Načrt vodenja

DOŽIVETJE HARMONIJE ČLOVEKA IN NARAVE Prlekija – Ljutomer – Jeruzalem

Tekmovanje Turistični vodnik 2015

Avtor: Tomi Špindler

Stara Cesta, marec 2015

Kazalo vsebine

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

2 PROGRAM VODENJA..................................................................................................... 2

2.1 LJUTOMER ................................................................................................................ 2

2.1.1 Park prvega slovenskega tabora ........................................................................... 2

2.1.2 Muzej Ljutomerski kasač ..................................................................................... 2

2.1.3 Konjereja v Prlekiji .............................................................................................. 3

2.2 ČEBELARSKI MUZEJ - KRAPJE............................................................................. 4

2.3 KMEČKI MUZEJ – PRISTAVA ................................................................................ 5

2.4 REPUBLIKA PRLEKIJA - ŽELEZNE DVERI ......................................................... 5

2.5 JERUZALEM.............................................................................................................. 6

2.6 TURIZEM NA PODEŽELJU TOMPA ...................................................................... 6

2.7 PROGRAM ................................................................................................................. 8

3 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 10

4 PRILOGE ......................................................................................................................... 11

1

1 UVOD Pot skozi Prlekijo vodi po gričih južnega dela Slovenskih goric in se spusti v bogat rodovitni ravninski svet vse do reke Mure. Svet med Muro in Dravo slovi po podobi skrbno negovane kulturne krajine in pusti vtis na vsakem obiskovalcu. Prlekija je od nekdaj naklonjena konjereji, prepoznavna je po termalnih vrelcih, klopotcih na 4 vetrnice, tipičnih obcestnih križih, štorkljah, izjemni kulinariki in bučnem olju ter srčnih, gostoljubnih ljudeh. Središče Prlekije predstavlja mesto Ljutomer, za katerega lahko rečemo, da je taborsko, kasaško, filmsko mesto ter srce Prlekije. (O Ljutomeru, obcinaljutomer.si) Kulinarika na področju Prlekije je nekaj posebnega. Na območju Prlekije prevladujejo bela vina, ki zlahka dosegajo vrhunsko kakovost. Številni vinogradniki in vinske kleti osvajajo mednarodne nagrade za prestižna vina. Ne smemo pa pozabiti tudi na odlične dobrote tipične prleške kuhinje. Pri prebivalcih Prlekije se kaže poseben čut do narave in do okolja v katerem živimo. Še posebej veliko vlogo pa v tem okolju igra konj, natančneje ljutomerski kasač, ki sodi med slovenske tradicionalne pasme konjev. Pred stoštiridesetimi leti so lastniki delovnih konj na področju Prlekije začeli s konji tudi tekmovati. Posebnost prebivalcev Prlekije je tudi jezik. Prleško narečje predstavlja najglobljo živo vez s tisočletno zgodovino in ohranja bogato kulturno dediščino. Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih. Geografsko podobo Prlekije tvorijo štiri vinske turistične ceste: na vzhodu Jeruzalemska, na zahodu Srednje slovensko-goriška, na severu Radgonsko-Kapelska in na jugu Ormoška vinska cesta. Vinogradniška tradicija sega v Prlekiji vse do časov rimskega imperija, o čemer pričajo arheološke najdbe amfor, vrčev, kelihov in lončenih kozarcev. Prlekija pa ne slovi le po odličnih vinih ampak je za to območje značilna tudi pristna prleška kulinarika, v kateri lahko gost uživa v številnih gostilnah po Prlekiji. (Predstavitev Prlekija, prlekija-on.net) V seminarski nalogi je podrobneje predstavljen program vodenja LTO Prlekija Ljutomer, z naslovom Doživetje harmonije človeka in narave.

2

2 PROGRAM VODENJA

2.1 LJUTOMER »Prihod v Ljutomer na avtobusno postajo, kjer vas počaka turistični vodnik. Sledi ogled Ljutomera. Mesto z najstarejšo kasaško tradicijo v Sloveniji, in ogledali si bomo nov muzej Ljutomerski kasač, kraj prvega slovenskega tabora, prvega slovenskega filmskega zapisa in več bomo povedali na kraju samem (mestno jedro, Park 1. slovenskega tabora, hipodrom z muzejem kasaštva).« Ljutomer, osrčje Prlekije, se kot naselje omenja že leta 1249. Trg je postal 1265. leta. Kraj in okolico so pestile kuge, požari in vpadi Turkov in krucov. Ideja o Zedinjeni Sloveniji je zaživela leta 1868 na I. slovenskem taboru prav tukaj, v Ljutomeru. Leta 1927 je Ljutomer dobil mestne pravice. Knjižnica, muzej, galerija, konjeništvo in razna društva nadaljujejo tradicijo slovenskega narodnega preporoda 19. stoletja. Ljutomerske gorice slovijo po vrhunskih vinih in pristni prleški kulinarki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanova juha z gobami, krompirjeva smetanova juha, gobova juha z ajdovo kašo, meso iz tünke in številne druge dobrote). Mestno jedro sestavljajo trije trgi, vsak s svojim znamenjem. Stari trg se ponaša z Anino kapelo iz leta 1756. Na glavni strani kapele je upodobljena sv. Ana, na desni sv. Anton, na levi sv. Florjan, zadnjo stran pa krasita Srce Jezusovo in sv. Trojica. Na Glavnem trgu na visokem stebru stoji kip Brezmadežne Marije, ob vznožju stebra na vsaki strani na podstavkih stojita kipa sv. Roka in sv. Boštjana. Znamenje je dal leta 1729 postaviti takratni župan. Pred tem je na tem mestu stal sramotilni steber s kletko za prestopnike, ki so jih na ta način izpostavili zasmehovanju mimoidočih. Na Miklošičevem trgu se nahaja kapela sv. Florjana, ki je del obzidja ljutomerske cerkve, zgrajena l .1736. (Ljutomer, jeruzalem.si) (slika1)

2.1.1 Park prvega slovenskega tabora Poseben pomen za našo Slovenijo se skriva v Parku I. slovenskega tabora, kjer je 9. avgusta 1868 zaživela ideja o Zedinjeni Sloveniji. Slovenski jezik v šole, urade in bogoslužje, je bila zahteva prvih udeležencev taborov. Mogočni hrasti, zasajeni v parku prav v tem času, poosebljajo trdoživost in ponos prebivalcev te pokrajine.

2.1.2 Muzej Ljutomerski kasač Muzej je umeščen v sklop Kasaškega kluba Ljutomer, hlevov in dirkališča. Glede na dane prostorske možnosti je zasnovan tako, da omogoča vpogled v zgodovinski spomin kasaštva od njegovih začetkov do danes. Muzej je konceptualno strokovno zastavljen na tak način, da je v njem predstavljeno podkovstvo, razvoj društva, področje reje in delovanje kluba znotraj raznih organizacij.

3

25 rejskih in tekmovalskih družin, ki so s konji tesno povezane že več kot stoletje je predstavljenih na svetlobnih panojih. Na osmih ekranih si obiskovalci lahko v elektronski obliki ogledajo gradivo vseh ostalih darovalcev, fotografije in priznanja . V vitrinah so na ogled pokali in plakete, ki so jih klub in rejci ter tekmovalci prejeli za svoje uspehe na področju kasaštva. V Joninem kotičku je mladim namenjen kratek film. Pripoved razigrane žrebičke Jone jih popelje skozi zgodovino kasaštva, kasača in njegove vloge. V program pa je vključen tudi ogled hipodroma in konjev. Muzej se je odprl za javnost leta 2012. (Muzej Ljutomerski kasač, www.jeruzalem.si)

2.1.3 Konjereja v Prlekiji Vino in konji – strasti prleške duše, ki sta močno vpeti v najvišjo komponento preprostega življenja preživeli tudi skok v modernizacijo, digitalizacijo, globalizacijo. Skozi stoletja je bilo vino v Ljutomeru pomemben tržni faktor: tržani so poleg svoje obrtne ali trgovske dejavnosti skoraj obvezno imeli tudi vinograd na katerem od okoliških vinskih vrhov. A pridelano vino je bilo treba odpeljati v prodajo na razne kraje: kot dajatev so ljutomersko vino vozili cerkvenim in svetnim zemljiškim gospodom v samostane in njihove mestne palače v Gradcu, Admontu, Linzu, na Dunaju in na Madžarskem. Vino, namenjeno prodaji, so vozili v Kranjsko in v nemške dežele pa vse tja do Benetk. Predsednik Kasaškega kluba Ljutomer Janez Slavič ponosno pove, da so prleško vino »lotmerški« konji v Benečijo prepeljali izredno hitro: »Za pot tja in nazaj so porabili 14 dni, kar je bilo dosti manj, kot so za pot potrebovali konji iz Središča ali okolice Ptuja.« Mursko polje v stoletju pred 1874 ponašalo s tako razvito konjerejo, da ga ni v tem pogledu dosegalo nobeno drugo ozemlje na slovenskem. Torej so bili objektivni dejavniki za začetek konjskih dirk v Ljutomeru in okolici sredi druge polovice 19. stoletja najboljši. Pri tem pa se moramo zavedati, da je šlo tukaj za kmečke, in ne gosposke dirke. Precej razvito konjerejo v Ljutomeru verjetno dokazuje ljutomerski grb. Ljutomerski grb je nastal v 15. stoletju ali že prej. Prvotni grb obsega ščit z okraskom zgoraj, na njem pa konj dirka nad zmajem. V zgornjem levem kotu pa se nahajajo trije križci. Na tem ljutomerskem grbu konj še nima roga. V poznejšem grbu iz leta 1647 in 1648 se rjavi enorogi konj z malo kozjo brado in razvejanim repom visoko vzpenja nad grozečim zmajem z rdečim jezikom. Konji so, po navedbah N. Kureta, prišli v poštev tudi pri posebnih priložnostih in praznikih. V okolici Ljutomera je bilo pri porokah pomembno, da se je nevesta peljala domov z najboljšo vprego in prišla z ženinom pred drugimi gosti domov, tako da ji ni bilo potrebo prositi in načenjati kruha v navzočnosti gostov. Do druge polovice 19. stoletja je glede porok znano tudi, da so ta dan sosedje in prijatelji pripeljali vse svoje konje skupaj in nato oblikovali vprege. In do dvajsetega stoletja se je na murskem polju ohranila šega, da dajejo fantom in dekletom za doto tudi konje. Vendar se je ta šega po drugi svetovni vojni zmeraj manj pojavljala. Tako da je pomenila le še izjemo, in sicer je bila potrjena samo pri posameznih družinah, ki so bili znani po dobrih konjih. Pustno jahanje prav tako kaže na razvitejšo konjerejo na Murskem polju še v dobi pred drugo polovico 18. stoletja. Na pustni torek popoldne ponekod še danes jahajo zlasti fantje na obisk vsaj v sosednjo vas, če ne kam dlje. Gospodarji so dajali konje na voljo sinovom. Za ježo pa so jih posojali tudi drugim. Govorili so, da bodo se potem »kobile bolj brejile« ali da bodo »konji zdravi«. V drugih naseljih so bili jahači dobro pogoščeni in so se do večera vrnili domov. Povečini niso bili našemljeni.

4

Pasma ljutomerski kasač je slovenska tradicionalna pasma. Izvira iz 18. stoletja, izhaja pa z območja Ljutomera. »Sprva so tega konja uporabljali izključno kot delovnega, še posebej hitri so bili v prevozništvu, kjer so morali delovni konji premagovati dolge razdalje,« pravi Slavič. Rejski cilji v populaciji ljutomerski kasač so usmerjeni v vzrejo kasaškega konja skladne telesne gradnje, srednjega okvira, dobrohotnega značaja, živahnega temperamenta ter pravilnih in izdatnih hodov. Ne samo reja dirkačev, ampak tudi splošna konjereja je bila kmetom na Murskem polju vsaj že od sredine devetnajstega stoletja posebna skrb in ljubezen. Pri pravem konjerejcu pa ni šlo samo za to, da je imel dobre vozne konje, ki so lahko potegnili težek tovor. Njegov dober glas je bil povezan tudi s tem, kakšno pasmo je imel in kolikšno nego je konjem posvečal. Vsak konjerejec je vedel, da ljudje gledajo na njegove konje, kadar se vozi okrog ali kadar vozi težko obložene vozove s senom. Za vsakega konjerejca iz Murskega polja je bila čast, če so ljudje rekli, da ima lepe in zgledno rejene konje. (Kasaštvo v Prlekiji) Kasaški šport in konjske dirke, sta pustila pomemben pečat v preteklosti in sooblikujeta utrip življenja v Prlekiji tudi v prihodnosti. Poletje je zaznamovano s konjskimi dirkami, ki so vrhunec nedeljskih popoldnevov. Kasaški klub Ljutomer priredi letno osem dirk. Tako so poletja zapisana konjem, konjske dirke pa so vrhunec nedeljskih popoldnevov. (Znamenitosti, obcinaljutomer.si)

2.2 ČEBELARSKI MUZEJ - KRAPJE »Čebelarski muzej na Krapju je star več kot sto let in je edini sistem neiser ohranjen v Sloveniji. Vse do leta 1945 je bil naseljen. Je osemkotne oblike in v celoti iz lesa. V njem so eksponati stari tudi od 200 do 300 let. Zelo je pomemben za razvoj čebelarstva na tem območju. Pokušnja medu, medenega likerja in medenjakov.« Čebelnjak izvira iz konca 19.stoletja. Z ohranjeno opremo predstavlja izjemno in bogato kulturno dediščino. Izdelal ga je mizarski mojster z vzdevkom Pok, doma iz Tišine. Prvi lastnik čebelnjaka je bil veleposestnik in učitelj Evgen Antauer iz Tropovec. Leta 1945 ga je z posestvom vred kupil kmet Alojz Šeruga. Od njega je čebelnjak leta 1996 kupil čebelar Drago Šalamun. Postavil ga je na posestvu v Krapju in sicer kot Čebelarski muzej. V njem je urejena zbirka starih čebelarskih pripomočkov. Vsi eksponati v muzeju so od drugih starejših čebelarjev, ki so prenehali z čebelarstvom, vendar so imeli željo ohraniti čebelarstvo kakršno je bilo nekoč. Sam čebelnjak je osmero kotne oblike izdelan po paviljonskem načrtu, s strešno lino za zračenje in svetlobo. V čebelnjaku je bilo možno čebelariti z 84 družinami, panji pa so po sistemu NAISER (sistem tople gradnje).Teh panjev se že desetletja ne uporablja več, marsikateri mlad čebelar pa jih sploh ne pozna. Osmero kotni čebelnjak je še edini primerek postavljen v naravi in je zaščiten pri kulturni dediščini v Mariboru kot etnološki spomenik. Zraven pa sta še postavljena dva klasična dvokapna čebelnjaka, ki sta bila postavljena na prleških kmetijah in izvirata iz tridesetih let prejšnjega stoletja. V muzeju so na ogled različna točila za med, ročni kadilniki, stiskalnice za vosek, panji iz različnih obdobij, model za izdelovanje satnic, koši, razno literaturo o čebelarstvu in veliko drugih zanimivih čebelarskih pripomočkov. (Čebelarski muzej, cebelarski-muzej.si) (slika 2)

5

2.3 KMEČKI MUZEJ – PRISTAVA »Ogled kmečkega muzeja v Pristavi. Na izviren način se vam predstavi zgodovina vasi, družine, kmečke izbe in škedja od l. 1445 pa vse do danes. Vsak obiskovalec dobi tudi pijačo dobrodošlice »Zoltanovo krf« in kos domačega kruha z zaseko.« V kmečkem muzeju si lahko ogledamo pregledno slikovno muzejsko zbirko «Pristava od l. 1445 do danes«, kjer je razložena ter prikazana zgodovina Pristave; »Mali kmečki muzej«, kjer obiskovalca povedejo skozi prikaz kmečke kuhinje in kmečke sobe, opremljene s številnimi muzealijami in starinskimi predmeti, sprehod pa se konča na skednju, kjer sledi ogled nekaterih kmečkih delovnih naprav in pripomočkov. V neposredni bližini je v času vegetacije na ogled neokrnjen travnik s številnimi cveticami in travami, ki jih v našem okolju ni več videti. Obrazložijo tudi posamezne cvetice in trave. Vsak obiskovalec dobi pijačo dobrodošlice »čarovniško kri«, predhodno najavljeni pa lahko poskusijo domačo prleško zaseko ali v primeru manjše zaključene skupine sodelujejo pri prleških »postržnjač«. Po želji obiskovalce popeljejo tudi do vaške kapele, ki jo primerno predstavijo. (Kmečki muzej Pristava, jeruzalem.si) (slika 3)

2.4 REPUBLIKA PRLEKIJA - ŽELEZNE DVERI »Iz prleških ravnic se odpravimo proti prleškim goricam, kjer vas sprejme carina Republike Prlekija. Skozi bogato animacijo boste slišali hudomušne zgodbe o Prlekiji in Prlekih v pristni prleški govorici.« Naša Republika Prlekija je prav posebno območje, mogoče celo gibanje, znotraj geografskega območja Prlekije. V njem so združeni vsi, ki jim ni vseeno kaj rodi njihova zemlja in kaj ponujajo svojim gostom! Združili so se, da skupaj ponudijo svoje storitve in izdelke na hudomušno drugačen način – z zgodbo “države”. Zaradi tega dejstva lahko dobrote, ki dozorijo na njihovih vinskih gričih, njivah, sadovnjakih in hlevih lahko predstavijo in ponudijo pod “eno zastavo”, kar jih pomembno razlikuje od lokalnih ponudnikov drugih geografskih območij. Parlament in vlado NR Prlekije sestavljajo člani etnološko kulturnega društva Kunštni Prleki, ki s tem korakom uresničujejo njihove večletne zabavne in čisto resne aktivnosti

1. Parlament in vlado NR Prlekije sestavljamo člani etnološko kulturnega društva Kunštni Prleki, ki s tem korakom uresničujemo naše večletne zabavne in čisto resne aktivnosti

2. Popotni list NR Prlekija je tisti dokument, ki povezuje nas in vse naše goste, ki jih zanimajo naše zanimivosti, produkti in življenje

3. Ambasada NR Prlekija je prostor izven naših meja, v katerem lahko kupite izdelke, ki so delo IZKLJUČNO naših rok in so zrasli na naši zemlji. Tam so tudi vse informacije o naših turistični ponudbi in seveda – tudi ležišče za počitek si lahko rezervirate vnaprej.

4. Sedež vlade in parlamenta je v Železnih Dverih 9. Hiša z večstoletno zgodovino nas uči, da je treba delo naših prednikov spoštovati in vse kar je dobrega prenašati na naše potomce.

(Naša republika, republika-prlekija.si)

6

2.5 JERUZALEM »Med vinskimi griči vas bo pot vodila do cerkve Žalostne Matere božje na Jeruzalemu, ki skriva več, kot smo si kdaj koli lahko predstavljali. Vodič na zanimiv način razloži zgodovino kraja. V novi vinoteki in trgovini s spominki je možno kupiti različne sorte vina in avtentične ter komercialne spominke ožje Prlekije. Tudi gostinski lokal zraven cerkve je prenovljen in vreden obiska ter ogleda. Jeruzalem je v celoti prenovljen.« Za Jeruzalem lahko rečemo, da je zvezen z zlato vinsko nitjo in biser prleških goric. S svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela in rdeča vina, prekrasnimi razglednimi točkami, od koder vidimo tri dežele: Avstrijo Madžarsko ter Hrvaško in romarsko cerkvico, upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 12. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestinski Jeruzalem. Center Jeruzalema je Dvorec Jeruzalem s svojo ponudbo za petične goste, TIC Jeruzalem, vinoteka Jeruzalem, kjer so vina 35 vinogradnikov, trgovina s spominki in simbol Jeruzalema Cerkev Žalostne Matere božje. Ta je pravzaprav v več fazah v baročno cerkev prezidana nekdanja križarska kapelica. Jeruzalem je križarjem podaril Friderik Ptujski in kraj je dolgo ohranil romarsko tradicijo. Na glavnem oltarju je Marijina slika, ki bi jo naj v te kraje prinesli križarji in romarji v 12. stol., kot zahvalo za srečno vrnitev iz Svete dežele. Jeruzalem je povezan z legendo, po kateri naj bi v Babjem klancu domačinke leta 1664, ko je potekala znamenita bitka pri Monoštru, ugnale Turke. Jeruzalem je danes središče svetovne vinske kulture. (Znamenitosti, obcinaljutomer.si) (slika 4)

2.6 TURIZEM NA PODEŽELJU TOMPA »Sledi bogata večerja na turistični kmetiji ali v domači prleški gostilni med Jeruzalemskimi

vinskimi griči ali v pomurski ravnici.« Na meniju Turizma na podeželju Tompa se znajdejo: 1. jedi po receptih naših babic 2. sezonske jedi 3. jedi pripravljene po sodobnih trendih 4. tradicionalne in prleške jedi: • narezek iz tünke (svinjsko meso iz zaseke) • ožejeni žgojnki (žganci iz krompirja in moke politi z zaseko in smetano) • trganci z jurčki (testenine ali krompirjevi svalki z jurčki v omaki) • kisila žüpa (kisla juha z drobovino) • kühani sirovi štükli (kuhani skutni štruklji) • hajdinski kropec (ajdovo testo s skuto) • kvasenica (kvašeno testo s skuto) • postržjača (krušno testo z zaseko)

7

Zidanica ali klet je zgrajena iz avtohtonih materialov. V obokano vinsko klet so vzidane opeke, stare od 150-250 let. Opeke lokaških opekarn so ročno izdelane, dvojno žgane. Težka hrastova vrata je okoval umetni kovač, prav tako so umetno kovani lestenci in ograje. Tla krasijo ročno izdelani opečni tlakovci. V kotu je križ z zvončkom želja, ki izpolnjuje skrite želje. Vse delo so opravili domači mojstri. Izjemen ambient naše vinske kleti popestri praznovanja ali degustacije za skupine ali posameznike. Degustacije pripravljajo z vini iz domače kleti in z vini okoliških vinogradnikov. Imamo prisojno lego vinogradov, tako, da dajejo kakovostna vina. Ponašamo se z zlatimi medaljami za vina: šipon, renski rizling, chardonnay. (Zidanica – vinska klet, turizemtompa.si) (slika 5, 6)

8

2.7 PROGRAM

Jureša Cirila 4 9240 Ljutomer Slovenija

Tel.: 00386 2 581 11 05 Fax.: 00386 2 584 83 34 E-mail: ticjeruzalem@gmail.com Splet: www.jeruzalem.si

DOŽIVETJE HARMONIJE ČLOVEKA IN NARAVE Prlekija – Ljutomer – Jeruzalem 2015-3

09.00 Prihod v Ljutomer na avtobusno postajo, kjer vas počaka turistični vodnik. Sledi ogled Ljutomera. Mesto z najstarejšo kasaško tradicijo v Sloveniji, in ogledali si bomo nov muzej Ljutomerski kasač, kraj prvega slovenskega tabora, prvega slovenskega filmskega zapisa in več bomo povedali na kraju samem (mestno jedro, Park 1. slovenskega tabora, hipodrom z muzejem kasaštva). 11.30 Sledi malica (meso iz tünke ali mesna juha s postržjačo), 12.30 Čebelarski muzej na Krapju je star več kot sto let in je edini sistem neiser ohranjen v Sloveniji. Vse do leta 1945 je bil naseljen. Je osemkotne oblike in v celoti iz lesa. V njem so eksponati stari tudi od 200 do 300 let. Zelo je pomemben za razvoj čebelarstva na tem območju. Pokušnja medu, medenega likerja in medenjakov. 13.30 Ogled kmečkega muzeja v Pristavi. Na izviren način se vam predstavi zgodovina vasi, družine, kmečke izbe in škedja od l. 1445 pa vse do danes. Vsak obiskovalec dobi tudi pijačo dobrodošlice »Zoltanovo krf« in kos domačega kruha z zaseko. 15.00 Iz prleških ravnic se odpravimo proti prleškim goricam, kjer vas sprejme carina Republike Prlekija. Skozi bogato animacijo boste slišali hudomušne zgodbe o Prlekiji in Prlekih v pristni prleški govorici. 16.15 Po opravljenih »carinskih formalnostih« se boste popeljali na pokušnjo vin Jeruzalemskih goric (4 sorte vina, sir in kruh). Možen je tudi nakup vin.

9

17.15 Med vinskimi griči vas bo pot vodila do cerkve Žalostne Matere božje na Jeruzalemu, ki skriva več, kot smo si kdaj koli lahko predstavljali. Vodič na zanimiv način razloži zgodovino kraja. V novi vinoteki in trgovini s spominki je možno kupiti različne sorte vina in avtentične ter komercialne spominke ožje Prlekije. Tudi gostinski lokal zraven cerkve je prenovljen in vreden obiska ter ogleda. Jeruzalem je v celoti prenovljen. 18.00 Sledi bogata večerja na turistični kmetiji ali v domači prleški gostilni med Jeruzalemskimi vinskimi griči ali v pomurski ravnici.

Cena na osebo (PAX 50 – 54 oseb): 45,00 € vsebuje vse vstopnine in oglede po programu, 1 x malico (mesna juha s postržjačo ali narezek z mesom s tünke), 1 x večerja (dve vrsti juhe, dve vrsti mesa, priloga, solata, sladica), 1 x pokušnja vina, 1 x pokušnjo medu, medenega likerja in medenjakov, 1 x Zoltanovo krf s kruhom z zaseko, lokalnega turističnega vodnika in DDV. Cena na osebo (PAX 45 - 49 oseb): 47,00 € vsebuje vse vstopnine in oglede po programu, 1 x malico (mesna juha s postržjačo ali narezek z mesom s tünke), 1 x večerja (dve vrsti juhe, dve vrsti mesa, priloga, solata, sladica), 1 x pokušnja vina, 1 x pokušnjo medu, medenega likerja in medenjakov, 1 x Zoltanovo krf s kruhom z zaseko, lokalnega turističnega vodnika in DDV. Cena na osebo (PAX 40 – 44 oseb): 50,00 € vsebuje vse vstopnine in oglede po programu, 1 x malico (mesna juha s postržjačo ali narezek z mesom s tünke), 1 x večerja (dve vrsti juhe, dve vrsti mesa, priloga, solata, sladica), 1 x pokušnja vina, 1 x pokušnjo medu, medenega likerja in medenjakov, 1 x Zoltanovo krf s kruhom z zaseko, lokalnega turističnega vodnika in DDV. Cena na osebo (PAX 35 – 39 oseb): 57,00 € vsebuje vse vstopnine in oglede po programu, 1 x malico (mesna juha s postržjačo ali narezek z mesom s tünke), 1 x večerja (dve vrsti juhe, dve vrsti mesa, priloga, solata, sladica), 1 x pokušnja vina, 1 x pokušnjo medu, medenega likerja in medenjakov, 1 x Zoltanovo krf s kruhom z zaseko, lokalnega turističnega vodnika in DDV. Šofer ima gratis. Prosimo za pisno potrditev programa. Način plačila: v gotovini ali po računu preko banke.

PRLEKIJA VABI!

10

3 VIRI IN LITERATURA Čebelarski muzej. dostopno na: http://cebelarski-muzej.si/tigeli/sl/cebelarski-muzej, 20. 3. 2015 Kmečki muzej Pristava. dostopno na: http://www.jeruzalem.si/index2.php?id=58&lang=sl_SI&stran=vsebina, 20. 3. 2015 Ljutomer. dostopno na: http://www.jeruzalem.si/index2.php?stran=vsebina&id=39&lang=sl_SI, 25. 3. 2015 O Ljutomeru. dostopno na: http://www.obcinaljutomer.si/stran/predstavitev/56, 24.3.2015 O Prlekiji. dostopno na: http://www.prlekija-on.net/prlekija/o-prlekiji.html, 24.3.2015 Republika Prlekija. dostopno na: http://www.republika-prlekija.si/?page_id=39, 25. 3. 2015 Špindler, T. Kasaštvo v Prlekiji, sem. naloga Turizem na podeželju Tompa. dostopno na: http://www.turizemtompa.si, 25.3.2015 Znamenitosti. dostopno na: http://www.obcinaljutomer.si/stran/znamenitosti/59, 24. 3. 2015 Izleti splošnega programa, dostopno na: http://jeruzalem.si/index2.php?stran=vsebina&id=147&lang=sl_SI, 20. 3. 2015

11

4 PRILOGE

slika1: Ljutomer

vir: http://www.prlekija-on.net/lokalno/2009/zakaj-ima-ljutomer-najlepse-mestno-jedro-po-

mnenju-komisije.html

slika 2: Čebelarski muzej Pristava

vir: http://www.cebelarski-muzej.si

12

slika 3: Kmečki muzej Pristava

vir: http://www.jeruzalem.si/index2.php?id=58&lang=sl_SI&stran=vsebina

slika 4: Jeruzalem

vir: http://www.zurnal24.si/barviti-okusi-penin-vinske-kleti-jeruzalem-ormoz-clanek-173986

13

slika 5, 6: Turizem na podeželju Tompa

vir: http://www.turizemtompa.si/zidanica-vinska-klet/