Energetska zasnova občine Hrastnik - ss1.spletnik.siss1.spletnik.si/4_4/000/000/46e/b0a/energetski_pregled_osld.pdf · Energetski pregled v občini Log - Dragomer - Osnovna šola

KONČNO POROČILO

NASLOVNIK

Občina Log – Dragomer Dragomer, Na Grivi 5 1358 Log pri Brezovici Slovenija

ŠIFRA DOKUMENTA: POR/09-065

Ljubljana, december 2009

KONČNO POROČILO

Energetski pregled

OŠ Log - Dragomer

ŠIFRA DOKUMENTA: POR/09-065

Energetski pregled v občini Log - Dragomer - Osnovna šola Log - Dragomer – Končno poročilo


Stran: 3/85

1 PROJEKT

Naslov projekta: Energetski pregled v občini Log - Dragomer – OŠ Log – Dragomer

Končno poročilo

Številka pogodbe: POG/09-15

KONČNO POROČILO

Šifra dokumenta: POR/09-065

Izvajalec:

Eco Consulting, d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija Tesovnikova 21a 1000 Ljubljana telefon: 01 565 53 10, faks: 01 565 53 09 e – naslov: [email protected]

Naročnik: Občina Log - Dragomer

Na Grivi 5

1358 Log pri Brezovici

Odgovorni s strani naročnika: g. Mladen Sumina, ţupan

Odgovorni s strani izvajalca: mag. Mojca Golc Goropečnik _______________

Avtorji: Darko Drašler, univ. dipl. inţ. les. – vodja projekta _______________

Sodelovali: Niko Dobrovoljc, dipl.org.menedţ.

Jernej Rugelj, dipl. inţ. str.

Vanja Vrstovšek, univ. dipl. ekon.

Začetek projekta: november 2009

Zaključek projekta: december 2009

© Eco Consulting, d.o.o.

Vloge za razmnoţevanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Eco Consulting d.o.o., Energija, Okolje Ekonomija, Tesovnikova ulica 21a, 1000 Ljubljana oziroma Občina Log – Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici

mailto:[email protected]


Stran: 4/85

2 VSEBINA

1 PROJEKT ............................................................................................................................................................ 3

2 VSEBINA ............................................................................................................................................................. 4

3 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ........................................................................................................ 6

4 SPLOŠNI DEL ................................................................................................................................................... 11

4.1 Namen in cilji energetskega pregleda ....................................................................................................... 11

4.2 Uvod ......................................................................................................................................................... 12

4.2.1 Opis dejavnosti v objektu ..................................................................................................................... 12

4.2.2 Prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo objektov ............................................... 13

4.2.3 Skupna raba energije in stroški za energijo ......................................................................................... 14

4.2.4 Stanje toplotnega ugodja ..................................................................................................................... 16

4.3 Shema upravljanja z objektom .................................................................................................................. 17

4.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom, uporabnikom, najemnikom in upravnikom objekta ............ 17

4.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ................................................................... 17

4.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE ..................................... 17

4.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški .......................................................................................... 18

4.3.5 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleţenih akterjih ..................................................... 18

4.4 Oskrba in raba energije ............................................................................................................................ 18

4.4.1 Cene energetskih virov ........................................................................................................................ 18

4.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije ................................................................................................ 19

4.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov......................................................................................... 19

4.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme ................................................................................ 19

4.5 Pregled naprav za pretvorbo energije ....................................................................................................... 19

4.5.1 Ogrevalni sistem .................................................................................................................................. 19

4.5.2 Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo ............................................................................................. 20

4.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo ...................................................................................................... 20

4.6 Pregled rabe končne energije ................................................................................................................... 21

4.6.1 Priprava toplote za ogrevanje in sanitarno toplo vodo ......................................................................... 21

4.6.2 Električni aparati .................................................................................................................................. 22

4.6.3 Razsvetljava ......................................................................................................................................... 22

4.6.4 Prezračevanje in hlajenje ..................................................................................................................... 23

5 ANALIZA MOŢNOSTI ZNIŢANJA RABE ENERGIJE......................................................................................... 24

5.1 Oskrba z energijo ...................................................................................................................................... 24

5.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije ....................................................................................................... 24

5.2 Analiza energetskih tokov v objektu .......................................................................................................... 24

5.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta ................................................................................................. 24

5.2.2 Transmisijske izgube ........................................................................................................................... 24

5.2.3 Izgube zaradi prezračevanja ................................................................................................................ 24

5.2.4 Toplotni pritoki ...................................................................................................................................... 25

5.2.5 Razsvetljava ......................................................................................................................................... 25

5.2.6 Poraba električne energije v pisarnah .................................................................................................. 26


Stran: 5/85

5.2.7 Sistemi za razdeljevanje tople sanitarne vode ..................................................................................... 27

5.3 Ocena energetsko varčevalnih potencialov .............................................................................................. 28

5.3.1 Ovoj objekta ......................................................................................................................................... 28

5.3.2 Prezračevanje ...................................................................................................................................... 32

5.3.3 Priprava tople vode .............................................................................................................................. 33

5.3.4 Razsvetljava ......................................................................................................................................... 35

5.3.5 Hlajenje ................................................................................................................................................ 35

5.3.6 Sanitarna hladna voda ......................................................................................................................... 35

6 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ....................................................... 37

6.1 Organizacijski ukrepi ................................................................................................................................. 37

6.1.1 Osveščanje, izobraţevanje in informiranje ........................................................................................... 37

6.1.2 Energetsko knjigovodstvo .................................................................................................................... 37

6.2 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov .................................................................................................. 38

6.2.1 Potrebna investicijska sredstva, moţni prihranki energije in čas vračila .............................................. 38

6.2.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje ................................................................. 39

7 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA............................................................................................................... 42

8 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL ................................................................................................................. 43

8.1 SEZNAM GRAFOV ................................................................................................................................... 43

8.2 SEZNAM SLIK .......................................................................................................................................... 44

8.3 SEZNAM TABEL....................................................................................................................................... 45

9 PRILOGE ........................................................................................................................................................... 46


Stran: 6/85

3 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Energetski pregled osnovne šole Log - Dragomer (v nadaljevanj OŠ) je izdelan po metodologiji izvedbe energetskega pregleda, z upoštevanjem navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Podatki za izdelavo energetskega pregleda so bili zbrani na osnovi vprašalnika, ki ga je izpolnilo vodstvo osnovne šole, ter s samim ogledom objekta. Podatki o porabi energentov in stroških za energijo so bili zbrani na osnovi računov. Informacije o stanju objekta pa so bili zbrani na osnovi projektov in ogleda objekta.

Osnovna šola Log - Dragomer svojo vzgojno varstveno dejavnost in izobraţevalno dejavnost opravlja na naslovu Na Grivi 5, Log pri Brezovici. V objektu se opravlja varstvena, izobraţevalna in športna dejavnost. V osnovni šoli je 58 zaposlenih. V letu 2008 je osnovno šolo obiskovalo 396 učencev, v latu 2009 pa 400. Od leta 2006, ko je šolo obiskovalo 381 učencev, se število otrok stalno zvišuje.

Lastnik javnega objekta, v katerem se opravlja izobraţevalna in športna dejavnost je občina Log - Dragomelj. Objekt v celoti upravlja uprava osnovne šole.

Pregled toplotnih izgub objekta v katerem se nahaja OŠ Log Dragomer je bil opravljen tudi s termovizijsko kamero. Zunanja temperatura zraka je bila v času termovizijskega snemanja -5°C. Zunanja temperatura oziroma temperaturna razlika med notranjo in zunanjo temperaturo je bila zelo primerna za termovizijski pregled objekta, saj so se na nekaterih mestih objekta pokazale nekatere pomanjkljivosti na toplotni izolaciji objekta. Na termovizijskih slikah je včasih teţko prepoznati določen element objekta. Zaradi boljše prepoznavnosti elementa objekta, je posnetek narejen tudi z digitalnim fotoaparatom.

Slika 1: Toplotne izgube na ovoju telovadnice

Sliki prikazujeta toplotne izgube na ovoju telovadnice. Steklen del je narejen iz kopelita, ki je nekoliko boljši prevodnik toplote od ostale zasteklitve na objektu, kar pomeni več izgub toplotne energije. Temperatura na površini »Kopelita« je bila v času snemanja -0,6°C, medtem je bila temperatura na fasadi nad »Kopelitom« 2,5°C.

Osnovna šola Log - Dragomer ima pribliţno neto uporabno površino 5.200 m2, ki se uporablja za varstvo otrok, osnovnošolsko izobraţevanje ter rekreacijo v telovadnici. V šoli deluje tudi kuhinja, ki pripravlja hrano za otroke. Za ogrevanje, katero po projektnih podatkih traja 265 dni, v povprečju porabijo 50.642 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, kar znaša 97,20 kWh/m2 na uporabno površino.


Stran: 7/85

Skupna specifična raba objekta, z upoštevanjem porabe električne energije glede na uporabno površino, znaša 115,43 kWh/m2.

Glede na izračun gradbene fizike objekta, znašajo celotne ocenjene letne izgube 596.745 kWh. Letna povprečna potrebna toplota za ogrevanje znaša 372.550 kWh na leto.

Med najpomembnejše ukrepe spada toplotna sanacija telovadnice (izolacija strehe, zamenjava »Kopelita« z dvoslojnimi energetsko učinkovitimi okni in izolacija sten), saj bi s tem prihranili več kot 18% vseh toplotnih izgub, zamenjava energetsko potratnih svetlobnih kupol v strehi, z energetsko učinkovitimi strešnimi okni, sanacija neizolirane strehe nad starim delom šole in seveda zamenjava energenta in kotla ter kotlovske instalacije. Kotel je star več kot 22 let in predimenzioniran. Celovite sanacije se je potrebno lotiti preudarno z doslednim načrtovanjem nadaljnjih korakov.


Stran: 8/85

Slika 2: Kotel na ELKO, obtočne črpalke in razvod

Na spodnjem grafu je prikazana količina energije, ki jo objekt potrebuje za svoje delovanje. Graf prikazuje porabo energije za ogrevanje in električno energijo za zadnjih 5 let. Poraba ekstra lahkega kurilnega olja niha zaradi tega, ker so podatki pridobljeni iz dejanskih polnjenj in ne upošteva zalog kurilnega olja v rezervoarju.

Graf 1: Raba energije po letih v osnovni šoli Log - Dragomer

Vir:Izpolnjen vprašalnik


Stran: 9/85

Na osnovi celovite analize rabe energije in stanja objektov, so bili predlagani ukrepi na naslednjih glavnih področjih, razdeljeni v podskupine, ki upoštevajo vloţena sredstva in čas:

Ukrepi, z minimalnim vloţkom in takojšnim učinkom:

osveščanje zaposlenih s ciljem zmanjševanja porabe električne energije in toplote za ogrevanje,

investicije v zmanjševanje porabe električne energije (ozaveščanje, senzorji),

investicije v zmanjševanje porabe sanitarne hladne vode (senzorji).

Ukrepi z večjim vloţkom in večjimi prihranki energije:

investicije v zmanjševanje toplotnih izgub (toplotna sanacija, prezračevanje z rekuperacijo toplote),

investicije v izboljšanje učinkovitosti ogrevalnega sistema (zamenjava energenta)

Tabela 1: Ukrepi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

Organizacijski

Moţni letni prihranki

Investicija Vračilni

rok Prioriteta

Št. Opis ukrepa MWh € € (let) -

1 Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje

0,38 36,48 0,00 - 1

2 Zmanjšanje porabe električne pri ostalih električni napravah - osveščanje

0,51 49,07 0,00 - 1

Investicijski ukrepi

1 Vgradnja senzorjev za vzklop - izklop luči - sanitarije 1,45 139,43 188,00 1,35 3

2 Vgradnja termostatskih ventilov - regulacija temperatura 20,26 1.139,57 11.191,10 9,82 1

3 Vgradnja prezračevalnih naprav s povratkom toplote 121,54 6.837,40 104.340,00 15,26 1

4 Sanacija strehe nad starim delom 111,15 6.457,82 171.000,00 26,48 1

5 Sanacija svetlobnih kupol 12,31 715,33 11.376,00 15,90 1

6 Zamenjava kotla za pripravo toplote za ogrevanje - peleti 55,71 7.333,21 90.000,00 12,27 1

7 Izolacija strehe telovadnice 25,65 1.490,27 68.400,00 45,90 1

8 Izolacija zunanjih sten telovadnice 11,31 657,29 20.112,00 30,60 2

9 Zamenjava kopelita na telovadnici 25,31 1.470,66 35.550,00 24,17 2

10 Optimizacija porabe sanitarne hladne vode - 0,12 771,48 - 3

V primeru, da bi posamično realizirali vse ukrepe, bi lahko na leto prihranili 284 MWh, kar glede na energente in vodo predstavlja dobrih 19.300,00 € letnega prihranka pri energiji. Pri tem je potrebno poudariti, da so prihranki pri realizaciji ukrepov izračunani za vsak ukrep posebej. V kolikor bi postopno realizirali ukrepe, bi bil skupni prihranek v megavatnih urah in prihranki v evrih nekoliko manjši. Poudariti je tudi potrebno, da so nekateri ukrepi cenovno ovrednoteni samo v materialu in da izolacija strehe ne predstavlja celotne zamenjave, ampak le dodatno toplotno izolacijo in delo vgradnje izolacije ter da so vzete trenutne cene na trgu, ki pa se lahko s časom spreminjajo.

V primeru celovite sanacije objekta, je potrebno za zunanje dele stavbe in ogrevalne naprave zadostiti zahtevam Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur.l.:93/2008), kjer mora biti stavba na fasadi izolirana toliko, da doseţe skupno toplotno prehodnost pod 0,28 W/m2K, streha pa mora vsebovati vsaj 25 cm izolacije, da


Stran: 10/85

še zadosti zahtevam o toplotni prehodnosti konstrukcije (pod 0,20 W/m2K), oziroma se za javne stavbe zahteva 10% boljše koeficiente.

Z realizacijo vseh zgoraj omenjenih ukrepov bi zmanjšali tudi emisije, kot prikazuje Graf 2.

Graf 2: Emisije v primeru realizaciji vseh ukrepov


Z realizacijo ukrepov v tabeli bi zmanjšali tudi obremenitve okolja, predvsem emisije plina CO2, ki bi se zmanjšale iz sedanjih 179 ton na 43 tone CO2 letno.


Stran: 11/85

4 SPLOŠNI DEL

4.1 NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Energija je bistveni dejavnik človekovega okolja, od katere je odvisen naš ţivljenjski in kulturni standard ter na koncu seveda tudi gospodarski razvoj. Čeprav se vsi zavedamo, da brez energije, tako kot brez vode, zraka in hrane, ni ţivljenja in ne gospodarstva, dopuščamo, da energijo nesmotrno izkoriščamo. Vsak posameznik naj bi na svojem področju naredili čim več v smeri učinkovitejše rabe energije in trajnostnega razvoja na področju energije.

Primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije kaţejo na to, da se jih podjetja in javne ustanove lotevajo delno ter nepovezano z ostalimi moţnimi ukrepi, brez celovite analize oskrbe in rabe energije. Tak način pristopa lahko privede do tehnično in ekonomsko neustreznih rešitev. Pred začetkom izvajanja ukrepov na področju učinkovite rabe energije v podjetju ali javni ustanovi mora biti izvedena študija energetski pregled objekta. Energetski pregled je tudi eno od pomembnih orodij za obvladovanje stroškov energije v javnih objektih. Celovit energetski pregled objekta zajema:

o analizo rabe energije po posameznih energentih, o pregled stanja objekta in glavnih uporabnikov energije, o analizo organiziranosti upravljanja z energijo, o uporaba objekta, toplotno ugodje, predvideni načrti za investiranje v ukrepe

učinkovite rabe energije ter pristojnosti in motiviranost ključnih sodelujočih o odločanju o njihovi izvedbi,

o analizo energetskih tokov v objektu, o pregled moţnih ukrepov učinkovite rabe energije, o oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov učinkovite rabe energije, o predlog ukrepov učinkovite rabe energije za pregledani objekt, o oceno energetske učinkovitosti predlaganih ukrepov, o izdelavo tabele predlaganih ukrepov, razporejenih glede na njihovo energetsko

učinkovitost, o izdelavo končnega poročila, o izdelavo povzetka za poslovno odločanje in o predstavitev energetskega pregleda naročniku in uporabniku.

Osnovni cilji energetskega pregleda pa so:

o pregled vseh stroškov energije, o moţni potenciali prihrankov energije, o manjši vplivi na okolje, o spisek investicij, o celovit pristop ukrepov na področju učinkovite rabe energije in o osveščanje zaposlenih o učinkoviti rabi energije.

Energetski pregled je izdelan po metodologiji izvedbe energetskega pregleda, z upoštevanjem navodil iz Priročnika za izvajalce energetskih pregledov. Podatki za izdelavo energetskega pregleda so bili zbrani na osnovi vprašalnika, ki ga je izpolnilo vodstvo osnovne šole, ter s samim ogledom objekta osnovne šole. Podatki o porabi energentov in stroških za energijo so bili zbrani na osnovi računov. Podatki o stanju objekta pa so bili zbrani na osnovi projektov in ogleda objekta.


Stran: 12/85

4.2 UVOD

4.2.1 Opis dejavnosti v objektu

Osnovna šola Log - Dragomer svojo vzgojno varstveno in izobraţevalno dejavnost opravlja na naslovu Na Grivi 5, Log pri Brezovici. V objektu se opravlja varstvena, izobraţevalna in športna dejavnost.

Slika 3: Osnovna šola Log - Dragomer

Vir: Neposreden ogled in atlas okolja ARSO

V osnovni šoli Log - Dragomer je 58 zaposlenih in 400 učencev.


Stran: 13/85

Graf 3: Gibanje števila učencev in zaposlenih po letih


V letu 2009 je osnovno šolo obiskovalo 400 učencev sicer pa število stalno narašča. Od leta 2006 je narastlo za 4,75%.

4.2.2 Prostorska razporeditev objektov z označeno namembnostjo objektov

Šolski objekt je bil zgrajen leta 1981 in obnovljen v letih 2003 ter 2005 in ima na starem delu dve etaţi. V sklopu šole je tudi športna dvorana, ki je slabo ter neustrezno toplotno izolirana. Stene so betonska konstrukcija zapolnjena z zidaki in porobetonskimi bloki, steklene površine pa so »kopelitne«, na strehi so na hladni strani dodane pločevinaste strešne plošče z minimalno termo izolacijo. Skupna ogrevana površina je 5.200 m2. Glede na število vseh prostorov prevladujejo učilnice, hodniki, telovadnica, skupni prostori in večnamenski prostori.

Razporeditev posameznih prostorov z njihovimi površinami je podano v prilogi 1. Deleţ posameznih prostorov glede na površino posameznega prostora pa prikazuje spodnji graf.


Stran: 14/85

Graf 4: Deleţ posameznih prostorov glede na njihovo površino


4.2.3 Skupna raba energije in stroški za energijo

Za ogrevanje šolskega objekta in športne dvorane se uporablja ekstra lahko kurilno olje. Majhna nihanja porabe ekstra lahkega kurilnega olja skozi leta je posledica načina zbiranja podatkov o porabi energentov. Povprečna primarna energija iz ekstra lahkega kurilnega olja za zadnjih pet let znaša 506 MWh, povprečna raba električne energije pa 95 MWh. Tako skupna povprečna raba energije znaša 601 MWh na leto.

Graf 5: Gibanje rabe energije po letih v osnovni šoli Log - Dragomer


Poraba ekstra lahkega kurilnega olja je skozi leta izredno nihala, kar je predvsem rezultat različnih povprečnih letnih zunanjih temperatur ter zalog kurilnega olja v rezervoarju, ker so podatki o porabi kurilnega olja pridobljeni na podlagi naročil in ne dejanske porabe po števcu, kar se pozna pri ostankih kurilnega olja v samem rezervoarju in s tem manjša dotočena količina.


Stran: 15/85

Graf 6 prikazuje nihanje porabe energentov glede na predhodno leto. V letu 2006 se je poraba kurilnega olja povečala za 5,54 % glede na leto 2005. Leto kasneje pa se je poraba kurilnega olja zmanjšala za 24,71 % glede na predhodno leto. V letu 2007 pa je poraba zopet narasla za 3,86 %. Do tako velikih sprememb prihaja zaradi način vodenja porabe, saj se le ta ne meri z ustreznim merilnikom porabe. Poraba se spremlja glede na nakup, kar pa ne prikazuje realnega stanja.

Tudi poraba električne energije se je skozi leta spreminjala. Na primer v letu 2006 je bila raba električne energije večja glede na leto 2005, za 17,13 %. Naslednje leto je bila raba malenkost niţja, za 0,38%. Leto kasneje se je raba električne energije povečala za 4,01 %, glede na leto 2006, medtem ko je porast porabe v letu 2008 za 0,02% višja kot predhodno leto, kar je zanemarljivo.

Graf 6: Spreminjanje porabe energentov glede na predhodno leto


Učinkovitost rabe energije za ogrevanje se najpogosteje spremlja s kazalnikom rabe energije za ogrevanje na ogrevano površino. Glede na precejšnje medletno nihanje rabe energije za ogrevanje smo izračunati povprečno specifično rabo energije za ogrevanje za celotno opazovano obdobje. Povprečna specifična raba energije za obdobje od leta 2005 do 2009, pri upoštevanju površine 5.200 m2, je bila 97,20 kWh/m2. Specifična raba energije za ogrevanje samo v letu 2009 pa je znašala 95,39 kWh/m2.

Kazalec učinkovite rabe energije v šoli je lahko, tudi raba energije na učenca. V letu 2008 je šolo obiskovalo 124 učencev. Skupna raba energije za delovanje osnovne šole pa je v tem letu znašala 185 MWh. V spodnji tabeli je prikazana raba energije na učenca po posameznih letih. Največja skupna raba energije na učenca je bila leta 2005 in sicer 2,19 MWh.


Stran: 16/85

Tabela 2: Raba energije na učenca

MWh/učenca 2006 2007 2008 2009

Ekstra lahko kurilno olje 1,33 0,99 1,01 1,09

Električna energije 0,22 0,22 0,22 0,22

Skupaj 1,55 1,20 1,23 1,30

Tabela 3: Raba energije na površino

MWh/m2 2005 2006 2007 2008 2009

Ekstra lahko kurilno olje 106,28 112,17 84,45 87,72 95,39

Električna energije 15,81 18,52 18,45 19,19 19,19

Skupaj 122,09 130,68 102,90 106,91 114,59

Letni stroški energije so v letu 2009 znašali 35.127,19 €. Od tega je bilo za ogrevanje namenjeno 27.959,00 € in za električno energijo nekaj manj kot 7.200 €.

Tabela 4: Skupni letni stroški za energijo v osnovni šoli Log – Dragomer

Cena energent [€] 2005 2006 2007 2008 2009

Ekstra lahko kurilno olje 30.731 35.816 27.099 35.786 27.959

Električna energije 5.014 4.126 4.427 5.523 7.168

Skupaj 35.746 39.942 31.526 41.310 35.127

Glede na število učencev v letu 2009 je strošek energije na učenca znašal 76,70€.

4.2.4 Stanje toplotnega ugodja

Temperatura se po posameznih prostorih v času ogrevanja in v delovnem času giblje med 18 in 21°C, medtem ko je temperatura izven delovnega časa nastavljena na 15 do 17°C. Nizka temperatura izven delovnega časa pomeni, da je potrebna večja moč kotla, da se v začetku delovnega tedna dobi primerna delovna temperatura. Telovadnica ima niţjo temperaturo in sicer 18°C v času obratovanju in 15°C izven časa obratovanja. V hladnih dneh tudi to temperaturo teţko doseţejo zaradi slabe izolacije.

Tabela 5: Temperatura po posameznih prostorih v osnovni šoli Log - Dragomer v ogrevalni sezoni

V času prisotnosti (°C) Izven časa prisotnosti (°C)

Učilnice 21 17

Pisarne – kabineti 21 17

Telovadnica 18 15

Hodniki 21 17

Sanitarije 21 17


Stran: 17/85

4.3 SHEMA UPRAVLJANJA Z OBJEKTOM

4.3.1 Razmerja med naročnikom EP, lastnikom, uporabnikom, najemnikom in upravnikom objekta

Lastnik javnega objekta, v katerem se opravlja varstvo otrok, šolska ter športna dejavnost, je občina Log - Dragomer. Objekt v celoti upravlja uprava osnovne šole.

4.3.2 Shema denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Postopek naročanja in izvedba storitev na področju vzdrţevanja je prikazan na spodnji sliki.

Slika 4: Shema naročanja in izvedbe storitve na področju vzdrţevanja v osnovni šoli Log – Dragomer

Občinski svet Letni plan stroškov

Uprava občine Nabavna sluţba

Ravnateljica OŠ Javna naročila

Zahteva po potrebi

od zaposlenih

Ponudbe

izvajalcev

Izbran izvajalec Opravljena storitev

Vzdrţevalec

Kontrola in izvedba

Potrditev uspešne izvedbe

Račun

Plačilo

Račun/Denar

V okviru letnih stroškov, ki jih občina vsakoletno dodeli osnovni šoli, osnovna šola na osnovi javnih razpisov izvede realizacijo projekta. Po izvedbi izvajalec pošlje račun najprej na osnovno šolo, ki ga pregleda in potrdi ravnateljica šole, nato pa gre v kontrolo račun še na občino. Po potrditvi računa na občini, osnovna šola dobi denarna sredstva, s katerimi poplača izvajalca del.

4.3.3 Shema denarnih tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE

Postopek in sprejemanje odločitev pri pridobivanju finančnih sredstev za investicije v URE in procesa odločanja na področju investiranja v URE v OŠ Log - Dragomer je prikazan na spodnji sliki.


Stran: 18/85

Slika 5: Shema procesa odločanja pri investiranju v URE

Ravnateljica

osnovne šole

Potencijalni

izvajalci

storitve

Občinski svet

Občine

Proračun za

naslednje leto

Ravnateljica

osnovne šoleNaročila

Predlog investicije v URE

NE

Realizacije investicije

DA

4.3.4 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Tehnični in količinski nadzor nad porabo energentov izvaja hišnik, o čemer poroča tajništvu in ravnateljici. Tekoči finančni nadzor nad stroški in porabo energentov izvaja računovodja in ravnateljica.

4.3.5 Motivacija in raven promoviranja URE pri vseh udeleţenih akterjih

OŠ je vključena v projekt EKO šolo in ţe preko tega projekta poteka nenehno motiviranje in osveščanje vseh učencev in zaposlenih. Tako si vsi prizadevajo za čim racionalnejšo rabo energije.

4.4 OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.4.1 Cene energetskih virov

V nadaljevanju so prikazane posamezne cene energentov. Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ima osnovna šola sklenjeno pogodbo s podjetjem PETROL.

Osnovna šola Log - Dragomer ima sklenjeno pogodbo za dobavo električne energije z dobaviteljem električne energije Elektro Ljubljana d.d., do lanskega leta pa ji je električno energijo dobavljalo podjetje Gen-I d.o.o. Tabela 6 prikazuje cena energenta po letih, pri tem je potrebno opozoriti, da so cene električne energije izračunane iz računov. V te ceni je vključena omreţnina, priključna moč in porabljena energija.

Tabela 6: Povprečne letne cene energentov v osnovni šoli

Cena (€/enota) 2005 2006 2007 2008 2009

Kurilno olje (l) 0,555 0,613 0,616 0,783 0,563

Električna energija (kWh) VT - - - 0,11097 0,07394

Električna energija (kWh) NT - - - 0,06389 0,04206


Stran: 19/85

4.4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije

Glavni vir energije v osnovni šoli Log - Dragomer sta ekstra lahko kurilno olje in električna energija.

Graf 7: Gibanje porabe energentov po letih v osnovni šoli Log - Dragomer


Iz grafa je razvidno, da se skozi leta poraba električne energije malenkostno povečuje.

4.4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Ustrezno zanesljivost oskrbe z energentoma za osnovno šolo zagotavljata letni pogodbi z dobaviteljema energentov. Za dobavo ekstra lahkega kurilnega olja ima osnovno šola letno pogodbo s podjetjem Petrol. S podjetjem Elektro Ljubljana pa ima osnovna šola sklenjeno letno pogodbo za dobavo električne energije.

4.4.4 Zanesljivost oskrbe glede na dotrajanost opreme

Zanesljivost oskrbe s toploto v osnovni šoli je zagotovljena z dvema kotloma na ekstra lahko kurilno olje. Kotla sta bila izdelana v letu 1980, njuna nazivna moč pa je po 380 kW. Kotla se redno vzdrţujeta, tako da zagotavlja potrebe po toploti v ogrevalni sezoni.

Z zanesljivostjo oskrbe zaradi dotrajanosti opreme pri električni energiji nimajo teţav.

4.5 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

4.5.1 Ogrevalni sistem

Osnovni podatki o kotlovnici so naslednji:

Moč kotla ali toplotne postaje (kW): 2 x 380 kW

Tip in proizvajalec kotla: TVT Boris Kidrič (1980)

Izolacija elementov v kurilnici (ventili, itd.): izolirani


Stran: 20/85

Slika 6: Kotla in razvodne veje z črpalkami

Vir: Ogled objekta

Izolacija kotla je za trenutne predpise o toplotni zaščiti nezadovoljiva. Kotlovska instalacija je izolirana. Za regulacijo temperature v prostorih se ne uporablja centralna regulacija z zunanjimi tipali, temveč se ogrevanje regulira ročno, kar predstavlja problem predvsem po obdobjih, ko ogrevanje ni potrebno (vikendi, prazniki). Sistem ogrevanja ni razdeljen na podveje veji, kar na razgibanost objekta ni dovolj.

4.5.2 Sistem za oskrbo s toplo sanitarno vodo

V osnovni šoli sanitarno toplo vodo pripravljajo lokalno z enim električnim bojlerjem. Na ta način pripravljajo toplo vodo celo leto. Ker sanitarne tople vode ne pripravljajo centralno z ogrevalnim sistemom imajo kotel vklopljen le dobrih 7 mesecev na leto. Teţav z oskrbo s toplo sanitarno vodo nimajo.

4.5.3 Sistem za oskrbo s sanitarno vodo

S sistemom za oskrbo s sanitarno vodo v osnovni šoli Log - Dragomer nimajo večjih teţav. V letu 2009 so v osnovni šoli porabili 2.173 m3 sanitarne vode. Letna povprečna poraba sanitarne vode v obdobju od leta 2005 do 2009 je bila 2153 m3.


Stran: 21/85

Graf 8: Poraba sanitarne vode v osnovni šoli Log - Dragomer


Letna povprečna poraba sanitarne vode na učenca v obdobju od leta 2006 do 2009 je 5,5 m3. Letna poraba sanitarne vode v letu 2009 na učenca je bila 5,52 m3. Iz grafa je razvidno, da se je poraba vode v zadnjem letu zvišala.

4.6 PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

4.6.1 Priprava toplote za ogrevanje in sanitarno toplo vodo

Graf 9 prikazuje trend rabe končne energije za ogrevanje. Premica, ki je prikazana v grafu z enačbo pa nam prikazuje, da se trend porabe energenta za pripravo toplote po letu 2007 zmanjša, po letu 2008 pa ponovno malenkostno narašča. Generalni trend izkazuje rahlo rast skozi vsa leta.

Graf 9: Trend rabe energije za ogrevanje v osnovni šoli Log – Dragomer



Stran: 22/85

4.6.2 Električni aparati

V osnovni šoli Log - Dragomer je priključna moč vseh električnih naprav brez razsvetljave 17,4 kW.

Tabela 7: Električne naprave na osnovni šoli

Ogrevalna sezona Izven ogrevalne sezone

Naziv električne naprave Moč v

kW Število

Št. ur uporabe na dan

Št. dni uporabe Št. ur uporabe

na dan Št. dni uporabe

Hladilnik 0,5 3 3 210 3 155

Električni bojler 2 1 3 180 3 80

Računalniki 0,15 60 7 180 7 80

Hladilna skrinja 0,5 3 3 210 3 155

Na osnovi priključne moči in ocenjenega časa delovanja posameznih električnih naprav je letna poraba električne energije nekaj več kot 21,22 MWh.

4.6.3 Razsvetljava

Neposredne meritve porabe električne energije samo za razsvetljavo v osnovni šoli Log - Dragomer nismo izvedli. Poleg tega je tudi teţko oceniti rabo končne energije samo za razsvetljavo.

Slika 7: Varčna svetila in fluorescentna svetila

Vir: Ogled objekta

Varčne ţarnice so nameščene na hodniku in v sanitarijah. V razredih je razsvetljava izvedena z fluorescentnimi svetili.

Starejša fluorescentna svetila so nameščena v telovadnici in nekaterih razredih v starem delu šole.


Stran: 23/85

Graf 10: Deleţ posameznih svetil

Za razsvetljavo v osnovni šoli Log - Dragomer uporabljajo predvsem fluorescentna svetila. V objektu ni nameščenega nobenega senzorja za vklop/izklop razsvetljave.

4.6.4 Prezračevanje in hlajenje

Prezračevanje v objektu je naravno, kar pomeni, da se prostori prezračujejo z odpiranjem oken in vrat. V celotnem objektu je nameščenih 9 klimatskih naprav za potrebe hlajenja v poletnih mesecih.


Stran: 24/85

5 ANALIZA MOŢNOSTI ZNIŢANJA RABE ENERGIJE

5.1 OSKRBA Z ENERGIJO

5.1.1 Revizija pogodb o dobavi energije

Električna energija

Osnovna šola Log - Dragomer ima za dobavo in dostop do distribucijskega omreţja električne energije sklenjeno pogodbo z podjetjem Elektro Ljubljana za obdobje enega leta. Le ta se obnavlja letno. V pogodbi je določena letna cena za ET (enotna tarifa). Glede na to da se glavna dejavnost v objektu odvija v dopoldanskem času, ko se obračunava visoka tarifa, je za šolo eno tarifni sistem najugodnejši. Na ta način osnovna šola največ prihrani.

Glede na to, da je pričakovati, da se bo cena električne energije v naslednjih leti precej povečala je pogodba, ki jo je osnovna šola sklenila, delno ugodna, ker si glede na ceno električne energije in povprečno porabo električne energije, lahko predpostavi letne oziroma mesečne stroške električne energije.

5.2 ANALIZA ENERGETSKIH TOKOV V OBJEKTU

5.2.1 Potrebna toplota za ogrevanje objekta

V sklopu projekta je bil opravljen tudi osnovni izračun gradbene fizike objektov v okviru osnovne šole. Priloga prikazuje celotne izračune gradbene fizike.

Specifična letna potrebna toplota za ogrevanje po izračunih znaša 28,13 kWh/m3/leto. Maksimalna dovoljena specifična letna poraba toplote za ogrevanje za ta objekt pa je 20,96 kWh/m3/leto, kar pomeni, da objekt ne ustreza zahtevam iz Pravilnika o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah.

5.2.2 Transmisijske izgube

Toplotna prehodnost neprozornih elementov se giblje med 0,43 W/m2K in 0,91 W/m2K. Toplotna prehodnost prozornih elementov pa je med 1,16 W/m2K in 2,49 W/m2K. Koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub objekta je 0,65 W/m2K. Pravilnik o toplotni zaščiti pa določa, da je lahko koeficient specifičnih skupnih transmisijskih toplotnih izgub za objekt te vrste 0,59 W/m2K, kar pomeni, da so transmisijske izgube zunaj meja Pravilnika o toplotni zaščiti objekta.

5.2.3 Izgube zaradi prezračevanja

Ocenjen koeficient prezračevalnih toplotnih izgub je 2.400 W/K.

Za objekta velja: če bi bilo urejeno centralno ali lokalno prisilno prezračevanje s povratkom toplote (rekuperacija toplote), bi lahko odpadni topel zrak uporabljali za segrevanje hladnega zunanjega zraka. Sedaj se prezračuje tako, da se v večini primerov odpirajo okna in na ta način se izgubi precej toplote (pribliţno 40% ali 19.000 kWh kar je ekvivalent 1.900 litrom ELKO).


Stran: 25/85

5.2.4 Toplotni pritoki

Skupni toplotni pritoki (pribitki) so 197.800 kWh na leto.

5.2.5 Razsvetljava

Osvetljenost učilnic in ostalih delovnih površin je eden od osnovnih pogojev za varno in kvalitetno delo. V večini prostorov osnovne šole je vgrajena fluorescentna razsvetljava z dušilko in štarterjem. Za fluorescentno, kakor tudi ostalo razsvetljavo, je značilen opazen tehnološki razvoj na področju energetske učinkovitosti, predvsem zaradi:

uvajanja sodobnih svetlobnih virov (zmanjšanje premera cevi, povečanje energetske učinkovitosti),

izboljšane optike svetilk, zmanjšanja izgub pred stikalnih naprav in avtomatskega krmiljenja.

Pri optimizaciji porabe električne energije za razsvetljavo je potrebno upoštevati zahteve varnosti pri delu, kakor tudi večjo potrebo po svetlobi pri mlajših ljudeh in ljudeh z višjo starostjo. Kvaliteto osvetlitve delovnega prostora določa standard glede:

nivoja osvetlitve, porazdelitve svetlosti, omejitev bleščanja, smeri upada svetlobe, barve svetlobe in barvnega videza ter dnevne svetlobe.

Tabela 8: Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk

W lm/W

navadne ţarnice do 18

halogenske ţarnice do 30

fluorescenčne sijalke do 100

T 12 (38 mm) 20 - 140 45 - 100

T 8 (26 mm) 10 - 58 77 - 100

T 5 (16 mm) 14 - 80 80 - 100

metalhalogenidne sijalke do 60

visokotlačne ţivosrebrne sijalke do 150

nizkotlačne natrijeve sijalke do 200

Tabela 9: Priporočljiva osvetljenost v različnih prostorih po DIN 5035

Prostor Lux

Hodniki, transportne poti 100

Stopnišča 200

Sanitarije 100

Pisarniški prostori 300

Zborovski prostori 200

Predšolski prostori 300

Učilnica: Fizika, kemija, biologija 500

Učilnica: Gospodinjstvo 500

Učilnica: Tehnika, tehnično risanje 500

Učilnica: Risanje, slikanje 500

Knjiţnice, čitalnice 200


Stran: 26/85

Prostor Lux

Telovadnica 200

Vir. DIN 5035

Teţave z razsvetljavo je potrebno odpravljati postopoma. Enostavnim ukrepom naj sledijo finančno in organizacijsko manj zahtevna dela ter šele nato večje rekonstrukcije. Pri investiranju v predelavo centralne razsvetljave ter uvajanju lokalne razsvetljave je pomembno, da se: določi potrebne nivoje osvetljenosti glede na namen prostora, poveča deleţ lokalne razsvetljave ter zmanjša deleţ centralne razsvetljave in nudi moţnost stopenjskega vključevanja centralne razsvetljave v odvisnosti od

zunanje osvetljenosti (samodejno oziroma ročno).

Kot prvi ukrep, ki investicijsko ni preveč zahteven, bi bila zamenjava obstoječih ţarnic z ekvivalentnimi varčnimi sijalkami. Predvsem na hodnikih in v sanitarijah kjer so trenutno nameščene še navadne ţarnice.

Tabela 10: Razmerja pri električni moči med navadnimi ţarnicami in varčnimi sijalkami

ţarnica sijalka

40 W 7 W

60 W 11 W

75 W 15 W

100 W 20 W

120 W 23 W

Tabela 11: Prihranek pri razsvetljavi med varčnimi sijalkami in navadni ţarnicami

Vrsta/€ Moč (W)/čas (ur) 2 4 8 12 24

Sijalka 11 0,41 0,81 1,63 2,44 4,88

Ţarnica 60 2,22 4,44 8,87 13,31 26,62

Prihranek (€) 1,81 3,62 7,25 10,87 21,74

Sijalka 20 0,74 1,48 2,96 4,44 8,87

Ţarnica 100 3,70 7,39 14,79 22,18 44,36

Prihranek (€) 2,96 5,92 11,83 17,75 35,49

Pri izračunu je upoštevana cena ET za leto 2008 in znaša 0,07394 €/kWh. V € izraţen prihranek je za eno ţarnico za eno leto oziroma 250 delovnih dni.

Z zamenjavo svetil bi lahko v prostorih, kjer je potrebna osvetljenost velika in je potrebna dalj časa, kar precej prihranili.

5.2.6 Poraba električne energije v pisarnah

Pisarniška oprema je drugi največji porabnik električne energije v pisarnah, takoj za razsvetljavo. Poraba električne energije za delovanje osebnih računalnikov, fotokopirnih strojev, tiskalnikov in ostale pisarniške opreme je ponavadi ocenjena na več kot 20%


Stran: 27/85

porabljene električne energije v pisarnah. V nekaterih primerih pa dosega tudi do 70% porabljene električne energije v pisarnah. Električno energijo, ki jo porabijo navedene naprave, pa lahko z uporabo energetsko varčnih pripomočkov zniţamo tudi za več kot 50%.

Večina pisarniških električnih naprav se uporablja manj kot 4 ure dnevno, zato je smiselno izvesti nekatere enostavne varčevalne ukrepe, ko so:

Izklop naprave: napravo izklopimo takrat, ko vemo, da jo nekaj časa ne bomo uporabljali. Nekatere naprave porabijo precej časa in električne energije za zagon, zato izklop ni smiseln, če bomo napravo kmalu uporabljali. Vsa pisarniška oprema pa naj bi bila izklopljena ponoči ter čez soboto in nedeljo.

Samodejna pripravljenost: oprema gre v stanje pripravljenosti po nekem vnaprej določenem času, ki ga ponavadi prilagodimo sami. Večina enot ima eno ali dve stopnji, v katerih se porabi precej manj električne energije. Čas vzpostavitve operativnega stanja je različen in je lahko za posamezne naprave tudi daljši od 30 sekund.

Samodejni izklop: smiselnost te operacije je odvisna od tega, koliko časa potrebuje naprava za vzpostavitev operativnega stanja. Ponavadi je samodejni izklop v uporabi pri napravah, ki jih pustimo priţgane čez noč.

Ob nakupu novih naprav naj bi prodajalec oziroma distributer navedel:

katera oprema ima vgrajene energetsko varčne pripomočke, efektivnost oziroma izkoristek glede na stopnjo pripravljenosti, kako nastaviti čas, ko nam naprava preide v stanje pripravljenosti in čas, ki ga porabi naprava, da znova preide v operativno stanje.

5.2.7 Sistemi za razdeljevanje tople sanitarne vode

Osnovni sistem za centralno pripravo tople vode predstavlja specialni toplovodni kotel na trdno, tekoče ali plinasto gorivo v povezavi s hranilnikom toplote. Centralna priprava sanitarne tople vode s klasičnimi toplovodnimi kotli, ki sluţijo za ogrevanje prostorov izven ogrevalne sezone ni smotrna. Največje pomanjkljivosti takega načina priprave so: nizki izkoristki od 10% do največ 30%, velike toplotne izgube in številne prekinitve kurjenja, ki slabo vplivajo na ţivljenjsko dobo kotla. Sodobnejši nizko temperaturni in kondenzacijski kotli v kombiniranih sistemih za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode obratujejo v poletnem času z višjim izkoristkom, tudi do 50%. Kljub temu je za pripravo sanitarne tople vode v prehodnem in poletnem obdobju primerneje uporabiti dodatni vir. Za pripravo sanitarne tople vode lahko uporabimo specialne kotle, ki sluţijo samo za pripravo sanitarne tople vode. Njihova toplotna moč je dimenzionirana glede na toploto, potrebno za segrevanje sanitarne tople vode, zato skozi celo leto obratujejo z visokim izkoristkom. Uporabni so za večje sisteme.

V večjih sistemih za centralno pripravo sanitarne tople vode so razvodne cevi daljše, zato prihaja v času, ko je poraba tople vode minimalna, zlasti ponoči in dopoldne, do velikega ohlajanja vode v ceveh. Najbolj oddaljen porabnik mora iztočiti veliko količino vode, preden priteče do njega topla voda. V takšnih primerih je smiselno vgraditi povratni vod, ki omogoča kroţenje tople vode do najbolj oddaljenega porabnika. To izvedemo s povezavo cevovoda z zadnjim porabnikom in hranilnikom toplote. Kroţenje vode v sistemu je lahko naravno ali prisilno. V tem primeru je smotrno, da črpalka deluje načrtovano samo v določenih časovnih obdobjih. Deluje naj pol ure pred jutranjo porabo


Stran: 28/85

sanitarne tople vode. V vmesnem času kroţenje vode največkrat ni potrebno, ker je zagotovljeno z naključnim odpiranjem posameznih porabnikov.

Regulacija centralnega sistema za pripravo tople vode mora glede na zahteve pri pripravi sanitarne tople vode zagotavljati regulacijo več parametrov. Pri kombiniranih sistemih ogrevanja prostorov, je lahko priprava sanitarne tople vode pomembna veličina, kar pomeni, da ima priprava sanitarne tople vode v kombiniranih sistemih prednost pred ogrevalnim sistemom. V vseh sistemih je najpomembnejša regulirana

veličina temperature vode v hranilniku toplote, ki naj bo navzgor omejena na 55C. Glede na temperaturno razliko in padec temperature v hranilniku toplote se regulirana napajalna črpalka, ki deluje toliko časa, da se v hranilniku toplote doseţe nastavljena (ţelena) temperatura. Regulirano črpalko lahko vgradimo dodatno tudi v obtočni vod, s čimer preprečimo stalno kroţenje vode in s tem zmanjšamo toplotne izgube.

Stroške priprave tople vode lahko zmanjšamo z uporabo solarnih sistemov. Solarni sistemi so sestavljeni iz sprejemnika sončne energije, hranilnika toplote, cevnega razvoda, črpalke, regulacije in nosilca toplote. Pravilno načrtovani in strokovno izvedeni sistemi lahko pokrijejo tudi več kot 50% vseh potreb po topli sanitarni vodi.

Drugi vir za pripravo sanitarne tople vode je lahko tudi toplotna črpalka, ki izkorišča toploto zraka, talne in površinske vode, zemlje, akumulirane sončne energije in drugih medijev. Uporaba toplotnih črpalk, ki izkoriščajo toploto zraka, je še posebej učinkovita v primerih, ko istočasno z njimi hladimo določene prostore. Z uporabo toplotnih črpalk lahko zmanjšamo rabo energije za pripravo sanitarne tople vode za 50% ali več.

5.3 OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

5.3.1 Ovoj objekta

Osnovna šola Log - Dragomer je bila zgrajen leta 1981. Okna so v letih 2003 in 2005 zamenjali z novejšimi izolacijskimi (U= 1,1 W/m2 K). Steklene površine še niso zamenjane na telovadnici kjer je vgrajena dvojna neizolativna zasteklitev v kovinskem okvirju (»Kopelit«). To ne ustrezajo sodobnim zahtevam za toplotno in sončno zaščito. Te steklene površine je zaradi netesnosti in neprimernosti toplotne in sončne zaščite potrebno zamenjati. Za okna je zahtevana prehodnost 1,3 W/m2K za celotno okno z okvirjem, z upoštevanjem 10% boljše zaščite pa to pomeni 1,17 W/m2K toplotne prehodnosti, medtem ko ima sedanja zasteklitev na telovadnici prehodnost 2,6 W/m2K.

Pregled toplotnih izgub objekta v katerem se nahaja OŠ Log Dragomer je bil opravljen tudi s termovizijsko kamero. Zunanja temperatura zraka je bila v času termovizijskega snemanja -5°C. Zunanja temperatura oziroma temperaturna razlika med notranjo in zunanjo temperaturo je bila zelo primerna za termovizijski pregled objekta, saj so se na nekaterih mestih objekta pokazale nekatere pomanjkljivosti na toplotni izolaciji objekta. Na termovizijskih slikah je včasih teţko prepoznati določen element objekta. Zaradi boljše prepoznavnosti elementa objekta, je posnetek narejen tudi z digitalnim fotoaparatom.


Stran: 29/85

Slika 8: Toplotne izgube na ovoju telovadnice

Sliki prikazujeta toplotne izgube na ovoju telovadnice. Steklen del je narejen iz kopelita, ki je nekoliko boljši prevodnik toplote od ostale zasteklitve na objektu, kar pomeni več izgub toplotne energije. Temperatura na površini kopelita je bila v času snemanja -0,6°C, medtem je bila temperatura na fasadi nad kopelitom 2,5°C.

Slika 9: Toplotne izgube na okvirju oken

Slika 9 prikazuje toplotne izgube na okvirju okna zaradi slabega tesnjenja. Termovizijski posnetek prikazuje temperaturo na okvirju okna, le ta je 4,6°C.

Slika 10: Toplotne izgube na spodnjem delu ovoja (cokl)

Zgornji dve sliki prikazujeta izgube toplotne energije na spodnjem delu fasade (cokl). Temperatura na mestih, kjer so glavni nosilci je bila do 4,8°C, med tem je bila temperatura na izoliranem delu fasade -3,8°C. Do teh izgub prihaja na celotni površini cokla (obseg vseh objektov in višina cokla cca do 35 cm), kar skupaj znese cca 110 m2 slabo izolirane površine.


Stran: 30/85

Slika 11: Priprto okno

Ta termovizijski posnetek prikazuje slabo zaprto oziroma priprto okna na objektu. Na ta način se izgubi veliko toplotne energije po nepotrebnem. Izmerjena temperatura je dosegla 13,8°C, med tem ko je temperatura na ovoju objekta znašala -2,4°C.

Po novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah, morajo biti zagotovljene vsaj naslednje prehodnosti:

Za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom, tla nad neogrevano kletjo ali nad neogrevanim prostorom in tla nad zunanjim zrakom, mora biti prehodnost 0,28 W/m2K.

Tla na terenu in tla nad terenom pri ploskovnem gretju 0,30 W/m2K.

Okna in okenska vrata v ogrevanih prostorih 1,3 W/m2K s prepustnostjo celotnega sončnega sevanja stekla g=0,6.

Strop proti neogrevanemu prostoru, ravna in poševna streha nad neogrevanim prostorom 0,20 W/m2K.

Pravilnik bo stopil v veljavo v drugi polovici leta 2010.


Stran: 31/85

Slika 12: Starejša zasteklitev v telovadnici

Vir: Ogled objekta

Slika 12 prikazuje dvojno zasteklitev v kovinskem okvirju, ki so vgrajena na objektu telovadnice.

Na spodnji sliki je prikazan strop v telovadnici. Gre za izvedbo iz prefabriciranih betonskih elementov. Z zunanje strani je na te betonske elemente montirana pločevinasta streha z minimalno izolacijo.

Slika 13: Strop v obeh telovadnicah

Vir: Ogled objekta

V okviru javnega objekta je več objektov. Toplotna izolacija ne ustreza Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah pri nekaterih objektih ali delih objektov. Najbolj problematična je telovadnica, streha nad starim delom šole in


Stran: 32/85

svetlobne kupole v strehi starega dela objekta ter tla v administrativnem delu starega objekta.

Toplotna prehodnost obstoječih oken je 1,1 Wm2/K, kar ustreza pravilniku. Fasada ima trenutno povprečno toplotno prehodnost 0,396 Wm2/K, kar tudi ustreza pravilniku, saj je bil objekt saniran v letih 2003 in 2005.

Streha nad starim delom šole po toplotni prehodnosti ne ustreza pravilniku, saj znaša 0,64 Wm2/K. Če se izvede sanacija in doda toplotna izolacije, tako da bi ustrezalo Pravilniku o toplotni zaščiti, bi lahko na leto prihranili dobrih 8% energije za ogrevanje glede na porabo iz leta 2009. Če pa bi zamenjali še svetlobne kupole, bi prihranili 12 % energije za ogrevanje na leto. In v kolikor bi na objektu opravili vse posege, bi lahko prihranili do dobrih 32% energije za ogrevanje glede na porabo iz leta 2009.

Do največjih izgub toplotne energije pa prihaja na ovoju športne dvorane, ki je narejena iz nosilne betonske konstrukcije, zapolnjene z zidaki in porobetonskimi bloki ter ţe prej omenjenimi »kopelit« okni. Zato se na tem delu objekta izgublja največji del toplotne energije (19%), posledično temu je veliko teţje doseči ţeleno temperaturo.

5.3.2 Prezračevanje

Z zračenjem dovajamo v prostor sveţ zrak. Ponavadi to storimo z odpiranjem oken, kar pa prispeva k lokalnemu neugodju v prostoru ter večjim in nepotrebnim izgubam pozimi oz. toplotnim dobitkom poleti. Ventilacijske izgube so pri modernih oknih majhne, zato je izmenjava zraka v prostorih nezadostna. S centralnim ali decentralniziranim rekuperatorjem toplote zraka lahko prezračujemo, zmanjšujemo ventilacijske izgube s prisilnim prezračevanjem (več kot 70% povratka toplote). Problem pa je, da centralni prezračevalni sistemi niso poceni, saj zahtevajo poleg rekuperatorja še razvod cevi za prezračevanje, tipala in upravljanje.

Cenejši in zato zanimivejši so zato decentralizirani prezračevalniki z rekuperacijo toplote, ki se montirajo v steno in vse kar potrebujejo je priključek na elektriko. Zgledajo kot klimatske naprave, poraba energije je pa minimalna (< 20W).

Slika 14: Decentralni prezračevalnik z rekuperacijo toplote

Naravno prezračevanje je posledica naravnega vdora zraka preko reţ in netesnosti okoli oken in vrat. Sveţ zrak nadomešča zrak v prostorih, ki tako ponavadi prehaja preko zračnikov v okolico. Naravno prezračevanje je močnejše pri starejših hišah, kjer so zaradi pomanjkljivosti gradnje in oken slabše kvalitete, ventilacijske izgube večje.

Pri prisilnem prezračevanju zrak vpihujemo v prostor lokalno ali centralno, glede na potrebe v hiši. Lokalno lahko zračimo le posamezne prostore. Za centralno


Stran: 33/85

prezračevanje pa je značilno prezračevanje več prostorov naenkrat, ki so preko prezračevalnih kanalov povezani s centralno napravo. Za oba načina lahko uporabimo prenosnike toplote t.i. rekuperatorje. Rekuperator nam zniţa potrebo po energiji in posledično s tem tudi stroške energije za ogrevanje.

Decentralizirane naprave za lokalno prezračevanje so namenjene zračenju posameznih prostorov znotraj stavbe. Mednje štejemo tudi klasične ventilatorje za odvod zraka iz kopalnic in kuhinjske nape. Z ventilatorjem, ki je vgrajen v napravi, odvajamo odpaden zrak iz prostora.

Centralni sistem prezračevanja je podoben lokalnemu, z razliko, da lahko prezračujemo več prostorov hkrati. Sveţ zrak najprej vodimo preko rekuperatorja v centralni enoti, ki je osnova prezračevalnega sistema. Nato pa ga po dovodnem kanalu z ventilatorjem vpihujemo v prezračevane prostore. Podobno je z odpadnim zrakom iz prostorov, ki ga s pomočjo drugega ventilatorja v centralni enoti odvedemo iz hiše.

Slika 15: Prikaz prezračevanja z vračanjem toplote

Vir: http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.elter.si/images1/princip_delovanja_lossnay.gif&imgrefurl=http://www.elter.si

/slo/toplotne_crpalke.php

V šolskih objektih bi bilo smiselno vgraditi prezračevalno napravo z rekuperacijo toplote. Učinkovitost prezračevanja prostorov bi bila neprimerno večja, bivanje pa bolj zdravo in ugodno. Preliminarni ekonomski izračun pokaţe, da bi bila investicija povrnjena v 15 letih, vendar če upoštevamo rast cen energentov, se bo ta doba verjetno skrajšala.

Pravilno zračenje

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje s priprtimi okni, se zrak le počasi zamenja s sveţim zrakom, zato so le ta okna priprta večji del dneva oziroma noči. Pri tem se ohladi celoten prostor, posledično temu se poveča poraba toplotne energije. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake dve uri) odpremo za kratek čas (5 –10 minut) okna na steţaj. V tem času se zrak zamenja s sveţim zrakom, prostor (stene) pa se ne ohladijo.

5.3.3 Priprava tople vode

Sanitarna topla voda se trenutno celo leto pripravlja lokalno z enim električnim bojlerjem v sanitarijah, zato je poraba na tem segmentu zanemarljiva.

http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.elter.si/images1/princip_delovanja_lossnay.gif&imgrefurl=http://www.elter.si


Stran: 34/85

Sončna energija

Sonce je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000-krat večja od energije, kot jo porabi človek. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnaţuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem moţnem obsegu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov, za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike

Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša pribliţno 23.000 TWh, kar je nad 300 - krat več kot znaša raba energije. Novejše študije kaţejo, da je razpoloţljivo pri obstoječih tehnologijah pribliţno 960 GWh na leto, kar je enako pribliţno polovici slovenskega deleţa proizvodnje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško. Danes izkoriščamo le pribliţno 28 GWh, kar je le 3 % ocenjenega tehničnega potenciala

(Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm).

Sprejemniki sončne energije pretvarjajo sončno energijo v toplotno in jo nato predajo nosilcu toplote (najpogosteje je to voda). Učinkovitost SSE nam pove, kolikšen deleţ vpadle sončne energije lahko SSE prenese na nosilec toplote. Energijska bilanca

sončnega sevanja pri višini sonca 60 ob jasnem nebu brez meglic, pri čemer je površina pravokotna na smer vpada sončnih ţarkov. Nagibni kot sprejemnikov sončne energije glede na površino zemlje je pomemben za najvišji moţni sprejem energije. Optimalni nagibni kot je odvisen od časa koriščenja sprejemnikov, ker se poloţaj sonca

preko leta spreminja. Za Slovenijo je, glede na čas koriščenja, nagibni kot med 35-45

idealen kompromis med najvišjim poloţajem sonca poleti (nagibni kot 30) in najniţjim

poloţajem sonca pozimi (nagibni kot 60). Glede na trenutno ponudbo na trgu delimo sprejemnike sončne energije (SSE) v tri vrste:

o Ravni sprejemniki, ki imajo trenutno najugodnejše razmerje med ceno in učinkovitostjo. Sestavljeni so iz absorberja (črno barvana pločevina, na katero so pritrjene cevi z vodo) in ohišja s toplotno izolacijo na spodnji strani ter steklom na zgornji strani. Na steklo se nanašajo selektivni nanosi, ki močno absorbirajo sončno sevanje, hkrati pa zmanjšujejo sevalne toplotne izgube v okolico.

o Vakuumski cevni sprejemnik z neposrednim pretokom je sestavljen iz cevi iz solarnega stekla. Toplotne izgube so tako majhne, da proizvaja toplo vodo tudi pri difuzijskem sevanju (v oblačnem vremenu). V absorberju je vgrajena koaksialna toplotno izmenjevalna cev, skozi katero se direktno pretaka nosilni medij toplote, ki sprejema toploto preko toplotno izmenjevalne cevi z iztekom v razdelilni cevni sistem. Optimalna usmerjenost absorberjev se doseţe z zasukom vakuumskih cevi.

o Vakuumski heat pipe cevni sprejemnik ima v vakuumski cevi integriran absorber, na katerem je nameščena toplotna cev (heat - pipe). V toplotni cevi cirkulira nosilni medij toplote, ki se pri ogrevanju uparja, na čelni strani kondenzatorja preko toplotnega izmenjevalnika odda toploto solarnemu mediju in pri tem kondenzira. Prenos toplote iz kondenzatorja na solarni krog se pri takšnih sprejemnikih izvede suho, to pomeni brez neposrednega stika tekočin preko visoko storilnostnega toplotnega izmenjevalnika. Učinkovitost teh sprejemnikov je v letnem povprečju za 50 % višja od učinkovitosti ravnih sprejemnikov. (Vir: Prihaja

pravi trenutek za Solarne sisteme, ENSVET)

http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm


Stran: 35/85

5.3.4 Razsvetljava

V Osnovni šoli se uporabljajo predvsem fluorescentna svetila (po učilnicah so nameščena ţe novejša fluorescentna svetila, ki so varčnejša od starejših modelov) in varčnih sijalk. Pri razsvetljavi, lahko največ privarčujejo z postopno zamenjavo starejših fluorescentnih svetil z novejšimi.

Dodaten prihranek bi predstavljala tudi vgradnja snenzorjev za vklop in izklop svetil v sanitarijah in drugih skupnih prostorih, ki se uporabljajo občasno.

V primeru, da bi se zamenjale ostala starejša fluorescentna svetila, bi lahko s pravilnim projektiranjem razsvetljave pridobili boljše pogoje za delo ter zmanjšane stroške za električno energijo, ki jo šola porabi za razsvetljavo. Ocenjuje se, da bi z zamenjavo starejših svetil prihranili okvirno 0,38 MWh. Sama investicija v razsvetljavo za zamenjavo ţarnic se ocenjuje na 2.191,00 €.

5.3.5 Hlajenje

Ustrezno hlajenje prostorov ni moţno enostavno rešiti z investiranjem samo v sobne klimatske naprave, ampak so delne rešitve za hlajenje prostorov oziroma vsaj za blaţenje segrevanja prostorov v poletnem času tudi ustrezna nameščena oprema za zastiranje oken (zavese, ţaluzije, rolete itd.) in seveda v poletnem času k hladnim prostorom pripomore tudi ustrezna toplotna izolacija objekta.

V prihodnje lahko predvidevamo, da se bo poraba predvsem električne energije za hlajenje povečevala. Z učinkovitim hlajenjem in z drugimi metodami pa lahko poleg omejevanja rasti porabe električne energije zagotavljamo tudi kvalitetnejše pogoje bivanja.

5.3.6 Sanitarna hladna voda

V letu 2009 so v osnovni šoli Log - Dragomer porabili 2.143 m3 sanitarne hladne vode. Poraba sanitarne hladne vode je bila med leti 2005 in 2009 spremenljiva. V letih 2007 in 2008 je prišlo do padca porabe in to za 26 % glede na leto 2006. Povprečna poraba je bila v tem obdobju 2.153 m3. Poraba sanitarne hladne vode je bila v letu 2009 4,42 m3 na učenca.

Porabo sanitarne hladne vode lahko zniţamo z naslednjimi ukrepi:

nameščanje varčnih pip (senzorske ali vzmetne), nameščanje varčnih kotličkov (dve tipki za različno količino vode), samodejno senzorsko izplakovanje pisoarjev, pravočasno odkrivanje in odpravljanje puščanj in osveščanje otrok in zaposlenih o pomenu varčne porabe vode.

V primeru realizacije zgoraj naštetih ukrepov bi lahko porabo sanitarne hladne vode zniţali vsaj za 6 %.

Če bi upoštevali zgornje ukrepe bi lahko porabo sanitarne hladne vode zmanjšali za pribliţno 128 m3 na leto.


Stran: 36/85

Slika 16: Moţnosti za prihranek porabe sanitarne hladne vode

Vir: Ogled objekta

Na slikah je lepo razvidno uporaba navadnih pip. V javnih objektih velikokrat ostane navadna pipa odprta, tako da prihaja do velikih izgub vode, le to najlaţje preprečimo z namestitvijo varčnih pip na pritisk.

Primer v kolikor imamo nameščene senzorje na pisoarjih. V primeru, da splakovanje pisoarja zmanjšamo iz 30 sekund na 10 sekund z uporabo senzorja, je dnevni prihranek vode na pisoar lahko tudi do 30 litrov. Predpostavke za to so, da je v vrtcu ali šoli pisoar povprečno vklopljen 85-krat dnevno, skozi njega pa priteče 0,18 litra vode v 10 sekundah pri enem splakovanju. V mesečni vrednosti to pomeni do 0,6m3 prihranka hladne vode na en pisoar. V primeru, da namestimo senzor za splakovanje, ki stane 166 €, lahko pri ceni vode in njenih dajatvah v vrednosti 3,6 €/m3, senzor povrnemo v dobrih šestih letih uporabe. (Cena vode v OŠ Log - Dragomer je trenutno bistveno niţja kot je povprečje v Sloveniji, vendar se bo v prihodnje to verjetno spremenilo.) Zato je smiselno učence in zaposlene usmerjati k varčevanje z vodo. Prav tako je voda zelo pomembna dobrina, ki je ne smemo gledati samo skozi finančne prihranke.

Slika 17: Primer senzorjev na pisoarjih

Vir: Ogled objekta

Na sliki sta prikazana pisoarja z varčnima pipama (na pritisk), ob vsakem pritisku priteče le določena količina vode za izplakovanje. Na ta način prav tako prihranimo veliko vode.


Stran: 37/85

6 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

6.1 ORGANIZACIJSKI UKREPI

6.1.1 Osveščanje, izobraţevanje in informiranje

Ozaveščenost o energiji, ki jo uporabljamo kot posamezniki, druţine, gospodinjstva, šolarji ali organizacije, je zelo pomembna, prav tako pomemben pa je vpliv varčevanja z energijo, tako na individualni, kot na skupni ravni.

Izboljševanje ozaveščenosti šolarjev vseh starosti o osrednji vlogi energije v modernem ţivljenju, o tem, kako se jo proizvaja, pretvarja in porablja, ter o posledicah teh postopkov, predstavlja glavno skrb. Ta vključuje razvoj ozaveščenosti o lastnostih in vzrokih zgodovinskih ter prihodnjih energetskih kriz. Razumevanje zmoţnosti, stroškov in vplivov številnih energetskih virov (obnovljivih in neobnovljivih), ki so na voljo ali še bodo, ter posledic izbire med njimi, lahko šolskim otrokom pomaga razviti dragocene ţivljenjske sposobnosti. Z upoštevanjem posledic ukrepov, ki jih je uvedla zdajšnja energetska politika, morajo šolarji prepoznati celovite rešitve, ki so prilagojene njihovim lokalnim razmeram ter so trajnostne, praktične in cenovno ugodne.

Izobraţevanje o rabi energije je najučinkovitejša metoda varčevanja z energijo in spodbujanja energetske učinkovitosti.

6.1.2 Energetsko knjigovodstvo

Uvajanje energetskega knjigovodstva v javne objekte vpliva na preglednost rabe energije na vseh področjih. Poleg tega tuje izkušnje kaţejo, da lahko ţe zgolj na podlagi rednega (samo)nadzora pričakujemo prihranke pri rabi energije, prihranke pri obratovalnih stroških ter zmanjšanje emisij škodljivih snovi v obsegu 5-15% glede na izhodiščno nenadzorovano stanje. Neposreden rezultat učinkovite rabe energije (URE) v javne objekte je finančne narave - zmanjšanje stroškov za energijo. Denarna sredstva, prihranjena na področju rabe energije, bi se lahko po dogovoru uporabila v druge namene, za katere sicer ni na voljo dovolj sredstev. Drugi, nič manj pomembni rezultati pa so:

o Izboljšane delovne in bivalne razmere v objektu.

Večji nadzor nad rabo energije in njena učinkovita raba se izraţata v višji ravni toplotnega ugodja v prostorih, boljšem počutju in ugodnejših delovnih razmerah za zaposlene. Rezultat je višja splošna raven zadovoljstva, boljša moţnost koncentracije, in večja storilnost.

o Seznanitev zaposlenih s problematiko rabe energije.

Raba energije in s tem povezani stroški, posledice za počutje v prostoru in ekološki vidiki - ta in podobna področja je potrebno vključiti v izobraţevalni načrt zaposlenih.

o Ekološki učinki.

Učinkovita raba energije je pomemben gradnik v prizadevanjih za zmanjšanje rabe neobnovljivih virov energije in ohranitev naravnega okolja. Zniţajo se emisije ogljikovega dioksida, ki najbolj vpliva na globalno segrevanje, in emisije ţveplovega dioksida, ki je glavni povzročitelj kislega deţja (Vir: http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj/).


Stran: 38/85

Energetsko knjigovodstvo zajema:

o spremljanje rabe energije in drugih energetskih/ekoloških kazalcev, o ugotavljanje odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, o odkrivanje vzrokov za odstopanja in

o spremljanje učinkov izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov učinkovite rabe energije (URE) v šolah (npr. spremembe bivalnih navad uporabnika, pravilno delovanje regulacijske tehnike).

6.2 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV

6.2.1 Potrebna investicijska sredstva, moţni prihranki energije in čas vračila

Pod organizacijske ukrepe štejemo vse tiste ukrepe, ki ne zahtevajo investicijskih vlaganj, kot je na primer sprememba reţima obratovanja klimatske naprave, v nekaterih primerih le nova nastavitev določenih parametrov delovanja naprav ter osveščeno ravnanje zaposlenih. Vsi podobni ukrepi morajo v ustanovi imeti visoko prioriteto.

Investicijski ukrepi so zahtevnejši in obseţnejši v primerjavi z organizacijskimi, tako po izvedbi, kot tudi po pridobivanju potrebnih investicijskih sredstev. Za ukrepe, ki zahtevajo višjo investicijo, je običajno pred izvedbo potrebna podrobnejša analiza.

V spodnjih tabelah so prikazani posamezni ukrepi. Vsak ukrep je ocenjen z:

prihranki energije (MWh),

prihranki pri stroških (€),

investicijo za realizacijo ukrepa (€) in

enostavno dobo vračila (leta).

Organizacijski ukrepi

Tabela 12: Organizacijski ukrepi

Moţni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

Št. Opis ukrepa MWh € € (let) -

1 Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje

0,38 36,48 0,00 - 3

2 Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električni napravah - osveščanje

0,51 49,07 0,00 - 3

Skupaj 0,89 85,54


Stran: 39/85

Investicijski ukrepi

Tabela 13: Investicijski ukrepi

Moţni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

Št. MWh € € leta -

1 Vgradnja senzorjev za vzklop - izklop luči - sanitarije

1,45 139,43 188,00 1,35 3

2 Vgradnja termostatskih ventilov - regulacija temperature

20,26 1.139,57 11.191,10 9,82 1

3 Vgradnja prezračevalnih naprav s povratkom toplote

121,54 6.837,40 104.340,00 15,26 1

4 Sanacija strehe nad starim delom 111,15 6.457,82 171.000,00 26,48 1

5 Sanacija svetlobnih kupol 12,31 715,33 11.376,00 15,90 1

6 Zamenjava kotla za pripravo toplote za ogrevanje - peleti

55,71 7.333,21 90.000,00 12,27 1

7 Izolacija strehe telovadnice 25,65 1.490,27 68.400,00 45,90 1

8 Izolacija zunanjih sten telovadnice 11,31 657,29 20.112,00 30,60 2

9 Zamenjava kopelita na telovadnici 25,31 1.470,66 35.550,00 24,17 2

10 Optimizacija porabe sanitarne hladne vode

- 0,12 771,48 - 3

Skupaj 384,69 26.241,07 512.928,58

V primeru, da bi posamično realizirali vse ukrepe, bi lahko na leto prihranili 385,58 MWh, kar glede na energente in vodo predstavlja 26.326,62 € letnega prihranka pri energiji in sanitarni vodi. Pri tem je potrebno poudariti, da so prihranki pri realizaciji ukrepov izračunani za vsak ukrep posebej. V kolikor bi postopno realizirali ukrepe, bi bil skupni prihranek nekoliko manjši. Poudariti je tudi potrebno, da so nekateri ukrepi cenovno ovrednoteni samo v materialu in da izolacija strehe ne predstavlja celotne zamenjave, ampak le dodatno toplotno izolacijo in delo vgradnje izolacije.

V kolikor bi se izvedli vsi ukrepi in bi tudi prinesli pričakovane rezultate, bi za ogrevanje objekta in pripravo sanitarne tople vode porabili okvirno 221 MWh energije. Tako bi za svoje obratovanje in stroške za energijo zmanjšala za 55% glede na leto 2008.

Pri odločitvah v investicije ne smemo vedno gledati le na stroške investicije in posledično temu daljši vračilni rok investicije, saj je izrednega pomena tudi počutje, tako otrok, kot zaposlenih v objektu.

6.2.2 Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje

Z učinkovito rabo energije, predvsem pa s prehodom na uporabo obnovljivih virov energije zmanjšujemo tudi emisije. Slovenija se je zavezala, da bo za 8% zmanjšala izpust emisij CO2 v prvem ciljnem petletnem obdobju od 2008 do 2012 in za 20% do


Stran: 40/85

leta 2020, glede na izhodiščno leto 1986. V okviru teh aktivnosti je predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v drţavi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije.

Pri preračunavanju emisij za različne energente se uporabljajo standardni pretvorniki, ki se jih uporablja tudi v Evropski Skupnosti.

Tabela 14: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov in tehnologij

CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ prah kg/TJ

Kurilno olje 74.000 96 48 6 41 5

UNP 55.000 3 57 6 41 1

Les 0 11 75 85 2.400 35

Električna energije 129.444 806 722 306 1.778 28

Zemeljski plin 57.000 0 38 6 41 0

Rjavi premog 97.000 848 150 532 500 320

Vir: CORINAIR (www.eea.europa.eu) in zakonodaja 2005 ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"

Za pregled emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin:

Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; teţji od zraka; je brezbarvni, ostro

dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori ţveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel deţ", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči

različne bolezni kot so bronhitis, draţenje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.

Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; pribliţno enako teţak kot zrak (29 g/mol); je ţivljenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; teţji od zraka, po eni strani

nastajajo pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1000°C. Dušikovi oksidi so ţivljenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim

okusom in je teţji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi

se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na Zemlji. Po najboljših danes razpoloţljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig

temperature za 3°C +/- 1,5°C.

Z učinkovito rabo energije ne doseţemo samo prihranke pri energiji in stroških za energijo ter zmanjšanje emisij, ampak tudi večje ugodje, boljšo, zdravo in kakovostnejšo kulturo bivanja in zdravje ljudi ter okolja, kar je v mnogih primerih še najpomembnejše.


Stran: 41/85

Z učinkovito rabo energije praktično pri vseh emisijah doseţemo zmanjšanje. Z realizacijo ukrepov v tabeli bi zmanjšali tudi obremenitve okolja, predvsem emisije plina CO2, ki bi se zmanjšale iz sedanjih 179 ton na 43 tone ton CO2 letno.

Graf 11: Zmanjšanje emisij v primeru, da se realizirajo vsi ukrepi


Stran: 42/85

7 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA

1) [Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, UL št. 93/2008, 30.9.2008]

2) [Metodologija izvedbe energetskega pregleda, MOP, 2006]

3) [http://ec.europa.eu/energy/action_plan_energy_efficiency/doc/education_sl.pdf]

4) [http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj]

5) [http://www.uradni-list.si/1/content?id=88520&part=&highlight=pravilnik+o+učinkoviti]

6) [http://www.novoterm.si]

7) [[CORINAIR (www.eea.europa.eu)]

8) [zakonodaja 2005 ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe]

9) [DIN 5035: http://www.svetila.com/Menas/Leksikon/din5035.htm]

10) [http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.elter.si/images1/princip_delovanja_lossnay.gif&imgrefurl=http://www.elter.si/slo/toplotne_crpalke.php]

11) [Izpolnjen vprašalnik o energetskem stanju objekta]

http://www.eea.europa.eu/


Stran: 43/85

8 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL

8.1 SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Raba energije po letih v osnovni šoli Log - Dragomer ......................................... 8

Graf 2: Emisije v primeru realizaciji vseh ukrepov ......................................................... 10

Graf 3: Gibanje števila učencev in zaposlenih po letih .................................................. 13

Graf 4: Deleţ posameznih prostorov glede na njihovo površino.................................... 14

Graf 5: Gibanje rabe energije po letih v osnovni šoli Log - Dragomer ........................... 14

Graf 6: Spreminjanje porabe energentov glede na predhodno leto ............................... 15

Graf 7: Gibanje porabe energentov po letih v osnovni šoli Log - Dragomer .................. 19

Graf 8: Poraba sanitarne vode v osnovni šoli Log - Dragomer ...................................... 21

Graf 9: Trend rabe energije za ogrevanje v osnovni šoli Log – Dragomer .................... 21

Graf 10: Deleţ posameznih svetil .................................................................................. 23

Graf 11: Zmanjšanje emisij v primeru, da se realizirajo vsi ukrepi ................................. 41


Stran: 44/85

8.2 SEZNAM SLIK

Slika 1: Toplotne izgube na ovoju telovadnice ................................................................ 6

Slika 2: Kotel na ELKO, obtočne črpalke in razvod ......................................................... 8

Slika 3: Osnovna šola Log - Dragomer ......................................................................... 12

Slika 4: Shema naročanja in izvedbe storitve na področju vzdrţevanja v osnovni šoli Log – Dragomer ..................................................................................................... 17

Slika 4: Shema procesa odločanja pri investiranju v URE ............................................ 18

Slika 6: Kotla in razvodne veje z črpalkami ................................................................... 20

Slika 7: Varčna svetila in fluorescentna svetila ............................................................. 22

Slika 8: Toplotne izgube na ovoju telovadnice .............................................................. 29

Slika 9: Toplotne izgube na okvirju oken ....................................................................... 29

Slika 10: Toplotne izgube na spodnjem delu ovoja (cokl) ............................................. 29

Slika 11: Priprto okno .................................................................................................... 30

Slika 12: Starejša zasteklitev v telovadnici .................................................................... 31

Slika 13: Strop v obeh telovadnicah .............................................................................. 31

Slika 14: Decentralni prezračevalnik z rekuperacijo toplote .......................................... 32

Slika 15: Prikaz prezračevanja z vračanjem toplote ...................................................... 33

Slika 16: Moţnosti za prihranek porabe sanitarne hladne vode .................................... 36

Slika 17: Primer senzorjev na pisoarjih ......................................................................... 36


Stran: 45/85

8.3 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Ukrepi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije ........ 9

Tabela 2: Raba energije na učenca ............................................................................... 16

Tabela 3: Raba energije na površino ............................................................................. 16

Tabela 4: Skupni letni stroški za energijo v osnovni šoli Log – Dragomer ..................... 16

Tabela 5: Temperatura po posameznih prostorih v osnovni šoli Log - Dragomer v ogrevalni sezoni ..................................................................................................... 16

Tabela 6: Povprečne letne cene energentov v osnovni šoli .......................................... 18

Tabela 7: Električne naprave na osnovni šoli ................................................................ 22

Tabela 8: Energetska učinkovitost različnih tipov sijalk ................................................. 25

Tabela 9: Priporočljiva osvetljenost v različnih prostorih po DIN 5035 .......................... 25

Tabela 10: Razmerja pri električni moči med navadnimi ţarnicami in varčnimi sijalkami ............................................................................................................................... 26

Tabela 11: Prihranek pri razsvetljavi med varčnimi sijalkami in navadni ţarnicami ....... 26

Tabela 12: Organizacijski ukrepi ................................................................................... 38

Tabela 13: Investicijski ukrepi ........................................................................................ 39

Tabela 14: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih energentov in tehnologij ............................................................................................................................... 40


Stran: 46/85

9 PRILOGE

Priloga 1: Površine prostorov v osnovni šoli Log - Dragomer

Prostor Površina v m2 Deleţ v %

Učilnice - stari del 1 - pritličje 813,00 15,60%

Hodniki - stari del 1 - pritličje 356,00 6,83%

Skupni prostori - stari del 1 - pritličje 207,00 3,97%

Učilnice - stari del 1 - nadstropje 955,00 18,33%

Hodniki - stari del 1 - nadstropje 222,00 4,26%

Skupni prostori - stari del 1 - nadstropje 53,00 1,02%

Telovadnica - velika 786,00 15,09%

Učilnice - osrednji del 166,00 3,19%

Večnamenski prostor - osrednji del 265,00 5,09%

Skupni prostori - osrednji del 114,00 2,19%

Učilnice - stari del 2 166,00 3,19%

Hodniki - stari del 2 74,00 1,42%

Skupni prostor - stari del 2 120,00 2,30%

Telovadnica - mala - osrednji del 276,00 5,30%

Učilnice - prizidek 300,00 5,76%

Hodnik - prizidek 337,00 6,47%

Skupaj 5.210,00 m2 100 %


Stran: 47/85

Priloga 2: Seznam predlaganih ukrepov za osnovno šolo Log - Dragomer

Ukrep: Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje

Opis ukrepa:

Zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi - osveščanje.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 0,38 MWh/leto

Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 36,48 €/leto

Skupni stroški: 0 € Vračilna doba: -

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24

(nizka, srednja, visoka) (nizko, srednje, visoko)

Teţavnost: nizka Tveganje: nizko


Stran: 48/85

Ukrep: Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električnih napravah - osveščanje

Opis ukrepa:

Zmanjšanje porabe električne energije pri ostalih električnih napravah - osveščanje



Skupni stroški: 0 € Vračilna doba: -


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 49/85

Opis ukrepa:

Vgradnja senzorjev za vzklop - izklop luči - sanitarije



Skupni stroški: 188 € Vračilna doba: 1,35


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 50/85

Opis ukrepa:

Vgradnja termostatskih ventilov - regulacija temperature.


Predpostavljeno zmanjšanje stroška: 1.139,57 €/leto

Skupni stroški: 11.191,10 € Vračilna doba: 9,8


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 51/85

Ukrep: Vgradnja termostatskih ventilov – regulacija temperature.

Opis ukrepa:

Vgradnja prezračevalnih naprav s povratkom toplote.





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Teţavnost: srednja Tveganje: srednje


Stran: 52/85

Ukrep: Zamenjava kotla in prehod na pelete

Opis ukrepa:

Zamenjava kotla na ELKO z sodobnim kotlom na lesno biomaso – pelete. Prihranek zaradi boljšega izkoristka novega kotla in zaradi cenejšega energenta.





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 53/85

Opis ukrepa:

Sanacija strehe nad starim delom.





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 54/85

Opis ukrepa:

Sanacija svetlobnih kupol.





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24




Stran: 55/85

Opis ukrepa:

Izolacija strehe telovadnice.





0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Teţavnost: visoka Tveganje: srednje


Stran: 56/85

Opis ukrepa:

Izolacija zunanjih sten telovadnice.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 11,31 MW/leto




0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Teţavnost: srednja Tveganje: nizko


Stran: 57/85

Opis ukrepa:

Zamenjava »kopelita« na telovadnici.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: 25,31 MW/leto




0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Teţavnost: srednja Tveganje: nizko


Stran: 58/85

Opis ukrepa:

Optimizacija porabe sanitarne hladne vode.

Predpostavljeno zmanjšanje rabe energije: -


Skupni stroški: 771,48 € Vračilna doba: -


0 - 3 3 – 6 6 - 12 12 - 24


Teţavnost: nizko Tveganje: nizko


Stran: 59/85


Stran: 60/85


Stran: 61/85


Stran: 62/85


Stran: 63/85


Stran: 64/85


Stran: 65/85


Stran: 66/85


Stran: 67/85


Stran: 68/85


Stran: 69/85


Stran: 70/85


Stran: 71/85


Stran: 72/85


Stran: 73/85


Stran: 74/85


Stran: 75/85


Stran: 76/85


Stran: 77/85


Stran: 78/85


Stran: 79/85


Stran: 80/85


Stran: 81/85


Stran: 82/85


Stran: 83/85


Stran: 84/85


Stran: 85/85

Documents

Energetska zasnova občine Hrastnik - ss1.spletnik.siss1.spletnik.si/4_4/000/000/46e/b0a/energetski_pregled_osld.pdf · Energetski pregled v občini Log - Dragomer - Osnovna šola