bolezni škodljivo za mater in nerojenega otroka. Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo. Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico ali zamegljen vid, kar lahko vpliva na vašo sposobnost vožnje, upravljanja z orodji ali s stroji. Dokler ne veste, ali zdravilo vpliva na tovrstne vaše sposobnosti, ne smete voziti ali upravljati s stroji. Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Vimpat Sirup Vimpat vsebuje: • sorbitol (vrsta sladkorja). Če vam je zdravnik povedal, da imate moteno toleranco za nekatere

sladkorje, se pred začetkom jemanja tega zdravila posvetujte z zdravnikom. • natrij. Ena merica sirupa do graduacijske oznake vsebuje 0,27 mmol (ali 6,3 mg) natrija. Če

boste morali na dan vzeti več kot 3 merice in ste na dieti z nadzorovanim vnosom natrija, bodite pozorni tudi na količino natrija v sirupu.

• dve sestavini, ki se imenujeta natrijev propilparahidroksibenzoat (E217) in natrijev metilparahidroksibenzoat (E219) lahko povzročata alergijske reakcije (možno z zakasnitvijo).

• aspartam (E951), vir fenilalanina. Ta snov lahko škoduje ljudem s fenilketonurijo (presnovna bolezen).

3. KAKO JEMATI ZDRAVILO VIMPAT Pri jemanju zdravila Vimpat natančno upoštevajte zdravnikova navodila. Če ste negotovi, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Odmerjanje Zdravilo Vimpat morate vzeti dvakrat na dan, enkrat zjutraj in enkrat zvečer, vsak dan ob približno enakem času. Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Običajen začetni odmerek zdravila Vimpat je 100 mg na dan, ki ga boste vzeli dvakrat na dan – 50 mg zjutraj in 50 mg zvečer. Zdravnik bo lahko povečal vaš dnevni odmerek vsak teden za 100 mg, dokler ne boste dosegli t. i. vzdrževalnega odmerka med 200 mg in 400 mg na dan, ki ga boste vzeli dvakrat na dan. Vzdrževalni odmerek boste jemali v času dolgotrajnega zdravljenja. Če imate težave z ledvicami, vam bo zdravnik morda predpisal drugačen odmerek. Kako vzamete sirup Vimpat Napolnite merico do graduacijske oznake, ki ustreza predpisanemu odmerku. Vsaka graduacijska oznaka merice ustreza 50 mg (na primer 2. graduacijska oznaka ustreza

118

100 mg). Pogoltnite odmerek sirupa in nato spijte nekaj vode. Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. Trajanje zdravljenja z zdravilom Vimpat Zdravilo Vimpat se uporablja za dolgotrajno zdravljenje. Zdravilo Vimpat morate jemati, dokler vam zdravnik ne reče, da lahko prenehate. Ko boste odprli stekleničko sirupa, ga ne smete uporabljati več kot 4 tedne. Če ste vzeli večji odmerek zdravila Vimpat, kot bi smeli Če ste vzeli večji odmerk zdravila Vimpat, kot bi smeli, se posvetujte z zdravnikom. Če ste pozabili vzeti zdravilo Vimpat Če ste z odmerkom zamudili za nekaj ur, ga vzemite takoj, ko se spomnite. Če je že blizu čas za vaš naslednji odmerek, ne vzemite izpuščenega odmerka, pač pa ob času naslednjega odmerka kot običajno vzemite odmerek zdravila Vimpat. Ne vzemite dvojnega odmerka, če ste pozabili vzeti prejšnji odmerek. Če ste prenehali jemati zdravilo Vimpat Ne prekinite jemanja zdravila Vimpat brez posvetovanja z zdravnikom, saj se lahko vaši simptomi spet pojavijo ali poslabšajo. Če se bo zdravnik odločil za prekinitev zdravljenja z zdravilom Vimpat, boste dobili navodila, kako po korakih zmanjševati odmerek. Če imate dodatna vprašanja o uporabi zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 4. MOŽNI NEŽELENI UČINKI Kot vsa zdravila ima lahko tudi zdravilo Vimpat neželene učinke, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih. Spodaj navedena pogostnost možnih neželenih učinkov je opredeljena kot: Zelo pogosti (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) Pogosti (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) Občasni (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 1.000) Redki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 10.000) Zelo redki (pojavijo se pri manj kot 1 bolniku od 10.000) Ni znana (iz razpoložljivih podatkov pogostnosti ne moremo opredeliti) Zelo pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) • omotica, glavobol • slabost (občutek slabosti) • dvojni vid (diplopija) Pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) • težave z ravnotežjem, težave pri koordinaciji gibov, teževe s spominom, zaspanost, tresenje

(tremor), težave pri razmišljanju ali iskanju besed, hitri in nenadzorovani gibi oči (nistagmus) • zamegljen vid • občutek "vrtenja" (vrtoglavica) • bruhanje, zaprtost, vetrovi v želodcu ali črevesju • srbenje • padec • utrujenost, težave pri hoji, neobičajna utrujenost in oslabelost (astenija) • depresija

119

Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. 5. SHRANJEVANJE ZDRAVILA VIMPAT Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! Zdravila Vimpat ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na škatli in steklenički. Datum izteka roka uporabnosti se nanaša na zadnji dan navedenega meseca. Shranjujte pri temperaturi do 30 °C. Ko boste odprli stekleničko sirupa, ga ne smete uporabljati več kot 4 tedne. Zdravila ne smete odvreči v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke. O načinu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete več, se posvetujte s farmacevtom. Takšni ukrepi pomagajo varovati okolje. 6. DODATNE INFORMACIJE Kaj vsebuje zdravilo Vimpat Zdravilna učinkovina je lakozamid. 1 ml zdravila Vimpat 15 mg/ml sirup vsebuje 15 mg lakozamida. Pomožne snovi so: glicerol (E422), natrijev karmelozat, sorbitol, tekoči (kristalizirajoči) (E420), polietilenglikol 4000, natrijev klorid, citronska kislina (brezvodna), kalijev acesulfamat (E950), natrijev propilparahidroksibenzoat (E217), natrijev metilparahidroksibenzoat (E219), okus jagode (vsebuje propilenglikol, maltol), prekrivni okus (vsebuje propilenglikol, aspartam (E951), kalijev acesulfamat (E950), maltol, deionizirano vodo), prečiščena voda. Izgled zdravila Vimpat in vsebina pakiranja Zdravilo Vimpat 15 mg/ml sirup je bistra raztopina, rahlo rumene do rumeno-rjave barve. Zdravilo Vimpat je na voljo v stekleničkah po 200 ml in 465 ml. Sirupu je priložena merica z graduacijskimi oznakami (ki ustrezajo 50 mg lakozamida). Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in izdelovalec Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom: UCB Pharma S.A., Allée de la Recherche 60, B-1070 Bruxelles, Belgija. Izdelovalec : UCB-Group, Schwarz Pharma AG, Alfred-Nobel-Str. 10, 40678 Monheim am Rhein, Nemčija. Za vse morebitne nadaljnje informacije o tem zdravilu se lahko obrnete na predstavništvo imetnika dovoljenja za promet z zdravilom: België/Belgique/Belgien UCB Pharma SA /NV Tel/Tél: +32 / (0)2 559 92 00

Luxembourg/Luxemburg UCB Pharma SA/NV Tél/Tel: +32 / (0)2 559 92 00

България Ю СИ БИ Търговско представителство Teл.: + 359 (0) 2 962 99 20

Magyarország UCB Magyarország Kft. Tel.: + 36-(1) 391 0060

Česká republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (0) 221 773 411

Malta Pharmasud Ltd. Tel: +356 / 21 37 64 36

Danmark UCB Nordic A/S

Nederland UCB Pharma B.V.

120

Tlf: + 45 / 32 46 24 00

Tel.: +31 / (0)76-573 11 40

Deutschland UCB GmbH Tel: +49 (0)2173 48 4847

Norge UCB Nordic A/S Tel: +45 / 32 46 24 00

Eesti UCB Pharma Oy Finland Tel: +358-(9) 2290 100

Österreich UCB Pharma GmbH Tel: +43 / (0) 129180-0

Ελλάδα UCB Α.Ε. Τηλ: +30 / 2109974000

Polska UCB Pharma Sp. z o.o. Tel.: + 48 (022) 696 99 20

España UCB Pharma, S.A. Tel: + 34 / 936 803 400 (Barcelona) + 34 / 915 703 444 (Madrid)

Portugal UCB Pharma (Produtos Farmacêuticos), Lda Tel: + 351 / 21 302 5300

France UCB Pharma S.A. Tél: + 33 / (0)1 47 29 44 35

România UCB S.A. Reprezentanţă Tel: + 40 (21) 300 29 04

Ireland UCB (Pharma) Ireland Ltd. Tel: + 353 / (0)1-46 37 395

Slovenija Medis, d.o.o. Tel: + 386 1 589 69 00

Ísland Vistor hf. Tel: +354 535 7000

Slovenská republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (1) 259 202 020

Italia UCB Pharma S.p.A. Tel: + 39 / 02 30 07 91

Suomi/Finland UCB Pharma Oy Finland Puh/Tel: + 358 / (0)9-2290 100

Κύπρος Lifepharma (Z.A.M.) Ltd Τηλ: + 357 22 34 74 40

Sverige UCB Nordic A/S Tel: + 46 / (0) 40 29 49 00

Latvija UCB Pharma Oy Finland Tel: + 358-(9) 2290 100

United Kingdom UCB Pharma Ltd. Tel : +44 / (0)1753 534 655

Lietuva UCB Pharma Oy Finland Tel: +358- (9) 2290 100

Navodilo je bilo odobreno {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/

121

NAVODILO ZA UPORABO

Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje

lakozamid

Pred začetkom jemanja natančno preberite navodilo! • Navodilo shranite. Morda ga boste želeli ponovno prebrati. • Če imate dodatna vprašanja, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. • Zdravilo je bilo predpisano vam osebno in ga ne smete dajati drugim. Njim bi lahko celo

škodovalo, čeprav imajo znake bolezni, podobne vašim. • Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni

omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. Navodilo vsebuje: 1. Kaj je zdravilo Vimpat in za kaj ga uporabljamo 2. Kaj morate vedeti, preden boste vzeli zdravilo Vimpat 3. Kako jemati zdravilo Vimpat 4. Možni neželeni učinki 5. Shranjevanje zdravila Vimpat 6. Dodatne informacije 1. KAJ JE ZDRAVILO VIMPAT IN ZA KAJ GA UPORABLJAMO Zdravilo Vimpat se uporablja za zdravljenje določene oblike epilepsije (glejte spodaj) pri bolnikih, starih 16 let in več. Zdravilo Vimpat se uporablja skupaj z drugimi antiepileptiki. Epilepsija je stanje, kjer ima bolnik ponavljajoče se krče (napade). Zdravilo Vimpat se uporablja samo pri obliki epilepsije, pri kateri napad v začetku prizadane le eno stran možganov, čeprav se kasneje lahko razširi na večje predele obeh strani možganov (parcialni napadi s sekundarno generalizacijo ali brez nje). Raztopina za infundiranje Vimpat je alternativna oblika kratkotrajnega zdravljanja, kadar peroralno (skozi usta) jemanje zdravila ni mogoče. 2. KAJ MORATE VEDETI, PREDEN BOSTE VZELI ZDRAVILO VIMPAT NE jemljite zdravila Vimpat • če ste alergični na (preobčutljivi za) lakozamid ali katerokoli sestavino zdravila Vimpat

(navedene so v poglavju 6). Če niste prepričani, ali ste alergični, se posvetujte z zdravnikom. • če imate določeno vrsto motnje srčnega ritma (atrioventrikularni blok druge ali tretje stopnje)

Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat Prosimo, obvestite svojega zdravnika o naslednjem: • če jemljete katerokoli zdravilo, ki lahko povzroči nenormalnosti EKG (elektrokardiogram),

ki podaljšajo interval P-R, npr. zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje določenih vrst nepravilnega bitja srca ali srčnega popuščanja. Če niste prepričani, ali bi lahko zdravila, ki jih jemljete, imela tovrstni učinek, se posvetujte z zdravnikom.

• če imate hudo srčno obolenje, kot so motnja srčnega ritma, srčno popuščanje ali srčni infarkt. Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico, kar lahko poveča tveganje za naključne poškodbe ali padce. Dokler se ne privadite učinkom, ki jih lahko ima zdravilo, morate biti previdni.

122

Jemanje drugih zdravil Obvestite svojega zdravnika ali farmacevta, če jemljete ali ste pred kratkim jemali katerokoli zdravilo, tudi če ste ga dobili brez recepta. To je še posebno pomembno, če jemljete zdravila za zdravljenje težav s srcem (glejte tudi zgoraj »Bodite posebno pozorni pri uporabi zdravila Vimpat«). Jemanje zdravila Vimpat skupaj s hrano in pijačo Zdravilo Vimpat lahko vzamete s hrano ali brez nje. V času zdravljenja z zdravilom Vimpat ni priporočljivo pitje alkohola. Zdravilo Vimpat povzroča utrujenost ali omotico, pitje alkohola pa te učinke lahko še poslabša. Nosečnost in dojenje V času nosečnosti jemanje zdravila Vimpat ni priporočljivo, ker učinki zdravila Vimpat na nosečnost in nerojenega otroka niso znani. Če ste noseči ali načrtujete nosečnost, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Ker ni znano, ali zdravilo Vimpat prehaja v materino mleko, v času jemanja zdravila Vimpat ni priporočljivo dojiti. Če dojite, prosimo, takoj obvestite svojega zdravnika, ki se bo odločil, ali smete jemati zdravilo Vimpat. Raziskovalci so pokazali, da je pri ženskah, ki jemljejo antiepileptike, tveganje za pojav prirojenih okvar pri otrocih večja. Po drugi strani pa zdravljenja z antiepileptiki ne smemo prekiniti, saj je poslabšanje bolezni škodljivo za mater in nerojenega otroka. Posvetujte se z zdravnikom ali s farmacevtom, preden vzamete katerokoli zdravilo. Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev Zdravilo Vimpat lahko povzroča omotico ali zamegljen vid, kar lahko vpliva na vašo sposobnost vožnje, upravljanja z orodji ali s stroji. Dokler ne veste, ali zdravilo vpliva na tovrstne vaše sposobnosti, ne smete voziti ali upravljati s stroji. Pomembne informacije o nekaterih sestavinah zdravila Vimpat Zdravilo vsebuje 2,6 mmol (ali 59,8 mg) natrija na vialo, kar je treba upoštevati pri bolnikih, ki so na dieti z nadzorovanim vnosom natrija. 3. KAKO UPOPRABLJATI ZDRAVILO VIMPAT Raztopina za infundiranje je alternativna oblika kratkotrajnega zdravljenja, kadar zdravila Vimpat ne morete jemati skozi usta. Zdravilo vam bo zdravstveno osebje dalo v obliki infuzije v veno. Možno je neposredno prehajanje iz peroralnega jemanja zdravila na infuzijo ter obratno. Celokupni dnevni odmerek in pogostnost odmerjanja ostaneta nespremenjena. Odmerjanje Zdravilo Vimpat morate prejeti dvakrat na dan, enkrat zjutraj in enkrat zvečer, vsak dan ob približno enakem času. Zdravljenje z zdravilom Vimpat se običajno začne z odmerkom 100 mg na dan, tako da prejmete pol (50 mg) odmerka zjutraj in drugo polovico (50 mg) zvečer. Dnevni vzdrževalni odmerek je med 200 mg in 400 mg. Če imate težave z ledvicami, vam bo zdravnik morda predpisal drugačen odmerek. Kako boste prejeli zdravilo Vimpat Zdravilo vam bo zdravstveno osebje dalo v obliki infuzije v veno (intravensko). Infundiranje bo trajalo 15 - 60 minut.

123

Trajanje zdravljenja z zdravilom Vimpat raztopina za infundiranje Zdravnik bo določil, koliko dni boste prejemali infuzijo. Glede na izkušnje priporočajo dvakrat dnevno infundiranje zdravila Vimpat za zdravljenje do 5 dni. Za dolgotrajno zdravljenje so na voljo tablete in sirup zdravila Vimpat. Če ste prenehali jemati zdravilo Vimpat Če se bo zdravnik odločil prekiniti vaše zdravljenje z zdravilom Vimpat, bo odmerek zmanjševal po korakih. Tako bo preprečil, da bi se vaši simptomi spet pojavili ali poslabšali. Če imate dodatna vprašanja o uporabi zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 4. MOŽNI NEŽELENI UČINKI Kot vsa zdravila ima lahko tudi zdravilo Vimpat neželene učinke, ki pa se ne pojavijo pri vseh bolnikih. Spodaj navedena pogostnost možnih neželenih učinkov je opredeljena kot: Zelo pogosti (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) Pogosti (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) Občasni (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 1.000) Redki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 10.000) Zelo redki (pojavijo se pri manj kot 1 bolniku od 10.000) Ni znana (iz razpoložljivih podatkov pogostnosti ne moremo opredeliti) Zelo pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri več kot 1 bolniku od 10) • omotica, glavobol • slabost (občutek slabosti) • dvojni vid (diplopija) Pogosti neželeni učinki (pojavijo se pri 1 do 10 bolnikih od 100) • težave z ravnotežjem, težave pri koordinaciji gibov, teževe s spominom, zaspanost, tresenje

(tremor), težave pri razmišljanju ali iskanju besed, hitri in nenadzorovani gibi oči (nistagmus) • zamegljen vid • občutek "vrtenja" (vrtoglavica) • bruhanje, zaprtost, vetrovi v želodcu ali črevesju • srbenje • padec • utrujenost, težave pri hoji, neobičajna utrujenost in oslabelost (astenija) • depresija Če katerikoli neželeni učinek postane resen ali če opazite katerikoli neželeni učinek, ki ni omenjen v tem navodilu, obvestite svojega zdravnika ali farmacevta. 5. SHRANJEVANJE ZDRAVILA VIMPAT Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom! Zdravila Vimpat ne smete uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti, ki je naveden na škatli in viali. Datum izteka roka uporabnosti se nanaša na zadnji dan navedenega meseca. Shranjujte pri temperaturi do 25 °C. Vsaka viala zdravila Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje se lahko uporabi le enkrat (enkratna uporaba). Neuporabljeno raztopino je treba zavreči. Uporablja se lahko samo raztopina brez delcev, ki ni spremenila barve. Zdravila ne smete odvreči v odpadne vode ali med gospodinjske odpadke. O načinu odstranjevanja zdravila, ki ga ne potrebujete več, se posvetujte s farmacevtom. Takšni ukrepi pomagajo varovati

124

okolje. 6. DODATNE INFORMACIJE Kaj vsebuje zdravilo Vimpat Zdravilna učinkovina je lakozamid. 1 ml zdravila Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje vsebuje 10 mg lakozamida. 1 viala vsebuje 20 ml zdravila Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje, kar ustreza 200 mg lakozamida. Pomožne snovi so: natrijev klorid, klorovodikova kislina, voda za injekcije. Izgled zdravila Vimpat in vsebina pakiranja Zdravilo Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje je bistra, brezbarvna raztopina. Zdravilo Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje je na voljo v pakiranjih po 1 vialo, po 20 ml. Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom in izdelovalec Imetnik dovoljenja za promet z zdravilom: UCB Pharma S.A., Allée de la Recherche 60, B-1070 Bruxelles, Belgija. Izdelovalec : UCB-Group, Schwarz Pharma AG, Alfred-Nobel-Str. 10, 40678 Monheim am Rhein, Nemčija. Za vse morebitne nadaljnje informacije o tem zdravilu se lahko obrnete na predstavništvo imetnika dovoljenja za promet z zdravilom: België/Belgique/Belgien UCB Pharma SA /NV Tel/Tél: +32 / (0)2 559 92 00

Luxembourg/Luxemburg UCB Pharma SA/NV Tél/Tel: +32 / (0)2 559 92 00

България Ю СИ БИ Търговско представителство Teл.: + 359 (0) 2 962 99 20

Magyarország UCB Magyarország Kft. Tel.: + 36-(1) 391 0060

Česká republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (0) 221 773 411

Malta Pharmasud Ltd. Tel: +356 / 21 37 64 36

Danmark UCB Nordic A/S Tlf: + 45 / 32 46 24 00

Nederland UCB Pharma B.V. Tel.: +31 / (0)76-573 11 40

Deutschland UCB GmbH Tel: +49 (0)2173 48 4847

Norge UCB Nordic A/S Tel: +45 / 32 46 24 00

Eesti UCB Pharma Oy Finland Tel: +358-(9) 2290 100

Österreich UCB Pharma GmbH Tel: +43 / (0) 129180-0

Ελλάδα UCB Α.Ε. Τηλ: +30 / 2109974000

Polska UCB Pharma Sp. z o.o. Tel.: + 48 (022) 696 99 20

España UCB Pharma, S.A.

Portugal UCB Pharma (Produtos Farmacêuticos), Lda

125

Tel: + 34 / 936 803 400 (Barcelona) + 34 / 915 703 444 (Madrid)

Tel: + 351 / 21 302 5300

France UCB Pharma S.A. Tél: + 33 / (0)1 47 29 44 35

România UCB S.A. Reprezentanţă Tel: + 40 (21) 300 29 04

Ireland UCB (Pharma) Ireland Ltd. Tel: + 353 / (0)1-46 37 395

Slovenija Medis, d.o.o. Tel: + 386 1 589 69 00

Ísland Vistor hf. Tel: +354 535 7000

Slovenská republika UCB s.r.o. Tel: + 42 - (1) 259 202 020

Italia UCB Pharma S.p.A. Tel: + 39 / 02 30 07 91

Suomi/Finland UCB Pharma Oy Finland Puh/Tel: + 358 / (0)9-2290 100

Κύπρος Lifepharma (Z.A.M.) Ltd Τηλ: + 357 22 34 74 40

Sverige UCB Nordic A/S Tel: + 46 / (0) 40 29 49 00

Latvija UCB Pharma Oy Finland Tel: + 358-(9) 2290 100

United Kingdom UCB Pharma Ltd. Tel : +44 / (0)1753 534 655

Lietuva UCB Pharma Oy Finland Tel: +358- (9) 2290 100

Navodilo je bilo odobreno {MM/LLLL} Podrobne informacije o zdravilu so objavljene na spletni strani Evropske agencije za zdravila (EMEA) http://www.emea.europa.eu/. Naslednje informacije so namenjene samo zdravstvenemu osebju: Zdravilo boste lahko prejeli brez predhodnega redčenja ali pa bo zdravilo prej razredčeno z eno od naslednjih raztopin: 0,9 % raztopina natrijevega klorida 9 mg/ml (0,9 %), 5 % raztopina glukoze 50 mg/ml ali raztopina Ringerjevega laktata. Vsaka viala zdravila Vimpat 10 mg/ml raztopina za infundiranje se lahko uporabi le enkrat (enkratna uporaba). Neuporabljeno raztopino je treba zavreči (glejte poglavje 3).