Dober tok.

2

april 2004

Veseli me, dalahko na tem

mestu napovem,da bo podelitevcertifikata ISO14001 s strani

ministra zaokolje in prostormag. Kopa~a indirektorja SIQmag. Likarjapredvidoma

konec maja tegaleta.

Beseda urednice

S prvim julijem 2004 bodo lahko vsi na{i odjemalci elektri~ne energije, z izjemogospodinjstev, sami izbirali svojega dobavitelja. S tem bo Slovenija, po vstopu v EU,{e bolj odprla trg z elektri~no energijo. S prvim julijem 2007 pa bi naj imelo pravvsako gospodinjstvo mo`nost poljubno izbrati svojega dobavitelja.

viol

eta

.irg

l@el

ektr

o-lj

ublj

an

a.s

i

Slovenija vstopa v EU

Tako se od leta 1999 pred na{imi o~mi, napodlagi nove energetske zakonodaje, precejhitro, odvija proces odpiranja slovenskegatrga z elektri~no energijo. Veliko pomembnihsprememb in novosti je bilo `e realiziranih,veliko jih stoji {e pred vrati. Zagotovo je pravelektrodistribucija tista sti~na to~ka, kjer secelotni elektroenergetski sistem in energet-ska politika najbolj dotikata kon~nih odje-malcev, ki bi jim moral celotni sistem slu`itiskozi temeljno oskrbo z elektri~no energijo.

Tako vam `e na sosednji strani, v rubrikiNamesto uvodnika, uprava podjetja pred-stavlja novo uredbo o tarifnem sistemu zaprodajo elektri~ne energije, ki prina{a karnekaj sprememb na podro~ju prodaje innakupa elektri~ne energije.

Zelo pomemben projekt, ki posega v vsakoporo poslovanja podjetja in poteka vzpored-

no z rednim delom, je vzdr`evanje in ohran-janje sistema kakovosti v podjetju. Veseli me,da lahko na tem mestu napovem, da bopodelitev certifikata ISO 14001 s strani mini-stra za okolje in prostor mag. Kopa~a indirektorja SIQ mag. Likarja predvidomakonec maja tega leta. Pridobitev navedenelistine pomeni za na{e podjetje mejnikresnega, poglobljenega, prijaznega in opera-tivnega izvajanja ravnanja z okoljem, kot jezapisal mag. Janez Hostnik v svojembesedilu.

Podro~je obvladovanja elektroenergetskihizgub v distribucijskih omre`jih, ki pridobivav sodobnem ~asu na te`i tudi v Sloveniji,predstavlja zanimiv ~lanek z naslovom Noviprijemi podjetja za zmanj{anje elektroener-getskih izgub.

Naj na tem mestu, med ostalimi rednimiprispevki, izpostavim samo {e prispevek otr`enju po~itni{kih kapacitet, prispevek o od-pravi okvare na opti~nem kablu Ko~evje –Sodra`ica in prispevka o bolni{ki odsotnostiin stresu.

Vabim vas k branju in sodelovanju ter vam`elim ustvarjalen in barvit mesec maj. Takrat`e v “novi dru`ini” med ostalimi dr`avami~lanicami EU.

Dober tok...24 ur!

Mag. Violeta Irgl,urednica

Prispevke za naslednjo {tevilko Elektro novic, ki bo iz{la konec maja, po{ljite dovklju~no 14. maja na `e znani naslov: Elektro Ljubljana d.d., uredni{tvo Elektronovic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, faks:

01 231 25 42 ali na elektronski naslov: urednistvo@elektro-ljubljana.si.

Dober tok.

3

april 2004 Namesto uvodnika

Nova uredba o tarifnem sistemuza prodajo elektri~ne energije

Do sedaj sprejeta in veljavna zakonodaja nedovoljuje navzkri`nega financiranja medreguliranimi in tr`nimi dejavnostmi, tako daso bile spremembe nujne. Tudi Agencija zaenergijo RS s svojo zasnovo dodatkov v ceniza uporabo omre`ij v dolo~eni meri neus-trezno vrednoti uporabo omre`ja, poleg tegaje cenik za omre`nino druga~e strukturiran vprimerjavi s starim tarifnim cenikom.

Nova Uredba o tarifnem sistemu za prodajoelektri~ne energije zato prina{a kar nekajsprememb na podro~ju prodaje elektri~neenergije. Stari tarifni sistem je zajemal vsesegmente odjemalcev, od velikih industrij-skih do gospodinjskih odjemalcev. Nova ure-dba je pripravljena v skladu z EU direktivo2003/54/EC in delitvijo odjemalcev v tarifneskupine. Uredba in njena dolo~ila izhajajo izEU direktive 2003/54/EC in veljajo zagospodinjske odjemalce, vklju~ujejo pa tudizagotovljeno dobavo elektri~ne energije. EUdirektiva, ki jo je sprejel Evropski parlament,se nana{a na splo{na pravila za delovanjenotranjih trgov z elektri~no energijo v dr`a-vah ~lanicah EU in so jo dr`ave ~lanice

dol`ne spo{tovati. Direktiva govori o gospo-dinjskih in upravi~enih odjemalcih, posebejpa {~iti tako imenovane “ranljive odjemalce”,kajti elektrika mora {e vedno ostati jav-na dobrina. V tem dokumentu EU je dolo~enotudi ~asovno zaporedje odpiranja notranjihtrgov z elektri~no energijo. Tako morajo po1. juliju 2004 vsi odjemalci, razen gospo-dinjstev, postati upravi~eni odjemalci. Poveljavnem Energetskem zakonu so upra-vi~eni odjemalci tisti odjemalci, katerihpriklju~na mo~ je ve~ja od 41 kW. Obdobjemed 1. januarjem 2004 in 30. junijem 2004 jeprehodno obdobje, s 1. julijem 2004 pa sebodo odjemalci delili le na gospodinjske inupravi~ene, kar upo{teva tudi nova uredba otarifnem sistemu, ki bo veljala od 1. julija2004 dalje.

Osnova za izdelavo novega tarifnega sis-tema je bila torej sprejeta zakonodaja napodro~ju elektroenergetike in direktiva EU,cene in ceniki pa temeljijo na izsledkih {tudi-je o porabi elektri~ne energije v Sloveniji indr`avah ~lanicah EU. [tudija je pokazala, dase je zaradi sprememb `ivljenjskih navadodjemalcev spremenil obremenilni diagram,ki je pokazal, da ni ve~ izrazitega zni`anjapopoldanske obremenitve. Zaradi tega jepotrebno uvesti druga~no ~asovno razpore-ditev tarifnih ~asov, ki bo bolje odra`alastro{ke sistema in proizvodnje elektri~neenergije.

Odpiranje trga z elektri~no energijo v Sloveniji ter vstop na{e dr`ave v Evropskoskupnost sta povzro~ila spreminjanje zakonodaje tudi na podro~ju elektroener-getike. Usklajevanje zakonodaje se je za~elo `e v letu 1999 s sprejetjemEnergetskega zakona, Uradni list RS, {t. 79/99, kasneje so sledile {tevilne spremem-be in dopolnitve zakonskih in podzakonskih aktov.

Osnova zaizdelavo novega

tarifnegasistema je bilatorej sprejeta

zakonodaja napodro~ju

elektroenerge-tike in direktiva

EU, cene inceniki pa

temeljijo naizsledkih {tudije

o porabielektri~neenergije

v Sloveniji indr`avah ~lanicah

EU.

Slika 1: Tipi~ni urni diagrami v visoki sezoni

vincen

c.jan

sa@

elektro-ljublja

na

.si

Iz dnevnega diagrama v visoki sezoni jerazvidno, da je povpre~ni odjem meddelavnikom vi{ji od povpre~nega odjemamed vikendom, izrazita pa je tudi ve~ernakonica. Opazimo tudi, da se upad odjemaelektri~ne energije pomika vse bolj protive~ernim uram. Obremenitev ob delavnikihje ni`ja od obremenitve med vikendi.

Tudi v prikazanem diagramu v nizki sezoniopazimo podobne zakonitosti kot v visokisezoni.

To pomeni, da sezone ne vplivajo na poraboelektri~ne energije pri odjemalcih, zato jesmiselno uvesti in{trumente, ki bodo spod-budili povi{anje odjema v ~asu ni`jih obre-menitev.

[tudija je pokazala, da so najbolj primernitarifni ~asi za visoko tarifo (VT) vsakdelavnik med 6.00 in 22.00 uro, za manj{otarifo (MT) pa vsak delavnik med 22.00 in6.00 ter vsako soboto, nedeljo in dela prost

dan od 0.00 do 24.00 ure. Enotna tarifa (ET)bo ostala {e naprej vsak dan med 0.00 in24.00 uro.

Nov tarifni sistem bo uvrstil odjemalcegospodinjskega odjema v tri stopnje, in sicer:I., II. in III. stopnjo.

Dober tok.

4

april 2004Namesto uvodnika

Slika 2: Tipi~ni urni diagrami v nizki sezoni

Dober tok.

5

april 2004

Strukturakon~ne cene je

bistvenospremenjena inje sestavljena izpetih elementov,med katerimi je

nova uvedbatro{arine

oziroma takse naelektri~noenergijo.

Namesto uvodnika

Uvrstitev v ustrezno tarifno skupino gospod-injskega odjema prikazuje spodnja tabela.

Tabela 1: Tarifna skupina

Omejevalec toka prevzema vlogo obra~un-skega elementa, ki hkrati zagotavlja tudiustrezno selektivnost za{~ite in s tem pravil-ni vrstni red odklopov celotne elektri~neinstalacije v primeru preobremenitev alikratkega stika. Po novem lahko odjemalecpove~a dopustno obremenitev-obra~unskomo~, vendar le do naro~ene mo~i v ~asu MT.S tem `elimo spodbujati porabnike k ve~jiporabi elektri~ne energije v ~asu MT, odje-malec pa si lahko na ta na~in zmanj{a stro{ekza porabljeno elektri~no energijo.

V smislu elektri~ne energije kot javnedobrine, ki mora biti dostopna vsakomur, sov novem tarifnem sistemu opredeljeni pogojizagotovljene dobave. Ta bo namenjenaodjemalcem, ki z izbranim trgovcem ne bodoimeli sklenjene pogodbe o prodaji elektri~neenergije. “Zagotovljena dobava” elektri~neenergije bo bistveno olaj{ala prehod 60 tiso~odjemalcev v Sloveniji s tarifnega odjema na

trg elektri~ne energije, saj jim bomo v okviruprodaje elektri~ne energije le-to dobavljalipo ceni, ki jo bo posredno regulirala dr`ava,dokler si ti odjemalci ne bodo na{li ugod-nej{ega ponudnika. Enako velja tudi zapriklju~evanje novih odjemalcev. Mislimo, dabo cena elektri~ne energije za zagotovljenodobavo 10 - 15 % vi{ja od cene, ki jo imajo potarifnem sistemu ti odjemalci sedaj.

Struktura kon~ne cene je bistveno spremen-jena in je sestavljena iz petih elementov, medkaterimi je nova uvedba tro{arine oziromatakse na elektri~no energijo. Namen tro{arineje uravnavanje kon~nih cen energentov, s~imer `elimo posredno omejiti njihovo nera-cionalno porabo. Drugi elementi kon~necene pa so: cena za omre`nino, cena zadobavo elektri~ne energije odjemalcem,cena za pokrivanje stro{kov dobaviteljain DDV.

Kon~na cena je izra~unana tako, da je izra-~unani prihodek po starem tarifnem sistemuenak prihodku, izra~unanem po novem tarif-nem sistemu. Posledi~no je bilo zato potreb-no spremeniti razmerje med cenami za VT inMT z 1,7:1 na 2,1:1.

Cena energije za socialno {ibkej{e odje-malce, ki so razvr{~eni v gospodinjskiodjem I. stopnje z enotarifnim merjenjem, je90 % cene enotarifnega merjenja v ostalihstopnjah, kar pomeni, da se bo tem odjemal-cem stro{ek za elektri~no energijo celo neko-liko zni`al. Tudi cena energije za “najpotrat-nej{a” gospodinjstva, uvr{~ena v gospodinj-ski odjem III. stopnje z dvotarifnim merje-njem, bo nekoliko ni`ja od sedaj veljavne,

Mese~na obra~unska mo~ (kW)Nazivna jakost

omejevalca

10 A

16 A

20 A

25 A

32 A

35 A

3 kW

3 kW

4 kW

6 kW

7 kW

8 kW

–

7 kW

8 kW

10 kW

–

–

Enofaznipriklju~ek

Trifaznipriklju~ek

Dober tok.

6

april 2004

vendar bo predvidoma uvedena progresivnataksa, ki bo to anomalijo odpravila.

Uredba prina{a {e druge novosti:

• Dobavitelj tarifnim odjemalcem morasvoje odjemalce v pismeni obliki enkratletno seznaniti s sestavinami cene elek-tri~ne energije in strukturo proizvodnihvirov.

• Za posamezna odjemna mesta skupneporabe lahko odjemalec zahteva lo~enera~une porabljene elektri~ne energije, zakar bo moral pla~ati pri tem nastalestro{ke dobavitelja.

• Vsako spremembo cene je potrebno objav-iti tudi na spletnih straneh dobavitelja.

Vincenc Jan{a, predsednik uprave

Namesto uvodnika

Novi~ka

Podpis prve podjetni{kekolektivne pogodbe

Dne 22. aprila 2004 sta pred-stavnik sindikata in predstavni-ka uprave dru`be Elektro Ljub-ljana d.d., podpisala prvo pod-jetni{ko kolektivno pogodbo.

Z njo podpisnika dolo~ata pra-vice, obveznosti in odgovorno-sti delodajalca in delavcev napodro~ju delovnih razmerij.

Podrobnej{a predstavitev po-godbe bo predstavljena v na-slednji {tevilki Elektro novic.Pogodbo pa lahko vsak delavecdru`be dobi na vpogled v taj-ni{tvu OE in DE.

Uprava Elektra Ljubljana d.d.in predsednik sindikata

Predstavnika uprave in sindikata pri podpisu pogodbe

Sistem vodenja kakovostiDober tok.

7

april 2004

Nosilec, skrbnikoz. lastnik tegaprocesa je Svet

za ravnanjez okoljem,

katerega jedro jesestavljeno iz

sodelavcevorganizacijske

enotedistribucijeelektri~neenergije zizvr{nim

direktorjemMatja`em

Osvaldom na~elu.

Predpresojo, ki je bila konec februarja in cer-tifikacijsko presojo v navedenih dneh smouspe{no prestali s strani Slovenskega in{titu-ta za kakovost SIQ. Projekt Sistema ravnanjaz okoljem po SISTEN ISO 14001 je bil uspe{nozaklju~en v predvidenem roku enega leta.

Podelitev certifikata ISO 14001 bo s straniministra za okolje in prostor mag. Kopa~a indirektorja SIQ mag. Likarja opravljena naslovesnosti predvidoma konec maja tega leta.Pridobitev navedene listine pomeni za na{epodjetje mejnik resnega, poglobljenega,prijaznega in operativnega izvajanja ravnan-ja z okoljem.

Nosilec, skrbnik oz. lastnik tega procesa jeSvet za ravnanje z okoljem, katerega jedro jesestavljeno iz sodelavcev organizacijskeenote distribucije elektri~ne energije zizvr{nim direktorjem Matja`em Osvaldom na~elu. Za tok informacij znotraj dru`be in zjavnostjo tudi s podro~ja ravnanja z okoljempa je zadol`en poobla{~enec, izvr{ni direktorza pravno, splo{no kadrovske storitve, mag.Ale{ Jekli~.

Anketa med zaposlenimi tudi v tem glasilu jepokazala, da so zaposleni v podjetju pre-poznali:

• Tri najve~je vire ogro`anja okolja za na{epodjetje. Naj jih navedem: olje, poseki insevanje.

• Tri najve~je koristi uvedbe sistema rav-nanja z okoljem za na{e podjetje: ure-jenost okolja, ugled podjetja in zdravjezaposlenih.

• Tri vire ogro`anja, ki jih je potrebnonajprej odpraviti: kakovost ozra~ja (sevan-je in hrup), odpadki, proizvedeni v pod-jetju in urejenost okolja infrastrukture.

Svet za ravnanje z okoljem je izdelal Registerpomembnih okoljskih vidikov z ocenami,Na~rt gospodarjenja z odpadki za obdobje2004-2007 in {est okoljskih programov, ki senana{ajo na obvladovanje (sevanja, hrupa,PCB, olja - onesna`evanja tal, uporabesurovin in naravnih virov ter ravnanja z od-padki). Register, na~rt gospodarjenja z od-padki in programe je sprejel in potrdil Odborza kakovost, ki je zagotovil tudi ustreznasredstva za izvedbo programov v gospo-darskem na~rtu za leto 2004.

Iz povedanega je razvidno, da so izpeljaneosnove in postavljen temelj za uspe{no uvel-javitev Sistema ravnanja z okoljem v na{em

Sistemi ravnanja z okoljem - SIST EN ISO 14001Prvi ~lanek na temo ravnanje z okoljem v na{ih novicah sem napisal v oktobrski {tevil-ki leta 2002. Delovna skupina je pri~ela z delom na projektu po dogovorjenem pro-gramu v marcu 2003 in kon~ala projekt na certifikacijski presoji 1. in 2. aprila 2004.

Mag. Janez Hostnik

jan

ez.hostn

ik@elektro-lju

blja

na

.si

Dober tok.

8

april 2004

V okvirusprejetegaAkcijskegaprogama

podjetja je enaod klju~nihaktivnosti

zmanj{evanjedele`a

elektroener-getskih izgub.

Sistem vodenja kakovosti

podjetju. Sedaj pa je ~as, da Sistem ravnanjaz okoljem izpeljemo v operativnem smislu.

Vsem sodelavcem v podjetju in konzultantumag. Zozzlyju, ki so karkoli pripomogli kuspe{ni zaklju~itvi projekta in pridobitvi cer-tifikata ISO 14001, se prisr~no zahvaljujem,sodelavcem, ki bodo najprej delali na uvel-

javitvi operativnega, prijaznega odnosa doravnanja z okoljem pa `elim veliko uspeha.

mag. Janez Hostnik,vodja projekta in svetovalec uprave za

kakovost

Aktualno

Ali si predstavljate, da kraje elektri~ne energi-je v ZDA presegajo obseg ban~nih ropov inkraj po domovih kar za 2000 %? Po podatkihiz ZDA, kjer trdijo, da imajo vzpostavljenedobre mehanizme za nadzor nad komercial-nimi izgubami, dosegajo kraje preko posegovv {tevce el. energije, varovalke in merilnetransformatorje pribli`no 1 % glede na celotnidele` predane energije.

V okviru sprejetega Akcijskega progamapodjetja je ena od klju~nih aktivnosti zma-

nj{evanje dele`a elektroenergetskih izgub.V skladu z veljavno zakonodajo pokrivamostro{ke za “izgubljeno” prevzeto elektri~noenergijo iz omre`nine. Torej iz vira, ki finan-cira na{e regulirane dejavnosti Upravljanjadistribucijskega omre`ja in Distribucije el.energije, kjer je danes zaposlena prete`nave~ina delavcev na{ega podjetja.

Z namenom, da se u~inkoviteje odpravljajonapake in zlorabe na lo~ilnih mestih in osta-lih delih omre`ja, kjer nam el. energija“{prica mimo”, je bilo letos sprejeto navodiloNA UDO 019-OP39-1, ki dolo~a enega odnovih prejemov spodbujanja delavcev priugotavljanju in sporo~anju nepravilnosti.Navodilo dolo~a postopke izdelave zapisnika(OB UDO 076-NA005-01) o napaki ali nepra-vilnosti in odprave te nepravilnosti. Hkratidolo~a sistem nagrajevanja preko izpla~ilneposrednih nagrad in postopke v primeruzlorab delavca.

Nov prijem, ki se uvaja v podjetju, ni novite-ta za na{e sodelavce, ki delo v podjetju opra-vljajo `e nekaj desetletij. Enake in sorodnemetode tudi `e dlje ~asa uporabljajo sorodnaevropska distribucijska podjetja. Prav pozi-tivne izku{nje tujih kolegov so bile spodbu-da za za~etek uvajanja teh metod v na{empodjetju.

Novi prijemi podjetja za zmanj{anjeelektroenergetskih izgub Podro~je obvladovanja elektroenergetskih izgub v distribucijskih omre`jih pridobi-va v sodobnem ~asu na te`i tudi v na{em Slovenskem prostoru. V svetu je za topodro~je uveljavljen termin “Revenue Protection”, kar v direktnem prevodu pomeni“varovanje dohodka” podjetja.

Igor Podbel{ek

Dober tok.

9

april 2004

Nekateri na{inepla~niki si

znajo zagotovitistro{kovno“u~inkovito

rabo” el.energije. Niso

redki primeri, kouporabnika

omre`jaodklopimo iz

omre`ja inodstranimo{tevec el.

energije, potempa sami alis pomo~jo“kolegov”

poskrbijo zaponovno

vzpostavitevdobave.

Aktualno

Prilo`ene slike lepo prikazujejo relativnopogosto stanje na robu na{ega omre`ja.Ljudje si sami pomagajo pri “ponovni vzpo-stavitvi” dobave v primeru pregoretja obra-~unskih varovalk. Nih~e niti ne pomisli, daima varovalka drugo, {e pomembnej{o vlogood dolo~itve obra~unske mo~i, ki izhaja iznjene besede: varovalka = varovanje uporab-nika omre`ja.

Nekateri na{i nepla~niki si znajo zagotovitistro{kovno “u~inkovito rabo” el. energije.Niso redki primeri, ko uporabnika omre`jaodklopimo iz omre`ja in odstranimo {tevecel. energije, potem pa sami ali s pomo~jo“kolegov” poskrbijo za ponovno vzpostavitevdobave.

Pogostej{i so primeri neupravi~ene rabeenergije pri name{~enem {tevcu. Na prvipogled merilno mesto izgleda “normalno”, aodjemalec je lahko uradno odklopljen, imaevidentirane obra~unske varovalke drugejakosti, drug na~in merjenja itd. Pred vsakimukrepanjem je vedno pomembno predhodnopreveriti dejansko stanje v bazah in/ali naterenu.

Netipi~no izvedbo za~asnega priklju~no-merilnega mesta prikazuje slika 4. Omarica jele`ala v blatu v enem od predelov mestaLjubljana med gradbenimi in lesnimi odpad-ki pod napetostjo v vodoravni legi. Pravasre~a je bila, da kdo od otrok v bli`ini nipri{el v stik z mre`no napetostjo.

V urbanih sredi{~ih pogosto prihaja tudi dovandalizma, kar se odra`a na uni~enih meril-nih omaricah in merilni opremi. V teh prime-rih gre obi~ajno za uni~evanje tuje lastnine,tako da prihaja do o{kodovanja tako uporab-nika omre`ja kot tudi distribucijskega pod-jetja.

Veljavna zakonodaja preko Uredbe o splo{nihpogojih za dobavo in odjem el. energije, kotpodzakonskega akta Energetskega zakona,predvideva, v primeru ugotovljene napake nameritvah, pora~un neregistrirane elektri~neenergije za eno leto nazaj. Neupravi~enodjem el. energije v primeru, da se doka`ezloraba ali manipulacija s strani tuje osebe,ni ni~ drugega kot navadna kraja. V primerukraje pa v Sloveniji veljajo dolo~ila Kazen-skega zakonika in z njim povezane zakon-odaje. Imamo kar nekaj izvedenih prijavprimerov zlorab organom pregona. Smat-ramo, da nam trenutna kazenska zakonodajaomogo~a popla~ilo od{kodnin v smisluizgube dohodka in kaznovanje oseb, kizlorabijo polo`aj ali kako druga~e o{koduje-jo distribucijsko podjetje. V zadnjem obdob-ju skoraj vse primere re{ujemo s poravnavo,torej s popla~ilom nezara~unane prevzeteenergije za preteklo enoletno obdobje, popredhodnem pogovoru z uporabnikom omre-`ja. Pri ve~jih uporabnikih gre obi~ajno zatehni~ne napake, a tudi namerne “manipu-lacije” niso tuje. Kljub vsemu se nekateriprimeri re{ujejo preko sodi{~.

Slika 1: »Lo~imo mesto« med distribucijo inuporabnikom omre`ja

Slika 2: Vzpostavitev dobave na»zanesljivej{i« na~in

Slika 3: »Sto{kovno u~inkovita raba«

Dober tok.

10

april 2004

Za varovanjedohodka

podjetja oz.zmanj{evanjeelektroener-

getskih izgubsmo dol`niskrbeti vsizaposleniv podjetju.

Aktualno

Najve~ji dele` dodatno zara~unale el. energi-je z 1.556.086 kWh je bil leta 2002. V temletu smo ustanovili centralno organizirani

oddelek za kontrolo. Ve~ kot 90 % napak jebilo tedaj odkritih v mestu Ljubljana, kjer jedele` {e danes najve~ji. V letu 2003 se jedodatno zara~unalo 859.964 kWh. Dejanskakoli~ina neregistrirane el. energije je bila {eneprimerno ve~ja, ker so nekatere prve ve~jeodkrite napake na meritvah nastale tudi predve~ kot desetimi leti. Zaradi ponesre~enegadolo~ila v pogodbah o dobavi el. energije zaupravi~ene odjemalce in do lanskega letatudi v pogodbah o dostopu smo v preteklemobdobju lahko zara~unavali neregistriranoenergijo le za zadnjih {est mesecev. Za letosna~rtujemo, da bo koli~ina odkrite neregistri-rane energije manj{a, ker se je z uvedbo sis-temati~ne kontrole s strani na{ega oddelka

`e zmanj{al dele` ve~letnih napak. S sodelav-ci skrbimo, da se teko~e v podjetju izvaja sis-temati~na kontrola obra~unskih podatkov inodprava napak. Predvsem se nekatere slu`bena lokalnih enotah dodatno aktivneje izo-bra`uje in uvaja k vi{jemu nivoju dela napodro~ju skupnih procesov merjenja inobra~una el. energije.

Vsi, ki ste kakorkoli povezani z delom naomre`ju in na merilnih mestih, vas prosimo,da v primeru odkritja nepravilnosti na meril-nem mestu to sporo~ite in izpolnite obrazecOB UDO 076-NA005-01, ki ga po{ljete vOddelek za kontrolo, Mestna elektrarna,Slom{kova 18, Ljubljana ali na faks 01 431 0263. Obrazec je na voljo na mre`nem K-diskuali v tiskani obliki na enotah. V kolikor sum-ite na nepravilnost in sami ne ugotovitenapake, se obrnite na na{e kontrolorje. Od-prava napake se bo izvedla s strani pristojnihna lokalni distribucijski enoti ali nadzor-ni{tvu.

Za varovanje dohodka podjetja oz. zmanj{e-vanje elektroenergetskih izgub smo dol`niskrbeti vsi zaposleni v podjetju. Sprejetonavodilo, ki je bilo pripravljeno na podlagisklepa uprave, dodatno stimulira vse zapos-lene, da odkrivajo in predvsem sporo~ajonapake na merilnih mestih, preko katerih seregistrira na{ elektri~ni in tudi “finan~ni” tok.

Igor Podbel{ek,vodja slu`be za meritve

Slika 4: »Dober tok« kljub zavr`eni merilniomarici med odpadki

Dober tok.

11

april 2004 Tr`enje po~itni{kih kapacitet

Za nami je prvomajski razpis, na katerega seje javilo pribli`no 30 sodelavcev, od katerihje vsak dobil zapro{eno destinacijo. V mese-

cu maju vam je na voljo {e kar nekaj prostihterminov, ki si jih lahko pogledate v spodnjitabeli.

Odprodaja objektov!Dragi bralci in spo{tovane bralke ~asopisa. Ste`ka a kon~no se nam pribli`ujejote`ko pri~akovani toplej{i dnevi, da se prebudimo iz zaspane zimske utrujenosti terpo`ivimo duha in telo. V ta namen smo se odlo~ili, da vam na kar se da najlep{i na~invzbudimo va{o pozornost in ob tem povemo nekaj besed o delu in poslovanju zna{imi po~itni{kimi kapacitetami, ki vam v veliki meri lahko vse to tudi ponudijo.

PREGLED ZASEDENOSTI PO DNEVIH ZA mesec MAJ 200415.4.2004 MAJ MAJ

DE OBJEKT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

spodaj X

zgoraj X

LO Mala Planina X X X X X

NM Gorjanci X X X

TR Prvine dom X X X

UP Bled ap.{t.2 X X X

ap.{t.3 X X

TR Bled ap.{t.1 X X

ap.{t.4 X X

LM Kranjska G. X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X

ap.{t.1 X X X X X X X

ap.{t.2 X X X X X X X X

ap.{t.3 X

ap.{t.4

UP Rib~ev Laz apartma X X X

LM Boh.Bistrica gars.

Bovec gars. X

KO {t.168 X X

NM {t.58

TR {t.170 X

LO {t.76 X

{t.165 X X X X X X X X X

LO Dolenjske toplice hi{a X X X X X X X X X

NM Pod~etrtek hi{a X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X

LO Simonov zaliv stanovanje X x X X X X X X X X X X X X X X X

ap.{t. 55 X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X

ap.{t. 56 X X X X X X X X X X X X X X X

gars. 61 X X X X X X

gars. 62 X X X X

gars. 63 X X X

gars. 64 X X X X X X X

ap.{t.1 X X X

ap.{t.2 X X X X X X X X X

ap.{t.3 X X X X X X X X X X X X X X X X X

KO 097/105

LO 097/003

TR 100/001

UP 092/010 Xspodnji {t.

7zgornji {t.

20

NM Lo{inj - Lopari apartma X X X X

ap.{t.101

ap.{t.102 X X X XNM

{t. A1/48

{t. B2/4

soba {t.1 X

soba {t.2

soba {t.3 X

soba {t.4 X

LM

LO

^atež

Travna goraKO

Kranjska G. Savsko naselje

LO

Barbariga

Portorož

Punat

Simonov zaliv

KontejnerIndije

TR

TR

LO

Pag

Selce

ko~a

ko~a

^i~are

X - zasedeno � - prosto!

Dober tok.

12

april 2004Tr`enje po~itni{kih kapacitet

Pri tr`enju po~itni{kih kapacitet smo se tudiletos po najbolj{ih mo~eh trudili za ~imbolj{o zasedenost objektov in za primernovzdr`evanje, kar smo tudi dosegli.

Nadvse se trudimo, da bi zadovoljili va{epotrebe ter vam ponudili prijeten oddih, dasi naberete mo~i za nadaljnje vzpone.Trudimo se, da so objekti primerni za biva-nje, zato pod budnim o~esom spremljamostanje vseh objektov in jih nenehno dopol-njujemo z opremo, ki je izrabljena aliuni~ena. Bili bi sicer pristranski, ~e ne biomenili va{e pomo~i pri veliko opravilih(menjava plina, nakup drobnega inventar-ja,...), zato se vam zahvaljujemo in {e naprejra~unamo na va{e sodelovanje, saj so namprav va{e pripombe in predlogi v najve~jopomo~.

Zopet pa bi radi poudarili, da so tudi na{eizku{nje z zunanjimi gosti {e vedno zelopozitivne.

[e naprej vas prosimo, da objekte ob koncukori{~enja zapu{~ate v ~istem in normalnemstanju, tako kot bi `eleli, da bi bili ob va{emprihodu.

Pred letom dni smo veliko truda vlo`ili vutemeljitev zahteve po odprodaji nerentabil-nih objektov:• po~itni{kega doma na Travni gori• po~itni{kega doma na Prvinah ter• monta`nega objekta Trimo v ^ate`u (kon-

tejnerja).

Zato smo tudi letos podali predlog Svetudelavcev za odprodajo, ki je bil sprejet. Na{predlog je, da nerentabilne objekte prodamoin denar investiramo v nakup novih, zasodelavce zanimivej{ih lokacij.

Cene kori{~enja so nespremenjene od 27. 4.2002, torej ne sledijo inflaciji in ne pokrivajoniti povpre~ne lastne cene objektov. Vendarne predlagamo podra`itev, temve~ v primeruodprodaje teh objektov z zelo majhnimpovpra{evanjem predlagamo pocenitev no-~itev v obmorskih objektih v izvensezon-skem ~asu. S tem `elimo predstaviti realnosliko in ponovno poudariti, da `elimopo~itni{ke kapacitete tr`iti ~im bolj racional-no in delati izklju~no v korist cenej{emuletovanju na{ih delavcev.

Do konca leto{njega leta planiramo {e nekajnakupov, investiranj in ~i{~enje objektovpred sezono. Seveda pa se zavedamo, da je{e nekaj objektov potrebnih ve~jih alimanj{ih posegov, kar bomo po najbolj{ihmo~eh ~imprej odpravili.

[e vedno velja, da za koristnike, ki se javijozadnji trenutek (dva dni do enega dneva prednastopom kori{~enja), priznamo 20 % popustna kori{~enje vseh kapacitet.

Pred nami je poletni razpis. Vsi prosilci, ki sose javili na razpis, bodo o rezultatih pisnoobve{~eni v najkraj{em mo`nem ~asu.Opozarjamo vas, da bomo za~eli z nena-povedano kontrolo objektov, ker se pojavlja-jo primeri, da se osebe, navedene na napot-nici, ne ujemajo z dejanskim stanjem vobjektu, kar se dogaja ve~inoma v poletnisezoni, v ~asu razpisa.

Ker upamo, da bo vsakdo v na{ih kapacitetahna{el koti~ek zase, ki mu je posebno pri srcu,vas vse {e enkrat vabimo, da obi{~ete na{ospletno stran www.elektro-ljubljana.net in zapodrobnej{e informacije in pa sevedarezervacije pokli~ete na tel: 01/23 04 364 alipa nam pi{ete na e-mail:pocitniske.kapacitete@elektro-ljubljana.net

^aka vas topel sprejem in {e lep{e bivanje vna{ih kapacitetah.

Anita Zajc

Zato smo tudiletos podali

predlog Svetudelavcev za

odprodajo, ki jebil sprejet. Na{predlog je, danerentabilne

objekte prodamoin denar

investiramov nakup novih,za sodelavcezanimivej{ih

lokacij.

Dober tok.

13

april 2004

Moje deloobsega

organizacijoizobra`evanj

(seminarji, te~aji,ipd.) in vodenje

evidenc napodro~ju

izobra`evanjakot so: tuji jeziki,

ra~unalni{tvo,elektrotehnika,

poslovna znanja,strokovni izpiti,varstvo pri delu

ter {tudij obdelu.

Spoznajmo se

Od kod prihaja{?

Prihajam iz Ljubljane, kjer sem se leta 1975tudi rodila. Mama je zaposlena kot adminis-trativni referent, o~e pa kot serviser beletehnike. Oba sta zaklju~ila poklicno {olo.Imam {e sestro Jano, ki {tudira na Fakultetiza dru`bene vede.

Tvoja izobrazba?

Sem diplomirana sociologinja kadrovsko-mened`erske smeri na Fakulteti za dru`benevede. Moje diplomsko delo je bilo usmerjenov raziskavo kaj se dogaja z diplomanti soci-ologije kadrovsko-mened`erske smeri podiplomi. Rezultate raziskave sem predstaviladiplomantom na 25. letnici kadrovskega{tudija. V kadrovskih slu`bah so bili v~asihv glavnem ekonomisti, pravniki in psihologi,nato pa so se jim leta 1975 pridru`ili {e prvisociologi. Do leta 1999 ko sem delala raziska-vo je zaklju~ilo {tudij 460 diplomantov tesmeri. Na raziskavo se je odzvala polovicadiplomantov in rezultati so pokazali, da so sediplomanti hitro zaposlili in ve~ina naustrezni ravni zahtevnosti. Polovica diplo-mantov se je zaposlila na o`jem kadrovskempodro~ju (to so strokovnjaki za kadrovanje,zaposlovanje, izobra`evanje in raziskovan-je), slaba polovica na {ir{em kadrovskempodro~ju, nekaj pa tudi izven kadrovskegapodro~ja. Zanimivo pa je, da je vsak ~etrtidiplomant navedel razli~no delovno mesto,kar potrjuje {iroke mo`nosti zaposlovanjateh diplomantov.

Kdaj si se zaposlila v Elektru Ljubljana?

Maja leta 2000 sem kot pripravnica za~eladelati v Elektru Ljubljana. Najprej v kadrovs-ki slu`bi. Moja prva nadrejena je bila TonkaZadnikar, s katero sva {e danes ohranili lepprijateljski odnos. Nato sem nekaj ~asa delalav slu`bi za odnose z javnostmi, ki jo `e {estoleto vodi{ ti. Tudi to je bila zame pomembna

izku{nja. Pridobila sem si namre~ {irok spek-ter znanj tudi iz tega delovnega podro~ja indodobra spoznala podjetje. Rada sem delalas teboj. Sedaj pa dve leti delam na podro~juizobra`evanja.

Kaj konkretno obsega tvoje sedanjedelo?

Moje delo obsega organizacijo izobra`evanj(seminarji, te~aji, ipd.) in vodenje evidenc napodro~ju izobra`evanja kot so: tuji jeziki,ra~unalni{tvo, elektrotehnika, poslovnaznanja, strokovni izpiti, varstvo pri delu ter{tudij ob delu. Ob prihodu v oddelek za izo-bra`evanje ni bilo vzpostavljenega ra~unal-ni{kega spremljanja izobra`evanja, karpomeni, da nismo imeli vpogled kje, kolikour, kdaj, ipd. je bil kdo na izobra`evanju.

Konec leta 2002 je Elektro Ljubljana pridobilnadzor nad izobra`evanjem, ki se lahko pri-merja z ostalimi ve~jimi podjetji, npr. Lekom,

Alenka Pretnar: ”Delo na podro~juizobra`evanja me zelo veseli!”V~asih, ob za~etku kakega {e posebno “napornega” dne, se zavemo, da nekateri“pravi” ljudje zagotovo ne bi nikoli stopili v na{a `ivljenja, ~e ne bi bilo klju~nesti~ne to~ke: na{ega in njihovega delovnega mesta v istem delovnem kolektivu. Takosem tudi sama spoznala Alenko Pretnar pred nekaj leti. Dobro leto sva si celo osemur delili pisarno. Brez pomisleka lahko zanjo re~em, da s svojo dobronamernostjo,prodornostjo, znanjem, energijo, prijaznostjo in ~love{ko toplino sodelavcemprina{a tisto, kar v~asih vsi najbolj potrebujemo.

Alenka na delovnem mestu

Krko. Vsem sodelavcem iz OE RFS in IC sezahvaljujem za pomo~ pri vzpostavitvi tegasistema.

Rada imam svoje delo in nove izzive. Pre-dvsem me zanima razvoj kadrov. Trenutnodelam na projektu letnih razgovorov, kipomenijo za na{e podjetje pomembnonovost. Bistvo je v temu, da se bodo sodelav-ci najmanj enkrat letno sre~ali s svojimnadrejenim in se pogovorili o svojih pri~ako-vanjih, ciljih, dose`enih rezultatih, osebnemrazvoju, ipd.

@elim si, da bi v leto{njem letu dobili zelenolu~ za izvajanje ra~unalni{kega izobra`evan-ja in za merjenje organizacijske klime oz.zadovoljstva zaposlenih.

Kako je organizirano izobra`evanje v ne-katerih ostalih slovenskih podjetjih, kijih ti pozna{?

Menim, da v primerjavi z ostalimi uspe{nimislovenskimi podjetji (Krka, Lek, Telekom,ipd.) dajemo v Elektru Ljubljana izobra`eva-nju {e vedno premajhen poudarek. Omenjenapodjetja dajejo velik poudarek notranjemuinternemu izobra`evanju, kar pomeni, da sezaposleni znotraj podjetja poleg svojega dela

tudi izobra`ujejo oz. usposabljajo sodelavceza dolo~eno podro~je dela in so pri temustrezno finan~no nagrajeni. Veliko te`o inpomen dajejo tudi strokovnjakom, ki so predupokojitvijo in tako poskrbijo, da znanjeostaja v podjetju. Veliko pa naredijo tudi nana~rtnem vzgajanju njihovih naslednikov.Naj omenim, da podjetja z vsemi temi

aktivnostmi prihranijo tudi veliko finan~nihsredstev.

Kako pre`ivlja{ prosti ~as?

Prosti ~as rada pre`ivljam ~im bolj aktivno.Vikende najraje pre`ivljam v hribih, kjer siv dobri dru`bi prijateljev naberem novihmo~i in energije za nov delovni teden. Medtednom pa rada plavam, kolesarim, igrambadminton, ob lepem son~nem vremenu pasem pogosto na rolerjih. Ve~ere pogostopre`ivim v dru`bi z dobro knjigo.

Kaj te v `ivljenju {e posebno veseli?

Rada potujem, predvsem v lastni re`iji -nahrbtnik na ramo, pa gremo. Do sedaj sembila v Tur~iji, Gr~iji, [paniji, Franciji, Italiji,Tajski, Indoneziji, Singapurju in Maleziji.Najbolj mi je v srcu ostala Indonezija, pred-vsem zaradi prijaznih ljudi in naravnih lepot.Tudi sestra se je navdu{ila nad potovanji inje ravnokar pri{la iz Ekvadorja, Peruja,Argentine in Bolivije.

Pomladi in poleti nabiram zdravilna zeli{~a,predvsem razli~ne vrste ~ajev. Rada delam zglino in podobnimi materiali ali pa ri{emmandale. V najve~je veselje pa mi je, ko svojizdelek nekomu podarim.

Lahko za bralce Elektro novic razlo`i{kaj je mandala?

Mandala je staroindijska beseda, ki pomenikrog. Krog nas spremlja vsepovsod v naravi,tako v mikro in makro kozmosu. @e odpravekov je slu`ila kot osnovni simbol prikoncentraciji, meditaciji, osebnostno zrelost-nem procesu, za{~iti in zdravljenju. Mandalekot vir duhovne pomo~i so sestavljene izrazli~nih znakov, likov, simbolov in figur, kipomagajo, da se razvijamo in oblikujemo vharmoni~ne osebe, polne ljubezni, so~utja,razumevanja in miru.

Katera so tvoja temeljna `ivljenjskavodila?

Najbolj pomembno je, da sam sebe dobropozna{, da si zadovoljen sam s sabo in dave{, kaj te v `ivljenju osre~uje.

Alenka Pretnarin

Violeta Irgl

Dober tok.

14

april 2004

Rada imamsvoje delo innove izzive.

Predvsem mezanima razvoj

kadrov. Trenutnodelam na

projektu letnihrazgovorov, kipomenijo za

na{e podjetjepomembno

novost.

Spoznajmo se

V Dolomitih

Dober tok.

15

april 2004

Glede na2. odstavek

10. ~lena Uredbeo elektro-

magnetnemsevanju

v naravnem in`ivljenjskem

okolju(v nadaljevanju

Uredba) sez ra~unskimpostopkom

dolo~i jakostipolj za razmere,

ko vir ssevanjem najbolj

obremenjujeokolje.

Zanimivosti

Priklju~ki na 110 kV strani so predvideni vnadzemni in kabelski izvedbi, medtem ko soizvodi SN iz objekta predvideni v kabelskiizvedbi.

Opisali bomo pogoje tokovne obremenit-ve elementov sistema: • visokonapetostnega 110 kV priklju~ka, • energetskih transformatorjev glede na nji-

hovo {tevilo v konceptu razvoja RTP,• obremenjevanja srednjenapetostnih izvo-

dov.

Predvidene vrednosti tokov v posameznihomenjenih elementih sistema nam bodoslu`ile za izra~une gostote magnetnega pre-toka v okolici objekta.

Glede na 2. odstavek 10. ~lena Uredbe o elek-tromagnetnem sevanju v naravnem in `ivl-jenjskem okolju (v nadaljevanju Uredba) sez ra~unskim postopkom dolo~i jakostipolj za razmere, ko vir s sevanjem naj-bolj obremenjuje okolje.

Tekst Uredbe tudi dolo~a, da se rezultatimeritev ali izra~una za oceno elektromagnet-nega polja vrednotijo na osnovi podatkov oobratovanju vira sevanja.

1.1. Obremenitve priklju~nih 110 kVvodov

Tokovna obremenitev posameznega daljno-voda se lahko ~asovno znatno spreminja -tako v obdobju dneva kot tudi v obdobju leta.

Obratovalni tok lahko zavzema vrednosti odni~ do trajno dopustne termi~ne obremenitvevrvi vodnika (podro~je kratkosti~nih tokov nizajeto v Uredbi).

Trajna termi~na vrednost toka na posa-meznih daljnovodih je dopustna le v prime-rih izpadov posameznih elementov omre`jazaradi okvar. Verjetnost nastopa izpadov jev ~asu `ivljenjske dobe obratovanja daljno-voda zelo majhna. Omre`ja so na~rtovanatako, da obratujejo pri obremenitvah, prikaterih so izgube {e ekonomsko upravi~ene.

Za posamezni daljnovod je dolo~itev naj-ve~je pri~akovane tokovne obremenitve v

~asu obratovanja oprta na splo{ne ali na indi-vidualne kriterije ({tudija EIMV, {t. 1349:Elektromagnetna sevanja elektri~nih napravin postrojev v naravno in `ivljenjsko okolje).

Za analizo gostote magnetnega pretoka B vokolici 110 kV daljnovodov se upo{tevajotoki, ki so opredeljeni z nazivnimi tokitokovnih merilnih transformatorjev.

Pri~akovane najve~je tokovne obremenitveprenosnih visokonapetostnih daljnovodov vslovenskem prenosnem omre`ju so individu-alno za vsak daljnovod podane v {tudijiStrate{ki razvoj slovenskega prenosnegaomre`ja v obdobju do leta 2025 (EIMV,{t. 1466) in veljajo za obdobje do leta 2025.

V {tudiji so ocenjene pri~akovane najve~jetokovne obremenitve, ki lahko le izjemomaprese`ejo splo{ni kriterij, ki je uporabljen v{tudiji za oceno najve~je pri~akovanetokovne obremenitve.

Te za 110 kV nazivni napetostni nivo zna{ajo400 A.

S stali{~a Uredbe pa ti toki zadovoljivo opre-deljujejo najve~je obremenjevanje okolja vnormalnih razmerah obratovanja za splo{niprimer.

1.2. Dopustno obremenjevanje transfor-matorjev

Mo~, s katero transformator trajno obremeni-mo, se imenuje nazivna mo~ transformatorja.^e je transformator predhodno obremenjenz manj{o mo~jo od nazivne, ga lahko kratko-trajno obremenimo z mo~jo, ve~jo od na-zivne, ne da bi se transformatorju pri~ako-vana `ivljenjska doba skraj{ala.

Pri na~rtovanju elektroenergetskega sistemaupo{tevamo, da transformatorje v normalnihobratovalnih stanjih lahko obremenimo naj-ve~ z nazivno mo~jo.

V stanjih rezervnega napajanja pa dopu{~a-mo kratkotrajno obremenjevanje na 120 %nazivne mo~i. To velja pri predpostavki, datemperatura okolice ne presega 20o C.

Pogoji obremenitve distribucijskerazdelilne transformatorskepostaje s priklju~nimi vodiV tem ~lanku bomo dolo~ili izhodi{~ne parametre za izra~une gostote magnetnegapretoka B (µT) v okolici RTP s priklju~nimi visokonapetostnimi in srednjenapetost-nimi vodi, ki izhajajo iz kriterijev na~rtovanja razvoja distributivnih omre`ij.

1.3. Obremenitev transformatorjev prinormalnem in rezervnem napajanju

Pri na~rtovanju omre`ja s preverjanjem stanjrezervnega napajanja zadostimo splo{nemukriteriju stalnosti dobave (N - 1). Ta kriterijzagotavlja, da imamo ob enojnih izpadihv omre`ju (nerazpolo`ljivost enega elementav omre`ju) mo`nost rezervnega napajanjaporabnikov.

Obremenitev transformatorjev v normalnihrazmerah nikoli ne dose`e nazivne mo~izaradi zagotovitve rezerve ob izpadih trans-formatorjev.

Dose`ene obremenitve transformatorjev vRTP so pogojene z na~inom zagotovitve rez-erve.

Obratovanje RTP tako delimo na:

1. Samostojno - rezervo za izpad transfor-matorja zagotavljamo v samem RTP s pre-ostalimi transformatorji,

2. Nesamostojno - del ali celotno rezervo obizpadu transformatorja zagotovimo izsosednjih RTP po SN omre`ju.

Razvoj omre`ja na~rtujemo tako, da so RTPmed seboj povezani na SN nivoju. Tako selahko zagotovi del rezerve iz sosednjih RTP.Pri pokrivanju rezerve iz sosednjih RTP si tinudijo rezervo samo do svoje nazivne obre-menitve. Kratkotrajno obremenjevanje do120 % nazivne obremenitve dopustimo samov tistem RTP, v katerem je pri{lo do izpadatransformatorja.

V distribuciji tako uporabljamo RTP s kon-ceptom enopolne sheme s tremi ali z dvematransformatorjema. Od kon~nega obsegatransformacije v posameznem RTP je odvis-no obremenjevanje transformatorjev obizpadu enega transformatorja.

RTP s tremi transformatorji

V RTP s tremi transformatorji normalno obizpadu enega transformatorja ostala dva zago-tavljata rezervo. V rezervnih stanjih pri izpaduenega transformatorja dopu{~amo obre-menitve do 120 % nazivne mo~i za vsakega odpreostalih dveh transformatorjev. Torej iz tegasledi, da v normalnem obratovanju vsakegaobremenimo z 80 % nazivne mo~i.

RTP z dvema transformatorjema

RTP z dvema transformatorjema lahkoobratuje samostojno ali nesamostojno.

Nesamostojno obratovanje - v normalnihobratovalnih stanjih je obremenjevanje od-visno od razpolo`ljive rezerve v sosednjihRTP in od prenosne zmogljivosti obstoje~ihmedsebojnih SN povezav.

Transformatorja v normalnih obratovalnihstanjih obremenimo najve~ z 80 % nazivnemo~i.

Rezervo za izpad enega transformatorjazagotovimo tako, da drugega obremenimo znajve~ 120 % nazivne mo~i, medtem ko 40 %nazivne mo~i pokrijemo iz sosednjih RTP, ~eje na voljo dovolj rezerve v transformaciji terso zagotovljene dovolj zmogljive SN pove-zave.

Samostojno obratovanje - ~e RTP z dvematransformatorjema nima mo`nosti pomo~i izsosednjih RTP, transformatorja v normalnihobratovalnih stanjih obremenimo do 60 %nazivne mo~i.

RTP z enim transformatorjem

RTP z enim transformatorjem je obi~ajno1. faza izgradnje RTP z ve~ transformatorji.Tako moramo ob izpadu edinega transforma-torja zagotoviti celotno rezervo iz ostalihRTP preko mo~no povezanega SN omre`ja.

Tabela 1.1: Obremenjevanje transforma-torjev v RTP 110/x kV ob upo{tevanju kriteri-jev na~rtovanja distribucijskega omre`ja (Inna primarni 110 kV strani TR)

Dober tok.

16

april 2004Zanimivosti

[teviloTR vRTP

Normalno obratovanje

Izpad enega TR(kratkotrajno)

3 x TR3 x 0,8 In

ali3 x 132 A

2 x 1,2 In

ali2 x 200 A

2 x TR

2 x 0,8 In ali2 x 132 A

nesamostojno obratovanje

1 x 1,2 Sn (1 x 200 A) ter 0,4 Sn iz

sosednjih RTP preko SN mre`e

2 x TR

2 x 0,6 In ali 2 x 100 A

samostojno obratovanje

1 x 1,2 In ~e nimo`nosti pomo~i iz sosednjih RTPpreko SN mre`e

1 x TR*

0,6 In ** ali 100 Aza izra~un magnet-

nega polja vzamemo0,8 In (132 A) ***

Rezerva iz sosed-njih RTP preko SN

mre`e

Mo~ transformatorja (Sn): 31.5 MVANazivni tok na 110 kV strani (In): 165 A

*prva faza ve~jega RTP **ko obremenitev prese`e 0,6 In, je potrebno dodati {e

en transformator ***pri izra~unu magnetnih polj upo{tevamo 0,8 In zato,

ker menimo, da bo hitro pri{lo do postavitve drugegatransformatorja, za kar velja omenjen kriterij obre-menjevanja

V RTP s tremitransformatorjinormalno obizpadu enega

transformatorjaostala dva

zagotavljatarezervo.

V rezervnihstanjih pri

izpadu enegatransformatorja

dopu{~amoobremenitve do120 % nazivne

mo~i za vsakegaod preostalih

dvehtransformatorjev.

Torej iz tegasledi, da vnormalnemobratovanju

vsakegaobremenimo

z 80 % nazivnemo~i.

Dober tok.

17

april 2004 Zanimivosti

Pri izra~unu gostote magnetnega pretoka vtransformatorskih poljih 110 kV stikali{~aRTP upo{tevamo vrednosti tokov iz srednje-ga stolpca gornje tabele.

Gostoto magnetnega pretoka v vseh pri-merih normalnega obratovanja ra~unamo zobremenitvijo 0,8 Sn (za vsak transformator)oziroma 0,8 In ali 132 A na en transformator.

1.4. Obremenitve srednjenapetostnih iz-vodov

V tem poglavju dolo~imo tokovne obre-menitve SN izvodov iz RTP, ki nam slu`ijo zaizra~un vplivov gostote magnetnega pre-toka kabelskih izvodov na okolje.

Splo{no o kabelskem omre`ju

SN izvodi iz RTP 110/x kV so predvideni vkabelski izvedbi.

Tokovna obremenitev kablov je omejenatako, da se spro{~ena toplotna energijavzdol` kabla lahko odvaja v okolico. Odvodtoplote je odvisen od konstrukcije in dimen-zij kabla, vrste toka in napetosti, od tempe-rature sredstva, v katerem je polo`en, in odtoplotne upornosti tega sredstva. Natan~nejeje to opisano v Navodilih za izbiro, polaganjein prevzem elektroenergetskih kablov 1 kVdo 35 kV (EIMV, {t. 1260).

V distribucijskem omre`ju polagamo eno-`ilne 20 kV kable, ki so lahko polo`eni vzemljo ali kabelsko kanalizacijo in so grajeniza dopustno trajno delovno temperaturo90o C. Najve~ se uporabljajo kabli XHE 49(-A)(JUS oznaka) ali N(A)2XSY (VDE oznaka).

Tabela 1.2: Obremenljivost novih 20 kVeno`ilnih kablov, posami~no polo`enih v zemljo

* nekateri povezovalni vodi med RTP 110/x kV

Pri polaganju ve~ paralelnih sistemovmoramo uporabiti korekcijske faktorje zadolo~anje obremenljivosti

Kabelska omre`ja gradimo po konceptuodprtih zank. Zaradi zagotavljanja rezervne-

ga napajanja, kablov v normalnih stanjih nimo`no obremeniti na ve~ kot 50 % termi~nemo~i.

Pri druga~nih strukturah omre`ja z uporaboposebnih rezervnih kablov lahko kable boljobremenimo, vendar zaradi izgub najve~ na75 % termi~ne mo~i.

Koncept obremenjevanja kabel-skih srednjenapetostnih izvodoviz RTP 110/x kV

Osnovni podatki tipizirane enopolne shemesrednjenapetostnega stikali{~a:

• enojne SN zbiralke, vzdol`no lo~ene na6 sektorjev,

• najve~ trije energetski transformatorji,• vsak transformator je vezan na dva sektor-

ja SN zbiralk ali skupaj 8 izvodov na trans-formator oziroma 4 izvodi na sektor.Enopolna shema je prikazana na sliki 2.4.

Dovoljena obremenitev na en transformatorje 0,8 Sn = 25,2 MVA

Pri obremenljivosti kabelskih izvodov iz RTP110/x kV moramo upo{tevati kriterije na~rto-vanja kabelskega omre`ja.

Gostoto magnetnega pretoka B (µT) ra-~unamo za nazivni vrednosti tokov dvehmo`nih prevezav najpogosteje uporabljanihtokovnih merilnih transformatorjev v vodniSN celici (prestave 2 x 150/5/5 A), in sicer:

Imax = 150 A (za prereze faznih vodnikov prikablovodih Al 150 mm2),

Imax = 300 A (za prereze faznih vodnikov prikablovodih Al in Cu 240 mm2 ).

Tabela 1.3: Najve~ja obremenitev n- tega{tevila SN izvodov iz enega transformatorja

Dejanska obremenitev okolja z gostotomagnetnega pretoka B je odvisna od:

• tokovne obremenitve posameznih tri-faznih eno`ilnih kabelskih sistemov,

• {tevila paralelnih potekov ve~jega {tevilaposameznih trifaznih eno`ilnih kabelskihsistemov,

20 kV

Termi~ni tokIth (A)

Polaganjev trikot

Termi~ni tok Ith (A)

Polaganjeparalelno

Al 150 mm2 320 350

Al 240 mm≤ 420 455

*Cu 240 mm2 530 570

Sekundarnanapetost

TR

Tok na sek.strani TR (A)

Najve~ja obremenitev n -

tih SN izvodov (A)

20 kV 7285 izvodov po ˜150 A

10 kV 14565 izvodov po ˜300 A

V distribucij-skem omre`ju

polagamo eno`ilne 20 kV

kable, ki solahko polo`eni

v zemljo alikabelsko

kanalizacijo inso grajeni za

dopustno trajnodelovno

temperaturo90o C. Najve~ seuporabljajo kabli

XHE 49(-A) (JUS oznaka) ali

N(A)2XSY (VDE oznaka).

• geometrije, na~ina in globine polaganjaposameznih trifaznih eno`ilnih kabelskihsistemov.

Pogoji napajanja distribucijske razdelil-ne transformatorske postaje s priklju~-nimi vodi

V nadaljevanju ~lanka bomo dolo~ili izho-di{~ne parametre za izra~une jakostielektri~nega polja E (kV/m) v okolici RTP110/x kV s priklju~nimi VN in SN vodi, kiizhajajo iz kriterijev na~rtovanja razvojaomre`ij.

S kriteriji napajanja dolo~imo napetostnemeje VN 110 kV priklju~ka ter napetosti naSN izvodih.

Obratovalna napetost je ustrezna za izra~unvpliva jakosti elektri~nega polja E na okoljeRTP 110/x kV s priklju~nimi vodi.

VN 110 kV napetostno omre`je spada vprenosni sistem. Zato veljajo kriteriji na~rto-vanja prenosnega sistema iz {tudije Strate{kirazvoj slovenskega prenosnega omre`ja vobdobju do leta 2025 (EIMV {t. 1466).

2.1. Tehni~ne visokonapetostne omejitve

Za jakost elektri~nega polja v okolici RTP110/x kV s priklju~nimi vodi je vplivna elek-tri~na veli~ina - obratovalna napetost.

Najvi{je vrednosti obratovalne napetosti v nor-malnem obratovanju, ki pogojujejo najvi{jemo`ne vrednosti elektri~ne poljske jakosti E, sonazivne napetosti, pove~ane za 5 - 10 %.

Dopustne zgornje meje napetosti dolo~a izo-lacijski nivo naprav.Spodnje napetostne meje pa dolo~ajo regu-lacijska obmo~ja transformatorjev.

Napetostne meje:

1. Normalno obratovanje – spodnja napetostna meja Un - 5 %, – zgornja napetostna meja Un + 5 %

2. Havarijsko stanje – spodnja napetostna meja Un - 10 %, – zgornja napetostna meja Un + 10 %

Najvi{ja dopustna napetost za 110 kVnapetostni nivo po IEC predpisih je 123 kV.

Za izra~un jakosti elektri~nega polja E (kV/m)v okolici RTP 110/x kV s priklju~nimi VNvodi upo{tevamo najbolj neugodni primerUn + 10 %, kar zna{a 121 kV. To so pogojihavarijskega stanja, ki so zelo redki.

2.2. Tehni~ne srednjenapetostne omejitve

Kabelski srednjenapetostni izvodi iz RTP110/x kV

Napetost na za~etku kabelskih izvodov izRTP je enaka napetosti na srednjenapetostnistrani transformatorja. Ta se lahko spreminjav odvisnosti od vklju~ene stopnje regu-lacijskega stikala transformatorja.

Tako kovinski oklop kabla (bodisi kot mehan-ska za{~ita ali kot pla{~) kot tudi sama zeml-ja pri kablovodih, polo`enih v zemljo, prak-ti~no pomenita popolni zaslon elektri~negapolja.

Iz tega sledi, da v okolici kablov prakti~no nielektri~nih polj, tako da iz tega stali{~aspreminjanje SN napetosti na kabelskihizvodih ni pomembno.

Nadzemni izvodi iz RTP 110/x kV

Jakost elektri~nega polja E okoli nadzem-nih izvodov (pri nekaterih starih obsto-je~ih RTP 110/x kV) lahko ra~unamo zanajve~je dopustne obratovalne napetostiUmax, to je za 10 % povi{ane nazivne napeto-sti Un (Tabela 2.1.)

Tabela 2.1: Najve~je dopustne obratovalnenapetosti

Teh primerov v na{i nalogi ne bomo obrav-navali, ker gradimo vse RTP 110/x kV s SNkabelskimi izvodi.

Mag. Karol Grabner,vodja slu`be za dokumentacijo

Dober tok.

18

april 2004

Najvi{jevrednosti

obratovalnenapetosti vnormalnem

obratovanju,ki pogojujejo

najvi{je mo`nevrednostielektri~ne

poljske jakosti E,

so nazivnenapetosti,

pove~ane za 5 - 10 %.

Zanimivosti

Un Umax

20 kV 22 kV

10 kV 11 kV

Dober tok.

19

april 2004 Varnost in zdravje pri delu

Usposabljanje za varno delo se izvaja po pro-gramu usposabljanja ter preverjanja znanjaiz varnosti in zdravja pri delu. Program jeprilagojen posebnostim delovnega mesta inse mora po potrebi spreminjati oziromadopolnjevati glede na nove oblike in vrstenevarnosti.

V skladu z zakonodajo se preskus usposob-ljenosti preverja teoreti~no in prakti~no napredpisani rok, to je najmanj na dve leti. Teo-reti~no preverjanje znanja delavcev opravljapoobla{~eni delavec slu`be za varnost inzdravje pri delu.

Za usposabljanje novo zaposlenega delavcaje zadol`en njegov neposredni vodja. Vodjamora podati teoreti~ni in prakti~ni prikaz delin nalog, ki jih bo delavec opravljal.

Po opravljenem teoreti~nem in prakti~nemusposabljanju mora neposredni vodja delav-ca napotiti v slu`bo za varnost in zdravje pridelu na teoreti~ni preskus znanja iz varnostiin zdravja pri delu.

Obvezni ob~asni preskus prakti~ne usposob-ljenosti delavca za varno delo preverjaneposredni vodja del ali vodja delovneskupine na delav~evem delovnem mestu.

Pisno dokazilo o prakti~ni usposobljenostidelavca na delovnem mestu mora vodja delali vodja delovne skupine podati v oblikipotrdila.

Poleg periodi~nega usposabljanja s podro~javarnosti in zdravja pri delu ter po`arnegavarstva slu`ba VZD v sodelovanju z zunanjopoobla{~eno institucijo organizira dodatnausposabljanja za delavce, ki uporabljajospecifi~na znanja in uporabljajo sredstva zadelo, pri katerih so nevarnosti za po{kodbeali zdravstvene okvare pove~ane. Gre zadelovne priprave in naprave na mehaniziranpogon, ki jih delavci uporabljajo pri svojemdelu in so po zakonu dol`ni, da se dodatnousposabljajo za varno delo s temi napravami.Tudi za ta usposabljanja je predpisan rok, toje najmanj na dve leti.

Izvajanje programa usposabljanja delavcevza varno in zdravo delo nima namena delav-ca usposobiti za vsebino dela, pa~ pa le zatista znanja in sposobnosti, ki lo~ijo varno inzdravo od nevarnega in nezdravega dela.

UsposabljanjeVelik poudarek dela slu`be predstavlja usposabljanje delavcev za varno delo.Usposabljanje za varno in zdravo delo mora biti temeljna usmeritev podjetja za zago-tavljanje varnega dela na delovnem mestu. Potrebo in roke po izvajanju usposabl-janja za varno delo dolo~ajo delodajalcu zakonski in podzakonski predpisi, ki pravtako narekujejo, v katerih primerih je potrebno zagotoviti {e dodatna specifi~nausposabljanja zaposlenih.

Vesna Oman Rode

Usposabljanje zavarno delo se

izvaja poprogramu

usposabljanjater preverjanja

znanja izvarnosti in

zdravja pri delu.Program jeprilagojen

posebnostimdelovnega mesta

in se mora popotrebi

spreminjatioziroma

dopolnjevatiglede na noveoblike in vrste

nevarnosti.

Za vodilne in vodstvene delavce se usposab-ljanje iz varnosti in zdravja pri delu terpo`arnega varstva izvaja v obliki seminarjabrez preverjanja znanja.

DELOVNA OPREMA

Delovna oprema je vsa oprema, ki jo delavciuporabljajo pri svojem delu. To je vsak stroj,aparat, orodje, naprava in druga oprema, kise uporablja pri delu.

Poglavitna dol`nost delodajalca je, da zago-tovi delavcem brezhibno delovno opremo, kine ogro`a varnosti in zdravja, varnosti nji-

hovega imetja in naravnega okolja v skladu zizjavo o varnosti.

Delovno opremo mora po namestitvi in predprvim zagonom ali po premestitvi na drugodelovno mesto pregledati pristojna oseba, kiizda ustrezno potrdilo (obratovalno dovo-ljenje), iz katerega je razvidno, da je delovnaoprema pravilno name{~ena in da deluje vskladu s predpisi.

Prav tako mora delodajalec zagotoviti perio-di~ne preglede in preskuse delovne opreme.Periodi~ni pregledi in preizkusi delovneopreme se opravljajo v skladu z dolo~bamiPravilnika o periodi~nih preiskavah eko-lo{kih razmer na delovnih mestih in vdelovnih prostorih ter o pregledih in pre-skusih delovnih sredstev in rokih, ki jihdolo~i proizvajalec. Kadar s strani proizvajal-ca ni dolo~enih rokov za preizkus, ti nesmejo biti dalj{i od 36 mesecev.

Dol`nost delavca pa je, da delovno opremopravilno uporablja in jo vzdr`uje v skladu znavodili ter opozori delodajalca o vseh oko-li{~inah, za katere utemeljeno meni, da pred-stavljajo resno in neposredno nevarnost zapo{kodbe in zdravstvene okvare.

Slu`ba varnosti in zdravja pri delu skrbi zato, da je tako stara kot nova delovna opremaopremljena z navodili za varno delo, navodiliza vzdr`evanje in izjavo o skladnosti vslovenskem jeziku, ter pregledana s stranipristojne osebe oziroma poobla{~ene institu-cije.

Vesna Oman Rode

Dober tok.

20

april 2004

Poglavitnadol`nost

delodajalca je,da zagotovidelavcembrezhibno

delovno opremo,ki ne ogro`avarnosti in

zdravja, varnostinjihovega imetja

in naravnegaokolja v skladu zizjavo o varnosti.

Varnost in zdravje pri delu

Dober tok.

21

april 2004 Aktualno

Okvara je bila nekoliko nenavadna, saj nasamem DV ni bilo niti okvare niti izpada zavtomatskim ponovnim priklopom. Obodpravljanju okvare je bilo ugotovljeno, da jepri{lo do od`iga kabla, kar je lahko posledicamedsebojnega pribli`evanja vodnikov ali

zemeljskega stika z upognjenim drevjem obDV.

Pri~etek odprave okvare se je precej zavlekel,saj je okvara nastala na vzpetini Jasnica nadDolenjeva{kim poljem, kjer je zapadlo med 1metrom in metrom in pol snega. Kasneje, obtopitvi snega in ob de`evju je Dolenjeva{kopolje poplavilo, tako da se je popravilo izva-jalo {ele 2., 3. in 4. aprila v lepem son~nemvremenu. Do takrat je tudi sneg toliko skop-nel, da se je dalo z mehanizacijo priti do stoj-nih mest, med katerimi je bilo potrebno za-menjati kabel.

Dela je v celoti opravila kombinirana skupinain`eniringa, ki je delo hitro in strokovnoopravila. Kabel sicer {e ni bil v funkciji in seje zato lahko po~akalo na tak{ne razmere, kiso omogo~ale normalno in kvalitetno opravl-janje del.

Milan Mlakar,DE Elektro Ko~evje

Odprava okvare na opti~nem kabluKo~evje - Sodra`icaV no~i med 18. in 19. januarjem je pri{lo do pretrganja opti~nega kabla, ki je ovit nafaznem vodniku 20 kV DV Ko~evje - Sodra`ica. Vzrok okvare je bil te`ak moker sneg,ki je povzro~al zvijanje in lomljenje dreves, ob otresanju pa mo~no nihanje vod-nikov.

Dela je v celotiopravila

kombiniranaskupina

in`eniringa, ki jedelo hitro instrokovno

opravila. Kabelsicer {e ni bil vfunkciji in se je

zato lahkopo~akalo na

tak{ne razmere,ki so omogo~ale

normalno inkvalitetno

opravljanje del.

Dober tok.

22

april 2004

V letu 2003 jebilo v na{i

dru`bi 12.668bolni{kih

izostankovv dnevih, kar

predstavlja navsakega

zaposlenega13,3 bolni{kih

dni.

Zdravje zaposlenih

V letu 2003 je bilo v na{idru`bi 12.668 bolni{kih izo-stankov v dnevih, kar pred-stavlja na vsakega zaposlenega13,3 bolni{kih dni. Bolni{koodsotnih je bilo 474 zapo-slenih, kar predstavlja skorajpolovico zaposlenih (49,8 %).Zaposleni, ki so bili bolni{koodsotni, so bili v povpre~jubolni{ko odsotni 26,7 dni.

V primerjavi s prej{njimi leti jebilo v letu 2003 sicer najmanjbolni{kih izostankov v zadnjihpetih letih (graf spodaj), ven-dar je {tevilka {e vedno visoka.

Bolni{ka odsotnost - Zdrav delavecje najve~je bogastvo podjetjaCilj Elektra Ljubljana so zdravi zaposleni, zato na{a dru`ba skrbi za zdravjezaposlenih in zagotavlja zaposlenim ustrezne delovne razmere in jim tudi omogo~a,da {e dodatno poskrbijo za svoje zdravje z vklju~itvijo v [portno dru{tvo ElektroLjubljana.

13,313,6

14,815,3

18,417,8

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

1998 1999 2000 2001 2002 2003

Leto

Boln

i{k

a o

dsotn

ost

v d

nevih

na z

ap

osle

nega

Graf: [tevilo bolni{ke odsotnosti na zaposlenega po letih

BOLEZNINEV BREME JP

BOLEZNINEREFUNDI-RANE

BOLNI[KI IZOSTANKI Sum V DNEVIH 1998 1999 2000 2001 2002 2003 Dni

DO 10 DNI 4.350 4.584 4.317 3.830 3.556 3.856 24.492

OD 11 DO 30 DNI 2.472 2.272 2.136 2.211 2.235 1.998 13.324

NESRE^A PRI DELU DO 30 DNI 1.018 1.072 852 980 803 1.205 5.930

SKR. DELAVNIK (4 URE) DO 10 DNI 10 5 32 16 42 0 105

SKR. DELAVNIK (4 URE) OD 11 DO 30 DNI 20 9 31 21 26 1 107

NESRE^A IZVEN DELA NAD 30 DNI 562 529 1.006 1.011 903 875 4.885

NESRE^A PRI DELU NAD 30 DNI 2.462 1.880 1.635 1.051 695 733 8.455

SKR. DELAVNIK (4 URE) NAD 30 DNI 613 632 256 276 409 478 2.662

NEGA BOLNIKOV 593 607 585 479 414 475 3.151

BOLEZNI NAD 30 DNI 5.809 6.885 4.045 4.243 3.853 2.991 27.825

SPREMLJANJE BOLNIKOV 52 61 68 56 53 56 346

SKUPAJ BOLNI[KIH DNI 17.961 18.536 14.963 14.174 12.989 12.668 91.282

[tevilo zaposlenih 1006 1004 977 959 956 951

[t. bol. dni/zaposlenega 17,8 18,4 15,3 14,8 13,6 13,3

Bolni{ke odsotnosti v dnevih od leta 1998 do leta 2003

Dober tok.

23

april 2004

V letu 2003 jebilo pregledanih

510 delavcev(53,6 %),cepljenih

210 delavcevproti gripi, proti

klopnemumeningoence-

falitisu pa199 zaposlenih.

Zdravje zaposlenih

Najve~ bolni{kih izostankov v letu 2003 jebilo do 10 dni, in sicer 30 %, 15,6 % od 11 do30 dni ter 23,6 % nad 30 dni. Bolni{kihizostankov iz nesre~ pri delu je bilo 1.938dni, kar predstavlja 15,3 % vseh bolni{kihizostankov.

V povpre~ju je bilo ne glede na lokacijodelovnega mesta pribli`no 50 % zaposlenihbolni{ko odstotnih. Glede na lokacijo delov-nega mesta je bil dele` bolni{ke odsotnosti vOE: Uprava - 40,3 %, DE Ko~evje - 44,4 %, DENovo mesto - 56,2 %, DE Trbovlje - 45,7 %, DELjubljana okolica 55,6 %, DE Ljubljana mesto- 56,7%. Podatki ka`ejo, da je najmanj{i dele`bolni{ke odsotnosti na Upravi, kjer niterenskega dela in s tem tudi manj{amo`nost po{kodb pri delu.

Glede na {tevilo zaposlenih po posameznihOE je bilo najve~ odsotnih v OE PUO (66,6 %)in OE IN@ (64,2%) najmanj pa v OE UDO(37,2 %) in OE TK (0%).

Najve~ji dele` bolni{ko odsotnih je bilo v OEDEE in OE IN@, kar izhaja iz tega, da je v tehOE najve~ zaposlenih in veliko terenskegadela.

Na{a dru`ba bo tudi v prihodnje skrbelaza zdravje in varnost zaposlenih in takonudila:

1. Preventivne zdravstvene preglede,cepljenja in preventivne preglede dojkV letu 2003 je bilo pregledanih 510 delavcev(53,6 %), cepljenih 210 delavcev proti gripi,proti klopnemu meningoencefalitisu pa 199zaposlenih.

2. Ustrezne delovne pogoje (delovnaoprema, delovna sredstva, delovne pros-tore, ipd.)Dru`ba bo tudi v bodo~e nudila zaposlenimustrezne delovni pogoje, kot so oprema,delovna sredstva, delovni prostori, ipd.Analize posameznih nezgod na delovnemmestu v letu 2003 ka`ejo na dejstvo, da pri-haja pogosto do po{kodb zaradi nestrokov-nega na~ina dela, zaradi neuporabe osebnihvarovalnih sredstev ali zaradi neupo{tevanjapredpisanih varovalnih ukrepov.

Cilj dru`be je, da {e dodatno poskrbi za po-ve~anje zavedanja zaposlenih o nujnostidosledne uporabe osebnih varovalnih sred-stev ter zavedanja o lastni odgovornosti zavarno in zdravo delo. V Elektro novicah nas ovarnem in zdravem delu redno informirana{a sodelavka Vesna Oman Rode iz slu`beza varnost in zdravje pri delu.

3. [portno dru{tvo Elektro LjubljanaNa{a dru`ba nudi zaposlenim, da se vklju~ijov [portno dru{tvo Elektro Ljubljana d.d. in

248

90128

105

223

157

100

41

72

48

124

89

0

50

100

150

200

250

300

Uprava K^ NM TR LO LM

{t. zaposlenih {t. bolni{ko odsotnih

Graf: [tevilo zaposlenih, ki so bili bolni{koodstotni po lokaciji delovnega mesta

446

179

4994

21

155

6614

3526

115

218

050

100150200250300350400450500

DEE IN@ DTO UDO PUO SSS

{t. zaposlenih {t. bolni{ko odsotnih

Graf: [t. zaposlenih, ki so bili bolni{koodsotni po OE:

Zdravje

tako {e dodatno poskrbijo za svoje zdravje.[portno dru{tvo Elektro Ljubljana ima587 ~lanov in obstaja od leta 1991. Smernicedelovanja [portnega dru{tva Elektro Ljub-ljana d.d. nam je v prej{nji {tevilki Elektronovic predstavil predsednik dru{tva, na{sodelavec Sre~o Grkman.

Zavedati se moramo, da je za zdravje v prvivrsti odgovoren vsak zase, zato poskrbite, daboste ~imbolj {portno aktivni. Za svojotelesno aktivnost lahko poskrbite tudi obvsakodnevnih opravilih: • lahko greste pe{ ali s kolesom v slu`bo ali

po opravkih,

• uporabljate lahko stopnice namesto dvi-gala, ipd.

Cilj dru`be je, da bi {e dodatno poskrbela zazdravje in varnost zaposlenih ter s temzmanj{ala bolni{ko odsotnost. Eden od pred-logov upravi je, da bi na{a dru`ba motiviralazaposlene z nagradami, in sicer, da bi konecleta dru`ba vse zaposlene, ki niso bilibolni{ko odsotni, nagradila.

Alenka Pretnar,kadrovska slu`ba

StresPrepri~an sem, da bodo zgodovinarji v bodo~nosti ugotavljali, kako mo~an pe~at jedal stres ~asu, v katerem `ivimo sedaj. Beseda, s katero smo bombardirani skorajdaneprestano - preko elektronskih medijev, ~asopisov, revij, s strani zdravnikov.

Dober tok.

24

april 2004Zdravje zaposlenih

Ker je v na{em glasilu nekaj prostora namen-jenega zdravju, je prav, da povemo nekajo tem tudi na tem mestu - {e posebej z za-vedanjem o tem, da “hodijo” stres in nekaterebolezni skupaj z roko v roki. Za za~etek sioglejmo, kako definira stres strokovna lite-ratura:

Stres povzro~ajo vsi dejavniki, ki na~enjajo~lovekovo naravno po~utje. Nastopa lahkokot posledica nasilja, negotovosti, preobre-menjenosti, notranjih in zunanjih konfliktov,travmati~nih ~ustvenih dogodkov, ...

Velika ve~ina {tevilnih strokovnih in malomanj strokovnih prispevkov prikazuje streskot nekaj negativnega, in ~lovek nehote dobivtis, da je to nekaj, ~esar sploh ne potrebuje-mo, saj prina{a samo kri`e in te`ave in da bi

bilo {e najbolje, ~e ga sploh ne bi bilo. Naj-ve~ji poudarek pripisujejo avtorji po-sledicam stresa, ki so najmanj neprijetne, ~ene `e celo razdiralne oziroma uni~ujo~e. V to

sicer ne gre dvomiti, vendar ali je stresresni~no samo to? Redko, ampak vendarle,naletim tudi na ~lanek, kjer se o stresu negovori zgolj kot o hudi~u. Ob tem je poudar-jeno, da stres sam po sebi {e ni bolezen. Jepovsem naravna reakcija organizma na nekodogajanje, ki nas ogro`a. Ne pozabimo, da jeravno stres tisti, ki je pravzaprav omogo~ilpre`ivetje ~love{ke vrste. V medicini (in psi-hologiji) je poznan pojem “Boj ali beg”.V dolo~eni stresni situaciji, vzemimo zaprimer nevarnost, za~ne telo pospe{enoizlo~ati dolo~ene hormone, {e posebej korti-

Stres povzro~ajovsi dejavniki, ki

na~enjajo~lovekovo

naravno po~utje.Nastopa lahkokot posledica

nasilja,negotovosti,

preobremenjenosti, notranjih in

zunanjihkonfliktov,

travmati~nih~ustvenih

dogodkov, ...

Dober tok.

25

april 2004 Zdravje

Stres je tisti, kinas v sodobnemsvetu prisili, da

se z izzivomsoo~imo,

premagamote`avo, ali pa se

ji elegantnoumaknemo, ~eocenimo, da jine bomo kos.

zol in adrenalin - kot lahko preberemov Dru`inski zdravstveni enciklopediji. Tipotem povzro~ijo spremembo sr~nega utri-pa, krvnega tlaka, telesnih aktivnosti na-sploh - skratka dejavnike, ki naj bi izbolj{alina{ odziv na nastalo situacijo. Dejavniki, kiso re{ili `e pra~loveka, ko ga je na primernapadel jamski lev. Ali pa tisti, ki nas dan-dana{nji prisilijo k umiku, ko proti nam drviavtomobil, ko odsko~imo pred ka~o, pobeg-nemo pred ognjem, ... Stres je tisti, ki nas v

sodobnem svetu prisili, da se z izzivomsoo~imo, premagamo te`avo, ali pa se ji ele-gantno umaknemo, ~e ocenimo, da ji nebomo kos. Pogosto se zgodi, da stres izvabiiz nas tisto najbolj{e, kar imamo, pa se v nor-malnih situacijah sploh ne bi izrazilo. V~asihnaredimo pod vplivom stresa celo stvari, zakatere sicer sploh ne bi verjeli, da smo jihsposobni narediti, saj se v kriti~nih situacijahsprostijo na{e skrite rezerve. Ne{teto jesituacij, kjer bi lahko govorili o koristnostistresa.

Vendar, da ta prispevek ne bo izgledal kotkak{en hvalospev stresu: vsaka medalja imadve plati in ni~ druga~e ni, ko govorimo o

stresu. Zavedati se moramo, da nastopijoneprijetne posledice vedno, ko smo stresuizpostavljeni dalj{i ~as. In za ~as, v katerem`ivimo, je to zna~ilno; {ola, slu`ba, partner-stva ... Neprijetne posledice nastopijo v obli-ki tako du{evnih, kot tudi telesnih motenj. Teso lahko blage oziroma nedol`ne, kot naprimer prebavne motnje, lahko pa so tudihuj{e, na primer motnje spanja, pani~ninapadi, depresija. Tu pa `e stopamo napodro~je, kjer ni {ale in je potrebno ukrepati.

Kako torej reagirati, kako se odzivati, kakoprepre~iti uni~ujo~e posledice? Z besedamienostavno, v praksi malo te`e. Idealno bibilo, ~e bi uspeli stres kontrolirati oziromanadzirati, strokovnjaki uporabljajo pojemusmerjati. Zavestno usmerjati svoje odziva-nje na stresno situacijo. Strokovnjaki za ob-vladovanje stresa priporo~ajo razne ukrepe.Najbolj popularne so tako imenovane spros-

titvene tehnike. Nadalje je pomembno izo-gibanje stresnim situacijam, v kolikor je toseveda mo`no - prepirom se lahko izognemovedno. Sam prisegam na podrobno anali-ziranje vzrokov in situacij, ki generirajostres, saj kot je znano, ko enkrat odkrijemo(in odstranimo) vzrok, tudi posledice nemore biti. Seveda je potrebno uveljavitizdrav `ivljenjski slog, kamor nedvomnospada tudi zdrava oziroma pravilna pre-hrana, kajti telo, v katerem ni vitaminsko-mineralnega ravnovesja, je stresu {e boljpodvr`eno. Obstajajo seveda tudi zdravila, kiu~inkovito omilijo {kodljive u~inke stresa.Vendar pa svetujem previdnost ob u`ivanjusinteti~nih preparatov, jasno da zaradi nji-hovih stranskih u~inkov, ki v~asih naredijocelo ve~ {kode kot koristi. Bolje bi biloposegati po u~inkovitih naravnih preparatih,ki ne vsebujejo soli, barvil, konzervansov.Vendar pa je to `e tema za nek drug pri-spevek.

Toni [timec

Ve~ kot vsak ~etrti delavec v Evropski unijitrpi zaradi stresa v zvezi z delom. To pa jeresni~no velik problem za vse - delodajalce,delavce in celotno dru`bo, saj lahko pov-zro~a zdravstvene te`ave, pove~uje odsot-nost z dela in zni`uje produktivnost inkonkuren~nost gospodarskih dru`b.

Virov stresa je v delovnem okolju pravzapravne{teto, saj se ljudje na enake okoli{~ineodzivajo razli~no, individualno. To, kar neko-ga hudo vznemiri, se drugega morda komajdotakne. Vsi pa tudi niso enako “odporni pro-ti stresu”.

Stres v zvezi z delom do`ivimo takrat, kozahteve delovnega okolja presegajo na{esposobnosti, da bi jih obvladali oz. nadzirali.

Kak{ne so posledice stresa zaposlenih zapodjetje?

Posledice stresa zaposlenih za podjetje so:

• izostajanje z dela, fluktuacija zaposlenih,zamujanje, disciplinske te`ave, trpin~enje,agresivno komuniciranje, izolacija,

• zmanj{ana storilnost ali kakovost izdelkaali storitve, nezgode, slabo odlo~anje, na-pake,

• pove~ani stro{ki za nadomestila ali pove-~ani stro{ki zdravstvenega varstva, napo-titve na zdravstvene storitve.

Kak{ni so znaki stresa?

• tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost,• potrtost, ob~utek nemo~i in obupa, depre-

sija, • razdra`ljivost, jeza, napadalnost, nepo-

trpe`ljivost, • nezadovoljstvo, pretirana ob~utljivost,

pomanjkanje samospo{tovanja, nezani-manje za okolje,

• nedokon~anje nalog, lotevanje vednonovih nalog,

• te`ave z zbranostjo, pozornostjo, neod-lo~nost,

• pozabljivost,• ob~utek preobremenjenosti, utrujenosti,• neu~inkovitost, neuspe{nost,• nespe~nost,• razbijanje srca,• motnje hranjenja,• splo{na mi{i~na napetost,• glavobol,• pretirano u`ivanje alkohola, nikotina,

kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugihzdravil,

• motnje v spolnosti,• te`ave v medsebojnih odnosih, • te`ave v komunikaciji.

Stres na delovnem mestuStres lahko nastane zaradi te`av na delovnem mestu, neurejenih medsebojnihodnosov, strahu pred izgubo delovnega mesta, pretiranih zahtev na delovnemmestu, kr~enja pravic, predolgega delovnega ~asa, zmanj{anja osebnega dohodka,ipd. Posledica stresa je pogostej{e poseganje po alkoholu, cigaretah ali pre-povedanih drogah, spodbuja nasilje, bolni{ke odsotnosti, absentizem, menjavanjeslu`b, odtekanje ljudi iz podjetja, ipd.

Dober tok.

26

april 2004

Virov stresa je vdelovnem okolju

pravzapravne{teto, saj seljudje na enake

okoli{~ineodzivajorazli~no,

individualno. To,kar nekoga hudo

vznemiri, sedrugega mordakomaj dotakne.Vsi pa tudi nisoenako “odporniproti stresu”.

Zdravje

Dober tok.

27

april 2004

Evropskaagencija zavarnost in

zdravje pri delumeni, da streslahko povzro~i

slabaorganizacija dela

ali delo samo.

Zdravje

Kaj povzro~a stres pri delu?

Evropska agencija za varnost in zdravje pridelu meni, da stres lahko povzro~i slabaorganizacija dela ali delo samo. Dejavnikitveganja, na katere morate biti pozorni, so:

1. Delovno ozra~je (“ali delovna kultura”)na delovnem mestu in na~in, kako je stresobravnavan;

2. Zahteve, ki jih morate izpolniti - ali imatepreve~ oziroma premalo dela in ali steizpostavljeni telesnim nevarnostim, kot sonevarne kemikalije ali hrup;

3. Nadzor - koliko vpliva imate na to, kakoboste opravljali svoje delo;

4. Odnosi na delovnem mestu, vklju~no zmorebitnim ustrahovanjem;

5. Spremembe - koliko informacij dobivateo spremembah in ali se zdijo dobrona~rtovane;

6. Vloga - ali poznate svoje delovne naloge;

7. Podpora sodelavcev in nadrejenih; in

8. Usposabljanje za opravljanje va{egadela.

Ali je va{e delovno mesto tako, da pov-zro~a stres v zvezi z delom?

Odgovorite si na spodnja vpra{anja in ugo-tovili boste, ali imate problem. ^e se problempojavlja, si preberite re{itev.

1. Delovno ozra~jeSe vam zdi, da morate delati dalj od normal-nega delovnega ~asa, da bi obdr`ali svoje deloali da bi napredovali?

Velja stres za slabost ali se ga obravnavaresno?

So va{e delo in predlogi cenjeni?

^utite, da ste pod stalnim pritiskom, da delateve~ in hitreje?

Re{itev: Poskusite posredovati konstruk-tivne zamisli o tem, kako bi bilo mogo~eizbolj{ati stanje.

2. ZahteveImate preve~ dela in premalo ~asa?

Se vam zdi va{e delo prete`ko?

Vam va{e delo nudi zadovoljstvo?

Vas va{e delo dolgo~asi?

Je va{e delovno mesto prehrupno, je temper-atura prijetna, kak{na sta prezra~evanje inosvetljenost?

Vas skrbijo nevarnosti na delovnem mestu, naprimer uporaba kemikalij?

Se po~utite ogro`eni zaradi uporabnikov,strank ali drugih oseb?

Re{itev: • Dolo~ite prednostne naloge pri va{em

delu, in ~e je dela preve~, sami predlagate,kaj bi morda lahko izpustili, za~asnoodlo`ili ali posredovali komu drugemu, neda bi pri tem nalagali preve~ dodatnegadela drugemu.

• Posvetujte se s svojim nadrejenim ali spredstavnikom sindikata oz. katerimdrugim predstavnikom delavcev, ~emenite, da stvari ne morete obvladovati,ter podajte predloge o tem, kako stanjeizbolj{ati.

• ^e si `elite ve~ raznolikosti, si poi{~itedelovne naloge, ki bi jih lahko opravljali.

• ^e dvomite v preventivne ukrepe na va{em

delovnem mestu, zahtevajte ustrezneinformacije.

• Upo{tevajte ustrezno politiko gospodarskedru`be, ~e je ta na voljo.

3. NadzorLahko vplivate na na~in opravljanja svojegadela?

Ste vklju~eni v sprejemanje odlo~itev?

Re{itev: • Prosite za ve~jo odgovornost pri na~rto-

vanju va{ega dela. • Sku{ajte se vklju~iti v prostor odlo~anja o

va{ih delovnih nalogah.

4. Odnosi

Imate dober odnos z va{im nadrejenim?

Kak{ni so va{i odnosi s sodelavci ali va{imizaposlenimi, ~e ste vodilni delavec?

Vas kdor koli ustrahuje oz. nadleguje nadelovnem mestu, ste npr. dele`ni `aljivk,`aljivega obna{anja oz. va{i nadrejenizlorabljajo svoj polo`aj?

Vas nadlegujejo zaradi barve ko`e, spola,etni~ne pripadnosti, invalidnosti, ipd.?

Re{itev: • ^e ste `rtev ustrahovanja oz. nadlegovan-

ja, reagirajte takoj in se pogovorite s svo-jim nadrejenim, predstavnikom sindikataali katerim drugim sodelavcem, ki vam bonudil oporo. ^e je vzrok te`av oseba, kivam je nadrejena, se pogovorite znadrejeno osebo. Imejte pripravljenedokaze, ki bodo podprli va{e trditve;morda boste morali za to voditi podrobnoevidenco.

• Vedno dajajte dober zgled z va{im odno-som do drugih.

5. SpremembeSte redno obve{~eni o spremembah na va{emdelovnem mestu?

Ste vklju~eni v uvajanje sprememb v va{edelovne obveznosti?

Ste med uvajanjem sprememb dele`ni pod-pore?

Se vam morda zdi, da je sprememb preve~ oz.premalo?

Re{itev: • Zahtevajte informacije o spremembah, o

tem, kako bodo vplivale na vas, kako hitrose bodo uvajale in katere so njihove pred-nosti ter pomanjkljivosti.

6. Va{a vlogaAli veste, katere so va{e delovne naloge?

Morate opravljati naloge, ki po va{em mnen-ju niso sestavni del va{ega dela?

Se kdaj znajdete v konfliktnih vlogah?

Re{itev: • ^e ne veste, katere so va{e delovne naloge,

se pogovorite s svojim nadrejenim oz.prosite za nov opis delovnih nalog.

7. PodporaAli vas va{i nadrejeni in sodelavci podpirajopri opravljanju va{ega dela?

Ste pohvaljeni, ko dobro opravite neko delo?

Dobivate tudi konstruktivne pripombe ali pase vam zdi, da ste dele`ni zgolj kritik?

Re{itev: • Prosite za povratne informacije o opravl-

jenem delu. ^e ste dele`ni kritik, prositeza predloge.

8. UsposabljanjeImate ustrezna znanja in ve{~ine za opravl-janje svojega dela?

Vas spodbujajo k razvijanju ve{~in?

Re{itev: • ^e se vam zdi, da bi morali razvijati svoje

ve{~ine, sami predlagajte na~in, kako bi tostorili.

Kako prepre~iti stres na delovnem mestu?

Naju~inkoviteje se stresu izognemo tako, da gavnaprej prepre~imo. To lahko dose`emo, ~e:

Dober tok.

28

april 2004

Prosite zapovratne

informacijeo opravljenem

delu. ^e stedele`ni kritik,

prosite zapredloge.

Zdravje

Dober tok.

29

april 2004

Pri obvladovanjustresnih situacij

je zelopomembno, da

znamo inzmoremo

na~rtovati svoj~as ter da se v

nekaterihprimerih

nau~imo re~i“ne”, ko ~esa nezmoremo ali ne

obvladamo.

Zdravje

• izberemo poklic, ki najbolj ustreza na{imsposobnostim in `eljam,

• naloge razvrstite po pomembnosti, nared-ite si dnevni na~rt dela, najprej se lotitenajte`jih opravil,

• zastavite si dosegljive cilje,• spremembe glejte s pozitivnega stali{~a,• posvetimo se eni nalogi hkrati in ne drobi-

mo svojih mo~i na razli~nih koncih,• smo bolj popustljivi do napak in poman-

jkljivosti sebe in drugih,• se nau~imo poslu{ati,• povemo svoje mnenje,• ne ra~unamo na nikogar drugega kot na

sebe,• nau~ite se sprostitvenih tehnik,• privo{~ite si pol ure odmora med delovnim

~asom.

Pomemben je odprt in pozitiven odnos dosebe, ljudi in sveta okoli sebe ter pomirjenosts situacijo, ki je ne moremo spremeniti. Priobvladovanju stresnih situacij je zelopomembno, da znamo in zmoremo na~rto-vati svoj ~as ter da se v nekaterih primerihnau~imo re~i “ne”, ko ~esa ne zmoremo ali neobvladamo. Veliko ljudi ima ob~utek, da nemorejo zaupati dela drugim, ker ga ne bodoopravili tako dobro, tako u~inkovito in takotemeljito kot oni sami. Soo~iti se moramo zdejstvom, da je kdaj treba prepustiti pobudoin delo tudi drugim.

Kako prepre~iti stres v vsakdanjem `iv-ljenju?

• privo{~imo si dovolj spanja, redno oprav-ljamo zahtevne telesne vaje in vaje zaspro{~anje, izogibamo se prevelikim koli-~inam kofeina in alkohola, dajemo pred-nost zdravi prehrani,

• ve~ lenarimo (ob~asno ne delamo ni~, neda bi nas zaradi tega grizla slaba vest),

• za svoj stres ne krivimo drugih, • pogovarjati se je treba o te`avah in si

poiskati poklicno pomo~, ~e jo potrebuje-mo (pripravljenost za iskanje pomo~i jeprej znamenje mo~i kot slabosti),

• smeh, {ale in dobra volja so zagotovilo, dabomo stres in dejavnike stresa la`je ob-vladali in jih na koncu celo premagali.Namesto, da gledamo solzavo filmskodramo ali srhljivo kriminalko, se odlo~imoza obisk komedije, pogledamo kak{enkomi~en film ali preberemo veder roman.

• za bolj{e po~utje ljudi s stresom zadostu-je le nekaj minut ukvarjanja s hi{nimljubljen~kom.

V~asih pomaga `e kratek oddih

Delovno mesto navadno ni najprimernej{ikraj za antistresne vaje, saj v pisarnive~inoma nismo sami ali pa lahko vsaktrenutek kdo vstopi. Zelo pomemben jeodmor za kosilo ali skodelico kave, do kate-rega je posameznik upravi~en, zato ga kljubobilici dela nikakor ne sme presko~iti.Priporo~eno je tudi, da si vzamete nekajminut ~asa za anitdepresivno vajo:

Antistresna vaja

Zapremo o~i. Osredoto~imo pozornost nanadle`en vir stresa, zaradi katerega smo raz-dra`eni. Sami sebi re~emo: “Moje telo jemirno. Ne bom si pustil do `ivega.” Sami sebise nasmehnimo (lahko tudi v mislih, tako datega drugi ne opazijo). [tejmo do tri in sipredstavljajmo, kako sve` zrak prodira vna{e telo skozi to~ke na koncu stopal.Osredoto~imo se na ob~utek toplote in te`e, kipostopoma preplavlja na{e telo od stopal dotemena. Med izdihom {tejmo do tri.Predstavljajmo si, kako zrak potuje navzdolpo telesu in nas zapu{~a skozi stopala.Osredoto~imo se na ob~utek te`e in toplote, kipreplavlja na{e telo. Sprostimo mi{ice terpovesimo ramena, ~eljusti in jezik. Odpremoo~i in nadaljujemo delo.

Alenka Pretnar, kadrovska slu`ba

Dober tok.

30

april 2004Zdravje

Viri:Prakti~ni nasveti za delavce o odpravljanju stresa v zvezi z delom in njegovih vzrokov, Evropska agencija za varnostin zdravje pri delu, natisnjeno v Belgiji, 2001 (prakti~ni nasveti so dostopni na internetni strani: http://vzd.gov.si/pub-lications/factsheets.stm

Du{evna vitalnost in ~ilost, Dr. Merrill F. Raber in dr. George Dyck, 1992 Copyright Gospodarski vestnik, 2003; Createdby Oxylus

Stres pomeni slab{e zdravje, manj{o u~inkovitost in ve~ po{kodb zaposlenih, Nace Vol~i~, Finance on-net, 29. 5. 2003

Psiholo{kega nasilja na delovnem mestu pri nas manj kot v Evropi, Dunja Turk, Finance on-net, Dunja Turk, 29. 9. 2003

Sami lahko vplivamo na raven stresa pri delu, Dunja Turk, Finance on net, 23. 10. 2003

S hi{nimi ljubljen~ki proti stresu ,Washington, 28. 9. 2002, STA

http://vzd.gov.si/publications/Facts22/facts22.pdf

http://www.zalozba-ara.si/ara/pdf/1003/smeh_odganja_stres.pdf

http://www.gov.si/mddsz/uvzd/publikac/Stres_na_delovnem_mestu.pdf

Ministrstvo za delo, dru`ino in socialo jeizdalo knji`ico Stres na delovnem mestu,

ki je dostopna na internetni strani:

http://www.gov.si/mddsz/uvzd/publikac/Stres_na_delovnem_mestu.pdf

Knji`ica Stres na delovnem mestu vam nudi {e ve~ vsebine na to temo.

Na voljo pa imate tudi vra{alnik s katerim si lahko odgovorite na vra{anje:

»Pod kak{nim stresom ste?«

V spomin

Dober tok.

31

april 2004 Kadrovske novice

Nepri~akovano je pri{la med nas `alostnavest, da je umrl Andrej Pungar{ek, na{najstarej{i upokojenec. Ni {e dolgo, kar smov prijetnem ozra~ju praznovali njegovih95 let, se veselili in mu `eleli {e mnoga leta.Njegovo zdravje, vesel odnos do `ivljenja,`ivahnost, vse to je kazalo, da je pred njim {evsaj nekaj let.

Vendar smrt pride tudi iznenada, takrat ko jene pri~akujemo.

8. aprila smo se zbrali v velikem {tevilu navi{kem pokopali{~u, da bi ga pospremili nazadnji poti. Njegova velika dru`ina, {tevilniprijatelji in sosedje, pa tudi nekaj delavcev inupokojencev Elektra Ljubljana mesto.

Andrej je pre`ivel obe svetovni vojni, zgodajje moral s trebuhom za kruhom, brez pod-pore star{ev. Iskal je na~ine, da bi v te`kih~asih pre`ivel, da bi nahranil {tevilnodru`ino, izobrazil in “spravil do kruha” svoje{tiri sre~e. Uspel je - s po{tenim delom, do-slednostjo, vestnostjo in Upanjem.

“Njegovo `ivljenje je bilo te`ko, vendar posu-to z veseljem in upanjem, nekaj o tem nampove tudi to, da je njegovo srce zastalo naCvetno nedeljo,” - tako se je izrazil duhovnikv poslovilnem govoru.

Andrej je v Elektru Ljubljana mesto delal narazli~nih delih in opravilih, dolga leta pa kot

inkasant. V podjetju je bil od leta 1938 pa doleta 1976. Spominjamo se ga kot vestnega indoslednega delavca, zlasti pa tudi po veseljuin pozitivnem odnosu do `ivljenja.

Dru`ini, zlasti h~eram - Rozi, Minki, Brigiti inAndreji - in vnukinji Bernardi, {e enkratizra`amo iskreno so`alje.

Naj zaklju~im z besedami iz Sirahove knjige,18,10 -

Kakor kaplja vode iz morja in kakor zrncepeska, tako malo je let proti dnevu ve~nosti.

Delavci in upokojenciDE Ljubljana mesto

Andrej Pungar{ek (1908 - 2004)

IME IN PRIIMEK DELOVNO MESTO ORGANIZACIJSKA ENOTA

Simon KOSEC priu~eni elektromonter IN@ENIRING, Novo mestoAndrej ANDERLI^ tehnik v operativi IN@ENIRING, Novo mesto

Kadrovanje v marcu 2004V marcu 2004 smo sklenili delovno razmerje za dolo~en ~as z naslednjimi:

V marcu in aprilu 2004 so umrli upokojenci: Anton Telban, IvanKrnjak in Andrej Pungar{ek.

Nevenka Ivan~i~

Dober tok.

32

april 2004

Polhov Gradec (365 m), urbano sredi{~e vPolhograjskem hribovju. Poleg preurejenegra{~ine stoji Neptunov vodnjak iz 17. st.V `upni cerkvi Rojstva Marije Device soMetzingerjeve slikarije (1728-36) in oltardru`ine Facia (1744). Iz ljubljanske smeri je3 km pred Polhovim Gradcem Dvor pri Pol-hovem Gradcu s cerkvijo sv. Petra iz 16. st.,ena najbolj zna~ilnih poznogotskih cerkva vSloveniji. Znamenit je lesen strop dvorane,klesani okvir vrat je podpisan.

Zbrali smo se pri gra{~ini v PolhovemGradcu. Pa ne le enkrat, temve~ dvakrat. Prvi~23., drugi~ 30. marca. Obakrat z istim ciljem -priti na vrh Lovrenca. Datumsko je bil23. marec pomladni dan, dejansko pa jesne`ilo in se vsipalo izpod neba, kot zastavo. Kljub zimskim razmeram je pri{lo nazborno mesto v Polhov Gradec devet vztraj-nih pohodnikov. Zaradi varnosti in slabegavremena je bil pohod prestavljen za enteden. Vendarle pa se je dvema pohodniko-

ma, odlo~enima, da vseeno gresta gor na Pol-hograjsko goro - Lovrenc, pridru`ila {epohodnica. In uresni~ili smo idejo ter se vzimskih razmerah povzpeli na Lovrenc.Zgoraj smo gazili v 25 cm odejo na novozapadlega snega, pa tudi navzdol je bilodo`ivetje hoditi po ~isti, v belo odeti pokraji-

ni. To, da smo pri{li v dolino mokri, nas niniti najmanj motilo, saj smo do`iveli eneganajlep{ih pohodov v zimskih razmerah.

Ob tednu, ko smo se ponovno zbrali v Pol-hovem Gradcu, je bil le {e vrh zasne`en.Narava je v enem tednu popolnoma spreme-nila svojo podobo in se odela v zelenaobla~ila, okra{ena s pisanimi niansami telo-ha, belih zvon~kov in cveto~ega resja. Zbralose nas je kar 37 pohodnikov, `eljnih priti navrh. Med njimi so bili nekateri, ki jih je skr-belo ali bodo zmogli strmino pred seboj.Dogovorili smo se, da bomo hodili po~asi inse prilagodili vsakemu pohodniku posebej,tako da vsi pridemo na vrh. In resni~no.Z dobro voljo in sr~nostjo je vsem pohod-nikom uspelo priti na vrh Lovrenca, gorovisoko 824 m. [e kako se je na vrhu pricerkvici prilegla malica in topel ~aj terpo`irek “ka~je sline” iz nahrbtnika. ^e ne izsvojega pa iz sosedovega. Doma~in, domaizpod gore - velik poznavalec Polhograjskegahribovja, na{ upokojenec Jo`e Marolt, nas jepodu~il, kateri sosednji vrhovi obkro`ajogoro Lovrenc. Za cerkvenim obzidjem stojinov spomenik, na katerem so izklesani citati,med njimi tudi tale: “Da Bog je, spoznamo iznarave, vesti in razodetja. Bog se je ~love{tvurazodel kot povsod navzo~ duh. Bog jeneizrazljiv a neskon~no resni~en. Iz nevidne-ga Boga nastajajo vse vidne in nevidne stvari.Bog je ljubezen in absolutna (neomejena)popolnost. Tisti, ki ve~no je, ne more hkratine biti. Jaz sem, ki sem.” (Mz 3.14)

Pot navzdol je bila dalj{a, vendar la`ja.Ve~ina je izbrala najdalj{o varianto, bili so patudi tak{ni, ki so jo udarili po kraj{ih bli`-njicah. ^asa smo imeli dovolj na razpolago,tako da je vsak lahko prilagodil hojo svojimzmogljivostim. Med pogovorom smo si ogle-dovali slikovito pokrajino, pre~kali smo vasPrapro~e in mimo naselja Bri{e pri{li nazaj najutranje izhodi{~e. Tisti, ki so se pripeljali zavtobusom, so prisedli k voznikom jeklenih

Dru{tvo upokojencev

Pohod na LOVRENC nad PolhovimGradcemPolhograjsko hribovje sestavljajo klasi~ne kamnine in dolomiti, ki se drobijo v delcebelega kamenja, zato so vrhovi ostro za{iljeni in grebenasti, stene pa strme (najvi{jivrh To{~, 1021 m). Na dolomitnih tleh raste zna~ilno rastlinje, spomladanska resa(Erica Carnea), `anjevec ali ram{elj (chamaebuxus alpestris). Ve~ rastlinskih vrst jezavarovanih, med njimi blagajev vol~in (Dahpne blagayana), katerega klasi~nonajdi{~e je pri Polhovem Gradcu, in di{e~i vol~in (Daphne cneorum).

Vsem pohodnikom je uspelo priti na vrh

Zbrali smo se prigra{~ini vPolhovem

Gradcu. Pa ne leenkrat, temve~dvakrat. Prvi~

23., drugi~30. marca.

Obakrat z istimciljem - priti navrh Lovrenca.

Datumsko je bil23. marec

pomladni dan,dejansko pa jesne`ilo in sevsipalo izpodneba, kot za

stavo.

^EM[ENI[KA PLANINA VABI^lane Dru{tva upokojencev vabimo na pohod na ^em{eni{ko plani-no, ki je s 1202 m drugi najvi{ji vrh v Posavskem hribovju - hoje

ca. 2 uri.

Odhod 11. maja 2004 ob 7.00 uri s parkiri{~a Tivoli v Ljubljani.Potrebna je primerna pohodna obutev.

Udele`ba na pohodu na lastno odgovornost

Prijave 6. in 7. maja 2004, vsak dan do 11. ure na tel. {tev. 01 519 80 36, ga. Zvonka Osredkar.

DO ZASEDBE AVTOBUSA

Dru{tvo upokojencevElektro Ljubljana

Dober tok.

33

april 2004 Dru{tvo upokojencev

konji~kov in se skupaj pripeljali do Gostilnein pizzerije Kramar v Gabrje, kjer smo imelikosilo. Popili smo zdravico in nazdravilislavljencem z okroglo obletnico in tudi tistimz malo manj okroglimi obletnicami. Ob zvok-ih harmonike, ki jo je razpotegnil na{ ~lanFran~i{ek Kon~an, pa smo tudi zaplesali.Tako kot vse lepo enkrat mine, je pri{el tudi

~as na{ega odhoda in raz{li smo se veseli inzadovoljni, saj smo pre`iveli dan vpre~udoviti naravi in to s prijatelji. Za`elelismo si sre~no do ponovnega snidenja, ki pabo tako in tako `e ~ez en teden.

Justi KuderDru{tvo upokojencev

Na ~e{nje v GORI[KA BRDA

Na majski izlet se bomo odpeljali v GORI[KA BRDA.

Odhod 25. maja 2004 ob 7.00 uri s parkiri{~a Tivoli vLjubljani.

Prijave 17. in 18. maja 2004,vsak dan do 11.ure

na tel. {tev. 01 519 80 36,ga. Zvonka Osredkar.

DO ZASEDBE AVTOBUSADru{tvo upokojencev

Elektro Ljubljana

Dober tok.

34

april 2004

Muzej je urejen v~asovnem

zaporedju tako,da prikazuje

razvoj tobaka inzgodovino

toba~neindustrije od

prihoda tobakav Evropo

v 16. stoletjudo danes,

s poudarkomrazvoja toba~ne

industrije naSlovenskem,{e posebnov Ljubljani.

Toba~ni muzej je nastal iz razstave, ki sta joleta 1989 postavila Mestni muzej Ljubljana inToba~na Ljubljana z namenom predstaviti inohraniti kulturno dedi{~ino Toba~ne Ljub-ljana, ki je bila do nedavnega pomembenindustrijski obrat na ljubljanskem podro~ju.Muzejska zbirka je prva tovrstna zbirka, ki jebila razgla{ena za kulturni spomenik, leta1992 je dobila @upan~i~evo nagrado, 1993 paValvasorjevo priznanje.

Muzej je urejen v ~asovnem zaporedju tako,da prikazuje razvoj tobaka in zgodovinotoba~ne industrije od prihoda tobaka v Evro-po v 16. stoletju do danes, s poudarkomrazvoja toba~ne industrije na Slovenskem, {eposebno v Ljubljani.

Toba~na tovarna v Ljubljani je bila ustanov-ljena 1871 na pobudo ljubljanske finan~neuprave. Obratovati je za~ela v nekdanjiCukrarni, ki jo je najela Centralna direkcijatoba~nih tovarn z Dunaja. Leta 1872 soproizvodnjo preselili v novo tovarni{koposlopje ob Tr`a{ki cesti. Leta 1893 je bilo vToba~ni zaposlenih skoraj 2500 delavcev - odtega velika ve~ina `ensk (86 %), zato so imelitovarni{ko kuhinjo in otro{ki vrtec. Jeseni1914 so odprli tudi zasilno bolni{nico.

Najve~ji razvoj je Toba~na do`ivela do prvesvetovne vojne. V za~etku so izdelovali ciga-re (znane vir`inke - izdelali so jih 105 mili-jonov letno), nosljanec, `ve~ilni tobak inrezan tobak za pipe.

S spreminjanjem dr`avne ureditve so semenjali tudi lastniki Toba~ne. Po prvi sve-tovni vojni je bila tovarna pod upravoNarodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov, v

~asu Kraljevine SHS je postala del Upravedr`avnega monopola iz Beograda. V tem ~asuje bila druga najve~ja tovarna v dr`avi, takojza toba~no tovarno v Ni{u, bila pa je edina, kije izdelovala vse toba~ne proizvode. Po drugisvetovni vojni je Toba~na delovala pod okril-jem Monopolskega in{pektorata v Ljubljani.Po letu 1946, ko je bil ukinjen dr`avnimonopol, je Toba~na postala podjetje splo{-nega dr`avnega pomena. Proizvodnjo sousmerjali predvsem v izdelavo cigaret in seza~eli leta 1953 modernizirati z nabavo stro-jev za izdelavo in pakiranje cigaret. Leta1957 so za~eli izdelovati prve cigarete s fil-trom (Filter 57) in preusmerijo se izklju~nona proizvodnjo cigaret s filtrom. Tovarna seleta 1991 lastninsko pove`e z nem{kim pod-jetjem Reemtsma iz Hamburga in francoskodr`avno dru`bo Seita, Toba~na je ohranilapribli`no 1/4 dele`. Kako je danes, vemo - s1. majem ukinjajo proizvodnjo. Muzej bo,upajmo, {e ostal.

Po ogledu muzeja smo po najkraj{i poti, sajje mo~no de`evalo, od{li na malico k “[esti-ci”. Po malici smo se napotili v PivovarnoUnion, kjer smo si ogledali Pivovarski muzej,proizvodnjo piva in brezalkoholnih pija~. Zanekatere je bil to prvi ogled, drugi smoutrdili znanje in osve`ili spomin. Ko smokon~ali z ogledom proizvodnje, so naspogostili s prestami, od`ejali pa smo selahko z njihovimi proizvodi. Imeli smoprilo`nost poskusiti njihov najnovej{iizdelek - novo pivo “Union 1864” - odli~no je.Morate ga poizkusiti tudi vi.

Zvonka Osredkar

Dru{tvo upokojencev

Obisk TOBA^NEGA MUZEJA^eprav je bilo v torek vreme tak{no kot se za mesec april spodobi - pa~ aprilsko, smose kljub de`ju zbrali pred kinom Vi~ in od{li ~ez cesto v Toba~no tovarno, kjer nasje `e ~akala gospa Polona, da nas popelje po muzejski zbirki.

Dober tok.

35

april 2004 Dru{tvo upokojencev

OBVESTILOV ~lanku ^etrti zbor Dru{tva upokojencev Elektro Ljubljana,

avtorice Justi Kuder, ki je bil na teh straneh objavljen v prej{nji{tevilki, je mali zeleni tiskarski {krat povzro~il zamenjavo besedi-la v zadnjih odstavkih. Vsem bralcem sporo~amo, da se je leto{nji^etrti zbor upokojencev sre~no in veselo zaklju~il, brez neljubih

pripetljajev s ponovnimi zastrupitvami.

Uredni{tvo

PO “POTI OKOLI LJUBLJANE”

V soboto, 8. maja 2004, se bomo udele`ili 48. pohoda po “Poti okoli Ljubljane”.

Dobimo se ob 8. uri v [i{ki pred Okrep~evalnico Pri cvi~ku obKose{kem bajerju, od koder bomo od{li na 5 km dolg pohod doPre{ernovega trga. Vsak udele`enec bo ob prihodu na cilj prejelpriznanje za udele`bo - zna~ko POHOD 2004. Pri~akujemo ~im

ve~jo udele`bo

Potrebna je primerna pohodna obutev.

Udele`ba na pohodu na lastno odgovornost.

VABLJENI

Dru{tvo upokojencevElektro Ljubljana

Dober tok.

36

april 2004Jubilanti

Jubilanti v marcu

40. ROJSTNI DAN

70. ROJSTNI DAN

Janez [RAJ roj. 5. 3. 1934 RadomljeJanez VIN[EK roj. 27. 3. 1934 Kamnik ~lan DUELAlojzij DEBEVEC roj. 30. 3. 1934 Vrhnika ~lan DUELFranc OVEN roj. 30. 3. 1934 Semi~

Ob jubileju vsem iskreno ~estitamo in `elimo {e vrsto zdravih, sre~nih let.

Jo`ica Kra{ovec

Boris ZDE[AR roj. 11. 3. 1964 Ljubljana

60. ROJSTNI DAN

Zdenka KOLAR roj. 20. 3. 1944 Ljubljana

80. ROJSTNI DAN

Matija MRVAR roj. 17. 3.1924 Trebnje

60. ROJSTNI DAN

Jo`ef KLAN^I[AR roj. 20. 4. 1944 Zagorje ob Savi ~lan DUELElizabeta KREN roj. 30. 4. 1944 Novo mesto ~lan DUEL

70. ROJSTNI DAN

Anton LEK[E roj. 5. 4. 1934 Cerknica ~lan DUELJo`ef DOLENC roj. 7. 4. 1934 Vrhnika ~lan DUEL

80. ROJSTNI DAN

Franc PO^ERVINA roj. 13. 4. 1924 Ljubljana

V aprilu 2004 pa so praznovalisvoj `ivljenjski jubilej na{iupokojenci:

Dober tok.

37

april 2004

Leto je krog. Tu je zima, ki se umakne pom-ladi. Iz pomladi zraste poletje in leto senazadnje dopolni z jesenjo. Krog ~asa senikoli ne prekine. Ta ritem se zrcali celo vdnevu, kajti tudi dan je krog. Najprej se izteme rodi zora, ki potem raste proti poldne-vu, potem pa uga{a naproti ve~eru, dokler seponovno ne vrne no~. Ker `ivimo v ~asu, jetudi `ivljenje vsakega ~loveka krog. Pridemoiz neznanega. Pojavimo se na Zemlji, tu`ivimo, Zemlja nas hrani in nazadnje seponovno vrnemo v neznano. Tudi morja segibljejo v tem ritmu. Plima pride, se obrne inse vrne kot oseka. Plimovanje spominja na~love{ki dih, ki pride, nas napolni ter seumakne in izpuhti iz nas.

Vir: John O’Donohue, Anam cara, zalo`baIskanja, Ljubljana, 2002

Krog ~asa se nikoli ne prekine

Za du{o

V ta svet smo poslani, da bi polno iz`ivelivse, kar se prebudi v nas in vse, kar nampride naproti. @alostno je stati ob smrtnipostelji nekoga, ki je poln ob`alovanja.@alostno ga je sli{ati re~i, kako si `eli, da biimel na voljo {e leto dni `ivljenja, da binaredil stvari, ki si jih je njegovo srce vedno`elelo storiti, vendar je bil prepri~an, da jihne more storiti, dokler se ne upokoji. Sanjesvojega srca je nenehno odlagal na pozneje.Mnogo ljudi ne `ivi `ivljenja, ki si ga `eli.Mnogo stvari, ki nas zadr`ujejo pred tem, dabi usodo vzeli v svoje roke, je zmotnih. To sole podobe v na{ih mislih. V resnici sploh nisoprave ovire. Na{im strahovom ali pri~akovan-jem drugih nikoli ne bi smeli dovoliti, dapostavljajo meje na{i usodi. Imamo le eno`ivljenje in {koda bi ga bilo omejevati s stra-hovi in la`nimi ovirami.

Vir: John O’Donohue, Anam cara, zalo`baIskanja, Ljubljana, 2002

Eden najve~jih grehov je neiz`iveto`ivljenje

MiselLjudje me~ejo kamenje samo na tista drevesa, ki prina{ajo plodove.

Elektro novice - interno glasilo Elektra Ljubljana d.d. Naslov: Slovenska 58, 1516 Ljubljana.Glasilo izhaja enkrat mese~no. Elektro novice prejemajo vsi zaposleni, {tipendisti in upo-kojenci Elektra Ljubljana d.d. brezpla~no. Naklada {tevilke je 1800 izvodov. Glavna in odgo-vorna urednica: mag. Violeta Irgl. Oblikovanje: Peter Oman. Tisk: Tiskarna Oman.Lektoriranje: EURO PREVAJALSKA AGENCIJA.

Med prispelimi pravilnimi re{itvami smo iz`rebali nagrajenko Dragico Vodopivec, ki bo pre-jela prakti~no nagrado. ^estitamo. Prosimo, da geslo re{ene kri`anke, ki jo je sestavil Anton[timec, napi{ete na dopisnico in po{ljete do vklju~no 14. maja na naslov: Elektro Ljubljanad.d., uredni{tvo Elektro novic, slu`ba za odnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana.

Dober tok.

38

april 2004Kri`anka

Drugi in

tretji

vokal

@ensko

ime (pevka

Horvat)

Velik pti~

neletalec

Spodnji

del pros-

tora, pod

Mednarod.

oznaka za

vzhod

Vzklik na

biko-

borbah

Lov{in

Nande

Vrsta

igre na

sre~o

Produkt

vrenja sad-

nega slad-

korja

Tovarna

smu~i v

Begunjah

Znanost o

snoveh

Ukana,

prevara

Roman-

ska

nikalnica

Simbol za

Radon

Zvezda v

ozvezdju

[korpijon

Pravica

ugovora

Enaka

samo-

glasnika

Mo~anvihar

Tur{kigospod

Kraljevina

v Afriki

(prej Svazi)

Rusko

mo{ko

ime

Lastniki

parcel, ki

mejijo

O~i{~ena

bomba`na

vlakna

O~e

(arabsko)

Knji`evnik

Velikan-

ovi~

Nadle`na

`u`elka

Cankar

Ivan

Lesena

ograja

Mesto v

Texasu,

ZDA

Sestavil:TONI

Rusko

`ensko

ime

Arabski

`rebec

Starogr{ki

filozof

Osnovna

{ola

Slovansko

mo{ko

ime

Kemijski

simbol za

Nobelij

Biblijski

samo-

skrunilec

Simbol za

Nikelj

Nordijska

boginja

morja

100 m2

Kraj{i

izraz za

oranje

Ju`ni

sade`

Kazalni

zaimekGovornik

Simbol za

Kalcij

Igralka Derek

Mesto v

[paniji

Ruski vladar

Star Slovan

Citroenov

avto

Povr{inska

mera

Ivo Andri~

Okolje,

okoli{

Mesto

v Indiji

Simbol za

Rubidij

Prislov ~asa

Zidarska

`lica

Vodna `ival

Konec

polotoka

Strah pred

nastopom

Mesto v

Franciji

Reka v

[paniji

Glavni

{tevnik

Irska pevka

Interno glasilo Elektra Ljubljana d.d.

Kapitan letala je po vzletu pozdravil potnike:“Sedaj letimo na vi{ini 9000 m, vreme je ~udovito.....” Nenadoma pa se je sli{al pilotov krik:”Aaaaaaaaaaaaaa!” in v letalu je dveminuti vladala mrtva ti{ina. Kon~no se je kapitan spet javil:“V redu, dragi potniki. Oprostite za prekinitev, toda stevardesa

me je ponesre~i polila z vro~o kavo po hla~ah. Videti bi morali,kak{ne so zdaj moje bele hla~e spredaj!”Pa se je oglasil nekdo od potnikov: “Vi bi morali videti, kak{ne

so moje bele hla~e zadaj!”

Edo: “Sem sli{al, da ti je umrla ta{~a. Kaj pa je imela?” Jo`e:”Eh, skromno hranilno knji`ico, pa ni~ drugega.” Edo: Ne, mislim, kaj ji je manjkalo?” Jo`e: “Aja, solidna penzija in lastno stanovanje.” Edo: “Ma ne, ~lovek, mislim, zakaj je umrla?” Jo`e: “Ah, to... Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli zakosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.” Edo: “O, groza! Stra{no! In kaj ste potem naredili?” Jo`e: “Makarone.”

Voznik je podrl pe{ca. Izstopil je, se sklonil nad na cesti le`e~im pe{cem inzamomljal: “Pa ravno danes se je moralo zgoditi! Danes je to~no trideset let, odkar sem naredil vozni{ki izpit!”

“In kaj naj zdaj?” se je oglasil pe{ec. “Naj praznujem?”

Med poletom se je letalo obrnilo narobe. Ljudje so z glavami navzdol pri~elikri~ati in vre{~ati.“Pomirite se!” je rekla stevardesa. “Pilot si samo daje kapljice v nos!”

Moj o~e je mizar. Kaj dela pa tvoj?”“Vse, kar mu re~e mamica.”

O~e spra{uje Janezka, kako je bilo v {oli in ta mu odgovori: “Rekli so, ~e bi bili vsi tak{ni kot jaz, bi{olo kar zaprli!”

Janezek pride v trgovino s prazno steklenico in re~e: “En liter olja prosim!” Trgovec mu nalije olje vsteklenico in mu pove ceno. Janezek pa pravi: “A tako drago je, toliko pa nimam s sabo. Kar nazaj gazlijte.” Janezek stopi iz trgovine in pogleda steklenico: “Mama je imela prav, dovolj bo za solato!”

Pri uri verouka duhovnik pou~uje u~ence o nastanku ~loveka in omeni Adama in Evo ter opi{e njunozgodbo, nakar se oglasi Janezek in ugovarja: “Meni so pa doma rekli, da je ~lovek nastal iz opice!”Duhovnik pa re~e: “No, Janezek, danes ne bomo re{evali va{ih dru`inskih problemov...”Janezek se vozi okoli gostilne s Kawasakijem in vpije: “Kdo ima tak Kawasaki kot jaaaz?” V drugemkrogu spet vpije: “Kdo ima tak Kawasaki kot jaaaz?” V naslednjih krogih se {e vedno dere: “Kdo imatak Kawasaki kot jaaaz?!” Na koncu gostilni~arju prekipi, vstane in re~e: “Jaz ga imam, pa kaj!?”Janezek obupano: “Kako se to ugaaasneee?”

Mama poka`e Milanu malega bratca.”Mama.... Nima zob!”“Vem, sinko.”“Mama, tudi las nima!”“Vem, vem.”“Mama, ali si prepri~ana, da ti niso dali rabljenega?”

V vsaki {ali je nekaj resniceDober tok.

39

april 2004