-
Skopje, 2010
ISPITNA PROGRAMA ZA
PROEKTNA ZADA^A
GIMNAZISKO OBRAZOVANIE SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE
SREDNO UMETNI^KO OBRAZOVANIE
DR@AVEN ISPITEN CENTAR
-
DR@AVEN ISPITEN CENTAR ISPITNA PROGRAMA ZA
GIMNAZISKO, SREDNO STRU^NO I SREDNO UMETNI^KO OBRAZOVANIE
PROEKTNA ZADA^A
Ispitnata programa za proektnata zada~a vo gimnaziskoto,
srednoto stru~no i srednoto umetni~ko obrazovanie e donesena so
re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 07-106/1 od
29.01.2010 godina.
-
3
1. VOVED
Spored Koncepcijata za matura i za zavr{en ispit vo javnoto
sredno obrazovanie, u~enicite na krajot od ~etirigodi{noto sredno
obrazovanie polagaat ispit so koj treba da ja potvrdat
podgotvenosta samostojno da go prodol`at svojot li~en i
profesionalen `ivot.
Vo gimnaziskoto obrazovanie u~enicite polagaat dr`avna ili
u~ili{na matura; vo srednoto stru~no obrazovanie- dr`avna matura
ili zavr{en ispit, a vo srednite umetni~ki u~ili{ta dr`avna ili
u~ili{na matura. Site ovie modeli na ispiti, osven zadol`itelen i
izboren del, sodr`at i proektna zada~a koja e sostaven del na
ispitite. Toa zna~i deka u~enicite od ~etirigodi{noto sredno
obrazovanie, nezavisno dali }e polagaat dr`avna matura, u~ili{na
matura ili zavr{en ispit, se obvrzani da podgotvat proektna
zada~a.
U~enikot ja podgotvuva proektnata zada~a samostojno i vodi
dosie/ portfolio. Proektnata zada~a se sostoi od prou~uvawe na
konkreten problem koj u~enikot go izbira od nekoj (nekoi) nastaven
predmet ili od po{iroki obrazovni podra~ja po sopstvena `elba.
-
4
2. CELI NA PROEKTNATA ZADA^A
Vo gimnaziskoto obrazovanie proektnata zada~a e so cel da se
proveri kolku u~enikot:
umee samostojno da identifikuva, prou~uva i istra`uva konkreten
problem;
znae da planira i izveduva eksperimenti; pravilno koristi izvori
na informacii i informati~ka tehnologija
pri prou~uvawata; koristi soodvetna metodologija na rabota pri
istra`uvaweto; e osposoben da argumentira, logi~ki da zaklu~uva,
tolkuva i
prezentira podatoci od istra`uvaniot problem ( eksperiment).
Vo ~etirigodi{noto sredno stru~no obrazovanie, vo ramkite na
ispitot za dr`avna matura, proektnata zada~a e so cel da se proveri
dali u~enikot:
umee samostojno da identifikuva, prou~uva i istra`uva konkreten
problem;
znae da planira i izveduva eksperimenti; umee da proektira
soodvetni re{enija za izrabotka na konkreten
produkt/tvorba ili vr{ewe na oddelni uslugi; pravilno koristi
izvori na informacii i informati~ka tehnologija
pri prou~uvawata; koristi soodvetna metodologija na rabota pri
istra`uvaweto; e osposoben da argumentira, logi~ki da zaklu~uva,
tolkuva i
prezentira podatoci od istra`uvaniot problem ( eksperiment).
Vo ~etirigodi{noto sredno stru~no obrazovanie, vo ramkite na
zavr{niot ispit, proektnata zada~a e so cel da ja proveri
prakti~nata osposobenost na u~enikot za vr{ewe na raboti od oblasta
na obrazovniot profil, odnosno kolku u~enikot:
umee da izraboti nekoj proizvod ili da realizira odredena usluga
kako iden u~esnik na pazarot na trudot;
znae da izvede oddelni fazi od rabotata, da rakuva so sredstva,
predmeti za rabota, na~ini i postapki za izveduvawe na
rabotite;
osposoben e da podgotvi dokumentacija, da vodi evidencija, da
izrabotuva planovi, bilansi i presmetki, da oblikuva slu`beni akti,
delovni pisma, dogovori, re{enija i izve{tai;
umee da popolnuva i oblikuva obrasci i drugi dokumenti.
Vo umetni~koto obrazovanie proektnata zada~a se razlikuva vo
zavisnost od nasokata. Celta na proektnata zada~a za ovoj vid
obrazovanie e da se proveri dali u~enikot:
umee samostojno da identifikuva, prou~uva i istra`uva konkreten
problem;
pravilno koristi izvori na informacii i informati~ka tehnologija
pri prou~uvawata;
koristi soodvetna metodologija na rabota pri istra`uvaweto; e
osposoben da argumentira, logi~ki da zaklu~uva, tolkuva i
prezentira podatoci od istra`uvaniot problem;
-
5
znae da proektira soodvetni re{enija zaizrabotka na oddelni
produkti (tvorbi), scenski izvedbi;
Proverkata na znaewata, umeewata i sposobnostite na u~enicite
za
izgotvuvawe na site vidovi proektni zada~i se vr{i interno, po
prethodno utvrdeni kriteriumi za ocenuvawe.
3. STANDARDNI VIDOVI NA PROEKTNATA ZADA^A
Postojat ~etiri vida standardizirani proektni zada~i, i toa:
proektna zada~a- esej; proektna zada~a - izve{taj od empirisko
istra`uvawe; proektna zada~a - izve{taj od eksperimentalno
istra`uvawe; proektna zada~a - produkt/ tvorba.
Ispitot koj se odnesuva na proektnata zada~a se sostoi od pismen
i usten
del ili pismen, prakti~en i usten del. Pismeniot del go
so~inuvaat site pi{ani materijali koi{to u~enikot gi
podgotvuva vo tekot na prvata i vtorata faza. Ovoj del treba da
e: tehni~ki kvalitetno podgotven (kompjuterski izraboten vo A-4
format, so golemina na font -12, prored 1,5); na literaturen
jazik, so soodveten stil i terminologija; so pravilno zapi{ani i
korektno upotrebeni zabele{ki, fusnoti i
koristena literatura pri istra`uvaweto. Usniot del na proektnata
zada~a e, vsu{nost, samata prezentacija
(odbrana) na zada~ata. Taa treba da bide kratka, jasna,
potkrepena so argumenti, logi~na, podgotvena spored kompozicijata
na usnoto iska`uvawe. Sostavena e od tri dela: voved, glaven del i
zaklu~ok.
Vo vovedot u~enikot gi dava osnovnite informacii za temata, vo
glavniot del go obrazlo`uva jasno i precizno istra`uva~koto
pra{awe, a vo zaklu~okot gi prezentira zavr{nite sogleduvawa. Po
prezentacijata, ~leno-vite na komisijata (osven mentorot) imaat
pravo na u~enikot da mu postavuvaat pra{awa. Prezentacijata
(odbranata) na proektnata zada~a ne mo`e da trae podolgo od 20
minuti, vklu~uvaj}i go i vremeto za pra{awa i odgovori.
Prakti~niot del na proektnata zada~a gi opfa}a site aktivnosti
koi gi realizira u~enikot so cel da ja poka`e svojata prakti~na
osposobenost za izrabotka na produkt/tvorba od oblasta na konkreten
obrazoven profil. Ova osobeno se odnesuva na u~enicite koi izbrale
proektna zada~a od elektro-tehni~kata, ma{inskata, trgovskata,
zdravstvenata, zemjodelsko-veterinarnata, tekstilno-ko`arskata,
grade`no-geodetskata, soobra}ajnata struka, proizvodno-procesnata i
od likovnata i muzi~kata umetnost. 3.1. Proektna zada~a-esej
Esejot e pi{uvana forma na izrazuvawe koj go podgotvuva u~enikot
po zavr{eno prodlabo~eno prou~uvawe na konkretna tema od nekoj
nastaven predmet/oblast. Celta e u~enikot da se osposobi samostojno
da prou~uva/
-
6
istra`uva, da koristi informacii na soodveten i logi~en na~in,
da formira sopstveni stavovi i mislewa, no i da razviva govorni
sposobnosti pri negovata prezentacija. Naj~esto se koristi pri
istra`uvawata vo maj~iniot jazik (make-donski, albanski, turski),
stranskite jazici (angliski, francuski, germanski, ruski),
klasi~nite jazici, muzi~kata umetnost, sociologijata, filozofijata,
matematikata, sportot i sl.
Esejot vklu~uva postapki i tehniki na pi{uvawe koi se vo
soglasnost so celite i potrebite na pi{uva~ot, no strukturata mu e
sekoga{ ista. Se sostoi od tri dela: voved, glaven del i
zaklu~ok.
Vo vovedot u~enikot: objasnuva zo{to ja izbral temata (zo{to e
taa interesna i va`na za
prou~uvawe/ istra`uvawe); jasno i precizno go opredeluva
predmetot na prou~uvawe/istra`uvawe
(do koja {iro~ina i dlabo~ina }e ja istra`uva temata); dava
zavr{ni sogleduvawa od istra`uvaweto i najavuva deka tie
podocna }e bidat podetalno objasneti vo glavniot del. Glavniot
del e od posebna va`nost. Vo nego u~enikot sistematski go
razviva esejot davaj}i ubedlivi odgovori na prou~uvanoto/
istra`uvanoto pra{awe. Strukturata i postapkite koi gi koristi
u~enikot vo glavniot del ne se strogo opredeleni. Tie zavisat od
prirodata na nastavniot predmet/ oblasta od koja e izbrana
proektnata zada~a. Niv gi utvrduva nastavnikot mentor vo dogovor so
u~enikot. Vo nekoi oblasti na istra`uvawe glavniot del mo`e da
sodr`i i podnaslovi. Na primer: pri istra`uvawata od prirodnata
grupa predmeti, glavniot del na esejot obi~no sodr`i podnaslovi vo
koi se objasneti metodite i tehnikite na istra`uvaweto. Pri
izrabotkata na esejot treba da se odbegnuvaat podnaslovi bidej}i go
prekinuvaat tekot i celinata na esejot.
Zaklu~okot treba da sodr`i: jasni zaklu~oci i stavovi soodvetni
na pra{aweto koe e postaveno na
po~etokot; dokazi potkrepeni so fakti; ubedlivi i sredeni
rezultati i, eventualno, novi pra{awa koi
proizleguvaat od prou~uvaweto/istra`uvaweto. Esejot po obem
treba da bide najmnogu 10 stranici (bez naslovnata
stranica, stranicata na koja se pretstavuva sodr`inata na
esejot, crte`i, sliki, dijagrami, ilustracii, tabeli, listata na
koristenata literatura, dodatoci). Po`elno e esejot da sodr`i
apstrakt (si`e) do 300 zbora vo koj u~enikot dava jasen pregled na
prou~uvaweto/istra`uvaweto i dobienite rezultati/zaklu~oci, so cel
ocenuva~ot brzo da ja razbere sodr`inata na esejot.
3.2. Proektna zada~a- izve{taj od empirisko istra`uvawe
Prou~uvawata/istra`uvawata vo ramkite na proektnata zada~a,
u~enikot gi realizira so cel samostojno da odgovori na nekoe
pra{awe, da razre{i nekoja dilema ili da proveri ve}e doka`ana
vistina od nekoja konkretna stru~na oblast. Zatoa tie nemaat nau~en
karakter, tuku se mo`nost u~enikot da stekne istra`uva~ki
sposobnosti, da ja praktikuva metodologijata na istra`uva~kata
rabota, da se osposobi za samostojno donesuvawe zaklu~oci. Po
zavr{enoto prou~uvawe/istra`uvawe u~enikot e dol`en da podgotvi
izve{taj.
-
7
Izve{tajot od sprovedenoto prou~uvawe/istra`uvawe u~enikot go
podgotvuva so cel da & soop{ti na komisijata koj problem go
istra`uval, koi rezultati gi dobil i kakvi zaklu~oci donel. Toj
treba da bide jasen i koncizen i da soop{tuva s# {to e storeno i
zo{to. Izve{tajot po obem treba da bide do 12 stranici. Prilozite
(opis na postapkite, fotografii, dokumentacija, primeroci od
anketni pra{alnici i sl.) se dodavaat naj~esto na krajot na
izve{tajot.
Izve{tajot gi sodr`i slednive poglavja: Voved; Metodi i tehniki
koris-teni vo istra`uvaweto; Rezultati; Komentari/Diskusija;
Zaklu~ok; Koristena literatura.
Vovedot na proektnata zada~a ne treba da bide pove}e od dve
stranici. Vo nego u~enikot go prezentira problemot, negovoto
zna~ewe za ~ovekot, pri~inata zo{to go istra`uva, soznanijata za
problemot do koi e dojdeno so nekoi prethodni istra`uvawa, celta na
istra`uvaweto.
Vo poglavjeto Metodi i tehniki u~enikot objasnuva kako e
sprovedeno istra`uvaweto. Go opi{uva planot na istra`uvaweto,
postapkite i tehnikite na pribirawe na podatocite. Ova poglavje
mo`e da se podeli na potpoglavja, i toa: Ispitanici (opi{uva koi i
kolku ispitanici u~estvuvale vo istra`uva-weto i spored koj
kriterium bile birani) i Merni instrumenti i postapki (se opi{uvaat
testovite, pra{alnicite, listite za posmatrawe i postapkite koi se
koristeni za dobivawe na podatocite).
Vo poglavjeto Rezultati u~enikot gi prezentira i rezimira
rezultatite od analizata na podatocite. Pri prezentiraweto na
rezultatite mo`e da koristi tabeli, grafikoni, sliki koi treba da
bidat numerirani i soodvetno nasloveni.
Vo Komentari/Diskusija u~enikot gi interpretira rezultatite.
Dobie-nite rezultati gi komparira so izvorite od literaturata
koristena vo tekot na istra`uvaweto. Spored ovie rezultati u~enikot
treba da ja potvrdi ili otfrli postavenata hipoteza. U~enikot, isto
taka, treba da napravi povrzuvawe na negovite rezultati so onie
dobieni od nekoe sli~no prethodno istra`uvawe. Dobro e toj da gi
obrazlo`i i eventualnite nedostatoci i problemi so koi se sretnal
vo tekot na istra`uvaweto.
Vo poglavjeto Rezime/Zaklu~oci kuso i koncizno se opi{uva
problemot, koristenata metodologija na rabota i rezultatite
(naodite) do koi e dojdeno pri istra`uvaweto.
Site izve{tai od sprovedenite istra`uvawa, nezavisno od kakov
vid se, sodr`at i lista na koristena literatura. Taa se pi{uva vo
originalna verzija, na izvorniot jazik i pismo, po azbu~en red
spored prezimeto na avtorot. Prvo se naveduva prezimeto na avtorot
i inicijalot od imeto, godinata koga e izdaden trudot vo zagrada,
naslovot na trudot, gradot i izdava~kata ku}a (ako se raboti za
statija se naveduva brojot na spisanieto, brojot na stranicata i
sl.).
-
8
Se prezentira problemot; se objasnuva zna~eweto i aktuelnosta na
problemot; se naveduvaat soznanijata za problemot do koi e dojdeno
od
nekoi prethodni istra`uvawa.
Se opi{uva planot na istra`uvaweto; se opi{uvaat postapkite i
tehnikite na pribirawe
podatoci; se opi{uva koi i kolku ispitanici u~estvuvale vo
istra`uvaweto i spored koj kriterium bile birani; se objasnuvaat
mernite instrumenti i postapkite (testovi,
pra{alnici, listi za posmatrawe) koi se koristeni za dobivawe na
podatocite).
Se prezentiraat i rezimiraat rezultatite od analizata na
podatocite (mo`e da se koristat tabeli, grafikoni, sliki koi
treba da bidat numerirani i soodvetno nasloveni).
Se interpretiraat rezultatite; se potvrduva ili negira
istra`uva~kata hipoteca; se obrazlo`uvaat dobienite rezultati; se
opi{uvaat sopstvenite stavovi i razmisluvawa i dr.
Kuso i koncizno se opi{uva problemot, koristenata metodologija
na rabotata i rezultatite (naodite).
Se naveduva koristenata literatura i avtorite (spored
pravilata).
1. VOVED
2. Metodi i tehniki
4. Komentari (Diskusija)
5. Rezime/ Zaklu~oci
6. Koristena literatura
Struktura na izve{taj od empirisko istra`uvawe
3. Rezultati
-
9
3.3. Proektna zada~a - izve{taj od eksperimentalno
istra`uvawe
U~enikot ima mo`nost da izbere proektna zada~a koja podrazbira
ele-mentarni istra`uvawa ili oddelni istra`uva~ki aktivnosti od
eksperimen-talen karakter i nabquduvawe. Taa ima karakter na
u~eni~ko istra`uvawe i, glavno, ja sledi metodologijata na nau~noto
istra`uvawe. Mo`e da gi sodr`i site ~ekori od istra`uva~kiot proces
ili samo nekoi negovi delovi. Naj~esto se koristi pri istra`uvawata
vo hemijata, biologijata, fizikata i sl.
Eksperimentite (obidite) podrazbiraat primena na metodi, tehniki
i materijali koi se vo funkcija na postavenata cel, odgovaraat na
vozrasta na u~enicite i uslovite vo koi se izveduvaat.
Nabquduvaweto, mereweto i evidentiraweto u~enikot gi vr{i spored
planot za rabota. Vo nekoi eksperi-menti, nabquduvaweto pretstavuva
izvor na rezultatite (na pr., dobivawe na talog, vidliva promena na
bojata, srednodnevna temperatura, strukturalni promeni i dr.).
Mereweto pretstavuva proces na pribirawe i evidencija na
kvantita-tivnite podatoci - podatoci koi mo`at da se merat i da se
zapi{at so brojki, znaci i drugo.
Sreduvaweto na podatocite vklu~uva sistematsko podreduvawe na
podatocite od merewata po logi~ki red vo tabela, grafikon ili mapa.
Edinstveno sredenite podatoci se korisni i natamu mo`at da bidat
analizi-rani. Podatocite potoa se klasificiraat vo ve}e postavenite
klasifikacioni {emi ili se izrabotuvaat novi.
Obrabotkata na podatocite mo`e da se vr{i i so pomo{ na
kompju-terski programi, dokolku gi ima, pri {to dobienite podatoci
avtomatski se obrabotuvaat, presmetuvaat i grafi~ki se
pretstavuvaat.
Analizata na podatocite u~enikot ja vr{i po sreduvaweto i
obra-botkata na podatocite. Taa podrazbira odreduvawe vrski pome|u
faktorite, sporeduvawe na dobienite rezultati so podatoci od drugi
relevantni stru~ni resursi i pronao|awe na mo`ni izvori za
eksperimentalna gre{ka.
Donesuvaweto zaklu~oci proizleguva od procenata na site oddelni
~ekori i postapki vo istra`uvaweto. Formulacijata na zaklu~ocite
treba da e jasna, konkretna i kusa. Zaklu~ocite mo`at da imaat i
karakter na preporaki ili da upatuvaat na dopolnitelni
istra`uvawa.
-
10
Izrabotka na izve{taj (prikaz) od sproveden eksperiment
Izve{tajot (prikazot) od sproveden eksperiment i nabquduvawe e
finalen rezultat od istra`uvaweto i e osnova za prezentacijata.
Vklu~uva detalen opis na site fazi od istra`uvaweto i ima svoja
struktura. Toj treba da bide jasen i koncizen i da soop{tuva s# {to
e storeno i zo{to, na najmnogu 12 stranici pi{an tekst bez
prilozite.
U~ili{te, mesto; naslov na proektnata zada~a; slika/ilustracija
od koja vedna{ mo`e
da se sogleda celta na eksperimentot; ime na u~enikot; ime na
mentorot; datum na predavaweto.
Predmet na istra`uvaweto (kuso izlo`uvawe na pojavata, procesot,
zakonitosta {to se istra`uva);
kus istoriski osvrt na problemot, izvori vo koi toj e tretiran i
od kogo (ako ima podatoci);
zna~ewe i aktuelnost na problemot; celi na istra`uvaweto; metodi
na istra`uvaweto; spisok na predmeti i materijali koi bile potrebni
za
eksperimentot.
[emi i tabeli so podatoci od obidite; detalno objasnuvawe na
istra`uvaweto/
eksperimentot; crte`i od obidite ili od monitoringot; metodi,
uslovi, primerok.
Podatoci i izvori od literaturata; {emi, tabeli; obrazlo`uvawa,
komparacii,
razmisluvawa i dr.
Zaklu~ni sogleduvawa, stavovi, predlozi za natamo{ni
istra`uvawa.
Bibliografski edinici i avtori (spored pravilata).
STRUKTURA NA IZVE[TAJOT(PRIKAZOT)
4. KOMENTARI/ DISKUSIJA
5. ZAKLU^OCI/ (REZIME)
6. KORISTENA LITERATURA
2. VOVED (PREDGOVOR)
1. NASLOVNA STRANICA
3. EKSPERIMENT I NABQUDUVAWE
-
11
3.4. Proektna zada~a produkt/tvorba
Ovoj vid proektna zada~a naj~esto ja izrabotuvaat u~enicite od
elektrotehni~kata, ma{inskata, ekonomsko- pravnata i trgovskata,
zdravstvenata, zemjodelsko-veterinarnata, tekstilno-ko`arskata,
grade`no-geodetskata, grafi~kata, soobra}ajnata,
ugostitelsko-turisti~kata, hemisko-tehnolo{kata,
{umarsko-drvoprerabotuva~kata struka, od likovnata i muzi~kata
umetnost i sl. Preku ovaa zada~a u~enikot treba da poka`e kolku e
prakti~no osposoben za vr{ewe na raboti od oblasta na obrazovniot
profil za koj se podgotvuva. Krajniot rezultat od ovoj vid zada~a e
izraboten konkreten produkt/tvorba koj mo`e da bide:
pismena tvorba; produkt od konkreten materijal; izvedba.
Proektna zada~a vo vid na pismena tvorba naj~esto izrabotuvaat
u~enicite od ekonomsko-pravnata i trgovskata ili
ugostitelsko-turisti~kata struka. Mo`e da se javi vo forma na:
proektirano re{enie za izrabotka na konkreten proizvod ili za
vr{ewe oddelni uslugi, vid na dokumentacija, evidencija, razli~ni
vidovi planovi (na pr., biznis plan), bilansi, presmetki, slu`beni
akti, obrasci. Nejzinata struktura e mnogu sli~na so strukturata na
izve{tajot. Treba da bide jasna i koncizna, da go otslikuva
idejnoto re{enie na zada~ata, da gi soop{tuva: postapkite,
rezultatite, zaklu~ocite i komentarite na u~enikot vo odnos na
zada~ata. Treba da bide najmnogu 12 stranici pi{an tekst bez
prilozite.
Vo ramkite na proektnata zada~a- produkt od konkreten materijal
u~enicite izrabotuvaat predmet, kako na primer: elektronski ili
ma{inski del, skulptura, grafika, crte`, slika, del od obleka,
mebel, hrana i drugo. Ovie u~enici, osven izrabotkata na predmet,
dol`ni se da podgotvat i pismena dokumentacija za procesot na
negovata izrabotka. Pismenata dokumentacija treba da bide jasna i
koncizna i treba da sodr`i:
kratok voved vo koj u~enikot gi objasnuva potrebata i va`nosta
na predmetot koj go izrabotil (tehni~ko-tehnolo{koto zna~ewe);
glaven del koj sodr`i pravilen opis na predmetot, negovata
funkcija, planirawe i organizacija na aktivnostite, izgotvuvawe na
skici i {emi, izbor na materijali; opfat na podatoci, specifikacija
na oprema koristena pri izrabotkata na predmetot; stru~en prikaz na
procesot na proizvodstvo/uslugi); struktura i prikaz na gotoviot
predmet/produkt;
zavr{en del vo koj u~enikot dava komentari vo vrska so procesot
na izrabotkata na predmetot, za eventualnite pote{kotii so koi se
soo~il;
koristena literatura: se naveduva koristenata literatura (spored
pravilata). Proektnata zada~a izvedba naj~esto ja izbiraat
u~enicite od srednite
umetni~ki u~ili{ta. Taa ima za cel da proveri kolku u~enikot
umee da rakuva so sredstvata, kako gi koristi predmetite za rabota,
vo koja mera e osposoben za izvedbeni postapki povrzani so oddelni
fazi od rabotniot proces, umetni~kata ili scenskata izvedba i sl.
Pismenata dokumentacija treba da bide vo obem najmnogu do pet (5)
stranici pi{an tekst bez prilozite.
-
12
4. VREMENSKI ROKOVI ZA IZRABOTKA NA PROEKTNATA ZADA^A
Vremenskite rokovi za izgotvuvawe na proektnata zada~a se
utvrdeni so Pravilnikot za polagawe na maturski, odnosno zavr{en
ispit. Pri nivnoto utvrduvawe se zemeni predvid: vidot, prirodata
na proektnata zada~a, stepenot na anga`iranosta na u~enicite i
vidot na aktivnostite koi treba da se realiziraat vo ramkite na
zada~ata.
Pri podgotovkata na proektnata zada~a, nezavisno od koj vid e
taa, u~enikot treba da gi po~ituva slednite rokovi:
na krajot od treta godina, najdocna do krajot na maj, da
opredeli od koj nastaven predmet (predmeti), odnosno obrazovno
podra~je (podra~ja) }e izrabotuva proektna zada~a;
da izbere i definira tema vo po~etokot na ~etvrta godina, no
najdocna do krajot na oktomvri;
dokolku izbere proektna zada~a od nastavnite predmeti/oblasti
zastapeni vo ~etvrta godina, izborot na temata treba da go napravi
na po~etokot na ~etvrta godina, no najdocna do krajot na
noemvri;
izrabotenata proektna zada~a u~enikot treba da ja predade na
nastavnikot - mentor najdocna do krajot na mart vo godinata koga go
polaga ispit. Spored ovie rokovi na u~enikot mu se potrebni {est
(6) meseci za
izrabotka na proektnata zada~a (od izbor do realizacija). Na
u~enicite koi izbiraat proektna zada~a od nastaven
predmet/oblast
od ~etvrta godina, vremeto za izrabotka na proektnata zada~a e
pet (5) meseci (od izborot do realizacijata).
-
13
5. FAZI NA PROEKTNATA ZADA^A
Izgotvuvaweto na proektnata zada~a se realizira vo tri fazi:
faza na podgotovka; faza na izrabotka (realizacija); faza na
prezentacija. Sekoja od fazite opfa}a konkretni aktivnosti koi
u~enikot treba da gi
realizira soglasno vidot i postavenite celi na proektnata
zada~a.
5.1. Fazi na proektna zada~a esej 1. Faza na podgotovka - vo
ovaa faza u~enikot:
izbira tema od nastaven predmet/ oblast koja najmnogu go
interesira; pritoa treba da bide siguren dali ima na raspolagawe
dovolno izvori na podatoci i informacii za nea;
jasno i precizno ja definira temata (go formulira para{aweto koe
}e go prou~uva/istra`uvuva); mentorot dava preporaki kako u~enikot
da istra`uva;
opredeluva metodologija na rabota; izgotvuva nacrt za esejot
koja treba da sodr`i: skica, glavnite crti,
poedinostite koi }e pomognat vo izgotvuvaweto na esejot;
sobirawe izvori na podatoci, selektirawe podatoci, pravewe analiza
na podatoci, rezimirawe, oblikuvawe na temata/esejot.
2. Faza na izrabotka/realizacija- vo ovaa faza u~enikot:
izgotvuva prva verzija na esej po~ituvaj}i ja negovata
struktura; go revidira i ureduva esejot; go dava esejot na mentorot
na posledno ~itawe za da proveri dali
esejot gi sodr`i site delovi, dali se vgradeni site korekcii;
izgotvuva posledna verzija na esejot.
3. Faza na prezentacija: u~enikot go prezentira i usno go brani
esejot pred
tri~lena komisija. Prezentacijata mo`e da bide usna,
kompjuterska, poster, portfolio - prezentacija, kombinacija od
tehniki i sl.
5.2. Fazi na proektna zada~a izve{taj od empirisko istra`uvawe
1.Faza na podgotovka - vo ovaa faza u~enikot:
izbira problem na istra`uvawe od dadena stru~na oblast; definira
celi na istra`uvaweto; izgotvuva plan za realizacija na
istra`uvaweto; soglasno prirodata na istra`uvaweto definira i
opi{uva potfazi i
(ili) me|ufazi; identifikuva izvori na podatoci koi }e gi
koristi pri istra`uvaweto.
2. Faza na izrabotka/realizacija- vo ovaa faza u~enikot:
izbira soodvetni metodi na istra`uvawe;
-
14
izgotvuva instrumenti neophodni za realizacija na proektnata
zada~a i istite gi koristi;
pribira dokumentacija za izvr{enite proverki, prou~uva,
analizira, vr{i statisti~ka obrabotka na pribranite podatoci;
donesuva zaklu~oci; izgotvuva izve{taj spored strukturnite
elementi; izbira forma na prezentacija; vr{i podgotovka (trening)
za pravilno i racionalno koristewe na
vremeto pri prezentacija; obezbeduva soodvetna tehnika.
3. Faza na prezentacija
Prezentacijata na proektnata zada~a se odviva pred tri~lena
komisija i taa mo`e da bide: usna, kompjuterska, poster,
portfolio-prezentacija, kombinacija od tehniki i sl.
5.3. Fazi na proektna zada~a - izve{taj od eksperimentalno
istra`uvawe 1. Faza na podgotovka vo ovaa faza u~enikot:
izbira problem na istra`uvawe od dadena stru~na oblast; definira
celi na istra`uvaweto; izgotvuva plan za realizacija na proektot vo
koj opredeluva: metodi i
tehniki na istra`uvawe, materijalno-tehni~ki uslovi-oprema
(pribor, aparati, instrumenti, grafi~ki sredstva, hemikalii,
materijali i dr.); vid na dokumentacija, dinamika na rabotata so
rokovi; institucii i eksperti so koi }e sorabotuva;
soglasno prirodata na proektot definira i opi{uva potfazi i
(ili) me|ufazi;
identifikuva izvori na podatoci koi }e gi koristi pri
istra`uvaweto.
2. Faza na izrabotka/ realizacija- vo ovaa faza u~enikot:
izrabotuva sopstvena datoteka (pribranite podatoci gi selektira
i
sreduva vo posebna papka); eksperimentira (ja ispituva
hipotezata ili pomo{nite hipotezi, so
redosledno izveduvawe na planirani eksperimenti i nivno
dokumentirawe);
nabquduva; vr{i merewa i evidentira; sreduva, klasificira i
obrabotuva podatoci; donesuva zaklu~oci; go opredeluva vidot na
izve{tajot/ prikazot; go osmisluva na~inot na prezentacijata;
izrabotuva izve{taj (prikaz) na proektnata zada~a.
3. Faza na prezentacija
Prezentacijata na proektnata zada~a se odviva pred tri~lena
komisija i taa mo`e da bide: usna, kompjuterska, poster,
portfolio-prezentacija, kombi-nacija od tehniki i sl.
-
15
5.4. Fazi na proektna zada~a - produkt/tvorba
1. Faza na podgotovka vo ovaa faza u~enikot: izbira tema
(predmet na istra`uvawe) od dadena stru~na oblast; definira celi na
istra`uvaweto; izgotvuva plan za realizacija na proektnata zada~a
so koj opredeluva:
metodi i tehniki na istra`uvawe, materijalno-tehni~ki
uslovi-oprema (pribor, aparati, instrumenti, grafi~ki sredstva,
hemikalii, materijali i dr.); vid na dokumentacija, dinamika na
rabotata so rokovi; institucii i eksperti so koi }e sorabotuva;
soglasno prirodata na zada~ata, definira i opi{uva potfazi i
(ili) me|ufazi;
identifikuva izvori na podatoci koi }e gi koristi pri
istra`uvaweto. 2. Faza na izrabotka/realizacija vo ovaa faza
u~enikot:
sobira, selektira i analizira podatoci; gi pretstavuva
rezultatite od analizata; izrabotuva planovi i pravi presmetki; go
izrabotuva i oblikuva proizvodot; go analizira
proizvodot/produktot, vr{i kontrola.
3. Faza na prezentacija Prezentacijata na proektnata zada~a se
odviva pred tri~lena komisija i
taa mo`e da bide: usna, kompjuterska, poster,
portfolio-prezentacija, kom-binacija od tehniki i sl.
-
16
6. ULOGATA I AKTIVNOSTITE NA MENTOROT
Uspe{nata realizacija na proektnata zada~a na u~enikot vo golema
mera zavisi od uspe{noto mentorirawe na nastavnikot.
Nastavnikot-mentor treba da poseduva organizatorski sposobnosti,
da ima izgradeno silna doverba kaj u~enicite, da bide dostapen za
niv koga e po-treben. Toj treba da gi pottiknuva u~enicite na
kreativno mislewe i samo-stojno donesuvawe odluki, da e orientiran
kon napredokot na u~enikovata li~-nost i inovativnost.
Nastavnikot-mentor e: u~itel, motivator, sovetodavec, procenuva~,
vrednuva~. Negovata uloga e naglasena vo prvata i vtorata faza na
izrabotkata na proektnata zada~a. Vo tekot na ovie dve fazi toj go
sledi, po potreba, go naso~uva i ocenuva u~enikot. Vo fazata na
prezentacija nastavni-kot-mentor nema pravo nitu da ocenuva, nitu
da postavuva para{awa. Za toa se zadol`eni drugite dvajca
ocenuva~i. Zada~i na mentorot:
da gi razgleduva predlozite za proektni zada~i dadeni od
u~enicite; da sorabotuva so u~ili{nata maturska komisija pri
kone~noto
potvrduvawe i prifa}awe na proektnite zada~i od svojot predmet;
da izgotvuva raspored na vremeto za konsultacii so u~enicite vo
tekot na
podgotovkata na zada~ata pri {to treba da realizira najmalku 3
konsultativni sredbi so sekoj u~enik posebno;
da go naso~uva i po potreba mu pomaga na u~enikot pri
izrabotkata na proektnata zada~a;
da vr{i uvid vo dosieto na u~enikot za proektnata zada~a; da gi
pregleduva izgotvenite proektni zada~i i gi prifa}a ili vra}a
na
dorabotka; da u~estvuva vo rabotata na komisijata koja odlu~uva
za prigovorite na
ocenkite.
Na po~etokot (vo prvata faza) ulogata na mentorot e pove}e
sovetodav-na i naso~uva~ka. Toj razgovara so u~enikot za podra~jeto
za koe e zainteresiran i mu pomaga:
precizno da ja formulira temata; da proceni dali izbranata
zada~a e vo soglasnost so individualnite
sposobnosti na u~enikot i vremeto koe e na raspolagawe; da mu
pomogne na u~enikot pri izborot na soodvetna literatura
potrebna
za prou~uvawe na problemot; da izbere soodvetna metodologija; da
gi proceni potrebnite i postojnite uslovi vo koi }e se realizira
PZ
(dostapnost na materijali, cena, anga`man).
Na sredbite vo tekot na vtorata faza mentorot dava poddr{ka na
u~enikot i go sledi i procenuva negoviot napredok. Toj ima
obvrska:
da go proveruva dosieto na u~enikot; da go sledi i da mu pomaga
da ne otstapuva od temata, celta i
metodolo{kata ramka; da proveruva dali u~enikot ima problemi vo
odnos na potrebnite uslovi
i sredstva za izrabotka na zada~ata i pomaga da se razre{at;
-
17
da proveruva dali u~enikot gi po~ituva rokovite za aktivnostite
predvideni vo planot;
da procenuva kolku u~enikot e samostoen vo rabotata; da zapi{uva
svoj komentar i preporaki za ponatamo{nite aktivnosti vo
dosieto za proektnata zada~a i da go verificira so svoj potpis;
da bara od u~enikot da se potpi{e.
Na poslednata konsultativna sredba razgovara so u~enikot za
na~inot
na prezentirawe na proektnata zada~a pred ispitnata komisija i
mu predlaga na u~enikot da napravi probna prezentacija. Istata ja
procenuva i, dokolku e potrebno, dava nasoki za nejzino
podobruvawe.
Nastavnikot- mentor ima uloga i na ocenuva~. Toj ja ocenuva
rabotata na u~enikot vo podgotvitelnata faza i fazata na
realizacija na proektnata zada~a, no nema pravo da dava ocenka za
prezentacijata. Vo tekot na prezentacijata toj so svoeto prisustvo
mu dava moralna poddr{ka na u~enikot. Po potreba, na drugite
ocenuva~i im dostavuva dopolnitelni informacii za odnesuvaweto na
u~enikot vo prvite dve fazi od izrabotkata na proektnata
zada~a.
-
18
7. PRAVA I OBVRSKI NA U^ENIKOT
U~enikot ima pravo samostojno, spored li~nite sposobnosti i
afiniteti da izbere tema za proektna zada~a. Pritoa toj e
obvrzan:
da gi po~ituva vremenskite rokovi za izrabotka na proektnata
zada~a (od izbor do realizacija); u~enikot koj nema da ja predade
izrabotena proektna zada~a na mentorot vo predvideniot rok, }e go
izgubi pravoto da go polaga ovoj del od ispitot;
jasno da go definira predmetot na istra`uvawe; da proveri dali
ima na raspolagawe dovolno izvori na informacii za
istra`uva~koto pra{awe; da gi proveri uslovite vo koi }e se
realizira istra`uvaweto/
eksperimentot/izrabotkata na proizvodot; da vodi dosie (papka)
vo koe treba da gi zabele`uva: aktivnostite
predvideni so proektnata zada~a, vremeto i mestoto na nivnata
realizacija; brojot na odr`anite sredbi so mentorot, sodr`inata na
rabotata, zabele{kite i preporakite od nastavnikot-mentor; va`nite
podatoci, dobienite rezultati (naodite) od sprovedenite
istra`uva~ki aktivnosti, informaciite od intervjuata, anketite,
skicite, probnite modeli i sl.;
da ostvari minimum tri (3) sredbi so nastavnikot-mentor.
-
19
8. OCENUVAWE NA PROEKTNATA ZADA^A 8.1. Sostav na komisijata
Proverkata na znaewata, umeewata i sposobnostite na u~enicite
za
izgotvenata proektna zada~a ja vr{i tri~lena komisija koja ja
formira u~ili{teto. Eden od niv e i nastavnikot mentor, a drugite
dvajca treba da bidat nastavnici od u~ili{teto koi se stru~no
kompetentni za nastavniot predmet ili oblasta od koja u~enikot ja
bira proektnata zada~a. Dokolku gi nema, u~ili{teto mora da
obezbedi soodvetni nadvore{ni ocenuva~i.
Vo srednite stru~ni u~ili{ta, pokraj nastavnikot- mentor i
nastavnik od soodveten stru~en predmet, tretiot ~len na komisijata
mo`e da bide i pretstavnik od socijalnite partneri na u~ili{teto.
Vo srednite umetni~ki u~ili{ta vo sostav na ovie komisii osven
soodvetnite pretstavnici od u~ili{teto, tretiot ~len mo`e da bide
pretstavnik od dru{tvata ili zdru`enijata na likovnite i muzi~kite
umetnici.
8.2. Ulogata na ostanatite dvajca ocenuva~i
Pri prezentacijata na proektnata zada~a, ocenuva~ite imaat
osobeno va`na uloga i odgovornost. Od niv vo golema mera zavisi
uspe{nosta na u~eni-kot vo prezentacijata i odbranata na proektnata
zada~a.
Ocenuva~ite treba: da poseduvaat stru~no i pedago{ko znaewe; da
umeat da sozdadat rabotna atmosfera bez pritisok i napnatost; da go
pro~itaat so vnimanie pi{aniot materijal od izrabotenata
proektna zada~a; da ja poznavaat metodologijata na
istra`uva~kata rabota; da gi poznavaat procedurite na ispitot i
kriteriumite za ocenuvawe na
proektnata zada~a; da ne go prekinuvaat u~enikot dodeka ja
prezentira proektnata zada~a,
osven ako za toa ima potreba (u~enikot ne bil dovolno jasen vo
izlagaweto i sl.);
da postavuvaat korektni i stimulativni pra{awa na u~enikot; da
go po~ituvaat vremeto predvideno za polagawe na proektnata
zada~a.
8.3. Kriteriumi i proceduri za ocenuvawe na proektnata
zada~a
Pri ocenuvaweto na proektnata zada~a, ocenuva~ite treba da gi
zemat predvid slednite elementi:
kolku u~enikot ja sledel metodologijata na istra`uvaweto; kolku
uspe{no ja formiral bazata na podatoci i kako gi iskoristil
informaciite; na koj na~in go napi{al pismeniot del od
proektnata zada~a (struktura,
ideja, forma, jazik, sodr`ina);
-
20
kako go postavil predmetot na prou~uvawe/istra`uvawe i kako
odgovoril na istoto;
kako gi prezentiral rezultatite/zaklu~ocite; kolku uspe{no ja
izvel usnata prezentacija.
Kone~nata ocenka {to treba da ja dobie u~enikot za proektnata
zada~a e
rezultat na ocenkata {to ja dobil u~enikot za podgotven esej
/izve{taj od istra`uvawe/ izraboten produkt/tvorba i ocenkata od
prezentacijata (odbra-nata) na proektnata zada~a, vklu~uvaj}i gi i
odgovorite na postavenite pra{awa od strana na nezavisnite
ocenuva~i.
Ocenuva~ite ja ocenuvaat proektnata zada~a spored odnapred
podgotveni kriteriumi za ocenuvawe i opisi na nivoa na barawa za
sekoja nejzina faza.
Mentorot gi bodira prvata i vtorata faza, a tretata faza
ostanatite dvajca ocenuva~i. Sekoja faza se bodira na numeri~ka
skala. Vkupniot broj na bodovi {to gi dava mentorot vo prvite dve
fazi treba da bide ednakov na zbirot od brojot na bodovi dadeni od
dvajcata ocenuva~i vo tretata faza. Vkupniot broj bodovi se
dobivaat so sobirawe na site bodovi od ocenuva~ite vo sekoja faza.
Bodovite {to gi dobil u~enikot potoa se transformiraat vo ocenka na
tradicionalnata skala od 1 do 5 so pomo{ na tabela za
konverzija.
-
21
KRITERIUMI ZA OCENUVAWE NA PROEKTNATA ZADA^A 1. Kriteriumi za
ocenuvawe na proektnata zada~a - esej
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata podgotovka Bodovi 3
- Samostojno izbral tema vrz baza na {irok obem na soodvetna
literatura; - jasno i precizno ja definiral temata (go formuliral
istra`uva~koto pra{awe); - izgotvil detalen plan za proektnata
zada~a vo predvideniot rok; - ja poznava metodologijata na rabota,
poka`uva podgotvenost i anga`iranost kon zada~ata.
3
2
- Izbral tema, no so pomo{ na mentorot; - ja definiral temata
(go formuliral istra`uva~koto pra{awe) so pomo{ na mentorot; -
izgotvil plan za proektnata zada~a na koj nedostasuvaat odredeni
elementi; - poka`uva odredeni slabosti vo primenata na
metodologijata na rabota.
2
1
- Temata mu ja ponudil i definiral mentorot; - ne koristel
dopolnitelna literatura; - izgotvil plan so seriozni propusti; -
poka`uva seriozni slabosti vo metodologijata na rabota; - poka`uva
slab interes za zada~ata.
1
0
- Ne izbral tema i ne izgotvil plan vo predvideniot rok; - ne e
upaten kako i kade da bara izvori na informacii za zada~ata; - ne
ja poznava metodologijata na rabota; - voop{to ne poka`uva interes
za zada~ata.
0
-
22
Kriteriumi za ocenuvawe na fazata - izrabotka na esejot Nivo
Jazik Struktura Soodvetnost na sodr`inata Bodovi
3
- Leksikata vo esejot e bogata,
raznovidna i to~no upotrebena; - ima nezna~itelni gre{ki vo
pi{u-
vaweto na zborovite i interpunkcijata;
- upotrebeni se soodvetni i raznovidni gramati~ki strukturi so
nezna~itelni gre{ki.
- Esejot gi sodr`i site strukturni
delovi (voved, glaven del i zaklu~ok);
- sistematski e razvien, ideite se logi~ki podredeni;
- upotrebeni se raznovidni i soodvetni povrzuva~ki sredstva
(naslovi, podnaslovi).
- Tekstot sodr`i jasni,
relevantni, ubedlivi i argumentirani odgovori na istra`uva~koto
pra{awe;
- sodr`inata e soodvetna i vo potpolnost odgovara na barawata na
zada~ata;
- ideite vo tekstot se jasni, interpretaciite se bazirani na
relevantni podatoci i anali-ti~ki priod, pretstaveni se so golema
ve{tina i razbirawe.
3
2
- Leksikata vo esejot e bogata, no so
nedoslednosti i gre{ki vo upotrebata pri izrazuvawe na poslo`eni
iskazi;
- se sre}avaat gre{ki vo pi{uvaweto i interpunkcijata koi ne go
popre~uvaat razbiraweto na mislata;
- gramati~kite strukturi se pravilno upotrebeni, no se
zabele`uvaat gre{ki pri upotrebata na poslo`enite strukturi;
- Tekstot gi sodr`i site strukturni
delovi (voved, glaven del, zaklu~ok), no mu nedostasuva odredena
sistemati~nost i logi~na povrzanost na ideite;
- nedostasuvaat soodvetni povrzuva~ki sredstva (naslovi,
podnaslovi).
- Tekstot sodr`i jasni argumenti
(odgovori) na istra`uva~koto pra{awe;
- sodr`inata odgovara na barawata na postavenata zada~a;
- ideite se jasni, no interpretaciite se zasnovani na nedovolen
broj informacii;
- nedostasuva analiti~ki prior.
2
-
23
1
- Leksikata e ograni~ena, no
ovozmo`uva izrazuvawe na osnovni iskazi;
- napraveni se pove}e gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i
interpunkcijata koi go popre~uvat razbiraweto na mislata;
- upotrebeni se ednostavni gramati~ki strukturi, so gre{ki.
- Na tekstot mu nedostasuvaat
odredeni strukturni elementi i kompozicija;
- tekstot nema sistemati~nost i logi~ka povrzanost na
ideite;
- upotrebata na povrzuva~kite sredstva e ograni~ena.
- Esejot ne odgovara na barawata
na zada~ata; - odgovorite na istra`uva~koto
pra{awe se baziraat na nerelevantni argumenti;
- ideite se nejasni, se povtoruvaat;
- tekstot sodr`i nepotrebni informacii.
1
0
- Leksika e mnogu ograni~ena, sodr`i
golem broj gre{ki i ne e soodvetna na postavenata zada~a;
- napraveni se golem broj gre{ki vo pi{uvaweto na zborovite i
interpunkcijata poradi {to tekstot e nerazbirliv;
- upotrebeni se osnovnite gramati~ki strukturi so elementarni
gre{ki.
- Tekstot ima nejasna struktura; - ideite se nelogi~ni i tekstot
nema
nikakva sistemati~nost; - nedostasuvaat povrzuva~ki
sredstva.
- Sodr`inata na esejot voop{to
ne odgovara so barawata na zada~ata;
- ideite se nejasni; - tekstot e konfuzen i sodr`i
nesoodvetni informacii.
0
* Kriteriumot jazik vlijae vrz ocenuvaweto najmnogu koga
u~enicite izrabotuvaat esei od oblasta na makedonskiot,
albanskiot, turskiot jazik, stranskite jazici. * Pri ocenuvaweto
na eseite od oblasta na sociologijata, filozofijata, muzi~kata
umetnost, matematikata, sportot,
leksi~kite, gramati~kite i interpukciskite elementi vo jazikot
ne treba da imaat golemo vlijanie. Ona {to treba da se ocenuva vo
kriteriumot jazik e: razbiraweto, tolkuvaweto i soodvetnata primena
na stru~nite poimi i termini.
-
24
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata - prezentacija Bodovi
3
- Prezentacijata e podgotvena, jasna so ) i efektivno go
koristi
vremeto; - ima sopstveni stavovi za i protiv odredeno gledi{te
povrzani so temata; - na postavenite pra{awa odgovara to~no,
argumentirano i logi~no; - poka`uva visok stepen na to~nost vo
govoreweto i interpukcijata pri {to ostvaruva
razbirliva i jasna komunikacija so sogovornikot/ ispituva~ot; -
pri prezentacijata e sistemati~en i siguren;
3
2
- Prezentacijata e podgotvena i dovolno jasna za da se sledi bez
pogolemi te{kotii; - glavnite idei se dovolno jasno objasneti; -
u~enikot odgovara na postavenite pra{awa, no bara dopolnitelni
objasnuvawa
(potpra{awa) od strana na komisijata; - vo tekot na
prezentacijata mu nedostasuva jasnost, sistemati~nost i
sigurnost;
2
1
-Prezentacijata e mnogu kratka i povr{na; - u~enikot dava kusi
objasnuvawa na sodr`inata na temata; - mo`e da odgovori na
ograni~en broj pra{awa (kuso i nedovolno jasno); - poka`uva
nesigurnost pri prezentacijata.
1
0
- Prezentacijata e kratka bez objasnenija za sodr`inata na
temata; - glavnite idei se nejasni i zatoa postojano e pottiknuvan
od ispituva~ite; - dava neargumentirani i nelogi~ni odgovori na
pra{awata ili voop{to ne odgovara.
0
-
25
2. Kriteriumi za ocenuvawe na proektna zada~a- izve{taj od
eksperimentalno istra`uvawe
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata - podgotovka Bodovi 3 -
Samostojno i soodvetno izbral problem;
- jasno i logi~no formuliral cel i hipotezi (ako se predvideni);
- samostojno go izrabotil planot vo koj se navedeni i opi{ani site
potrebni delovi; - ima kompletna, sopstvena datoteka so soodvetni,
raznovidni navodi;
3
2 - Izbral problem so pomo{ na mentorot; - formuliral cel i
hipotezi (ako se predvideni) so pomo{ na mentorot; - samostojno go
izrabotil planot vo koj se navedeni site potrebni delovi; - ima
sopstvena datoteka so ednorodni naslovi i izvori.
2
1 - Problemot mu go ponudil mentorot; - formuliral cel i
hipotezi, (ako se predvideni) no tie se pogre{no postaveni; -
izrabotil nekompleten plan i ne e samostoen vo rabotata; - ima
sopstvena datoteka so nesoodvetni izvori i naslovi.
1
0 - Ne izbral problem za istra`uvawe do predvideniot rok; -
voop{to ne poka`al interes za zada~ata vo podgotvitelnata faza. -
ne mo`e samostojno da izraboti plan, raboti pod mentorstvo; - ne
dostavil plan do rokot - nema sopstvena datoteka;
0
-
26
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata - realizacija Bodovi 3 -
Samostojno izbira i realizira obidi so soodvetni metodi i
tehniki;
- samostojno izrabotuva obidi, nabquduva, meri i evidentira; -
pravilno i samostojno gi tolkuva podatocite i vospostavuva vrski i
odnosi; - donel zaklu~oci koi se odnesuvaat na celta i hipotezite
(ako se predvideni), a proizleguvaat od
podatocite; - prikazot go raboti samostojno; - prikazot gi
sodr`i site delovi, so komentari i vospostaveni vrski me|u
oddelnite delovi; - prikazot e originalno estetski ureden.
3
2 - Samostojno izbira obidi, tehniki, metodi i oprema; -
izrabotuva obidi, nabquduva, meri i evidentira, so povremena pomo{
na mentorot; - gi tolkuva podatocite i delumno vospostavuva vrski i
odnosi; - ima zaklu~oci, koi se soodvetni so podatocite, odnosno so
celta i hipotezite (ako se predvideni); - prikazot go raboti
samostojno; - prikazot gi sodr`i site delovi so delumni komentari;
- prikazot e estetski ureden.
2
1 - Ne e samostoen vo izborot na obidi, tehniki, metodi i
oprema; - eksperimentira, nabquduva, meri i evidentira, so ~esta
pomo{; - delumno gi tolkuva podatocite i ne gi vospostavuva vrskite
i odnosite; - ima zaklu~oci, no ne se sosema soodvetni so
podatocite; - prikazot go raboti so povremena pomo{; - prikazot gi
sodr`i site delovi; - prikazot e bez estetsko oblikuvawe.
1
0 - Ne mo`e da napravi izbor na obidi, tehniki, metodi i oprema;
- eksperimentira, nabquduva, meri i evidentira, so postojano
prisustvo na mentorot; - ne gi tolkuva podatocite i ne gi
vospostavuva vrskite i odnosite; - nema zaklu~oci. - prikazot go
raboti so postojana pomo{; - prikazot ne gi sodr`i site delovi i ne
go dostavil vo rokot.
0
-
27
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata - prezentacija Bodovi 3 -
Ima originalen izbor na formi, tehniki i oprema;
- samostojno i ve{to gi koristi tehnikite i opremata; -
prezentira po logi~ki redosled; - te~no i jasno argumentira,
objasnuva, vospostavuva vrski i odnosi i izveduva zaklu~oci ; -
prikazot gi sodr`i site delovi spored planot, so komentari i
vospostaveni vrski me|u oddelnite
delovi; - prikazot e originalen i estetski ureden.
3
2 - Samostojno izbira i koristi soodvetna oprema i tehniki za
prezentacija; - jasno prezentira po logi~ki redosled; - argumentira
i ne pravi gre{ki ; - prikazot gi sodr`i site delovi so delumni
komentari; - prikazot e estetski ureden.
2
1 - Izbira tehniki i oprema so pomo{ na mentorot i samostojno
prezentira. - reproducira podatoci bez objasnuvawa; - argumentira i
komentira i ne pravi gre{ki; - prikazot gi sodr`i site delovi
spored planot; - estetski ne e oblikuvan.
1
0 - Koristi samo usno izlagawe. - nema logi~en redosled vo
izlagaweto, pravi gre{ki i e konfuzen; - prikazot ne gi sodr`i site
delovi spored planot.
0
-
28
3. Kriteriumi za ocenuvawe na proektnata zada~a - izve{taj od
empirisko istra`uvawe
Kriteriumi za ocenuvawe na fta -
3
- Samostojno ja izbral temata; - jasno gi definiral celite na
temata (istra`uva~koto para{awe); - i ; - ; - .
3
2
- Izbral tema so pomo{ na mentorot; - ; - i , ; - ; - .
2
1
- Temata mu ja ponudil i definiral mentorot; - ; - i ; - ; -
.
1
0
- Ne izbral tema do predvideniot rok; - n ili
temata i ; - a .
0
-
29
Kriteriumi za ocenuvawe na fazata- ja
3
- ; - kontinuirano ; - ; - : , , , ;
- .
3
2
- ; - ; - ; - ;
- .
2
1
- ; - ; - ; - , ; - il dostavil a ili .
1
0
- ; - ; - ; - ; - ta .
0
-
30
na fazata -prezentacija
3
- ; - ( ); - , ); - , .. ;
- : , .
3
2
- e ; - ( , bitno od nebitno, );
- ( );
- : , , .
2
1
- ; - ( , , );
- , .. ;
- , .
1
0
- ; - ; - , .. ;
- , .
0
-
31
4. Kriteriumi za ocenuvawe na proektnata zada~a -
produkt/tvorba
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata- podgotovka Bodovi
3 - Samostojno izbral i definiral tema vrz osnova na razli~ni
izvori na informacii; - izgotvil celosen i detalen plan za rabota;
- izbral soodvetna metodologija za rabota i celosno e podgotven za
realizirawe na zada~ata.
3
2 - Izbral i definiral tema, no so pomo{ na mentorot; - poka`uva
izvesni slabosti vo poznavaweto na metodologijata za rabota; -
izgotvil plan za rabota, no mu nedostasuvaat odredeni detali.
2
1 - Temata mu ja izbral i definiral mentorot; - poka`uva
seriozni slabosti vo poznavawe na metodologijata na rabota; -
izrabotil plan za rabota so zna~itelni slabosti;
1
0 - Ne izbral tema vo opredeleniot rok; - ne , ; ; a .
0
-
32
Nivo Kriteriumi za ocenuvawe na fazata- izrabotka/realizacija
Bodovi
3 - Produktot/tvorbata/uslugata ja realiziral spored
podgotveniot plan za rabota; - ima jasna pretstava za ona {to go
izrabotuva; - celosno go poznava procesot na realizacija na
produktot/tvorbata/uslugata; - izbira soodvetni materijali za
realizacija na produktot/tvorbata/uslugata; - ve{to koristi
soodvetni instrumenti, postapki i tehniki na rabota; - raboti
samostojno, anga`iran e, poka`uva kreativen odnos kon rabotata,
precizen e i
pedanten.
3
2 - Produktot/tvorbata/uslugata ja realizira spored podgotveniot
plan, so mali otstapuvawa; - ima jasna pretstava za ona {to go
izrabotuva/realizira; - izbira soodvetni materijali za
izrabotka/realizacija na produktot/tvorbata/uslugata; - go znae
procesot na izrabotka/realizacija na produktot/tvorbata/uslugata,
no poka`uva
nesigurnost vo rabotata; - poka`uva slabosti vo prakti~nata
primena na instrumentite, postapkite i tehnikite na
rabota i ne e sekoga{ ve{t i samostoen vo raboteweto.
2
1 - Mnogu ~esto otstapuva od planot za izrabotka na produktot
(uslugata); - izbira nesoodvetni materijali za rabota; - nema jasna
pretstava za produktot {to go izrabotuva i ne go poznava vo celost
procesot na
izrabotka; - primenuva ednostavni postapki za izrabotkata na
produktot; - koristi osnovni instrumenti i tehniki za rabota; -
retko raboti samostojno, ne e precizen nitu ve{t vo rabotata.
1
0 - Nema pretstava za produktot/tvorbata/ koj go izrabotuva i ne
go znae procesot za negova izrabotka (uslugata);
- ne koristi soodvetni instrumenti, postapki i tehniki na
rabota; - celosno otstapuvawa od planot za rabota; - ne sorabotuva
so mentorot.
0
-
33
Kriteriumi za ocenuvawe na fazata- prezentacija Bodovi Nivo
Produkt/tvorba Prezentacija
3
- Realiziraniot produkt/tvorbata/ usluga e funkcionalen i
originalen;
- realiziran e so visok stepen na to~nost, preciznost,
pedantnost i profesionalnost;
- * Kaj produktot/tvorbata/uslugata mo`at da bidat ocenuvani i
drugi karakteristiki bitni za podra~jeto na koe mu pripa|a
proektnata zada~a, kako na primer: dizajn, estetski vrednosti,
brzina, originalnost na re{enie, inventivnost, ekonomi~nost,
ve{tina i sl. spored dogovor na komisijata.
- Celosno se podgotvil za prezentacijata (koristi adekvatna
vizuelizacija;
- ja prezentira su{tinata na temata i na postavenite pra{awa
odgovara argumentirano i logi~ki;
- pri prezentiraweto e jasen, sistemati~en i siguren;
- vospostavuva vrski i odnosi i izveduva zaklu~oci; - efikasno
go koristi vremeto.
3
2 - Realiziraniot produkt/tvorba (usluga) e so izvesni
nedostatoci, delumna: to~nost, preciznost, pedantnost.
- Prezentacijata e dobro podgotvena, so soodvetna vizuelizacija,
no nedostasuva odredena sistemati~nost;
- gi prezentira zaklu~ocite, procenuva, analizira, no ne e
dovolno siguren i jasen.
2
1 - Realiziraniot produkt/tvorba/ usluga e nefunkcionalen;
- vo strukturata/postapkata nedostasuvaat potrebnite delovi;
- izvr{il neto~ni merewa/ presmetki i kalkulacii; - ne ja
poznava tehnologijata za rabota/ procesot na
davawe uslugi, tehnikite i postapkite.
- Prezentacijata e nedovolno osmislena i podgotvena, ja izveduva
usno bez upotreba na vizuelizacija, nejasna e i nedovolno
razbirliva;
- nema nikakva sistemati~nost vo interpretaciite; - mo`e da
odgovori samo na ograni~en broj
pra{awa.
1
0 - N realiziral produkt/tvorba/usluga. - Prezentacijata ne e
podgotvuvana, nejasna e i sosema nerazbirliva.
0
