~ V središču: DEM ENCA

•••neo l'\dJQVl'\ih.rešitvQh. ZQMOŽ~e:

e bodite delS ~TISTIKES Sanjo Lončar smo se pogovarjali o tem, kako preprečiti, da se ne bomonekega dne zbudili sveže upokojeni in, namesto da bi končno začeliuživati,ne bomo več poznali svojega imena. Takšni so namreč obeti -smo na pragu epidemije demence, ki pa je, kot pojasnjuje Lončarjeva,ki je ravnokar izdala knjigo Naravne rešitve za možgane, tudi posledicanapačnega zahodnjaškega načina mišljenja, strupov, ki nam dežujejopo glavi in jih povrhu kupujemo še sami, in popolne preobremenitve zdražljaji. Mame so nas uči le, da si moramo po vsakem obroku umiti zobe,zdaj pa je očitno prišel trenutek, ko se moramo zavedati, da je treba vsakdan iz telesa splakovati tudi strupe. Če ne želimo biti del statistike, kinapoveduje, da bo vsak drugi po 85. letu dementen, je treba nekaj storiti,dokler nam možgani še delujejo. Plevel se puli, dokler je majhen, je jasnasogovornica, ki ima za to na zalogi tudi več kot sto naravnih rešitev.Besedilo: Anja Kralj

81 Bodi Eko

Gospa Sanja, ste vodja projekta Skupajza zdravje človeka in narave, ki deluje žedvanajst let na področju odnosa do sebe,prehrane, narave in naravnih danosti, zavami je tudi petnajst knjižnih uspešnic, kise jim bo zagotovo pridružila tudi ravnokarnatisnjena knjiga Naravne rešitve zamožgane. Kaj ste ugotovili, koliko lahko zasvoje zdravje storimo sami, koliko pa naspri tem omejuje genetika?Najnovejše raziskave ugotavljajo, da vpliv genovmočno precenjujemo. Gen je le možnost,naš odnos do življenja, način prehrane invzorci obnašanja pa vplivajo veliko bolj kotgenska nastavitev. Iz izkušenj ugotavljam, dado največjega uspeha pride takrat, ko človekozavesti, kaj mora pospraviti v glavi. Sevedapotem pospraviš še v telesu, a če si pozorensamo na hrano in zelišča, se stvari resda malo

izboljšajo, a se lahko spet hitro vrneš na istotočko. Sta dve vrsti ljudi, ena, ki uporabi naravnerešitve, da odpravi posledice, ampak se ne lotivzrokov in jih mora zato nenehno odpravljati, indruga vrsta, ki težavo izpuli s korenino vred in setako trajno znebi problema.

Kateri pa je najbolj preverjen recept zapuljenje težav s koreninami vred?Treba je odpraviti vzorec, ki nam ustvarjategobe. Vzrok za kandido ni antibiotik alisladkor, ampak da si pustil, da ti nekaj spijekri do te mere, da si čisto brez energije inda temu sledi padec imunskega sistema inpresnove. Če ne najdeš in ne zamašiš luknje,skozi katero ti energija odteka, le uživanjetega ali onega pripravka ne bo dovolj.Ugotoviti moraš, kje si izgubil energijo in kakojo dobiti nazaj

V svoji novi knjigi Naravne rešitve zamožgane omenjate nekaj hude statistike, insicer, da smo na pragu epidemije demence.Obeti, da bo vsak drugi po 85. letudementen, se slišijo naravnost grozljivo. Jeto zato, ker se nam podaljšuje življenjskadoba?Ljudje so tudi prej živeli sto let in imeli bistroglavo do konca svojih dni. Bolj gre za to, dazačne današnji življenjski slog hitro načenjatimožgane. In če danes vidimo demenco priljudeh, ki v otroštvu še niso imeli mobilnihtelefonov, ki niso pojedli toliko strupov, ki jimpo glavi nista deževala aluminij in barij, kaj sešele obeta pri generaciji, ki odrašča z velikovečjimi obremenitvami možganov in živčevja.

Torej se morajo demence vedno bolj batitudi mlajši?Demenca ni le to, da babica pozabi izklopitiplin in gre iz hiše, vse več ljudi, tudi mlajših,ugotavlja, da so njihovi možgani podobniementalskemu siru. Dogaja se jim, da težkoprikličejo besede, spomine, skratka, da glavane deluje tako, kot bi morala. Brez pametnegatelefona bi se mnogim življenje ustavilo.Ta namesto nas pomni, nas opominja, nasusmerja ... Mnogi čutijo, da je nekaj narobe,vendar se bolj ukvarjajo s tem, kako naj toprikrijejo, čez dan pa se prebijejo na »kavnipogon«. Od prikrivanja se bolje obneseservisiranje. Najbolje je popravljati napeljavo,dokler živčni sistem še ni popolnoma načel.Ni treba čakati, da ne veš več, kako ti jeime, preden začneš s »poomazovaniern«možganov.

Na razmah demence vpliva torej našživljenjski slog. Gre pri tem le za strupe,ki smo jim izpostavljeni, in hrano, ki jouživamo, ali se najde še kakšen vzrok ki biga morali odpraviti?Največji odstotek dementnih je v Evropi.Marsikje po svetu imajo ljudje slabšo hrano,slabšo oskrbo in zaužijejo več strupov kotmi, pa imajo manjšo incidenco demence.Ajurveda demenco vidi kot tipično bolezen, kinastane kot produkt napačnega mišljenja.

Kako napačno misliš in okvariš možgane?Če napačno hodiš, skriviš stopalo, čenapačno držiš hrbtenico, se bo ta usločila.Zakaj je tako težko dojeti, da so naši možganikot procesor in da če nenehno procesiraš

V središču: DEMENCA

misli na en način, se tudi nevronske struktureoblikujejo tako, kot smo jih najbolj pogostouporabljali? Eden poglavitnih grehovzahodnjaškega načina mišljenja je ta, davelik del ljudi že v času življenja ponarejalastni spomin. To pomeni, da si takrat, kojim nekaj ne ustreza, dogodke zapomnijodrugače, kot so se zares zgodili, ali slišijole to, kar so želeli slišati, ali zavestno lažejo,da je nekaj bilo drugače, kot je bilo zares.To je zelo nevarna navada, ker sčasomamorajo brisati vse več. Od tam pa do tega,da začnejo brisati tudi dele spomina, ki sojim pomembni, pa ni daleč. Slaba navadatako postane usoda, ki jo danes imenujemodemenca.

"Telo bo sicer izkoristilovse možne opcije, da sesistem ne podre, ampakko mu zmanjka sape, sene podre samo en organ,ampak veliko tega skupaj,

takrat je pa res težkopopravljati. "

Naše življenje je v zadnjem času zagotovov znamenju obilice dražljajev, ki se jim nemoremo izogniti. Umetna svetloba, modernatehnologija, hiter tempo življenja ...Eden izmed vzrokov demence je tudiabsolutna preobremenjenost z dražljaji. Resje lepo, da živimo pestra Življenja, ampakvseh sprejetih dražljajev preprosto nemoremo prebaviti. Ti se naložijo v kratkoročnispomin in ponoči namesto globokega spanjapospravljamo kup vtisov, informacij, slik ...,za kar plačujemo s slabim spancem. Če nespimo dovolj globoko, se možgani ne morejoočistiti strupov. Možgani se namreč samo vfazi globokega spanca skrčilo, da nastaneprostor, da se splaknejo smeti. Medicina jeugotovila, da demenca nastane zato, kerse v njih nabirajo plaki, ampak če povemobolj preprosto, smetarji preprosto niso mogliodpeljati strupov, ki se čez dan naložijo,ker tudi ponoči možgani niso imeli počitkaTo potem pripelje do vnetij, ki povzročajoodmiranje živčevja.

Bodi Eko 19

V središču: DEMENCA

Jenespečnost zato tako zelo nevarna?Kronična neprespanost oslabi telo enako,kot če bi imeli v krvi 1 promile alkohola.Zaradi nezadostnega čiščenja toksinov iztelesa najbolj trpijo jetra, kajti neprespanostobremenjuje jetra enako kot alkohol.

Kateri strup najbolj vpliva na našemišljenje, intelektualne sposobnosti,spomin?Največji porast je doživel aluminij, ki gaje v prsti na mnogih mestih tisočkrat večkot pred desetletjem, količino aluminija vtelesu močno povečujemo tudi z uživanjemvsega, kar je zavito v embalažo iz aluminija.Toplota pospešuje izločanje aluminija,zato je zavijanje tople hrane valuminijevofolijo zelo nespametno početje. Njegovoizlužitev prav tako povečuje kislina. Zatoga največ zaužijemo, če iz aluminijastihpločevink uživamo pijače, ki vsebujejoaskorbinsko ali fosforno kislino (razne kolapijače). Aluminijeve ione dodajajo tudiživilom, da se ne strjujejo, pa še deklarirajoga ne za takšno rabo. Najdemo ga tudi vsipki soli, kakavu, moki in mnogih drugihživilih, ki so v prahu. Problem nastane, kose aluminij naloži v telesu in še posebej vživčevju, ker moti normalno delovanje celicin pospešuje njihovo propadanje. V telesihbolnikov z Alzheimerjevo boleznijo so našlikar do stokrat povečane količine aluminija.Če poskušamo aluminij kar se da počistitiiz vsakdanjega življenja, si bomo narediliogromno dobrega.

Aluminij verjetno ni osamljen primer.Zanimivo je, da na naše možgane pogubnodeluje tudi fluor, ki pa ga še sami kupujemo,saj so nas prepričali, da varuje sklenino,pri tem pa nam pozabili povedati, dapospešuje praznjenje kalcija iz kosti, zaviraencimske procese, deluje rakotvorno,škoduje možganom in vpliva na znižanjeinteligenčnega kvocienta. Tako imamo nakoncu oprane zobe in izprane možgane.

Pri nas ga še ne dodajajo v pitno vodo, kotje to običajno v tujini. Ga je vseeno preveč?Fluor, ki je v zobnih pastah, je bolj strupen odsvinca in le nekaj manj strupen od arzenika,zato ni zanemarljiv vir zastrupljanja. Ameriškiurad za zdravila (FDA) je od proizvajalcevzobnih krem zahteval, naj na embalažo

10 I Bodi Eko

"Če danes vidimo demenco pri ljudeh, ki v otroštvu še nisoimeli mobilnih telefonov, ki niso pojedli toliko strupov, ki

jim po glavi nista deževala aluminij in barij, kaj se šele obetapri generaciji, ki odrašča Z veliko večjimi obremenitvami

možganov in živčevja."dodajo opozorilo, da v primeru zaužit jazobne kreme v količini, ki presega velikostgrahovega zrna, priporočajo takojšen posvet znajbližjim centrom za zastrupitve. Če bi triletniotrok zaužil tubo zobne paste, ki vsebuje 1500ppm fluoridov, bi bilo to zanj smrtno nevarno.Četudi je fluor koristen za sklenino, je očitnokoiateraina škoda, ki jo naredi v telesu, zelovelika. Še posebej zdaj, ko so možgani močnonačeti od vsega, česar ne moremo izločiti, jepametno izločiti vsaj tisto, kar lahko.

Kaj pa strupi, o katerih sploh nerazmišljamo?V skupino sodobnih tihih ubijalcev uvrščamotudi kemikalije, ki smo jih sami prinesli vhišo. Včasih so isto pohištvo uporabljaletri generacije, zdaj pa je normalno, da vživljenjski dobi petkrat obnoviš hišo. Pohištvoje vedno lepše, na znotraj pa je vedno boljproblematično, saj vsebuje veliko topil invezil, ki se leta in leta sproščajo v zrak. Takovdihavamo formaldehide, nevarne zaviralcegorenja, ter veliko pesticidov, s katerimi sedanes pohištvo varuje pred trohnenjem,

plesnimi, črvi ... Problematične so tudi umetnevzmetnice, umetni materiali, kemični osvežil cizraka in še marsikaj, kar smo sistematičnoopisali v knjigi. Pravzaprav sami kupujemostrupe in jih uživamo, ne da bi to vedeli. Čene želimo biti del hudih statistik, ki se obetajo,je čas, da to čim prej pospravi mo iz svojegaživljenja Zato smo se v knjigi poglobilitudi v postopke, kako s pomočjo rastlin indrugih naravnih rešitev izboljšati zrak, ki gavdihujemo.

Kako pa strupi sploh poškodujejo našemožgane?Težke kovine so kot vsi ljivci, ki vam pridejo vhišo in jih ne morete spraviti ven. Dokler onirajajo, domačini ne morejo noter. Na ravnicelice to pomeni, da težke kovine vdrejo vcelico, koristne rud nine pa ostanejo predzaklenjenimi vrati. Ko celica ni več deležnaredne oskrbe in servisiranja, pride do okvar.Dokler je okvarjena ena celica, še ni ničhudega, ampak ko se ustvari domino učinek,začne določen del tkiv propadati s svetlobnohitrostjo. Težava pri živčnem sistemu je, da

-.... "_.~_"I

se zelo težko obnavlja. Zato se vpliv težkihkovin toliko pozna prav na hitrem propadanjuživčevja in možganov. Svoj delež dodajatudi razmah mobilne telefonije in omrežjawi-fi, ki s svojimi valovanji motita delovanjemožganske bariere. Ta je prej ustavljalanalaganje strupov v možganih, zdaj pa je talinija obrambe pri mnogih neučinkovita. Stem si lahko razlagamo vedno večji porastnevrodegenerativnih bolezni tudi med mladimi(muitipia skleroza, ALS in različne oblikedemenc).

v knjigi omenjate tudi nekatere aditive, kinaj bi nam »kurili možgane«.Umetne arome, umetna sladila in ojačevalciokusov delujejo tako, da zaužijemo nekaj, kardejansko nima pristne sladkosti ali okusa,ampak kemično povzroči, da živci v glavizavibrirajo, kot da je to strašno sladko ali

okusno. Tako prelisičimo možgane. Na tanačin umetno sprožimo draženje živčevja inmožgani ocenijo, da je okus denimo šestkratmočnejši, kot je v resnici. Če živčevjepogosto preobremenjujemo s tem, da gakemično forsiramo, ne preseneča, da bohitreje začelo propadati. Zato ne preseneča,da umetna barvila, arome in umetna sladilapovzročajo največ škode na možganih.Dokazana je tudi neposredna povezavas hiperaktivnost jo in različnimi psihičnimitežavami.

Na ravni celice topomeni, da težke kovinevdrejo v celico, koristnerudnine pa ostanejo pred

zaklenjenimi vrati.

V središču: DEMENCA

Pa smo glede na obete sploh lahkooptimistični?Čeprav je naš živčni sistem pod vse večjimiobremenitvami, lahko, če vemo, kaj namškoduje, vpeljemo vrsto izboljšav. Na enistrani bo treba zmanjšati obremenitve, karpomeni zaužiti manj strupov in zmanjšatiizpostavljenost elektromagnetnemu smogu,kar predvsem pomeni uporabljati sodobnotehnologijo bolj preudarno. Po drugi stranise moramo zavedati, da telo potrebuje večpomoči kot prej, zato je treba dodati več tega,kar nam bo pomagalo pri hitrejši regeneraciji.Tako ajurveda kot TKM in naši zeliščarjipoznajo vrsto rastlin, ki to odlično počnejo

V svoji knjigi navajate veliko nasvetovin receptov, kaj lahko storimo, da sipomagamo do bolje delujočih možganov.Katere napake lahko preprosto odpravimo?Vsi poznamo študentsko hrano, ampak jozahodnjaki uživamo na neučinkovit način,saj semena (zaradi varovalnih kislin) nisolahko prebavljiva in iz njih bomo dobili ledelček tega, kar v sebi nosijo. Zato imamo,še posebej če imamo slabo črevesno floro,zelo slab izkoristek koristnih snovi iz izjemnokoristnih živil. V drugih kulturah vedo, kakoiz semen, zelenjave in zelišč izvabiti čim večin kako hrano pripraviti, da postane lahkoprebavljiva. V knjigi smo zato pripravili receptein opisali natančne postopke, kako s pomočjofermentacije, medu, gheeja ali določenihzačimb dosežemo sinergijske učinke in hitronahranimo tudi možgane in živčevje. Sevedaobstajajo tudi splošna priporočila, na primeruživati več magnezija, vitamina E, lahko pasi pomagamo tudi z zdravilnimi rastlinami, kinam rastejo povsod, pa mislimo, da so plevel.

Kako pa snovi, ki sva jih omenjali, vplivajoše na druge organe?Strupi, odvisno od tega, kje se naložijo,spremenijo pH tkiv. Podobno kot na vrtu - koje zemlja zakisana, zelenjava slabo raste,razrastejo pa se mah, robide in bršljani. Vtelesu pa to pomeni, da okolje ni več ugodnoza prijateljsko mikrofloro in se tam začnejorazvijati patogeni mikrobi. Lokacija tegadogajanja je lahko od človeka do človekarazlična, odvisno od tega, kje ima kdo šibkotočko. Ko pa na koncu začutimo simptomebolezni, je to le vidna posledica nečesa, karse je začelo veliko prej - praviloma ravno z

Bodi Eko 111

V središču: DEMENCA

nalaganjem škodljivih snovi. Zato je rednopospravljanje najboljša naložba v dolgoročnozdravje. Danes ljudje silijo svoje telo čez vsemeje in čakajo, da se upokojijo, da začnejoživeti bolj zdravo. Na žalost potreb telesane moremo prestaviti do trenutka, ko bomoimeli več prostega časa. Če tega časa nenajdemo že danes, so obeti, da bomo uživali vzasluženi pokojnini, zelo slabi.

Kako pomembno je torej razstrupljanje?Mame so nas učile, da si moramo po vsakemobroku umiti zobe, zdaj pa je očitno prišel

Žafranovo mlekoPriprava:V kozarcu mlačnega mleka namočimo4 nitke pravega žafrana in v hladilnikupustimo stati čez noč. Zjutraj dodamo šežličko medu in to spijemo kot izjemnookusen in krepčilen pripravek

12 Bodi Eko

trenutek, ko se moramo zavedati, da je trebatudi strupe vsak dan splakovati iz telesa. Dani dovolj, da le enkrat na leto naredimo post,saj postajajo strupi namreč izredno motečiza celoten sistem, zato moramo vpeljatinavade, ki bodo telesu olajšale, da strupeodpelje in da vanj pripeljemo več dobregagradbenega materiala, saj telo potrebujeveč servisiranja. Razumeti moramo, da toni nekaj, kar bi počeli kampanjsko, ko seenkrat na leto postimo, izpiramo črevesjeali na hitro čistimo jetra. Kljub promocijskimobljubam izvajalcev takšnih tehnik nobenohitro razstrupljanje ni brez tveganj. Če jetelo oslabljeno, so praviloma oslabljeni tudiorgani za razstrupljanje (ledvice, jetra, pljuča),zato jih hitro razstrupljanje lahko dodatnopreobremeni. Nisem zagovornica tega, danajprej vse leto zastrupljaš telo, potem pa petdni z lopato kidaš smeti iz telesa. Preprostomoramo spremeniti miselnost. Ker nemoremo zbežati s planeta, moramo sprejetidejstvo, da živimo v okolju in družbi, ki namvedno bolj obrablja telo, in se temu prilagoditi,torej upoštevati, da je treba organe rednoservisirati in se imeti veliko bolj radi kot doslej.

Verjetno do teh ugotovitev pridemo dokajpozno, zato ker običajno ne gre za akutnozastrupitev, ampak gre pri tem bolj zaakumulativen učinek, ki se ne izrazi takoj.Večina strupov deluje tako, da jih na začetkuvečina ljudi ne čuti, ko pa dosežejo kritičnomaso, podrejo domine in naredijo velikdomino učinek. Zato je problem mlajšim,posebej otrokom, razložiti, zakaj naj nečesane uživajo. Dokler ne zbolijo, ljudje večinomane opazijo, da je nekaj narobe. Strupi so zelozahrbtni igralci. Telo bo sicer izkoristilo vsemožne opcije, da se sistem ne podre, ampakko mu zmanjka sape, se ne podre samo enorgan, ampak veliko tega skupaj, takrat je pares težko popravljati.

V knjigi omenjate tudi nekatere namše manj znane rastline, ki nam lahkopomagajo varovati možgane, pa tudi takšne,ki rastejo pri nas in za katere ste že omenili,da jih imamo za plevel in pravzapravhodimo po njih.Gotu kola in brahmi sta rastli ni, ki zeloizboljšata prekrvitev in dostavo kisika vmožgane, po drugi strani pa preprečujetavnetja v ožiiju in živčevju in resnično izboljšata

"z . . . darumtvo Je, a nanaše možgane pogubnodeluje tudi fluor, ki pa gaše sami kupujemo, saj sonas prepričali, da varujesklenino. Tako imamo

na koncu oprane zobe inizprane možgane."

kognitivne sposobnosti. Po tem je poznantudi rožmarin, ki izboljša presnovo v možganihin preprečuje nalaganje amiloidnega plaka.Za meliso pa je Hildegarda že zdavnajrekla, da ima moč 15 zelišč. Zelo zanimivoje, da so s kliničnimi preizkusi prišli dozaključkov, da lahko melisa, celo pri tistihbolnikih, kjer je prišlo že do hudih poškodbživčevja, izjemno pomaga in občutno blažisimptome demence. Zanimiva rastlina jetudi pravi žafran, ki je najboljši naravnizaviralec staranja, saj pomlajuje kri, povečujekoličino kisika v krvi, deluje enako močnokot antidepresivi ter spodbuja izločanjehormonov, ki nas spravljajo v dobro voljo.Melisa in žafran sta najbolj pomlajevalnirastlini, ki nas pomlajujeta od znotraj, sajspremenita energijo krvi. Idealno je uživatižafranovo mleko. Za ta namen 4 nitke pravegažafrana namoči mo v kozarcu mlačnegamleka in v hladilniku pustimo stati čez noč.Zjutraj dodamo še žličko medu in to spijemokot izjemno okusen in krepčilen pripravek.Tudi koprive in pelin lahko naredijo čudeže,ko gre za hitro regeneracijo telesa. Da takomalo vemo o njih, je krivo predvsem to, daso preveč dostopne in se na njih ne bi daloveliko zaslužiti, zato so tudi manj zanimive zafarmacijo.

Torej nam sporočate, da se da preprečitičrne statistike in poskrbeti za bistremožgane tudi v starosti?Moje sporočilo je, da se da marsikaj popravitiin da ne glede na to, kaj smo počeli do zdaj,sami določamo svojo prihodnost. Ne smemopozabiti na to, da se regeneriramo, doklerdihamo. Noben napor, ki ga vložimo v to, nibrez učinka. Ne delajmo pa tega le iz strahupred prihodnostjo, temveč zato, da lahko žedanes uživamo v telesu, ki nam dobro služi.