e-Župnijski utrip od svet´ga Vida v letu 2014

Župnija Šentvid pri Stični 2014

Januar 2014

Beseda življenja

Pozdravljeni prvič v novem letu 2014. Tokratna beseda življenja lovi zadnje januarske dneve. Njen tekst obliva nekaj utrinkov iz nastajanja župnijskih jaslic. Postrezite si z izbranim stavkom, morda z razlago ali zgolj z ogledom slik. Župnijski utrip želi biti orodje, ki nam je na razpolago, da bi med nami župljani krožil utrip župnije. Različni smo, tvorimo razne skupine, a zvon svetega Vida nas združuje v eno občestvo. Upamo, da je naš poštni dotik dovolj nežen, da vas ne vznemirja, in hkrati dovolj močen, da ga sprejmete in prepoznate njegov namen. Kot prilogo vam posredujemo tokratna Oznanila. Kdor bi jih v prihodnje želel prejemati na svoj elektronski naslov, naj to željo sporoči s povratnim sporočilom. Številne aktivnosti se izvajajo v naši župniji. Mnoge od njih so nam skupne. Župnijski utrip je lahko sredstvo, da bi bilo v naši fari še več izmenjave. Tokrat zato pripenjamo aktualno vabilo za zakonce. Utrip lahko prihaja le iz srca, ki bije. Vabljeni, da smo skupaj to srce in poživimo izmenjavo prek domače strani župnije, e-Župnijskega utripa in Oznanil. Sodelavci Župnijskega utripa Tatjana, Tanja in Tadej

Spletna stran župnije Šentvid pri Stični Arhiv objav Župnijskega utripa

Povezava do zadnje številke e-Župnijskega utripa: http://issuu.com/zupnijski.utrip/docs/e-zupnijski_utrip_1-2013

Posreduj tiskano - povezuj svetove in generacije

Če nas s povratno elektronsko pošto ne obvestite, da ne želite prejemati naših elektronskih sporočil razumemo, da so naša sporočila pri vas dobrodošla. Če nimate nameščenega programa za branje PDF datotek, ga lahko brezplačno namestite s povezave:

http://www.adobe.com/products/acrobat/readstep2.html

Izdajajo sodelavci Župnijskega utripa župnije Šentvid pri Stični. E-naslov: [email protected]

10. 1. 2014 Beseda življenja za januar 2014 1


Beseda življenja

Žive besede

»Kristus je edini temelj Cerkve.« (prim. 1 Kor 3,11) Bilo je leta 50, ko je Pavel prišel v Korint, v to veliko grško mesto, ki je bilo znano po svojem pomembnem trgovskem pristanišču in živahno zaradi raznovrstnih miselnih tokov. Osemnajst mesecev je apostol tam oznanjal evangelij in postavil temelj cvetoči krščanski skupnosti. Za njim so delo evangelizacije nadaljevali drugi. Toda novi kristjani so bili v nevarnosti, da bi se bolj navezali na osebe, ki so prinašale Kristusovo oznanilo, kakor pa na samega Kristusa. Tako so nastajale ločine: »Jaz sem Pavlov,« so govorili nekateri; drugi so se prav tako sklicevali na svojega priljubljenega apostola: »Jaz sem Apolov,« ali tudi: »Jaz sem Petrov.« Spričo razdeljenosti, ki je vznemirjala skupnost, Pavel z vso močjo zatrjuje, da je graditeljev Cerkve, ki jo primerja z zgradbo, s templjem, lahko mnogo, toda en sam je temelj, živi kamen: Jezus Kristus. Zlasti ta mesec, v tednu molitvene osmine za edinost kristjanov, se Cerkve in cerkvene skupnosti skupaj spominjajo, da je Kristus njihov edini temelj in da bodo samo, če se bodo oklepale njega in živele njegov edini evangelij, lahko našle polno in vidno edinost med seboj. »Kristus je edini temelj Cerkve.« Utemeljiti naše življenje na Kristusu pomeni biti eno z njim, misliti, kakor misli on, hoteti to, kar hoče on, živeti, kakor je živel on. Toda kako naj gradimo na njem, kako naj bomo zakoreninjeni v njem? Kako naj postanemo eno z njim? Tako, da uresničujemo evangelij. Jezus je Logos, Božja Beseda, ki se je učlovečila. In če je Jezus Beseda, ki je sprejela človeško naravo, bomo mi pravi kristjani le, če bomo možje in žene, ki vse svoje življenje oblikujejo po Božji besedi. Če živimo njegove besede, še več, če njegove besede živijo nas, tako da iz nas naredijo “žive besede”, smo eno z njim, se ga oklenemo; ne živi več jaz, ne živi več mi, ampak Božja beseda v vseh. Če bomo tako živeli, bomo – tako mislimo – pomagali, da bo edinost med vsemi kristjani postala resničnost.


10. 1. 2014 Beseda življenja za januar 2014 2


Kakor telo diha, da živi, tako duša, da živi, živi Božjo besedo. Eden od prvih sadov je rojstvo Jezusa v nas in med nami. To povzroča spremembo miselnosti: v srca vseh, naj bodo Evropejci, Azijci, Avstralci, Američani ali Afričani, vceplja Kristusovo čutenje do okoliščin, do posameznikov in do družbe. [...] Živeta beseda nas osvobaja človeških pogojenosti, vliva veselje, mir, preprostost, polnost življenja in luč; ker nas pridružuje Kristusu, nas polagoma spreminja v drugega Kristusa. »Kristus je edini temelj Cerkve.« Toda neka beseda povzema vse druge in to je ljubezen: ljubiti Boga in bližnjega. Jezus povzema z njo »vso postavo in preroke«. Vsaka beseda Svetega pisma, čeprav je izražena s človeškimi in različnimi izrazi, je v resnici Božja beseda; ker pa je Bog ljubezen, je vsaka njegova beseda ljubezen. Kako naj torej živimo ta mesec? Kako naj se oklenemo Kristusa, »edinega temelja Cerkve«? Tako, da ljubimo, kakor nas je on učil. »Ljubi in delaj, kar hočeš,« je rekel sveti Avguštin in s tem nekako povzel načelo evangeljskega življenja, kajti če ljubiš, ne boš ravnal napak, temveč boš v polnosti izpolnil Božjo voljo.

Chiara Lubich Od 18. do 25. januarja na veliko koncih sveta obhajamo teden molitve za edinost kristjanov, drugje imajo to molitev za binkošti. Letos je stavek za molitveno osmino naslednji: »Je Kristus razdeljen?« (1 Kor 1,13). Chiara Lubich je imela navado, da je vsakokrat komentirala svetopisemsko vrstico. Da bi ohranili ta njen prispevek, predlagamo njeno besedilo kot komentar k vrstici: »Kristus je edini temelj Cerkve« (1 Kor 3,11), ki bi lahko pomagal poglobiti stavek letošnjega leta.

Februar 2014

Beseda življenja

Dragi prijatelji, Ponovno je med nami nova razlaga besede iz Evangelija. Naj bo to droben prispevek, da se nas Beseda morda dotakne, deluje v nas, ali nam je za vzpodbudo pri našem delovanju. Več ko bo našega povezovanja, več bo »zdravega« okolja, ki si ga vsi želimo. Letošnji jasličarji so povezani in združeni med seboj pripravili župnijske jaslice. S prilogo jih ohranjamo v slikovnem spominu in ponujamo v izmenjavo. Sodelovanje bogati vse nas. Postani bralec Božje besede: http://sentvid-zupnija.si/bralci-beril/ Vabilo zakoncem pa je še aktualno: http://sentvid-zupnija.si/portfolio/vabilo-zakoncem/ Da bi okrepili našo povezanost med poštnimi predali, predvsem pa med našimi srci, vas pozdravljamo sodelavci Župnijskega utripa







10. 2. 2014 Beseda življenja za februar 2014 1


Beseda življenja

Čisto srce gleda Boga

»Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« (Mt 5,8) Jezusovo oznanjevanje se začenja z govorom na gori. Jezus sedi na nekem griču ob Tiberijskem jezeru blizu Kafarnauma, kakor so imeli navado učitelji, in množici oznani človeka blagrov. V Stari zavezi je večkrat zazvenela beseda “blagor”, to je hvala tistega, ki na najrazličnejše načine izpolnjuje Gospodovo besedo. V Jezusovih blagrih deloma odmevajo tisti blagri, ki so jih učenci že poznali; toda prvič so slišali, da so čisti v srcu ne le vredni, da se povzpno na Gospodovo goro (prim. Ps 24,4), kakor poje psalm, temveč da lahko celo gledajo Boga. Kakšna je torej tista tako vzvišena čistost, da si zasluži nekaj tako velikega? Jezus jim je to med svojim oznanjevanjem večkrat razložil. Skušajmo mu torej slediti, da bomo zajeli pri izviru pristne čistosti. »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« Jezus pravi, da obstaja predvsem eno vzvišeno sredstvo očiščevanja: »Vi ste že čisti zaradi besede, ki sem vam jo povedal« (Jn 15,3). Duha ne očistijo toliko verski obredi, ampak Njegova beseda. Jezusova beseda ni kakor človeške besede. V njej je navzoč Kristus, kakor je – na drugačen način – navzoč v evharistiji. Po besedi Kristus vstopa v nas, in če ji pustimo, da deluje, nas osvobaja greha in smo zato čisti v srcu. Čistost je torej sad življenja po besedi, po vseh tistih Jezusovih besedah, ki nas osvobajajo tako imenovanih navezanosti, v katere neizogibno padamo, če naše srce ni v Bogu in njegovih naukih. Navezani smo lahko na stvari, na ljudi ali nase. Toda če je srce naravnano le na Boga, vse drugo odpade. Da bi nam to uspelo, si lahko pomagamo tako, da čez dan večkrat ponavljamo Jezusu, Bogu vzklik iz psalma, ki pravi: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« (prim. Ps 16,2). Skušajmo to pogosto ponavljati, zlasti takrat, ko bi


10. 2. 2014 Beseda življenja za februar 2014 2


razne navezanosti rade pritegnile naše srce k določenim podobam, čustvom in strastem, ki bi lahko zatemnile gledanje dobrega in nam odvzele svobodo. Nas morda vleče, da bi gledali reklamne napise, da bi gledali določene televizijske programe? Ne, recimo mu: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« in to bo prvi korak, ki nam bo pomagal, da izidemo iz sebe in ponovno izpovemo svojo ljubezen Bogu. In tako si bomo pridobili čistost. Ali včasih opazimo, da se kakšna oseba ali kakšna dejavnost kot ovira postavi med nas in Boga in škoduje našemu odnosu z Njim? To je trenutek, da mu ponavljamo: »Ti, Gospod, si moja edina sreča!« To nam bo pomagalo očistiti naše namene in znova najti notranjo svobodo. »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« Živeta beseda nas osvobaja in očiščuje, ker je ljubezen. Ta ljubezen s svojim Božjim plamenom očiščuje naše namene in vso našo notranjost, kajti v Svetem pismu je “srce” najgloblji sedež razuma in volje. Toda obstaja ljubezen, ki jo Jezus zapoveduje in ki nam dopušča, da živimo ta blagor. To je medsebojna ljubezen med tistimi, ki so pripravljeni dati življenje za druge, kakor je to storil Jezus. Ta ljubezen ustvarja tok, izmenjavo, ozračje, katerega poglavitna lastnost je prav presojnost, čistost, in to zaradi navzočnosti Boga, ki edini lahko ustvari v nas čisto srce (prim. Ps 50,12). Če živimo v medsebojni ljubezni, nas Božja beseda očiščuje in posvečuje. Osamljeni posameznik ni zmožen, da bi se dolgo upiral zapeljivostim sveta, medtem ko v medsebojni ljubezni najde zdravo okolje, ki je zmožno varovati njegovo čistost in vse njegovo pristno krščansko življenje. »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« In sad te vedno na novo pridobljene čistosti je, da lahko “gledamo” Boga, to je, razumemo njegovo delovanje v našem življenju in zgodovini, slišimo njegov glas v srcu, zaznavamo njegovo navzočnost tam, kjer je: v ubogih, v evharistiji, v svoji besedi, v bratovski skupnosti, v Cerkvi. To je predokus Božje navzočnosti, ki se začenja že v tem življenju, »saj v veri hodimo, ne v gledanju« (2 Kor 5,7), vse dokler ga ne bomo gledali »iz obličja v obličje« (1 Kor 13,12) vso večnost.

Chiara Lubich

Marec 2014

Beseda življenja

Dragi prejemniki, naši sofarani Letni cikel se obrača in vstopili smo v postno obdobje. Tokratna Beseda življenja nas vzpodbuja, da smo velikodušni izpolnjevalci Jezusove nove zapovedi. Naj bo to naš skupni izziv in pripomoček, ki ga predlagamo za postni čas. Do prihodnjič vam voščimo blagoslovljen čas, sodelavci Župnijskega utripa







8. 3. 2014 Beseda življenja za marec 2014 1


Beseda življenja

Da bi ostali v njegovi ljubezni

»Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« (Jn 15,10) Te besede so iz obsežnega govora, ki ga navaja četrti evangelij. Z njim se je Jezus obrnil na svoje apostole po zadnji večerji. Jasno je videti, da nam spolnjevanje njegovih zapovedi omogoča ostati v ljubezni. Spominjajo nas na prejšnjo vrstico, v kateri Jezus pravi svojim apostolom: »Če me ljubite, boste spolnjevali moje zapovedi,« kjer je jasno videti, da mora biti ljubezen do Jezusa gibalo, korenina, iz katere mora rasti spolnjevanje njegovih zapovedi. Iz tega nastane kroženje med ljubeznijo do Jezusa in spolnjevanjem njegovih zapovedi. Ljubezen do Jezusa nas spodbuja k temu, da živimo vedno bolj zvesto njegovo besedo; hkrati pa nam živeta Jezusova beseda daje, da ostajamo v ljubezni do njega in da v tej ljubezni vedno bolj rastemo. »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Ostati torej v njegovi ljubezni. Toda kaj hoče Jezus povedati s tem izrazom? Nedvomno hoče povedati, da je spolnjevanje njegovih zapovedi znamenje, dokaz, da smo njegovi resnični prijatelji; je pogoj, da nam bo tudi Jezus povrnil in zagotovil svoje prijateljstvo. Toda zdi se, da hoče povedati še nekaj drugega, to je, da spolnjevanje njegovih zapovedi ustvarja v nas tisto ljubezen, ki je prav Jezusova. Posreduje nam tisti način ljubezni, ki ga vidimo v vsem njegovem zemeljskem življenju: ljubezen, po kateri je bil Jezus eno z Očetom in ki ga je hkrati spodbujala k temu, da se je istovetil in bil eno z vsemi svojimi brati, zlasti z najmanjšimi, najbolj slabotnimi, najbolj odrinjenimi.


8. 3. 2014 Beseda življenja za marec 2014 2


Jezusova ljubezen je bila ljubezen, ki je ozdravljala vse rane duše in telesa, prinašala mir in veselje vsakemu srcu, premagovala vsako razdeljenost, tako da je ponovno vzpostavljala bratstvo in edinost med vsemi. Če bomo udejanjali njegovo besedo, bo Jezus živel v nas in naredil tudi nas za orodja svoje ljubezni. »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Kako bomo tedaj živeli besedo tega meseca? Tako, da bomo imeli vedno pred očmi in si odločno prizadevali za cilj, ki nam ga predlaga: krščansko življenje, ki se ne zadovoljuje z minimalnim, hladnim in zunanjim spolnjevanjem zapovedi, ampak je velikodušno. Svetniki so tako ravnali. In oni so živa Božja beseda. V tem mesecu vzemimo kakšno njegovo besedo, kakšno njegovo zapoved in jo skušajmo prenesti v življenje. Ker pa je Jezusova nova zapoved (»Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil«) nekako srce, povzetek vseh Jezusovih besed, jo živimo z vso korenitostjo.

Chiara Lubich

April 2014

Beseda življenja

Dragi prijatelji Besede Pred nami je nova beseda življenja, ki naj nas hrani in pripravlja za polno doživetje bližajoče se velike noči. Naj nas poveže z Njim in med nami. Z najboljšimi željami pozdravljamo sodelavci Župnijskega utripa.







6. 4. 2014 Beseda življenja za april 2014 1


Beseda življenja

V Božjem okolju

»Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« (Jn 13,34) Hotel boš vedeti, kdaj je Jezus povedal te besede. Tako govori pred svojim trpljenjem. Tedaj ima namreč poslovilni govor, ki je njegova oporoka, katere del so te besede. Pomisli, kako so zato pomembne! Če že tistega, kar pove pred svojo smrtjo oče, ne pozabimo več, kaj bomo rekli šele za besede Boga? Zato jih vzemi zares in skupaj jih skušajmo doumeti. »Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« Jezus je pred smrtjo in v tem, kar pove, je čutiti ta bližnji dogodek. Ker bo moral kmalu oditi, je treba namreč predvsem rešiti neko vprašanje. Kako lahko ostane med svojimi, da bo skrbel za rast Cerkve? Veš, da je Jezus navzoč na primer v zakramentalnih dejanjih: navzoč postane pri maši v evharistiji. A navzoč je tudi tam, kjer živijo v medsebojni ljubezni. Rekel je namreč: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu (in to je mogoče po medsebojni ljubezni), tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,20). Učinkovito je torej lahko navzoč v skupnosti, katere globoko življenje temelji na medsebojni ljubezni. Prek skupnosti pa se lahko še naprej razodeva svetu in še naprej nanj vpliva. Se ti ne zdi to čudovito? Te ne zamika, da bi takoj začel živeti to ljubezen skupaj s kristjani, ki so ob tebi? Besede, ki jih skušamo doumeti, navaja Janez. V medsebojni ljubezni vidi najodličnejšo zapoved Cerkve, katere poklic je prav ta, da je občestvo, da je edinost. »Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« Takoj nato Jezus pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13,35). Če hočeš torej najti pravo znamenje, da so Kristusovi učenci pristni, če hočeš spoznati, po čem se razlikujejo od drugih, moraš to znamenje odkriti v uresničeni medsebojni ljubezni. Po tem znamenju prepoznamo kristjane. In če ga ni, svet v Cerkvi ne bo odkril Jezusa. »Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« Medsebojna ljubezen ustvarja edinost. Kaj pa je sad edinosti? »... da bi bili vsi eno,« pravi naprej Jezus, »... da bo svet veroval.« Ker edinost razodeva Kristusovo navzočnost, potegne svet, da gre za Kristusom. Spričo edinosti, spričo medsebojne ljubezni svet veruje vanj.


6. 4. 2014 Beseda življenja za april 2014 2


»Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« V istem poslovilnem govoru Jezus pove, da je ta zapoved “njegova”. Njegova je, torej mu je prav posebej draga. Ne smeš je razumeti samo kot vodilo ali pravilo ali kot zapoved ob drugih zapovedih. Tu ti hoče Jezus razodeti, kako moraš živeti, hoče ti povedati, na čem naj temelji tvoje življenje. Prvi kristjani so namreč to zapoved postavili za temelj svojega življenja. Peter je rekel »Predvsem imejte gorečo medsebojno ljubezen« (1 Pt 4,8). Preden greš na delo, preden začneš študirati, preden greš k maši, preden začneš kar koli delati, preveri, ali je med teboj in med tistim, ki živi s teboj, medsebojna ljubezen. Če je, ima na tem temelju vsaka stvar vrednost. Brez tega temelja pa Bogu nobena stvar ne ugaja. »Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj; kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj.« Poleg tega ti Jezus pove, da je ta zapoved “nova”. »Novo zapoved vam dam.« Kaj to pomeni? Morda, da ta zapoved ni bila znana? Ne. “Nova” pomeni, da je ustvarjena za “nove čase”. Za kaj torej gre? Poglej: Jezus je za nas umrl. Torej nas je ljubil do skrajnosti. Kakšna pa je bila njegova ljubezen? Gotovo ne taka kot naša. Njegova ljubezen je bila in je “božja”. Saj pravi: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil« (Jn 15,9). Ljubil nas je torej z isto ljubeznijo, s katero se ljubita on in Oče. In prav s to ljubeznijo se moramo mi ljubiti med seboj, da spolnimo “novo” zapoved. Vendar kot moški in ženska nimaš take ljubezni. A bodi srečen, ker jo kot kristjan prejemaš. In kdo ti jo daje? Sveti Duh jo razliva v tvoje srce, v srca vseh vernikov. Zaradi edine božje ljubezni, ki jo imamo, je med Očetom, Sinom in nami kristjani nekaj sorodnega. Prav ta ljubezen nas vceplja v Sveto Trojico. Ta ljubezen nas naredi za Božje otroke. Zaradi te ljubezni sta nebo in zemlja povezana kot z veletokom. Zaradi te ljubezni je krščanska skupnost prenesena v Božje okolje in božja stvarnost živi na zemlji, kjer se verniki ljubijo. Se ti ne zdi vse to božansko lepo in krščansko življenje izredno privlačno?

Chiara Lubich

Maj 2014

Beseda življenja

Spoštovani sofarani Velika noč, tista koledarska, je za nami. Praznovanje se je letos zlilo še s slovesnostjo, ko so s prejemom svete birme naši mladi postali polnoletni kristjani. V kratkem pa k svojim prvim srečanjem z Jezusom pristopajo naši najmlajši. Tokratna beseda življenja nas opozarja na temelj – spravo z Bogom, ki je potreben, da lahko v polnini doživljamo te in podobne dogodke naše vere. Močna opora naj nam bo roka, ki nam jo Marija podaja v tem njenem mesecu. Naj dogodki tega bogatega velikonočnega časa krepijo in povezujejo tiste sredine, kjer bodo potekali. Pozdravljamo pa vas z željo, da bi njihov utrip z objavami delili vsem v župniji. Vaši sodelavci iz Župnijskega utripa







5. 5. 2014 Beseda življenja za maj 2014 1


Beseda življenja

Prinašati veselje

»… zaradi Kristusa vas prosimo: spravite se z Bogom.« (2 Kor 5,20) Ta Pavlova spodbuda Korinčanom je za velikim oznanilom, ki je srce celotnega evangelija: Bog je v Kristusu spravil svet s seboj (prim. 2 Kor 5,19). S smrtjo svojega Sina na križu nam je dal Bog največji dokaz svoje ljubezni. Po Kristusovem križu nas je Bog spravil s seboj. Ta temeljna resnica naše vere je tudi danes zelo aktualna. To je razodetje, ki ga pričakuje vse človeštvo: da je Bog vsem blizu s svojo ljubeznijo in da vsakega goreče ljubi. Naš svet potrebuje to oznanilo, toda lahko ga izrečemo le, če ga prej oznanimo in vedno znova oznanjamo sebi, tako da se čutimo obdane s to ljubeznijo tudi takrat, kadar bi vse kazalo prav nasprotno. »… zaradi Kristusa vas prosimo: spravite se z Bogom.« Ta vera v Božjo ljubezen pa ne more ostati zaprta znotraj vsakega izmed nas, kakor dobro razlaga sveti Pavel: Bog nam je dal nalogo, da pripeljemo še druge do sprave z njim (prim. 2 Kor 5,18). Vsakemu kristjanu je namreč zaupal veliko odgovornost, da priča o Božji ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Kako? Vse naše ravnanje bi moralo pomagati, da bi ljudje verjeli v to resnico, ki jo oznanjamo. Jezus je jasno povedal, da se moramo spraviti z bratom ali s sestro, če bi ta dva imela kaj proti nam, preden prinesemo svoj dar k oltarju (prim. Mt 5,23-24). To velja predvsem znotraj naših skupnosti: v družinah, skupinah, združenjih in Cerkvah. Poklicani smo namreč, da podiramo vse ovire, ki preprečujejo slogo med ljudmi in narodi. [...]


5. 5. 2014 Beseda življenja za maj 2014 2


»… zaradi Kristusa vas prosimo: spravite se z Bogom.« “V Kristusovem imenu” pomeni “namesto njega”, tako da smo njegovi namestniki, da živimo z njim in kot on. Ljubímo se, kakor nas je on ljubil, ne da bi se zapirali vase in negovali predsodke. Bodimo odprti, sprejemajmo in cenimo pozitivne vrednote našega bližnjega ter bodimo pripravljeni dati življenje drug za drugega. To je najodličnejša Jezusova zapoved, razpoznavno znamenje kristjanov, ki velja še danes, kakor je veljalo v času prvih Jezusovih učencev. Živeti to besedo pomeni postati tisti, ki prinašajo spravo. Tako bo vsako naše dejanje, vsaka naša beseda, vsako naše razpoloženje – če bo vse prežeto z ljubeznijo – tako, kakršno je bilo Jezusovo. Kakor on bomo prinašali veselje in upanje, soglasje in mir, to je svet, spravljen z Bogom (prim. 2 Kor 5,19), ki ga vse stvarstvo pričakuje.

Chiara Lubich

Junij 2014

Beseda življenja

Dragi prijatelji! V teku je mesec junij. Po maju, ko smo lahko še posebej doživljali Marijino bližino, je tu mesec posvečen Jezusovemu srcu. Bliža se tudi god farnega zavetnika svetega Vida. Tokratna Beseda življenja nam vliva gotovost in nas napolnjuje z veseljem. Jezus nam zaupa, da moremo življenje, ki nam ga je pokazal navkljub naši človeški omejenosti, ponesti naprej. Pri tem pa nam s svojimi besedami zagotavlja, da bo z nami vse dni do konca sveta. Kako so se na svoje prvo srečanje z Jezusom pripravljali letošnji prvoobhajanci in kako resno je prvo sveto obhajilo odmevalo v njihovih srcih, pa si lahko preberete na http://sentvid-zupnija.si/portfolio/prvo-obhajilo-2014/ V želji, da bi po prejeti ali darovani ljubezni med nami krepili zvestobo drug do drugega, vas pozdravljamo sodelavci Župnijskega utripa.



Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano ---- povezuj svetove in generacijepovezuj svetove in generacijepovezuj svetove in generacijepovezuj svetove in generacije




8. 6. 2014 Beseda življenja za junij 2014 1


Beseda življenja

Povsod z nami

»In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) Evangelist Matej nas na začetku evangelija spominja, da je Jezus, o katerem pripoveduje, Bog-z-nami, Emanuel.1 Sklepa pa svoj evangelij z besedami, s katerimi Jezus obljublja, da bo ostal vedno z nami, tudi potem, ko se bo vrnil v nebesa. Do konca sveta bo Bog-z-nami. Jezus se obrača s temi besedami na učence, potem ko jim zaupa nalogo, naj gredo po vsem svetu oznanjat njegovo sporočilo. Dobro se zaveda, da jih pošilja kakor ovce med volkove in da bodo naleteli na nasprotovanje in trpeli zaradi preganjanja.2 Zato jih pri njihovem poslanstvu noče pustiti samih. Prav v trenutku, ko odhaja, obljublja, da bo ostal! Ne bodo ga več videli s svojimi očmi, ne bodo več slišali njegovega glasu, ne bodo se ga mogli več dotikati, toda on bo navzoč med njimi tako kot prej, celo bolj kot prej. Če je bil namreč doslej navzoč le na določenem kraju, v Kafarnaumu, na jezeru, na gori ali v Jeruzalemu, bo odslej povsod tam, kjer bodo njegovi učenci. Jezus je imel pred očmi tudi vse nas, ki bomo morali živeti sredi zapletenega vsakdanjega življenja. Ker je Jezus učlovečena Ljubezen, je verjetno razmišljal takole: »Rad bi bil vedno z ljudmi, rad bi z njimi delil vsako skrb, rad bi jim svetoval, rad bi hodil z njimi po cestah, stopal v hiše in s svojo navzočnostjo oživljal njihovo veselje.« Zato je hotel ostati z nami in nam dajati čutiti svojo bližino, svojo moč in svojo ljubezen. Lukov evangelij pripoveduje, da so se učenci, potem ko so ga videli iti v nebo, »v velikem veselju vrnili v Jeruzalem«.3 Kako to? Izkusili so resničnost teh njegovih besed. Tudi nas bo napolnilo veselje, če bomo resnično verjeli Jezusovi obljubi: »In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Te besede, zadnje, ki jih Jezus govori učencem, označujejo konec njegovega zemeljskega življenja in hkrati začetek življenja Cerkve, v kateri je navzoč na mnoge načine: v evharistiji, v svoji besedi, v svojih služabnikih (škofih in duhovnikih), v ubogih, malih, odrinjenih ... v vseh bližnjih.


8. 6. 2014 Beseda življenja za junij 2014 2


Mi pa radi poudarjamo neko posebno Jezusovo navzočnost, za katero nam je – prav tako v Matejevem evangeliju – on sam povedal: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«4 Po tej navzočnosti se hoče nastaniti na vseh krajih sveta. Če živimo, kar nam zapoveduje, zlasti njegovo novo zapoved, lahko izkusimo to njegovo navzočnost tudi zunaj cerkvenih zidov, sredi ljudi, na krajih, kjer živijo, povsod. To, kar od nas zahteva, je medsebojna ljubezen, ki služi bratom, jih razume; z njimi nosi bolečine, skrbi, pa tudi veselje; to je ljubezen, ki vse pokrije, ki vse odpusti, ki je značilna za krščanstvo. Živimo tako zato, da bi imeli vsi možnost srečati se z Njim že na tem svetu.

Chiara Lubich

1. Prim. Mt 1,23; 2. prim. Mt 10,16-22; 3. Lk 24,52; 4. prim. Mt 18,20.

Julij 2014

Beseda življenja

Spoštovani prejemniki! Prilagamo besedo življenja, drobno vzpodbudo za počitniški in dopustniški čas. Soglasnost in edinost mnogokrat ni samoumevna. Velik izziv je zato tokratno povabilo, da k Očetu dvigujemo svoje prošnje, ne samo kot posamezniki ampak tudi kot skupnost: družina, župnija, domovina. Soglasje src in medsebojna ljubezen je garancija, da bo naš klic dovolj močan. Da bi si v času dopustov nabrali novih moči in okrepili povezanost predvsem z bližnjimi in tudi med nami v župniji, vam želimo sodelavci Župnijskega utripa.







6. 7. 2014 Beseda življenja za julij 2014 1


Beseda življenja

Prositi zedinjeni

»Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,19-20) Ta Jezusov izrek je po mojem mnenju eden tistih, ob katerem človeku poskoči srce. Koliko potreb je v življenju, koliko upravičenih in dobrih želja imaš, pa ne veš, kako bi jih izpolnil, kako bi jih potešil! Globoko si prepričan, da bi ti lahko samo poseg od zgoraj, nebeška milost podelila vse tisto, po čemer hrepeniš z vsem bitjem. In tu ti Jezusova usta s čudovito jasnostjo, z neomajno trdnostjo, ki je polna upanja in obljub, ponavlja besedo: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Najbrž si bral v evangeliju, da Jezus večkrat priporoča molitev in uči, kako naj ravnamo, da bomo prejeli. Misel, o kateri razmišljamo danes, pa je res izvirna: če hočemo prejeti odgovor iz nebes, je potrebnih več ljudi, potrebna je skupnost. Pravi: »Če sta dva izmed vas ...« Dva. To je najmanjše število, ki tvori skupnost. Jezusu torej ni toliko pomembno, koliko je vernikov, ampak da jih je več. Tudi v judovstvu – morda ti je znano – so vedeli, da Bog ceni molitev skupnosti, a pri Jezusu gre za nekaj novega: »Če sta dva izmed vas ... soglasna ...« Hoče več ljudi, a zedinjenih, poudarja njihovo enodušnost: hoče, da so enoglasni. Seveda se morajo sporazumeti, kaj bodo prosili, a ta prošnja mora sloneti predvsem na soglasju src. Jezus praktično trdi tole: pogoj, da bomo dobili, kar prosimo, je medsebojna ljubezen med ljudmi. »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Lahko se boš vprašal: »A zakaj Oče raje sprejme molitve, ki jih izrečemo v edinosti?« Razlog je morda ta, da so bolj prečiščene. Kaj drugega je namreč pogosto molitev kot vrsta sebičnih prošenj, ki nas bolj spominjajo na berače, ki stoje pred kraljem, kot na otroke pred očetom. Kar pa prosimo skupaj z drugimi, osebna korist gotovo manj umaže. V stiku z drugimi laže čutimo tudi njihove težave in jih nosimo z njimi. A ne samo to: dva ali trije laže in bolje razumejo, kaj naj prosijo Očeta. Če torej hočemo, da bo naša molitev uslišana, je najboljše, da se držimo tistega, kar pravi Jezus:


6. 7. 2014 Beseda življenja za julij 2014 2


»Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Jezus sam nam je povedal, kje tiči skrivnost, da je taka molitev učinkovita. Ta skrivnost je v »biti zbrani v njegovem imenu«. Kadar smo tako zedinjeni, je med nami njegova navzočnost in vse, kar prosimo z njim, laže dobimo. Jezus, ki je navzoč tam, kjer medsebojna ljubezen zedinja srca, namreč sam z nami prosi Očeta za milosti. In ali si moreš misliti, da bi Oče ne poslušal Jezusa? Oče in Kristus sta eno. Se ti ne zdi vse to čudovito? Ti ne daje gotovosti? Ti ne vliva upanja? »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« Sedaj te pa seveda zanima, kaj hoče Jezus, da prosiš. Sam jasno pravi: »kar koli«. Ni torej nobene meje. Naj bo torej tudi ta molitev navzoča v tvojem življenju! Morda tvoji družini, tebi samemu, tvojim prijateljem, združenjem, v katerih si, tvoji domovini, svetu, ki te obdaja, manjka veliko raznovrstne pomoči, ker zanjo nisi prosil. Zedini se s svojimi dragimi, s tistim, ki te razume ali ima s teboj iste ideale. Bodite pripravljeni ljubiti se, kakor naroča evangelij, bodite tako zedinjeni, da boste zaslužili Jezusovo navzočnost med seboj, potem pa prosite. In prosite, čim več morete: prosite pri maši, v cerkvi, kjer koli; prosite, preden se za kaj odločite, prosite kar koli. Predvsem pa skrbite, da Jezus ne bo razočaran zaradi vaše brezbrižnosti, ko vam je dal toliko možnosti. Ljudje bodo bolj nasmejani, bolniki polni upanja; otroci bodo rasli bolj zavarovani, družinska ognjišča bodo bolj uglašena; z velikimi problemi se bodo ljudje lahko spoprijemali tudi v okrilju domov … In zaslužili si boste nebesa, kajti tudi molitev za potrebe živih in mrtvih je eno tistih del usmiljenja, ki jih bomo morali imeti pri poslednji sodbi.

Chiara Lubich

Avgust 2014

Beseda življenja

Dragi prijatelji Čas počitnic in dopustov se nadaljuje, beseda življenja pa je na razpolago, da nam ob prizadevanju obogati duhovno življenje. Videti se z novimi očmi je izziv tega meseca. Povabilu na pot odpuščanja je pridruženo še mnogo drobnih namigov, da bo naše osebno in skupno življenje lepše. Želimo, da bi preostanek počitniških dni kar najlepše preživeli. Sodelavci Župnijskega utripa







9. 8. 2014 Beseda življenja za avgust 2014 1


Beseda življenja

Z novimi očmi

»Odpusti krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi.« (Sir 28,2) Ta beseda življenja je vzeta iz ene od starozaveznih knjig, ki jo je med leti 180 in 170 pred Kristusom napisal Ben Sirah, modrec, pismouk, ki je v Jeruzalemu opravljal svojo službo učitelja. Poučuje snov, ki je priljubljena v celotnem svetopisemskem modrostnem izročilu: Bog je usmiljen do grešnikov in mi moramo njegov način ravnanja posnemati. Gospod odpušča vse naše krivde, ker je »usmiljen in milostljiv ... počasen v jezi in bogat z dobroto«.1 Zapira oči, da ne bi več videl naših grehov,2 jih pozablja in meče za svoj hrbet.3 On namreč, piše Ben Sirah, pozna našo majhnost in revščino in »množi odpuščanje«. Bog odpušča zato, ker ima – kakor vsak oče in kakor vsaka mati – svoje otroke rad; zato jim vedno oprošča, pokriva njihove napake, jim zaupa in jih opogumlja, ne da bi se kdaj utrudil. Ker pa je Bog oče in mati, mu ne zadošča, da svoje sinove in hčere ljubi in jim odpušča. Njegova velika želja je, da bi drug z drugim ravnali kakor bratje in sestre, da bi bili soglasni, se imeli radi in se med seboj ljubili. Veliki Božji načrt s človeštvom je vesoljno bratstvo. Bratstvo, ki je močnejše od neizogibnih razdeljenosti, napetosti in zamer, do katerih tako zlahka prihaja zaradi nesporazumov in napak. Pogosto se družine razbijejo, ker si ne znajo odpuščati. Staro sovraštvo kar naprej ločuje sorodnike, družbene skupine in narode. Včasih se najde celo kdo, ki uči, naj ne pozabimo storjenih krivic in da je treba gojiti maščevalnost ... Tako tiha mržnja zastruplja dušo in razjeda srce. Nekateri mislijo, da je odpuščanje slabost. Ne, odpuščanje je izraz izjemnega poguma, je resnična, najbolj pristna ljubezen, ker je najmanj sebična. »Če ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšno zasluženje imate?« pravi Jezus, to znajo vsi: »Ljubite svoje sovražnike.«4 Tudi od nas zahteva, naj se učimo od Njega in imamo očetovsko ljubezen, materinsko ljubezen, usmiljeno ljubezen do tistih, ki jih srečujemo vsak dan, posebno do tistega, ki dela napake. Od tistih pa, ki so poklicani, da živijo občestveno duhovnost oziroma krščansko duhovnost, Nova zaveza zahteva še več: »Odpuščajte drug drugemu.«5 Medsebojna ljubezen zahteva od nas, da naredimo nekakšno zavezo: da smo vedno pripravljeni drug drugemu odpustiti. Samo tako bomo lahko prispevali svoj delež k ustvarjanju vesoljnega bratstva. »Odpusti krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi.« Te besede nas ne vabijo le, naj odpuščamo, ampak nas spominjajo, da je odpuščanje nujni pogoj, da bi bilo tudi nam odpuščeno. Bog nas posluša in nam odpušča toliko, kolikor znamo odpuščati mi. Sam Jezus nas opominja: »S kakršno mero merite, s takšno se vam bo


9. 8. 2014 Beseda življenja za avgust 2014 2


odmerilo.«6 »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.«7 Če je namreč srce otrdelo od sovraštva, ni zmožno prepoznavati in sprejemati Božje usmiljene ljubezni. Kako naj tedaj živimo to besedo življenja? Gotovo tako, da takoj odpustimo, če obstaja kdo, s komer se še nismo spravili. Toda to ne zadošča. Treba bo pobrskati po najbolj skritih kotičkih našega srca in odstraniti tudi preprosto brezbrižnost, pomanjkanje dobrohotnosti, vsako naravnanost vzvišenosti in malomarnosti do vseh, ki hodijo mimo nas. Še več, treba se bo vnaprej zaščiti pred vsem tem. Zato vsako jutro pogledam z novimi očmi tiste, ki jih srečujem v družini, v šoli, na delu, v trgovini, pripravljen, da grem prek tistega, kar mi ne ugaja v njihovem načinu ravnanja, pripravljen, da ne sodim, da jim pokažem zaupanje, da vedno upam, da vedno verujem. Vsakemu se približam s tem popolnim odpuščanjem v srcu, s tem vsesplošnim odpuščanjem. Ne spominjam se njegovih pomanjkljivosti, vse pokrijem z ljubeznijo. In čez dan skušam popraviti kakšno grobost ali izbruh nepotrpežljivosti, tako da se opravičim ali pokažem prijateljstvo. Če čutim, da nagonsko zavračam drugega, ta občutek nadomestim s popolnim sprejemanjem, z brezmejnim usmiljenjem, s popolnim odpuščanjem, s tem, da z njim delim vse, in pozornostjo do njegovih potreb. Kadar bom tedaj molil k Očetu, kadar ga bom prosil predvsem, naj mi odpusti moje napake, bo moja prošnja uslišana: s popolnim zaupanjem bom lahko rekel: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.«8

Chiara Lubich 1. Prim. Ps 103,3.8; 2. prim. Mdr 11,23; 3. prim. Iz 38,17; 4. prim. Mt 5,42-47; 5. prim. Kol 3,13; 6. prim. Mt 7,2; 7. Mt 5,7; 8. Mt 6,12.

September 2014

Beseda življenja

Spoštovani prijatelji Po počitnicah in času dopustov se naši dnevi napolnijo z novimi obveznostmi. September je za mnoge tako čas ponovnih začetkov. Nova beseda življenja nas tokrat spodbuja k odprtemu širokemu srcu, ki zmore pozabiti svoj ego, če se, ali ko se kdaj pojavi. Vabi nas k sprejemanju drugega, ki je drugačen od nas, in nam za vzor postavlja Jezusovo sprejemajočo ljubezen do vsakega bližnjega. Vsem želimo, da bi zmogli vse obveznosti novih začetkov. Naredimo iz vsega, kar nas čaka, nekaj lepega v svoje veselje in srečo vseh s katerimi se bodo tako ali drugače srečale naše poti. Za podelitev lepega in tudi informacije pa je na voljo tudi naša elektronska pot. Tokrat posredujemo zapis iz župnijskega oratorija. Vaši iz Župnijskega utripa.


Kontakt:

[email protected]





9. 9. 2014 Beseda življenja za september 2014 1


Beseda življenja

Odprti za vse

»Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.« (Rim 15,7) To je eno izmed sklepnih priporočil, ki jih je Pavel v svojem pismu naslovil na kristjane v Rimu. To skupnost, kakor mnoge druge, posejane po grško-rimskem svetu, so sestavljali verniki, ki so izhajali deloma iz poganstva, deloma iz judovstva, in so si bili zato med seboj zelo različni po miselnosti, kulturni vzgoji in duhovni dojemljivosti. Prav ta različnost je bila povod za obsojanje, predsodke, zapostavljanje in nestrpnost enih do drugih, kar gotovo ni bilo v skladu s takšnim medsebojnim sprejemanjem, kakršno bi Bog želel od njih. Apostol jim želi pomagati premagati te težave, a za to ne najde učinkovitejšega sredstva, kot da jih spomni na milost njihovega spreobrnjenja. To, da jih je Jezus poklical k veri in jim dal dar svojega Duha, je bil otipljiv dokaz ljubezni, s katero je Jezus sprejel vsakega izmed njih. Kljub njihovi preteklosti in različnemu poreklu jih je Jezus sprejel, da bi sestavljali eno samo telo. »Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.« Te besede svetega Pavla nas spominjajo na enega najbolj ganljivih vidikov Jezusove ljubezni. To je ljubezen, s kakršno je Jezus v času svojega zemeljskega življenja vedno vse sprejemal, še posebno najbolj odrinjene, najpotrebnejše, najbolj oddaljene. S to ljubeznijo je Jezus vsem ponujal svoje zaupanje, svoje prijateljstvo in drugo za drugo podiral pregraje, ki sta jih v tedanji družbi postavljala človeški ponos in sebičnost. Jezus je bil razodetje ljubezni nebeškega Očeta, ki v polnosti sprejema vsakega izmed nas; ljubezni, ki bi jo potemtakem tudi mi morali imeti drug do drugega. To je prva Očetova volja za nas; zato Očetu tudi ne moremo dajati večje slave kot je ta, ki mu jo dajemo, kadar skušamo drug drugega sprejemati tako, kakor je Jezus sprejel nas.




»Sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.« Kako bomo torej živeli besedo življenja tega meseca? Spominja nas, da moramo biti pozorni na enega izmed najbolj pogostih vidikov naše sebičnosti in – kar recimo – najteže premagljivih: to je težnja, da bi se osamili, da bi delali razlike, da bi druge odrivali in izločali, ker so drugačni kot mi in bi lahko motili naš mir. Torej bomo skušali živeti to besedo življenja predvsem znotraj naših družin, združenj, skupnosti in delovnih skupin, tako da bomo odstranjevali obsojanje, razlikovanje, predsodke, zamere in nestrpnosti do tega ali onega bližnjega, do česar tako zlahka in tako pogosto prihaja in kar tako ohlaja in ogroža človeške odnose ter kakor rja preprečuje medsebojno ljubezen. V družbenem življenju na splošno pa bomo sklenili, da bomo pričevalci Jezusove sprejemajoče ljubezni do vsakega bližnjega, ki nam ga Gospod pošlje, zlasti do tistih, ki jih družbena sebičnost tako zlahka izključuje in zapostavlja. Sprejemanje drugega, drugačnega od nas, je osnova krščanske ljubezni. To je izhodišče, prva stopnička za gradnjo tiste civilizacije ljubezni, tiste občestvene kulture, h kateri nas Jezus kliče zlasti danes.

Chiara Lubich

Vir fotografij: https://www.facebook.com/media/set/?set=oa.677093869038391&type=1




Iz življenja župnije

Oratorij 2014

Zadnji avgustovski teden je bil za 49 otrok in 24 animatorjev iz naše župnije malo drugačen od ostalih počitnic. Skupaj smo oblikovali še en uspešen oratorij. Letos je oratorij ponovno oživil župnijsko dvorišče, zadnjih nekaj let je namreč potekal na Gradišču nad Stično. Mladi smo pod geslom oratorija Na tvojo besedo spremljali življenje velikega svetopisemskega moža svetega Petra. Zgodbo o tem, kako je iz navadnega ribiča postal apostol in ribič ljudi, smo animatorji preko vsakodnevne igre in poučnih katehez na zanimiv način približali otrokom. Popoldan je bil čas na oratoriju posvečen ustvarjanju na raznolikih delavnicah in zabavnim aktivnostim kot so Velika igra, kviz, obiskal pa nas je tudi prometni policist na motorju. Nestrpno smo pričakovali četrtek, ko smo z vlakom odšli na izlet na ranč Aladin, kjer smo si ogledali različne eksotične živali, zvečer pa je sledila še Nočna igra, po kateri smo prespali v župnišču. Zaključek oratorija je bil v petek s sveto mašo. Za pomoč pri izvedbi bi se sodelujoči radi zahvalili gospodu župniku Jožetu Grebencu, gospe Anici Dobrovc, našim sponzorjem in staršem, ki so nam zaupali svoje otroke v varstvo. Srečni in zadovoljni smo se razšli, bogatejši za nove izkušnje in prijatelje ter z željo, da bi znali izpolniti sporočilo oratorijske himne in zaobjeli cel svet z Božjo ljubeznijo. Upam, da se vidimo tudi prihodnje leto v še večjem številu.

Erik Rojec

November 2014

Beseda življenja

Dragi prijatelji Besede! Mesec november v svojih prvih dneh poskrbi, da se naše misli ustavijo predvsem pri tistih, ki jih ni več med nami. Potujoče ljudstvo, ki ostajamo na naših poteh, pa cilje življenja iščemo pri raznih izvirih. Tokratna beseda življenja nas povabi k izviru »žive vode« v raznih oblikah, ki so lahko krepčilo za vsakdanje življenje. Poiščimo možnosti sodelovanja v številnih aktivnostih in pobudah v župniji in postajajmo skupnost, ki zna dajati ali prositi tako v blagostanju kot v potrebi. Vaši iz Župnijskega utripa.


Kontakt:

[email protected]





10. 11. 2014 Beseda življenja za november 2014 1


Beseda življenja

Živeti v luči

»V tebi je izvir življenja.« (Ps 36, 10) [...] Ta svetopisemska beseda nam pove nekaj tako pomembnega in bistvenega, da je orodje sprave in občestva. Predvsem nam govori, da je vir življenja en sam in to je Bog. Iz njega, iz njegove stvariteljske ljubezni, se rojeva vesolje in v njem ustvarja človeku domovanje. On nam daje življenje z vsemi njegovimi darovi. Psalmist, ki pozna pustoto in suhoto puščave in ve, kaj pomeni izvir vode, z življenjem, ki se razcveti ob njem, ni mogel najti lepše podobe, da opeva stvarstvo, ki se kakor reka poraja iz Božjega naročja. Zato nam iz srca privre pesem hvale in hvaležnosti. To je prvi korak, ki naj ga naredimo, prvi nauk, ki naj si ga vzamemo iz psalmistovih besed: hvalímo Boga in se mu zahvaljujmo za njegovo delo, za čuda vesolja in za živega človeka, ki je njegova slava in edino bitje, ki mu more reči: »V tebi je izvir življenja.« Toda Očetovi ljubezni ni bilo dovolj, da je izrekel Besedo, po kateri je bilo vse ustvarjeno. Hotel je, da si njegova Beseda privzame naše meso. Bog, edini pravi Bog, je postal človek v Jezusu in na zemljo prinesel izvir življenja. Vir vsega dobrega, vir vsakega bitja in vsake sreče je prišel prebivat med nas, da bi nam bil tako rekoč na dosegu rok: »Prišel sem,« pravi Jezus, »da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«1 On je s seboj napolnil vsak čas in vsak prostor našega bivanja. In hotel je ostati z nami za vedno, da bi ga lahko prepoznavali in ljubili pod najrazličnejšimi oblekami. Včasih nam pride na misel: »Kako lepo bi bilo živeti v Jezusovem času!« Da, njegova ljubezen je iznašla način, da je ostal ne le v nekem majhnem kotičku Palestine, ampak na vseh krajih sveta: navzoč je v evharistiji, kakor je obljubil. In tam se lahko odžejamo, da hranimo in prenavljamo svoje življenje.


10. 11. 2014 Beseda življenja za november 2014 2


»V tebi je izvir življenja.« Drugi izvir, iz katerega naj črpamo živo vodo Božje navzočnosti, je brat, sestra. Vsakega bližnjega, zlasti najbolj potrebnega, ki gre mimo nas, če ga ljubimo, moramo imeti ne za uživalca naše dobrote, ampak za našega dobrotnika, ker nam prinaša Boga. Ko v njem ljubimo Jezusa (»Lačen sem bil … žejen sem bil … tujec sem bil … v ječi sem bil …«),2 prejmemo v zameno njegovo ljubezen, njegovo življenje, kajti on sam, ki je navzoč v naših bratih in sestrah, je izvir tega življenja. Vodnjak, poln vode, je tudi Božja navzočnost v nas. On nam vedno govori in na nas je, da poslušamo njegov glas, to je glas vesti. Kolikor bolj se trudimo ljubiti Boga in bližnjega, toliko močnejši je njegov glas in preglaša vse druge glasove. Vendar je še poseben trenutek, ko lahko kar najbolj črpamo iz njegove navzočnosti v nas. To je takrat, kadar molimo in skušamo iti v globino v neposrednem odnosu z njim, ki prebiva na dnu naše duše. Molitev je kakor globoka vodna žila, ki se nikoli ne posuši, nam je vedno na razpolago in nas lahko v vsakem trenutku odžeja. Da bi našli ta izvir, čeprav sredi najbolj suhe puščave, je dovolj, da za trenutek zapremo oknice duše in se zberemo, dokler ne dosežemo tistega zedinjenja z njim, ko čutimo, da nismo več sami, ampak v dvoje: on v meni in jaz v njem. In vendar smo – zaradi njegovega daru – z njim eno kakor voda in izvir, kakor cvet in njegovo seme. [...] Beseda psalma nas torej spominja, da je samo Bog izvir življenja in zato tudi vir polnega občestva, miru in veselja. Kolikor bolj se bomo napajali pri tem izviru, kolikor bolj bomo živeli iz te žive vode, ki je njegova beseda, toliko bolj se bomo bližali drug drugemu in živeli kot bratje in sestre. Tedaj se bo uresničilo, kakor nadaljuje psalm: »Kadar nas razsvetliš, živimo v luči,«3 v tisti luči, ki jo pričakuje človeštvo.

Chiara Lubich

1. prim. Jn 10,10; 2. prim. Mt 25,31-40; 3. ital. sodobni medkonfesionalni prevod Svetega pisma, 1985.

December 2014

Beseda življenja

Spoštovani prejemniki! Smo v mesecu decembru, posebnem času za dobroto in pričakovanje. Pripravljamo vse za jaslice, ki v naše domove vračajo mir. Advent skrbi tudi, da se jaslice našega srca odpirajo za prihod Odrešenika. Posredovana beseda življenja nas kliče k ljubezni. Naj bo droben pripomoček, da bi naša medsebojna ljubezen, najosnovnejši gradnik vsake skupnosti, ne izbirala, ampak skušala najti pot do vseh. Poiščimo načine, da delimo med nami izkušnje priprav in pričakovanja ter veselje praznovanja božiča. Naš predal je odprt za izmenjavo. Bogato doživet advent želimo iz Župnijskega utripa.


Kontakt:

[email protected]





7. 12. 2014 Beseda življenja za december 2014 1

Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano ---- povezuj povezuj povezuj povezuj svetove in generacijesvetove in generacijesvetove in generacijesvetove in generacije

Beseda življenja

Dar kliče dar

»Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« (Lk 3,11) V adventu, v času, ki nas pripravlja na božič, naj nam bo znova pred očmi lik Janeza Krstnika. Bog ga je poslal, da pripravi pot za Mesijev prihod. Od vseh, ki so se zgrinjali okoli njega, je zahteval korenito spremembo življenja: »Obrodite sadove, vredne spreobrnjenja!«1 In tistim, ki so spraševali: »Kaj naj torej storimo?«2 je odgovarjal: »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« Zakaj bi dajali drugemu od svojega? Ker je drugega kakor mene ustvaril Bog, je moj brat, moja sestra; torej je del mene. »Ne morem ti storiti nič žalega, ne da bi s tem ranil tudi sebe,«3 je rekel Ghandi. Ustvarjeni smo bili drug drugemu v dar, po podobi Boga, ki je ljubezen. V svoji krvi imamo zapisano Božjo postavo ljubezni. Ko je Jezus prišel med nas, nam je to jasno razodel, ko nam je dal svojo novo zapoved: »Ljubite se med seboj, kakor sem jaz vas ljubil.«4 To je “postava nebes”, življenje presvete Trojice, preneseno na zemljo, srce evangelija. Kakor v nebesih živijo Oče, Sin in Sveti Duh v polnem občestvu, tako da so eno,5 tako smo mi na zemlji to, kar moramo biti, toliko, kolikor živimo v medsebojni ljubezni. In kakor Sin govori Očetu: »Vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje,«6 tako se tudi med nami ljubezen v polnosti udejanja tam, kjer delijo drug z drugim ne le duhovne dobrine, ampak tudi materialne. Potrebe našega bližnjega so potrebe vseh. Je nekdo brez dela? Brez dela sem jaz. Ima nekdo bolno mamo? Pomagam ji, kakor bi bila moja. So drugi lačni? Tako je, kakor bi bil lačen jaz, in skušam jim preskrbeti hrano, kakor bi to naredil zase. To je izkušnja prvih kristjanov v Jeruzalemu: »Množica teh, ki so sprejeli vero, je imela kakor eno srce in eno dušo. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.«7 Čeprav skupnost dobrin ni bila obvezna, so jo med seboj zavzeto uresničevali. Ne zato, kakor razlaga apostol Pavel, da bi kdo živel v stiski, da bi drugi dosegli olajšanje, ampak »zaradi izravnave«.8 Sveti Bazilij iz Cezareje pravi: »Kruh, ki ga spravljaš v shrambo, pripada lačnemu; plašč, ki ga hraniš v skrinji, pripada nagemu; denar, ki ga hraniš na skrivnem, pripada potrebnim.«9 In sveti Avguštin: »To, kar imajo bogati odveč, pripada ubogim.«10 »Tudi ubogi si lahko s čim pomagajo med seboj: eden lahko posodi svoje noge hromemu, drugi oči slepemu, da ga vodi; zopet drugi lahko obiskuje bolne.«11 »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.«


7. 12. 2014 Beseda življenja za december 2014 2

Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano Posreduj tiskano ---- povezuj povezuj povezuj povezuj svetove in generacijesvetove in generacijesvetove in generacijesvetove in generacije

Tudi danes lahko živimo kakor prvi kristjani. Evangelij ni utopija. To dokazujejo na primer nova cerkvena gibanja, ki jih je Sveti Duh vzbudil v Cerkvi, da bi s svežino znova zaživeli evangeljsko korenitost prvih kristjanov in da bi odgovorili na velike izzive današnje družbe, kjer vlada toliko nepravičnosti in revščine. Spominjam se začetkov Gibanja fokolarov, ko nam je nova karizma vlivala v srce čisto posebno ljubezen do ubogih. Kadar smo jih srečevale na cesti, smo si v beležko zapisale njihove naslove, da bi jih potem obiskale in jim pomagale; bili so Jezus: »To ste meni storili.«12 Potem ko smo jih obiskale v njihovih revnih stanovanjih, smo jih povabile na kosilo v naše domove. Zanje smo pripravile najlepši prt, najboljši pribor in najbolj izbrane jedi. Za našo mizo v prvem fokolaru smo sedeli fokolarina in revež, fokolarina in revež ... V nekem trenutku se nam je zazdelo, da Gospod zahteva prav od nas, naj postanemo uboge, da bi služile ubogim in vsem. Tedaj je v sobi v prvem fokolaru vsaka položila na kup tisto, za kar je menila, da ima odveč: plašč, par rokavic, klobuk, celo krzneno oblačilo ... Da pa bi danes dajali ubogim, ustanavljamo podjetja, ki dajejo delo in prinašajo dobiček, da ga lahko delijo! Toda še vedno je treba veliko narediti za “uboge”. »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene, in kdor ima živež, naj stori enako.« Toliko bogastva imamo, ki ga lahko damo v skupnost, tudi če se nam ne zdi tako. Imamo rahločutnost, ki jo moramo izpopolniti, znanje, ki ga moramo poglobiti, da bi lahko pomagali konkretno in bi tako našli način, kako živeti bratstvo. V srcu imamo ljubezen, ki jo lahko dajemo, prisrčnost, ki jo lahko izrazimo, veselje, ki ga lahko prinašamo drugim. Imamo čas, ki ga lahko damo na voljo, molitve, notranje bogastvo, ki ga lahko damo v skupnost z govorjeno ali pisano besedo. Včasih pa imamo tudi stvari, torbe, svinčnike, knjige, denar, hiše, avtomobile, ki jih lahko damo na razpolago ... Morda kopičimo veliko stvari, za katere mislimo, da jih bomo nekega dne potrebovali, poleg nas pa je kdo, ki jih nujno potrebuje. Kakor vsaka rastlina vsrka iz zemlje samo vodo, ki jo potrebuje, tako skušajmo tudi mi imeti samo tisto, kar nam je potrebno. Bolje je, če se od časa do časa zavemo, da nam česa primanjkuje; bolje je biti malo revnejši kakor malo bogatejši. »Če bi se vsi zadovoljili s tistim, kar potrebujemo,« je rekel sveti Bazilij, »in bi dali višek bolj potrebnim, ne bi bilo več ne bogatih ne revnih.«13 Poskusimo, začnimo tako živeti. Gotovo nam bo Jezus poslal stokratno in tako bomo imeli možnost, da še naprej dajemo. Na koncu nam bo rekel, da smo vse tisto, kar smo dali komur koli, dali Njemu.

Chiara Lubich 1. Lk 3,8; 2. Lk 3,10; 3. prim. Wilhelm Mühs, Besede srca, Ljubljana 2001, str. 84; 4. prim. Jn 13,34; 5. prim. Jn 17,11; 6. Jn 17,10; 7. Apd 4,32; 8. 2 Kor 8,13; 9. Aforismi e citazioni cristiane, Piemme, 1994, str. 44; 10. prav tam, str. 45; 11. prav tam; 12. prim. Mt 25,40; 13. Aforismi e citazioni cristiane, str. 44.

Documents

e-Župnijski utrip od svet´ga Vida v letu 2014