EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ IN …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/podletnik-irena.pdfEvropska banka za obnovo in razvoj je, kot pomoč bankam pri odobravanju kreditov, najela

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ IN NJEN

PROGRAM KREDITOV MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM V SLOVENIJI

Kandidatka: IRENA PODLETNIK Študentka: izrednega študija št. indeksa: 80008116 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Bančništvo in finance Mentor: dr. Dušan Bobek Maribor, september 2003

2

PREDGOVOR Slovenija je postala članica Evropske banke za obnovo in razvoj avgusta 1992. V začetku sodelovanja je banka financirala predvsem projekte v javnem sektorju, kasneje pa se je usmerila na financiranje privatnega sektorja. Financiranje privatnega sektorja izvajajo preko programa pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem v srednji in vzhodni Evropi. V okviru tega programa se preko lokalnih bank, dodeljujejo krediti malim in srednje velikim podjetjem. V Sloveniji so tri banke podpisale pogodbo o najetju kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj z namenom plasiranja teh sredstev kot kredite malim in srednje velikim podjetjem. Nova KBM d.d. in Banka Koper d.d. sta sporazum podpisali že leta 2000, SKB banka d.d. pa je sporazum podpisala šele leta 2002. V diplomski nalogi bom opisala ustanovitev in delovanje Evropke banke za obnovo in razvoj, njeno delovanje v Sloveniji s povdarkom na programu kreditov majhnim in srednje velikim podjetjem. Predstavila bom tudi postopke pridobivanja teh kreditov v Novi KBM d.d., potrebno dokumentacijo in pripravo predloga za odobritev takšnega kredita. Projekt odobritve kreditov malim in srednje velikim podjetjem je v Novi KBM d.d. potekal dobri dve leti. Sredstva kredita so bila v letu 2002 v celoti razdeljena, krediti se že odplačujejo. Evropska banka za obnovo in razvoj je, kot pomoč bankam pri odobravanju kreditov, najela svetovalce iz Schorebank iz Chichaga. Njihovo mnenje je odločalo, ali bo kredit odobren ali ne. Glavni kriterij pri njihovem odločanju je bil ustrezen denarni tok kreditojemalca in okoljevarstveni oziroma ekološki vidik investicije. S primerjavo postopkov in dokumentacije, ki jo NKBM d.d. tudi sicer uporablja pri odobravanju kreditov, sem ugotovila, da se bistveno ne razlikujejo od postopkov, ki jih je predpisala Evropska banka za obnovo in razvoj. Edina razlika je v tem, da nismo tako strogi pri upoštevanju okoljevarstvenega vidika. Manjša razlika je tudi v obrazcu napovedi denarnega toka, saj ne uporabljamo tako podrobno razdeljenega. V skladu s ugotovitvemi svetovalcev lahko rečem, da imamo na NKBM d.d. zelo dobro urejeno kreditiranje tako malih in srednje velikih podjetij kot tudi ostalih pravnih oseb, in da uporabljamo primerne kriterije za odločanje. Na primeru priprave predloga za odobritev dolgoročnega kredita iz sredstev EBRD bom postopek za odobritev kredita tudi praktično prikazala.

3

KAZALO 1. UVOD 5 1.1. Opredelitev področja in opis problema 5 1.2. Namen, cilji 5 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave 6 1.4. Predvidene metode raziskovanja 6 2. EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ 7 2.1. Nastanek, vloga, dejavnost 7 2.2. Sodelovanje EBRD s Slovenijo 10 3. POGOJI ODOBRAVANJA KREDITOV IZ SREDSTEV KREDITA, 12 KI GA JE NOVA KBM D.D. NAJELA PRI EBRD 3.1. Namen kreditiranja 12 3.2. Kreditojemalci 12 3.3. Poraba kredita 12 3.4. Višina kredita 13 3.5. Pogoji kredita 13 3.5.1. Obrestna mera 13 3.5.2. Doba vračila kreditov 14 3.5.3. Stroški, povezani z odobritvijo kredita 14 3.5.4. zavarovanje kredita 14 3.6. Postopek odobravanja kreditov 16 3.7. Vodenje evidenc o odobrenih kreditih in poročanje 17 4. PREDSTAVITEV POSTOPKA ODOBRAVANJA EBRD KREDITA 18 4.1. Prejem vloga in njen pregled 18 4.2. Priloge k vlogi za odobritev kredita iz sredstev EBRD 19 4.3. Obisk pri prosilcu EBRD kredita 21 4.4. Priprava predloga za odobritev EBRD kredita z obrazložitvijo 21

in sklepom o odobritvi 4.5. Kriteriji za pridobitev EBRD kredita 24 4.6. Odobritev kredita 25 4.7. Priprava pogodbe 26 4.8. Realizacija zavarovanja 26 4.9. Poraba oziroma črpanje kredita 27 4.10. Vodenje in spremljava kredita 28 4.11. Nadziranje kreditov 28 5. RAZLOGI ZA NAJETJE EBRD KREDITA 29

4

6. OBSEG IN STRUKTURA ODOBRENIH EBRD KREDITOV 30 7. PRIMER 31 8. SKLEP 50 9. POVZETEK 51 10. LITERATURA 53 PRILOGE 54 PRILOGA 1: IZKLJUČITVENI SEZNAM DEJAVNOSTI Z VIDIKA 54 EKOLOGIJE PRILOGA 2: VLOGA ZA KREDIT IZ SREDSTEV EBRD 60 PRILOGA 3: POROČILO O OKOLJU 65

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Evropska banka za obnovo in razvoj je bila ustanovljena 15.04.1991 in je največji posamezni tuj investitor. Cilj Evropske banke za obnovo in razvoj (European bank for Reconstruction and Development, v nadaljevanju EBRD) je podpreti procese demokracije in izgradnje tržne ekonomije v 27 državah od srednje Evrope do srednje Azije, ter v njih pospeševati privatne in podjetniške pobude s krediti in neposrednimi finančnimi investicijami. V ta namen so skupaj z Evropsko komisijo ustanovili sklad za pomoč malemu gospodarstvu v desetih državah kandidatkah za vstop v EU. Slovenija je postala članica EBRD avgusta 1992. V začetku sodelovanja je EBRD financirala predvsem projekte v javnem sektorju, v zadnjem času pa se je njeno investiranje preusmerilo v privatni sektor. Predvsem financirajo majhna in srednje velika podjetja preko posrednikov s pomočjo kreditnih linij. Uvedli so posebno bančno storitev tako imenovanih kreditov, ki so namenjeni malim in srednjim podjetjem. Pri tem gre za posredovanje kapitala določenim podjetjem preko kreditnih linij, ki jih EBRD odpira za poslovne banke v Bolgariji, Češki rapubliki, Estoniji, Madžarski, Poljski, Litvi, Latviji, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. V okviru programa kreditov malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji je Nova Kreditna banka Maribor d.d. dne 20.09.2000 podpisala pogodbo o najetju kredita pri EBRD v znesku 5.000.000,00 evrov. Iz naslova tega kredita banka odobrava kredite (v nadaljevanju EBRD krediti) majhnim in srednje velikim podjetjem v skladu s politiko banke in navodili oziroma vodili EBRD. Banki nudi pomoč pri odobravanju teh kreditov Svetovalna služba Shorebank (Shoreban Advisory Services – v nadaljevanju SAS). 1.2 Namen, cilji Za izbiro te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v Novi KBM d.d. kot kreditni referent in se pri svojem delu srečujem z zbiranjem dokumentacije, obdelavo podatkov ter pripravo predlogov za odobravanje kreditov iz sredstev EBRD. Moj namen je: • predstaviti EBRD, s kakšnim namenom in cilji je bila ustanovljena, kdo so

njene članice ter kako se financira. Predstaviti želim njene projekte po svetu in predvsem v Sloveniji, s poudarkom na programu kreditov malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji.

• navesti postopke, metode, kriterije, posebne zahteve EBRD in načine pri odobravanju EBRD kreditov v Novi KBM d.d. teoretično in na konkretnem primeru

• prikazati razloge za najetje EBRD kredita ter navesti, koliko takšnih kreditov je že bilo odobrenih.

6

Diplomska naloga temelji na znanju, ki sem ga pridobila na fakulteti, na mojih izkušnjah, ki sem jih pridobila v času, ko sem zaposlena v Oddelku deviznih naložb in garancij ter na podatkih, ki sem jih črpala iz navedene literature. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Osnovni cilj EBRD je financiranje gospodarskega razvoja v državah v tranziciji osrednje in srednje Evrope, predvsem pa financiranje in pospeševanje razvoja privatnega sektorja v teh državah. Ena izmed oblik zagotavljanja le-tega je tudi program kreditov malim in srednje velikim podjetjem, ki ga je EBRD uvedla tudi v Sloveniji. Predpostavljam;

• da ta projekt v Sloveniji poteka že tri leta, • da so bila sredstva, ki jih je Nova KBM d.d. najela z namenom odobritve teh

kreditov v celoti že razdeljena in se že vračajo ter • da so velikemu številu podjetnikom in podjetjem omogočila izvedbo investicij

in širitev njihovega obsega ali področja poslovanja, kar se pozitivno odraža na razvoju posameznega podjetja oz. podjetnika, kot tudi celotne regije.

Za nalogo sem si izbrala EBRD-jev program kreditov malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji, s tem sem se omejila le na eno državo. Program kreditov malim in srednje velikim podjetjem poteka v večih državah v tranziciji. Če bi želela raziskati postopke in kriterije za odobritev teh kreditov tudi v drugih državah, bi bila raziskava preveč obsežna. Problem bi bilo tudi zbiranje literature oz. gradiva. Proučevanje odobravanja EBRD kreditov v Sloveniji sem omejila samo na odobravanje v Novi KBM d.d. Maribor. Predstavila bom kriterije, ki jih mora kreditojemalec izpolniti, da mu banka lahko odobri kredit iz EBRD-jevega programa kreditov malim in srednje velikim podjetjem. Na primeru podjetja TVT Storitve d.o.o. sem prikazala postopek odobritve takšnega kredita in dokumentacijo, ki jo mora kreditojemalec predložiti (na zahtevo NKBM d.d. in na posebno zahtevo EBRD). Uporabila sem resnične podatke iz arhiva NKBM d.d. z njihovim dovljenjem. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Raziskava je osredotočena na proučevanje določenega pojava – EBRD kreditov in vsega v zvezi z njimi. V nalogi bom opisovala značilnosti samih EBRD kreditov, potrebne dokumentacije in postopkov v zvezi s pridobitvijo tega kredita s strani kreditojemalca in banke. Nalogo sem napisala na osnovi poslovne raziskave po metodi diskripcije. Na razpolago ni veliko gradiva iz tega področja. Uporabila sem predvsem podatke iz raznih člankov, podatke, ki sem jih dobila na spletnih straneh EBRD-ja in drugih bank ter internih aktov, navodil in arhiva Nove KBM d.d.. Na spletnih straneh EBRD do julija 2003 še ni bilo podatkov za leto 2002, zato razpolagam le s podatki za leto 2001.

7

2 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ 2.1 Nastanek, vloga, dejavnost1

Sporazum o ustanovitvi European Bank for Reconstruction and Development (v nadaljevanju EBRD) je bil podpisan v Parizu 1990, s poslovanjem pa je pričela 1991. Do ideje o ustanovitvi je prišlo zaradi znanih sprememb v državah Vzhodne in Srednje Evrope. Upravni sedež banke je v Londonu. Ustanovilo jo je 41 začetnih članic. Decembra 1992 se je članstvu pridružilo 12 novo nastalih neodvisnih držav biše Sovjetske Zveze in Slovenija. EBRD je edina evropska banka, ki ima poleg finančnih sestavin, tudi politične, saj v njeni ustanovni listini piše, da je namen banke spodbujanje demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih človekovih pravic. Je največji tuj posamezni investitor. Osnovni cilj EBRD je financiranje gospodarskega razvoja v državah v tranziciji osrednje in vzhodne Evrope, predvsem pa financiranje in pospeševanje razvoja privatnega sektorja in podjetniške iniciative. Državam nudi pomoč pri njihovem prehodu k demokraciji in tržnemu gospodarstvu. Nudi jim kombinacijo ekspertiz s področja javnega in zasebnega bančništva ter podpira številne projekte s krediti, investicijami in z možnostjo tehničnega sodelovanja. Še posebej se osredotoča na zasebni sektor. Tesno sodeluje z lokalnimi finančnimi institucijami in drugimi mednarodnimi organizacijami. Trenutno je aktivna v Albaniji, Armenii, Azerbaijanu, Belorusiji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Georgii, Hrvaški, Češki, Estoniji, Zvezni republiki Jugoslaviji, Makedoniji, Madžarski, Kazakhstanu, Kyrgyzstanu. Latviji, Litvi, Moldaviji, Poljski, Romuniji, Rusii, Slovaški, Tajikistanu, Turkmenistanu, Ukraini, Uzbekistanu in Slovenji. EBRD je konec leta 2001 imela dvainšestdeset članic, to je šestdeset držav v tranziciji in držav iz skupine industrijsko razvitih držav, zraven teh sta polnopravni članici še Evropska unija in Evropska investicijska banka. V evropskem prostoru je pomembna organizacija, kjer se pretakajo velika finančna sredstva. Glasovalna pravica članic v EBRD je odvisna od kapitala, ki ga ima posamezna članica v celotnem kapitalu. Največji delež v kapitalu EBRD imajo države članice Evropske unije skupaj z Evropsko investicijsko banko, največji posamični delničar pa so Združene države Amerike z 10%. EBRD ima tri osnovne vire sredstev:

kapital institucije v skupni višini 20 milijard evrov (konec leta 2001), od katerega je 5 milijard vpisanega kapitala in 15 milijard kapitala na poziv, ki predstavlja garancijo za transakcije navedene pod naslednjo točko,

zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih in odplačila za kredite, ki so jih države članice najele v prejšnjih letih;

1Povzeto po EBRD – 2001a

8

EBRD lahko financira programe izključno iz lastnih sredstev, ali pa zagotovi financiranje v povezavi z drugimi multilateralnimi, državnimi ali zasebnimi ustanovami. Delovanje EBRD lahko razdelimo na dva dela:

- komercialno bančništvo, ki podpira investicije v zasebno gospodarstvo, - razvojno bančništvo, katerega namen je odobravanje posojil javnemu sektorju,

predvsem razvojno pomembnim infrastrukturnim projektom. Komercialnemu bančništvu je namenjeno 60 % vseh sredstev. EBRD plasira sredstva izključno za projekte in to v naslednjih treh oblikah:

javnemu sektorju z garancijo države, v obliki kreditov privatnemu sektorju brez garancije države, v kateri se projekt

financira in v obliki lastniških vložkov;

V skladu s pravili mora EBRD plasirati 60% svojih sredstev za projekte navedene v zadnji in predzadnji točki. EBRD ima izjemno pomembno vlogo pri financiranju zasebnega sektorja. Svoja sredstva mu posreduje kot

- neposredna oz. komercialna posojila, - kapitalske (equty) naložbe, - jamstva, - tehnično sodelovanje.

Mala in srednje velika podjetja iz privatnega sektorja EBRD navadno ne financira direktno, ampak preko posrednikov s pomočjo kreditnih linij. Kot posredniki se največkrat pojavljajo poslovne banke, včasih pa tudi vlade držav, ki nato tako pridobljena sredstva posredujejo poslovnim bankam, da te z njimi financirajo mala in srednje velika privatna podjetja. EBRD odobrava kredite po komercialnih pogojih oziroma se odloča za lastniške vložke na osnovi svojih komercialnih interesov. EBRD zagotavlja kapital malim in srednje velikim podjetjem tudi v obliki lastniškega investiranja preko investicijskih in kapitalskih skladov. V Sloveniji je to sklad Horizonte, ki kapitalsko financira predvsem projekte visoke tehnologije, kjer imajo izdelki močan izvozni potencial. Neposredno financira EBRD majhna in srednje velika podjetja skozi različne sklade kot so Sklad za neposredne investicije in posebni regionalni investicijski skladi.

9

Za tehnično podporo majhnim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji delujeta v okviru EBRD dva programa:

- TurnAround Management Programme (TAM)- program za organizacijske spremembe – svetuje vodstvu malih in srednje velikih podjetij pri organizacijskih spremembah, prilagajanju tržnemu gospodarstvu in povečani konkurenčnosti ter jih seznanja s pristopnimi zahtevami Evropske unije

- Business Advisory Services (BAS) – storitve poslovnega sodelovanja; nudi pomoč pri iskanju in izboru najustreznejšega svetovalca in krije do 50 % (največ 10.000 EUR) stroškov za svetovalne storitve.

EBRD ima sedež v Londonu. Zraven glavnega sedeža, ki se nahaja v Londonu, ima banka ustanovljena tudi svoja predstavništva v različnih državah srednje in vzhodne Evrope. Eno izmed predstavništev se nahaja tudi v Sloveniji in sicer na naslovu: European Bank for Reconstruction & Development 9 nadstropje, Trg Republike 3 1000 Ljubljana, Slovenija Organizacijsko strukturo banke sestavlja:

Svet guvernerjev kot najvišji organ in v katerem ima vsaka država članica svojega predstavnika,

Odbor izvršilnih direktorjev ter zaposlene v EBRD, ki jih vodi predsednik banke;

EBRD ni zanimiva samo kot pomemben vir za odobravanje kreditov, ampak tudi zaradi svojega katalizatorskega učinka. Vsak evro, ki ga banka vloži v določen projekt, pritegne še 1,8 evra od drugih zunanjih partnerjev. Hkrati z napovedanimi gospodarsko političnimi spremembami je tudi EBRD dopolnila svoje področje delovanja, saj se je odločila, da bo okrepila svojo tehnično pomoč, ki jo nudi državam, ki se vključujejo v Evropsko unijo. EU in EBRD pojmujeta sektor malih in srednje velikim podjetjem kot eden najpomembnejših pri tranziciji držav in ključ do dobro delujočega zasebnega sektorja, temelječega na tržnem gospodarstvu. V večini držav je kar 70 % zaposlenih v podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi. Ugotovitve analitikov so, da v tranzicijskih gospodarstvih ta podjetja rastejo in se razvijajo hitreje kot privatizirana podjetja. Pomanjkanje financiranja in investicij je tako ena najpomembnejših ovir pri nadaljnjem in hitrejšem razvoju malih in srednje velikih podjetij. Evropska komisija in EBRD sta za pomoč malemu gospodarstvu v desetih državah kandidatkah za vstop v EU ustanovili poseben sklad. Začetni kapital sklada znaša 200 milijonov evrov. Glavni namen sklada je predvsem pozitivno vplivati na finančne posrednike in mobilizirati dolgoročni kapital za investicije v mala in srednje velika podjetja, okrepiti kreditne možnosti lokalnih bank in ustvariti nov razred kapitalskih skladov. Sredstva iz sklada se dodeljujejo v obliki kapitalskih vložkov, kreditov in leasinga.

10

2.2 Sodelovanje EBRD s Slovenijo EBRD je v Sloveniji v zadnjih osmih letih financirala 343,3 milijone eurov za 38 projektov v skupni vrednosti 1.645.137 eurov. Triintrideset projektov je bilo v zasebnem sektorju v znesku 178,6 milijonov eurov in pet projektov v javnem sektorju v znesku 164,7 milijonov eurov. Po podatkih sodeč se je financiranje preusmerilo od javnega na zasebni sektor, kajti v zadnjih letih EBRD praktično ne vlaga več denarja v projekte z državno garancijo. (EBRD-2002) V prihodnosti bo torej EBRD v Sloveniji še naprej prisotna z investicijami v zasebni sektor in bo tako poskušala olajšati prehod slovenske ekonomije v tržno gospodarstvo. Dosedanje investicije EBRD v Sloveniji so bile namenjene predvsem:

privatizaciji, prestrukturiranju, modernizaciji in izboljšanju poslovanja slovenskih podjetij,

razvoju malih in srednje velikih podjetij, razvoju in izboljšanju obstoječe infrastrukture;

Prva naložba EBRD v Sloveniji je bila aprila 1993 in sicer kredit v višini 142,6 milijonov DEM za obnovo treh hidroelektrarn na Dravi in izgradnjo avtomatskega kontrolnega centra za povezavo verige elektrarn na Dravi. Temu projektu so sledili še drugi kot Slovenske železnice, RTV Slovenija, SKB Banka d.d., DARS, Aquasava 1 in Aquasava 2, sklad Horizont, Slovenski razvojni sklad, Merkur d.d., Alpina , Papirnica Kolicevo, Slovenski plinovodi, PS Mercator, čistilna naprava v Mariboru, Nova Ljubljanska banka in drugi.(EBRD – 2002) EBRD ne zanimajo propadla podjetja. Tista, s katerimi se lotevajo projektov, so sicer zašla v težave, klub temu pa obetajo, da bodo lahko ob primerni pomoči vnovič začela poslovati dobičkonosno, tudi na mednarodnem trgu. Njihova prednost pred drugimi podjetji s težavami je zlasti ta, da so dobro poznana, da imajo uveljavljeno blagovno znamko, skratka imajo temelje, na katerih je mogoče zgraditi primerno poslovno strategijo (Kenda 1999, 7). Za EBRD je zanimiva predvsem podpora majhnim in srednje velikim podjetjem, ki so hrbtenica slovenskega gospodarstva. V ta namen imajo oblikovan program pomoči malim in srednje velikim podjetjem, ki deluje na dveh področjih. Prvo se imenuje »kapitalsko okno« in zagotavlja investicijska sredstva, namenjena kapitalskim naložbam v mala in srednje velika podjetja. Evropska komisija in EBRD sta tovrstni sporazum podpisala z ABN AMRO Bank, ki je prispevala 7,5 milijona evrov za ustanovitev investicijskega sklada na Madžarskem, ki pokriva tudi majhna in srednje velika slovenska podjetja. Vložek v posamezno podjetje ne sme presegati milijon evrov. (EV Novice – april 2002,10) Drugo področje programa pomoči se imenuje »okno kreditov in garancij«, ki malim in srednje velikim podjetjem zagotavlja kredite in bančne garancije. V Sloveniji sta bila v letu 2000 podpisana dva sporazuma o odobravanju kreditov.

11

Tako sta septembra 2000 Nova KBM d.d. Maribor in Banka Koper vsaka prejeli kredit v višini 5 milijonov EUR, ki sta tako pridobljena sredstva plasirali majhnim in srednje velikim podjetjem s pomočjo Svetovalne službe Shorebank (Shorebank Advisory Services - v nadaljevanju SAS). Shorebank je majhna banka s sedežem v Chichagu, ki jo je EBRD izbrala za svetovanje bankam, ki sodelujejo v programu razvoja majhnih in srednje velikih podjetij. Svetovanje se odvija predvsem na tehnični ravni. Svetovalna ekipa Shorebank je sestavljena iz vodje projekta, dolgoročnega in kratkoročnega kreditnega strokovnjaka ter računalniškega strokovnjaka. Svetovalci imajo možnost izključiti kateregakoli kreditojemalca, če po njihovem mnenju ni v skladu s kriteriji programa ali pa je kreditna sposobnost nezadostna. (EBRD 2000) Cilj SAS-a je (EBRD 2001c, 1-3):

prenesti »know-how« na področju kreditiranja malih in srednjih podjetij, razviti dejavnost odobravanja kreditov malim in srednjim podjetjem z uporabo nove kreditne metodologije, poudariti pomembnost kreditnih analiz pri odobravanju kreditov in privabiti nove komitente;

V pogodbi o najemu kredita med EBRD in NKBM d.d. je bilo predvideno tudi izobraževanje kreditnih referentov. V skladu s tem so svetovalci Shorebank 05.11.2000 organizirali Izobraževanje za posojilne svetovalce, ki je trajalo 5 dni. Cilji tega programa so bili naslednji:

- »razviti dejavnost dodeljevanja posojil mikro in malim podjetjem z uporabo nove posojilne metodologije

- poudarek na strogih kreditnih analizah, namesto na togih varnostnih zahtevah - poiskati nove odjemalce – vključevanje širokega spektra ciljnih skupin.« (EBRD

november 2000)

12

3. POGOJI ODOBRAVANJA KREDITOV IZ SREDSTEV KREDITA, KI GA JE NOVA KBM D.D. NAJELA PRI EBRD 3.1 Namen kreditiranja2

Krediti EBRD so namenjeni starim ali novim komitentom banke in predvsem financiranju novih projektov, in sicer za:

financiranje investicij v projekte proizvodnje in storitvenega sektorja, nakup opreme, strojev, avtomobilov, tovornjakov, kombijev itd., namenjenih za proizvodnjo, izvajanje storitev ali za trgovsko poslovanje, nakup nepremičnin, če so te namenjene za proizvodnjo, izvajanje storitev ali trgovsko poslovanje, financiranje obratnih sredstev za potrebe proizvodnje ali za izvajanje storitev;

3.2 Kreditojemalci2

EBRD krediti so namenjeni samo malim in srednje velikim podjetjem, ki zaposlujejo do sto zaposlenih, torej so namenjeni:

samostojnim podjetnikom, občanom samostojnih poklicev ter malim in srednje velikim podjetjem v večinski zasebni lasti ter v večinski lasti in pod vodstvom državljanov Republike Slovenije;

Dodaten pogoj za pridobitev EBRD kredita je še ta, da prosilci kredita lahko letno dosežejo maksimalen promet v znesku 40 milijonov eurov in da aktiva v bilanci stanja lahko maksimalno znaša 27 milijonov eurov ter da prosilci EBRD kredita izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev kredita v skladu s kreditno politiko Nove KBM d.d.. Če kreditojemalec želi pridobiti EBRD kredit zaradi potreb ustanavljanja podjetja, mora le-ta zagotoviti vsaj 30% sredstev potrebnih za ustanovitev iz lastnih virov. Pogoj za pridobitev kredita je tudi ta, da kreditojemalci v preteklih dvanajstih mesecih od banke niso pridobila nobenega kredita za financiranje istega projekta, ki ga sedaj želijo financirati z EBRD kreditom. 3.3. Poraba kredita3

Krediti so lahko odobreni v EUR ali v SIT z valutno klavzulo. V primeru, da bo kredit koriščen za plačilo obveznosti do tujine, torej bo odliv v tujino, je poraba kredita lahko v EUR, sicer je poraba kredita v SIT. Koriščenje dolgoročnega kredita je strogo namensko, kar pomeni, da se sredstva nakazujejo na podlagi predloženih predračunov, računov ali pogodb direktno na račun dobaviteljev, izvajalcev gradbenih del, prodajalcev nepremičnin ipd.

2 Povzeto po Pogodbi o najetju EBRD kredita med Novo KBM d.d. in EBRD (2000, 51-52)

13

V skladu s podpisano pogodbo so nameni, za katere se lahko kredit koristi, strogo omejeni. Poraba sredstev iz dodeljenega kredita ni dovoljena za naslednje namen:

obratna sredstva za trgovino, proizvodnjo vojaške opreme, financiranje finančnih institucij, proizvodnjo tobaka in alkoholnih pijač, casino (igre na srečo), špekulacije s premoženjem, valutami in vrednostnimi papirji, zavarovalništvo, dejavnosti, ki so navedene na izključitvenem seznamu dejavnosti z vidika

ekologije (priloga 1) ter poplačilo kakršnegakoli obstoječega kredita kreditojemalca;

3.4 Višina kredita3

Kreditojemalec, ki izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, povezane s številom zaposlenih in namenom porabe kredita itd., lahko vloži vlogo za pridobitev EBRD kredita, vendar pa znesek odobrenega kredita posameznemu kreditojemalcu ne sme presegati 125.000,00 eurov. V izjemnih primerih, s pridobitvijo soglasja s strani EBRD, lahko znaša največji možni znesek pridobljenega EBRD kredita 150.000,00 eurov. Posamezni komitent lahko iz naslova EBRD kredita dobi največ dva kredita, in sicer enega za investicijski namen ter enega za obratni kapital, pod pogojem, da skupni seštevek izplačanih zneskov ne presega maksimalno določenega zneska kredita. 3.5 Pogoji kredita 3.5.1 Obrestna mera3

Obrestna mera za EBRD kredite je ob sklenitvi pogodbe znašala:

za kratkoročne kredite EURO LIBOR (šestmesečni) + 1,5% in je spremenljiva, za dolgoročne kredite EURO LIBOR (šestmesečni) + 2,5% in je spremenljiva;

Obrestna mera za dolgoročne kredite se je junija 2001 znižala in sedaj znaša za dolgoročne kredite EURO LIBOR (šestmesečni) + 2,0 % in je spremeljiva. Sprememba obrestne mere je vezana na spremembo obrestne mere v skladu s sklenjeno kreditno pogodbo Nove KBM d.d. z EBRD in se praviloma izvaja 01.04 in 01.10. v letu. Obresti za odobrene kredite se obračunavajo mesečno, trimesečno ali šest mesečno, odvisno od dogovora med banko in kreditojemalcem. V večini primerov je odplačilo kredita v mesečnih obrokih.

3 Povzeto po Nova KBM d.d. (2001, 7-9).

14

3.5.2 Doba vračila kreditov43

Kratkoročni krediti so se odobravali za dobo vračanja do enega leta. Dolgoročni krediti so se odobravali za dobo vračanja do največ pet let. Skrajni rok vračila je bil ob podpisu pogodbe določen 20.09.2005, to je pet let od podpisa pogodbe Nove KBM d.d. z EBRD. Rok vračila se je, tako kot obrestna mera, spremenil v juniju 2001, tako da je sedaj skrajni rok vračila kredita 20.09.2006 oz. 6 let od podpisa pogodbe. Dolgoročni kredit je možno vračati v mesečnih, trimesečnih ali polletnih obrokih, odvisno od dogovora med kreditojemalcem in banko. Možen je tudi moratorij na odplačilo glavnice, ki je lahko največ šest mesečni. 3.5.3 Stroški, povezani z odobritvijo kredita 3

Za odobritev EBRD kredita banka zaračunava enkratno nadomestilo za obdelavo in vodenje kredita, ki znaša 1% od zneska odobrenega kredita. Najnižji možni znesek zaračunanega nadomestila je 25.000,00 SIT, najvišji pa je 600.000,00 SIT. Od stanja neporabljenega dela kredita banka kreditojemalcu zaračuna strošek rezervacije sredstev, ki znaša 0,35% od stanja neporabljenega kredita ter se obračuna ob zadnjem črpanju. Pri porabi kredita do trideset dni banka stroška rezervacij ne zaračunava, tako kot tudi ne za zneske rezervacij sredstev, ki so manjši od SIT 5.000,00. 3.5.4 Zavarovanje kredita Krediti, odobreni iz sredstev EBRD morajo biti zavarovani v skladu z veljavno bančno prakso in navodili za zavarovanje bančnih naložb, ki veljajo za vse kredite. Razmerje med višino danega kredita in višino zavarovanja se določi na podlagi:

bonitete komitenta in kvalitete predloženih instrumentov zavarovanja kredita s strani kreditojemalca.

Kredit se praviloma črpa šele, ko je zavarovanje urejeno. Črpanje kredita pred ureditvijo zavarovanja lahko dovoli pristojna oseba samo v posebnih primerih. Pred odobritvijo vsakega kredita, ki je temelj nastanka izpostavljenosti banke, mora banka oceniti kreditojemalčevo sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke in kvaliteto zavarovanja terjatev banke po vrsti in obsegu zavarovanja.

4 Povzeto po Nova KBM d.d. (2001,9-10)

15

Banka mora ves čas trajanja kreditnega razmerja, ki je temelj nastanka izpostavljenosti, spremljati poslovanje kreditojemalca in kvaliteto zavarovanja terjatev banke (DZ RS 1999a, 533). Glede na kvaliteto zavarovanja ločimo:

prvovrstna zavarovanja, in sicer (DZ RS 1999b, 3771): 1. depozit, za katerega obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za

poplačilo terjatve v višini 100%, 2. vrednostni papirji Republike Slovenije in Banke Slovenije, 3. prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih, 4. nepreklicna garancija na prvi poziv banke s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je

pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev ali prvovrstne tuje banke,

5. nepreklicna jamstva Družbe za zavarovanje in financiranje izvoza, 6. nepreklicna jamstva Republike Slovenije;

ostala zavarovanja: 1. zastava gotovine, 2. zastavna pravica na nepremičninah in premičninah, 3. zastavna pravica na vrednostnih papirjih, 4. zastavna pravica na kapitalskih deležih, 5. zastavna pravica na terjatvah, 6. garancije ali poroštva države, pravnih in fizičnih oseb, 7. zastava terjatev iz dokumentarnih akreditivov itd.; Zavarovanje kreditov se uporablja le kot zaščita banke v primeru nevračila le-teh. V novi KBM d.d. so za pripravo predlogov za odobritev kreditov zadolženi kreditni referenti, ki morajo pridobiti o komitentu vse potrebne informacije in zagotoviti takšno zavarovanje naložb, da je tveganje banke čim manjše. Pri obravnavi vsakega zahtevka za naložbo mora kreditni referent zasledovati tri temeljna načela bančnega poslovanja:

- načelo varnosti - načelo donosnosti - načelo likvidnosti.

16

3.6 Postopek odobravanja kreditov Potencialni kreditojemalci so za možnost pridobitve kredita iz sredstev EBRD lahko izvedeli iz dnevnega časopisja. V dnevniku Večer je bil 22.09.2000 objavljen članek, ki je bralce obveščal o podpisu pogodbe o najetju kredita med NKBM in EBRD in jih tudi seznanil s pogoji kredita. O možnostih pridobivanja kredita iz sredstev EBRD so poročali tudi drugi mediji. Gospodarski vestnik je izdal tudi publikacijo z naslovom Pridobivanje sredstev EBRD za slovenska podjetja. Potencialni kreditojemalci se telefonsko ali osebno oglasijo pri kreditnih referentih, ki so bili v razpisu za pridobitev sredstev navedeni kot kontaktne osebe. Kreditni referent seznani komitenta s pogoji za pridobitev kredita iz sredstev EBRD in mu izroči dokumentacijo, ki naj jo izpolni. To je vloga za kredit iz sredstev EBRD (priloga 2), ki vsebuje naslednje vsebinsko zaokrožene sklope:

finančna struktura naložbe kreditojemalca (skupna vrednost investicije/projekta, višina sredstev EBRD kredita v investiciji, višina lastnih sredstev, višina drugih kreditov v investiciji, zavarovanje kredita),

podatke o kreditojemalcu in njegovem poslovanju (dejavnost podjetja, banke s katerimi podjetje sodeluje, vodstvo podjetja, seznam lastnikov in njihov delež v strukturi kapitala, vplivi investicije na poslovanje itd.),

tržni delež kreditojemalca (pomembnejši dobavitelji in kupci podjetja, konkurenca) in

finančne podatke, ki jih mora podjetje, ki želi pridobiti EBRD kredit predložiti; Izpolnjeni vlogi mora torej kreditojemalec še priložiti:

tekoče podatke o poslovanju (bilanca stanja, izkaz uspeha za obdobje poslovanja v tekočem letu) oziroma bilanco stanja in izkaz uspeha za preteklo leto z obrazložitvijo posameznih postavk,

projekcijo izkaza uspeha in bilance stanja za obdobje trajanja kreditnega razmerja, izjavo o skladnosti z okoljevarstvenimi pogoji, v kateri se kreditojemalec zaveže, da njegovo podjetje oziroma dejavnost in premoženje niso v nikakršnem nerešenem pravnem procesu ali okoljevarstvenim nesoglasju z oblastmi ali tretjo osebo in v kateri navede pridobljena okoljevarstvena dovoljenja ter potrdi da so zgradbe in oprema nameščene in vzdrževane v skladu z okoljevarstvenimi pogoji,

napoved denarnega toka, kopije dovoljenj, podatke o zadolženosti družbe z dinamiko odplačil in če bo kredit zavarovan z zastavo nepremičnine, še zemljiškoknjižni izpisek ter

cenitveno poročilo oz. kupoprodajno pogodbo za nepremičnino, ki je predmet zastave;

Podjetja, ki prvič poslovno sodelujejo z banko pa morajo zraven zgoraj navedenega predložiti še:

registracijo družbe, izpisek zavoda za statistiko in podpisne kartone.

17

V primeru nepopolne oziroma neustrezne dokumentacije kreditni referent zahteva od kreditojemalca dopolnitev vloge oziroma dokumentacije. Temu sledi pregled vloge.

Ko kreditojemalec dostavi vso potrebno dokumentacijo kreditnemu referentu, jo le ta pregleda in pripravi prvo kratko poročilo za svetovalce SAS. Najprej preveri, če dejavnost podjetja ne spada med izključene dejavnosti z vidika ekologije. Kreditni referent in svetovalec SAS skupaj obiščeta sedež podjetja. V razgovoru s kreditojemalcem se razjasnijo morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti v pripravljeni dokumentaciji. Kreditni referent sestavi poročilo o obisku lokacije in poročilo o okolju (priloga 3). Ko ima kreditni referent vso potrebno dokumentacijo in vse potrebne informacije, pripravi predlog za klasifikacijo komitenta, če ta še ni klasificiran. Ko je predlog za klasifikacijo potrjen, pripravi predlog za odobritev kredita, ki ga predloži v odobritev ustreznemu kreditnemu odboru. Kopijo tega predloga skupaj s prilogami (denarni tok, izjava skladnosti z okoljevarstvenimi pogoji, poročilo o obisku lokacije, poročilo o okolju) pošlje vodji svetovalne službe SAS, ki predlog pregleda in poda svoje mnenje za ali proti odobritvi kredita. Soglasje SAS je pogoj, da lahko pristojni kreditni odbor kredit odobri. Ko je kredit odobren tudi s strani pristojnega kreditnega odbora, kreditni referent pripravi kreditno pogodbo in pogodbo o zavarovanju kredita. Kopijo pozitivnega sklepa in podpisane kreditne pogodbe dostavi svetovalcu SAS. Koriščenje kredita nadzoruje najprej kreditni referent, nato pa še svetovalec SAS. Koriščenje je strogo namensko, kar pomeni, da banka sprošča sredstva na osnovi predloženih računov, predračunov, pogodb ali kakšne druge dokumentacije in jih nakazuje direktno na račun izvajalcev, prodajalcev ali drugih. Po zaključku projekta je potrebno pri kreditojemalcu ponovno opraviti obisk. Občasni obiski se nadaljujejo vse do odplačila kredita, kar zagotavlja nadzor nad realizacijo projekta. 3.7 Vodenje evidenc o odobrenih kreditih in poročanje V banki vodimo centralno evidenco kreditov, da zagotovimo celovit pregled nad porabo sredstev kredita EBRD. Evidenca se vodi v registru o prispelih vlogah in odobrenih kreditih EBRD. V skladu z zahtevami EBRD mora banka pripraviti skupno poročilo o odobrenih, koriščenih ter vrnjenih kreditih v angleščini s prevodom v slovenščino.

18

4 PREDSTAVITEV POSTOPKA ODOBRAVANJA EBRD KREDITA V nadaljevanju bom prikazala postopek odobravanja EBRD kredita, ki ga bom poskušala nazorneje prikazati na podlagi konkretnega primera odobritve EBRD kredita podjetju TVT Storitve d.o.o z njihovim soglasjem. 4.1 Prejem vloge in njen pregled Po opravljenem telefonskem ali osebnem razgovoru s predstavniki podjetja, ti na banko predložijo vlogo z vsemi zahtevanimi obrazci. Vloga za odobritev kredita je prav tako v obliki obrazca in s prilogami vsebuje vse, s strani EBRD-ja, zahtevane podatke (priloga 2). Kreditni referent vlogo pregleda in preveri, če vsebuje vse zahtevane podatke in priloge. V kolikor je vloga popolna, pristopi k obravnavi vloge. V kolikor določeni podatki manjkajo ali ni vseh prilog, pozove vlagatelja, da vlogo ustrezno dopolni. Vlogo vnesemo v register zahtevkov oziroma vlog, ki se imenuje register naložb. V primeru EBRD kreditov pa je zaradi zagotovitve celovitejšega pregleda nad porabo sredstev kredita EBRD ter v skladu s poročanjem o odobrenih kreditih potrebno, zraven registra vlog, voditi še centralni seznam o prispelih vlogah. Da bi se zagotovila evidenca o vseh obravnavanih vlogah, so za posamezna področja poslovanja banke nastavljeni registri prispelih vlog. Za področje Maribora evidentiramo vse vloge v Oddelku spremljave naložb in garancij, kamor morajo vse enote banke, ki sprejemajo in odobravajo vloge za EBRD kredite, javljati določene podatke. V register o prispelih vlogah in odobrenih EBRD kreditih je potrebno vpisati naslednje podatke:

zaporedno številko vloge, naziv organizacijske enote, ki je vlogo prejela, datum vpisa vloge v register, naziv kreditojemalca znesek kredita, številka, datum pogodbe, podatki o kreditojemalcu (sredstva, letni prihodki, število zaposlenih);

Evidenčna številka je zraven partije kredita in številke »RN« sestavni del predloga za odobritev kredita.

19

4.2 Priloge k vlogo za odobritev kredita iz sredstev EBRD K vlogi za odobritev kredita mora vlagatelj predložiti še naslednjo dokumentacijo:

- registracijo družbe in izpisek iz Zavoda za statistiko - podpisni karton - kopije raznih dovoljenj - zaključni račun (bilanca uspeha in stanja) za preteklo leto - projekcije bilance uspeha in bilance stanja za obdobje trajanja kreditnega

razmerja - napoved denarnih tokov (priloga 4) - zemljiško knjižni izpisek in cenitev nepremičnin, s katerimi bo banka

zavarovala vračilo kredita. Ker je denarni tok eno najpomembnejših orodij pri ocenjevanju kreditne sposobnosti podjetij s strani SAS svetovalcev in vodij ter zaradi specifičnosti sestave in izpolnjevanja obrazca Napoved denarnega toka, predloženega s strani SAS svetovalcev, bom v nadaljevanju podrobneje obrazložila izpolnjevanje obrazca. Izpolnjevanje obrazca »Napoved denarnega toka« Pomembno je, da vsako podjetje (kreditojemalec) razmisli o vseh finančnih virih v podjetju ter da kot poseben del napovedi denarnega toka priloži spisek predvidenih dogodkov, ki so bili osnova za napoved (na primer ali so pri sestavi denarnega toka podjetja upoštevani kakšni sezonski dejavniki, pomembno je tudi, da podjetje navede vse ostale dejavnike, ki so vplivali na sestavljanje denarnega toka). Denarni tok je namreč napoved delovanja podjetja v prihodnosti. V vrstico »denar na začetku obdobja« se vnese denar s katerim podjetje razpolaga na začetku obdobja, v mesecu 0 (denar na bančnih računih, pa tudi denar, ki ga podjetje hrani v poslovnih prostorih). Ostali vnosi v to vrstico v mesecu 1 in naslednjih mesecih se bodo prenašali iz vrstice »denar na koncu obdobja« iz predhodnih mesecev. V vrstici »denar iz obstoječe prodaje« se navede denar, ko ta dejansko pride na račun po izpeljani prodaji, upoštevaje dogovorjene plačilne roke s kupci podjetja ter morebitno sezonskost prodaje. V vrstico »načrtovana prodaja« je potrebno vnesti denarne prejemke podjetja, ki so rezultat investicije. V »mesecu 0«, v katerem se kredit komaj odobri, prejemkov iz tega naslova še ni. V naslednje vrstice se vpiše znesek EBRD kredita, ki ga je podjetje pridobilo ter prispevek, to je lastna sredstva podjetja. V vrstici »surovine« se vpišejo denarni izdatki podjetja iz naslova nakupa surovin v višini poravnavanja obveznosti do dobaviteljev. V vrstice o »osebnih dohodkih« je potrebno vnesti plače, ki odpadejo na proizvodnjo, vodstvo in druge osebne dohodke. Upoštevati je potrebno tudi morebitno dodatno

20

načrtovano zaposlovanje oziroma morebitna načrtovana zvišanja plač v poslovnem letu. V naslednje vrstice se vpišejo načrtovani denarni izdatki podjetja iz naslova stroškov za socialno varnost, najemnin, stroškov elektrike, vode, pisarniških stroškov, načrtovanih stroškov oglaševanja, stroškov morebitnih poslovnih potovanj, zavarovanj, popravil in vzdrževanja, strokovnih storitev, davka na dodano vrednost, davka od dobička ter morebitni drugi stroški podjetja. V vrstico »prevoz« je potrebno vključiti izdatke podjetja za vzdrževanje in servisiranje avta, porabljen bencin, najem dodatnih prevoznikov v času povečanega povpraševanja itd.. Če so prevozna sredstva zavarovana, naj bo izdatek iz tega naslova naveden v vrstici »zavarovanje«. Iz vrstice »neto denar iz poslovanja«, ki jo dobimo tako, da k »načrtovani prodaji« prištejemo »obstoječa prodaja« in odštejemo »skupni stroški poslovanja« (neto denar iz poslovanja ne vsebuje denarja na začetku obdobja) ter iz vrstice »razpoložljivi denar«, ki ga izračunamo tako, da »denarju na začetku obdobja« prištejemo vrstico »skupaj viri« ter odštejemo »skupni stroški poslovanja«, je razvidno ali podjetje ustvari mesečno dovolj denarja, da bo zmožno pravočasno odplačevati svoje obveznosti. Navesti je potrebno še izdatke podjetja za plačilo mesečnih EBRD glavnic in obresti. V vrstici »plačila drugih posojil« je potrebno navesti tako glavnico kot tudi obresti kreditov, ki jih je podjetje najelo pri bankah ali kako drugače in jih mora vračati. V vrstico »investicija«, vnesemo znesek porabljenega denarja po mesecih za financiranje investicije. V naslednjo vrstico »dividenda« vpišemo denarni izdatki iz naslova načrtovane politike izplačevanja dividend. Na koncu izračunamo še tako imenovani končni denar podjetja. V stolpec »leto 0« vnesemo informacije o poslovanju podjetja v predhodnem poslovnem letu. Ta stolpec služi predvsem kot osnova za primerjavo. Tudi stolpca »mesec A« in »mesec B«, ki prikazujeta prejemke in izdatke podjetja v zadnjih dveh mesecih pred najetjem EBRD kredita, služita predvsem kot osnova za primerjavo z meseci tekočega leta. V stolpec »mesec 0« vnasemo zahtevane podatke za mesec, v katerem se kredit odobri. V stolpce »mesec 1« do »mesec 12« vpisujemo mesečne planirane denarne prejemke in izdatke podjetja. Z mesecem 1 je označen prvi mesec poslovanja podjetja po najetju EBRD kredita, z mesecem 2 je označen drugi mesec poslovanja podjetja po najetju EBRD kreditu itd. do 12 meseca.

21

V stolpcu »leto 1« so vključeni, to je sešteti, vsi zneski meseca 1 do 12, mesec 0 pa se ne vključuje v ta seštevek. Napoved cash flow-a oziroma denarnega toka je uporabno orodje za management, pomaga lahko pri načrtovanju prihodnosti podjetja, saj pove ali bo podjetje imelo dovolj denarnih sredstev za pravočasno odplačevanje svojih obveznosti. 4.3 Obisk pri prosilcu EBRD kredita Po pregledu vloge in predloženih obrazcev, sledi obisk kreditojemalca. V skladu z navodili za odobravanje kreditov iz sredstev EBRD mora kreditni referent skupaj s SAS svetovalko in njeno prevajalko obiskati kreditojemalca še pred odobritvijo kredita, saj se na kraju samem razjasnijo še morebitne nejasnosti. Obisk je namenjen ogledu poslovnih prostorov kreditojemalca in dejavnosti s katero se ukvarja ter ogledu predmeta investicije, če je namen investicije nakup ali adaptacija poslovnih prostorov. Obiski so realen test predloženih dokumentov. Po obisku pripravi kreditni referent Poročilo o obisku lokacije in Poročilo o okolju. V Poročilo o obisku lokacije vpiše naziv kreditojemalca, datum obiska, ustanovitelje, lastnike poslovnih prostorov, velikost, stanje ter razpoložljive priključke v poslovnih prostorih obiskanega kreditojemalca, opremo, lokacijo, opredelitev zalog, opis osebja ter ekoloških vprašanj, če le-ta obstajajo. V okviru Poročila o okolju pa opredeli stopnjo okoljskega tveganja investicije. Če kreditni referent oceni, da je stopnja tveganja investicije nizka oziroma je ni, ni potrebno izpolniti nadaljnjih ugotovitev z vidika varstva okolja, z vidika izpolnjevanja okoljevarstvenih predpisov ter morebitnih zadržkov glede investicije zaradi večje stopnje ekološkega tveganja. V kolikor je kreditojemalec zaprosil za kratkoročni krediti z ročnostjo do enega leta oziroma krediti v znesku do 50.000,00 evrov, navedenih obrazcev ni potrebno izpolniti. 4.4 Priprava predloga za odobritev EBRD kredita z obrazložitvijo in sklepom o odobritvi Kreditni referent želi oziroma mora izvedeti o podjetju, ki je predložilo vlogo za odobritev kredita čim več oziroma skoraj vse. Banka mora namreč oceniti ali je kreditojemalec ob dospelosti terjatve banke le to sposoben tudi poravnati. Kreditojemalčeva sposobnost izpolnjevati obveznosti do banke ob dospelosti mora temeljiti na (DZ RS 1999a, 533):

oceni finančnega položaja posameznega kreditojemalca, oceni njegove zmožnosti zagotavljati denarni tok v obsegu, potrebnem za redno

izpolnjevanje obveznosti do banke,

22

vrsti in obsegu zavarovanja terjatev banke do posameznega kreditojemalca, izpolnjevanju kreditojemalčevih obveznosti do banke v preteklih obdobjih.

Tako kreditni referent zraven podatkov, ki jih je predložil kreditojemalec in zraven podatkov, ki jih zbere pri obisku, poišče podatke, ki se o kreditojemalcu nahajajo znotraj banke, in sicer :

sodelovanje kreditojemalca z banko v smislu opravljanja tolarskega in deviznega plačilnega prometa

stanje depozitov, kreditov, izdanih garancij in odprtih akreditivov kreditojemalca, preveri kakršno koli drugo sodelovanje z banko pridobi si bonitetno poročilo, v katerem so predstavljeni bilanca stanja, izkaz

uspeha primerjalno s preteklim letom, kreditna sposobnost podjetja, neto vrednost aktive, najpomembnejši kazalniki kot na primer finančna varnost podjetja, obratna likvidnost, obratnofinančna likvidnost, celotna zadolženost na realizacijo, finančna zadolženost na realizacijo, neto terjatve v vseh prihodkih itd., prikazani so tudi kazalniki, ki jih mora podjetje izpolnjevati po zakonu o finančnem poslovanju ter glede na navedene podatke predlagana klasifikacija podjetja.

Po pridobitvi vseh relevantnih podatkov sledi priprava:

predloga za odobritev EBRD kredita, ki vsebuje podatke o:

1. vlagatelju zahtevka, 2. znesku zahtevka, 3. datumu zahtevka, 4. evidenčni številki zahtevka, številki »RN« in partiji, 5. organu odobravanja, 6. ključu, šifri dejavnosti, 7. matični številki podjetja, 8. ŽR podjetja oziroma o transakcijskem računu, 9. klasifikaciji kreditojemalca, 10. deležu zadolženosti podjetja v jamstvenem kapitalu (pred odobritvijo in po

njej), 11. deviznih prilivih in odlivih, 12. stanju depozitov podjetja na določen dan, 13. stanju zapadlih terjatev ter 14. blokadah ŽR oziroma transakcijskega računa podjetja na določen dan;

obrazložitve zahtevka, ki vsebuje:

1. splošno informacijo o vlagatelju zahtevka oziroma predstavitev podjetja

(predstavitev dejavnosti podjetja, pomembnejši poslovni partnerji, vodilni delavci podjetja, datum registracije, število zaposlenih itd.),

23

2. dosedanje sodelovanje podjetja z banko (povprečno stanje sredstev na transakcijskem računu, promet v dobro in breme preko transakcijskega računa, devizno poslovanje podjetja preko banke itd.)

3. poslovno uspešnost vlagatelja zahtevka (izkaz uspeha, bilanca stanja itd.), 4. pregled zadolženosti vlagatelja zahtevka pri banki in obstoječa zavarovanja

terjatev banke, 5. predstavitev naložbe, (namen, če je dolgoročni kredit, mora vsebovati še opis

investicijskih vlaganj, predračunsko vrednost, delež lastnih sredstev, zmožnost zadolžitve in vračila kredita, projekcije poslovanja za obdobje vračanja kredita, projekcijo denarnega toka..)

6. zavarovanje kredita, ki se odobrava in 7. stroške kredita (obrestna mera, nadomestilo);

sklepa, ki vsebuje podatke o:

1. organu odobritve kredita, 2. kreditojemalcu in kreditu, 3. znesku kredita, 4. EUR protivrednost kredita,če je kredit odobren v tolarski vrednosti z valutno

klavzulo 5. porabi kredita, 6. roku vračila in odplačilu, 7. obrestni meri, 8. nadomestilu, 9. zavarovanju in 10. predlagatelju.

Vsebina predloga za odobritev kredita, obrazložitev zahtevka in sklep so zgoraj podani v skrajšani obliki. Predlog za odobritev EBRD kredita, obrazložitev zahtevka in sklep posreduje kreditni referent SAS svetovalki oziroma vodji skupaj s sledečimi dokumenti:

napoved denarnega toka , Izjavo o skladnosti z okoljevarstvenimi pogoji izpolnjeno s strani kreditojemalca, s

katero se je zavezal, da je investicija, za katero je pridobil EBRD kredit realizirana ter da so oz. bodo zgradbe in oprema primerno nameščene in vzdrževane v skladu z okoljevarstvenimi, zdravstvenimi, varstvenimi in javnimi zakoni, standardi in drugimi zahtevami ter da lastnik podjetja, podjetje in dejavnost ni v nobenem nerešenem pravnem procesu ali okoljevarstvenem nesoglasju z oblastmi ali kom drugim glede okoljevarstvenih, zdravstvenih ali varnostnih določil. Izjava o skladnosti z okoljevarstvenimi pogoji je podana v prilogi 6,

Poročilo o obisku lokacije in Poročilo o okolju .

SAS vodja poslane dokumente pregleda in poda pozitivno oz. negativno mnenje za odobritev EBRD kredita. Svojo soglasje SAS vodja posreduje v obliki Obrazca za odobritev kredita, ki vsebuje podatke o kreditojemalcu, znesku odobrenega kredita, o kreditnih pogojih, obrestni meri, zavarovanju EBRD kredita in namenu porabe EBRD kredita.

24

4.5 Kriteriji za pridobitev EBRD kredita Najpomembnejši kriteriji, ki jih mora prosilec izpolnjevati za pridobitev EBRD kredita so:

na področju denarnega toka:

1. mesečni neto denarni tok iz poslovanja mora biti stabilen oziroma mora naraščati, kajti mesečni neto denarni tok predstavlja denar, ki ga bo podjetje mesečno ustvarilo s svojo dejavnostjo in iz katerega se bo odplačeval pridobljen kredit; če je mesečni neto denarni tok negativen oziroma pada, SAS svetovalec oziroma vodja predlaganega kredita s strani kreditnega referenta ne bo odobril,

2. mesečni končni denar (izračuna se tako, da se začetnemu denarju podjetja

na začetku meseca, ki je enak končnemu denarju predhodnega meseca, prištejejo in odštejejo denarni tokovi iz poslovanja v mesecu ter se upoštevajo tudi drugi denarni izdatki podjetja, na primer plačilo EBRD obresti in glavnice, plačila drugih kreditov, izplačila dividend itd.) prosilca EBRD kredita mora naraščati, kajti če ne narašča to pomeni, da mesečni denarni tokovi podjetja padajo in da podjetje kmalu ne bo zmožno vračati odobrenega kredita,

koeficient pokritosti dolga mora znašati najmanj 1,2 v prvem letu odobritve kredita

oziroma 1,4 do 1,5 za proizvodnjo, katera se obravnava kot bolj rizična; če je izračunan koeficient pokritosti dolga 5 do 7 se je potrebno vprašati, ali rok odplačila kredita morebiti ni predolg, koeficient pokritosti dolga se namreč izračuna tako, da se razpoložljivi (neto) denar podjetja iz poslovanja deli z zneskom kredita;

prag rentabilnosti (točka, kjer so prihodki enaki odhodkom, torej ko je dobiček

podjetja enak nič) se uporablja pretežno pri podjetjih, ki želijo pridobiti EBRD kredit ob njihovi ustanovitvi, ko ni na razpolago drugih podatkov za presojo. SAS svetovalec oziroma vodja bo takšnim podjetjem odobril EBRD kredit, če bo prag rentabilnosti minimalno 70%;

sposobno vodstvo; jasna in iskrena ocena sposobnosti vodstva je odločilna.

Zanesljivost danih finančnih podatkov, izpolnitev predloženih planov in vodenje denarnega toka je odvisna od sposobnosti glavnih vodij podjetja. Kreditni referent mora poznati izkušnje vodij kreditojemalca, njihove prednosti in slabosti;

raziskava trga podjetja mora biti pozitivna; raziskava trga je dodaten ključni faktor

pri ocenjevanju kreditne sposobnosti. Dobra ideja ali možnost proizvodnje izdelka je neuporabna, če ne obstaja tržišče za te proizvode in storitve. Tržna raziskava je skupek osnovnih informacij o proizvodih in storitvah, kupcih, položaju kreditojemalca in o tržnem deležu, večjih konkurentih in tržnih strategijah. Raziskava trga je potrebna, da lahko presodimo ali bo kreditojemalec sposoben obdržati oziroma razširiti svoj tržni delež, ali je njegovo poznavanje kupcev zadostno, kakšna je stabilnost gospodarskega sektorja, koncentracija kupcev, tehnološki razvoj itd..

25

primerno zavarovanje EBRD kredita; zavarovanje kredita je zmeraj eden

odločilnih faktorjev pri odločitvi o odobritvi kredita. 4.6 Odobritev kredita V postopku odobritve kredita kreditni referent, ob prisotnosti SAS svetovalke, predstavi predlog kredita ustreznemu kreditnemu odboru. Pristojni kreditni odbor predlog sklepa kredita odobri ali zavrne oziroma poda morebitne pripombe kreditnemu referentu glede obravnavanega predloga. Pristojni kreditni odbor tako lahko na primer zahteva dodatno zavarovanje ali podrobnejšo razjasnitev posameznih postavk v bilanci, lahko pa tudi svetuje kreditnemu referentu, katere podatke naj kreditojemalec še predloži. Trenutni nivoji odobravanja kreditov v Novi KBM d.d. so:

direktorica sektorja naložb in sredstev, KOSN (kreditni odbor sektorja naložb in sredstev), KOP (kreditni odbor področja) in KOB (kreditni odbor banke);

TABELA 1: PRISTOJNOSTI ODOBRAVANJA KRATKOROČNIH KREDITOV boniteta /

organ odobravanj

a

direktorica sektorja naložb

KOSN

KOP

KOB

A do 5 mio SIT

do 0,5 % kapitala banke

od 0,5 % do 1,5% kapitala banke

nad 1,5 % kapitala banke

B - do 0,3 % kapitala banke

od 0,3 % do 0,5% kapitala banke

nad 0,5 % kapitala banke

C,D,E - - - vse naložbe Za določitev pristojnega kreditnega odbora se upošteva skupni znesek vseh naložb (krediti, garancije, odprti akreditivi), odobrenih enemu komitentu na dan odločanja. TABELA 2: PRISTOJNOSTI ODOBRAVANJA DOLGOROČNIH KREDITOV boniteta /

organ odobravanj

a

direktorica sektorja naložb

KOSN

KOP

KOB

A - do 30 mio SIT do 100 mio SIT nad 100 mio SIT B - - do 50 mio SIT nad 50 mio SIT

C,D,E - - - vse naložbe

26

Za določitev pristojnega kreditnega odbora se upošteva znesek posameznega kredita ob upoštevanju skupne zadolžitve v skladu s kriteriji v tabeli 1. Na samo pristojnost posameznega kreditnega odbora torej vpliva:

klasifikacija komitenta, skupen znesek odobrenih kreditov, ročnost in zavarovanje kredita;

4.7 Priprava pogodbe Po odobritvi EBRD kredita s strani pristojnega kreditnega odbora in SAS vodje, pripravi kreditni referent kreditno pogodbo o kratkoročnem ali dolgoročnem deviznem kreditu ali kreditu z valutno klavzulo. V pogodbi so definirane pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, to je Nove KBM d.d. in kreditojemalca. Navedeni so tudi instrumenti zavarovanja, obrestna mera, rok porabe kredita ter način in roki poravnavanja obveznosti s strani kreditojemalca. Kreditojemalec se s podpisom pogodbe zaveže, da bo uporabil pridobljeni kredit v skladu z namenom, da bo dostavljal banki pravočasno zaključni račun in druge potrebne podatke in dokumentacijo, da v primeru neporavnavanja obveznosti s strani kreditojemalca, banka lahko pobota njegove zapadle terjatve do banke z zapadlo obveznostjo banke do kreditojemalce, da bo opravljal plačilni promet preko banke itd.. Za EBRD kredite, katerih koristniki so pravne osebe, uporabljamo naslednje tipe pogodb:

pogodba o dolgoročnem kreditu z valutno klavzulo, pogodba o kratkoročnem kreditu z valutno klavzulo, pogodba o najetju deviznega kredita;

Kreditojemalec mora podpisati pogodbo in predložiti instrumente zavarovanja pred koriščenjem EBRD kredita. Pogodbo najprej podpiše kreditojemalec, šele nato jo podpišejo pooblaščene osebe v banki. Vse kreditne pogodbe in druge pogodbe v zvezi z zavarovanjem kreditov se podpisujejo kolektivno. 4.8 Realizacija zavarovanja Osnovno zavarovanje, ki ga banka zahteva za zavarovanje svojih naložb so bianco podpisane menice kreditojemalca z menično izjavo in nalogom za izplačilo menice. S tem pooblastilom in menično izjavo je banka pooblaščena, da lahko izpolni bianco menico do višine zapadlih in neporavnanih obveznosti podjetja do banke ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo zapadlih obveznosti kreditojemalca v skladu s sklenjeno pogodbo.

27

Zraven osnovnega zavarovanja banka običajno zahteva še dodatno zavarovanje, praviloma je to vpis zastavne pravice na nepremičninah, ki so lahko v lasti kreditojemalca ali koga drugega. V tem primeru mora kreditojemalec predložiti banki tudi najnovejši zemljiško knjižni izpisek, ki je lahko star največ 30 dni. Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, kdo je lastnik nepremičnine (kreditojemalec ali druga oseba, fizična ali pravna) in ali je nepremičnina morda že obremenjena z vpisom zastavne pravice koga drugega.. Nepremičnina praviloma ne sme biti obremenjena s predhodno vknjižbo zastavne pravice. V primeru, da je nepremičnina obremenjena s predhodno hipoteko Nove KBM d.d. ali koga drugega, mora biti vrednost nepremičnin temu primerno visoka, saj mora zagotavljati ustrezni % pokritosti vseh naložb z zavarovanjem. Praviloma nepremičnino oceni sodno zapriseženi cenilec, ki lahko ceni za Novo KBM d.d.. Ocena mora biti opravljena po metodi "tržne vrednosti" in ne sme biti starejša od šestih mesecev. V primeru, da se kredit zavaruje z nepremičninami, ki so bile kupljene v roku šestih mesecev oz. je nakup predmet kreditiranja, je nakupna vrednost nepremičnin hkrati tudi tržna vrednost. Nepremičnina, ki je zastavljena za zavarovanje vračila kredita, mora biti zavarovana in zavarovalna polica vinkulirana v korist Nove KBM d.d. Bančni pravnik pripravi vso potrebno dokumentacijo (kreditno pogodbo, pogodbo o vknjižbi zastavne pravice, zemljiškoknjižni izpisek ali kupoprodajno pogodbo, kopijo osebnega dokumenta osebe pooblaščene za zastopanje kreditojemalca in lastnika nepremičnin) in jo preda notarju. Notar pripravi notarski zapis - sporazum o zavarovanju denarne terjatve, ki ga podpišeta pooblaščeni osebi s strani kreditojemalca in banke ter lastnik nepremičnin, če so nepremičnine v lasti tretje osebe. Po podpisu notarskega zapisa notar izstavi račun za opravljanje notarskih storitev, ki ga poravna kreditojemalec. Če nepremičnine, na katere se vpiše zastavna pravica še niso vpisane v zemljiško knjigo, naredi notar zaznamek na originalnem izvodu kupoprodajne pogodbe in je s tem postopek končan. V kolikor so nepremičnine vpisane v zemljiško knjigo, pa vloži notar vso potrebno dokumentacijo na pristojno okrajno sodišče v zemljiško knjigo. Z dnem vložitve dokumentacije v vložišče se v zemljiški knjigi zabeleži plomba, ki upniku zagotavlja vrstni red poplačila v primeru prodaje zastavljenih nepremičnin. Odobreni kredit je lahko zavarovan tudi z zastavo gotovine oziroma depozita kreditojemalca ali koga drugega. V tem primeru se z zastaviteljem sklene pogodba o deponiranju gotovine za rok trajanja kredita plus dva dni. 4.9 Poraba oziroma črpanje kredita Predvideno porabo EBRD kredita mora kreditni referent najaviti v oddelek spremljave naložb in garancij (za mariborsko področje) približno tri tedne pred predvideno porabo kredita. Takšen rok najave je potreben zaradi najave črpanja kredita pri EBRD. Zahtevke za koriščenje sredstev kredita EBRD je namreč potrebno posredovati v sektor mednarodnega poslovanja, v okviru tega sektorja pa v oddelek za medbančne odnose.

28

Dokončna najava porabe EBRD kredita se potrdi po posredovanju sprejetega sklepa o odobritvi kredita v Oddelek spremljave naložb in garancij, če pa kredit ni odobren se najava stornira. Črpanje in namenska poraba kredita, ki se lahko vrši v evrih za odliv v tujino oziroma v tolarjih z valutno klavzulo vezano na evre za porabo v Sloveniji, je nadzorovana najprej s strani kreditnega referenta, kasneje pa tudi s strani SAS svetovalke. 4.10 Vodenje in spremljava kredita Zraven Poročila o odobritvi pripravi kreditni referent tudi »Matične podatke«, v katere je potrebno ponovno vpisati partijo in vrsto (dolgoročni, kratkoročni) EBRD kredita, šifro kredita, ključ in naziv kreditojemalca, datum sklenitve pogodbe ter znesek kredita, instrumente zavarovanja kredita, obrestno mero, rok porabe, rok vračila ter zapadlost obrokov. Matični podatki služijo kot osnova pri knjiženju, spremljavi in vodenju EBRD kredita. Vsak odobren kredit je namreč potrebno sknjižiti v aplikacijo »KREDE«, preostanek nekoriščenega dela EBRD kredita pa v zabilančno evidenco ob upoštevanju srednjega tečaja na dan sklenitve pogodbe. 4.11 Nadziranje kreditov5

Zaradi časovnega odplačevanja kreditov je nadziranje le-teh zelo pomembno. Namen spremljanja kredita je pridobiti pregled nad razvojem poslovanja kreditojemalca in pridobitev informacij, iz katerih se dovolj zgodaj vidijo spremembe, ki bi lahko vplivale na plačilno sposobnost kreditojemalca. Obisk naj bi bil izveden vsake tri mesece, lahko pa tudi tedensko, seveda v odvisnosti od razmer poslovanja kreditojemalca in od drugih okoliščin. Kreditni referenti so zadolženi za redno spremljanje vseh kreditojemalcev, kar bi naj vršili tudi s pomočjo obiskov le-teh. Ravno tako je pomemben telefonski kontakt, vendar le-ta ne more nadomestiti obiska. 5 Povzeto po EBRD (2001d, 1).

29

5 RAZLOGI ZA NEJETJE EBRD KREDITA Bistvo EBRD kredita je, da zraven nizkih obrestnih mer in nižjih ostalih stroških za obdelavo, vodenje in rezervacije sredstev omogoča vrnitev sredstev v daljših obdobjih. EBRD krediti predstavljajo pomemben vir deviznih sredstev tistim podjetjem, ki bi rada pridobila devizni kredit, pa se ne ukvarjajo z izvozom, kajti pri Novi KBM d.d. velja nepisano pravilo, da se devizni krediti iz deviznih sredstev banke praviloma odobravajo samo podjetjem izvoznikom. Pri EBRD kreditih je obrestna mera določena v skladu s pogodbo med EBRD in Novo KBM d.d. in je ni potrebno graditi, kot se na primer mora graditi obrestna mera pri vseh ostalih odobrenih kreditih. Pri teh kreditih se k izhodiščni obrestni meri dodajajo še pribitki glede:

bonitete kreditojemalca (slabša je boniteta kreditojemalca tem večji je pribitek), vodenja sredstev kreditojemalca v korist Nove KBM d.d. (čim večji je procent

vodenja sredstev kreditojemalca v korist banke, tem manjši je pribitek), pribitki glede ročnosti kredita (čim daljša je ročnost kredita, tem večji je pribitek), kvalitete zavarovanja (tem kvalitetnejše je zavarovanje, manjši pribitek se doda)

ter uspešnosti sodelovanja podjetja z banko;

Višina obrestne mere je v veliki meri odvisna od višine pribitka oziroma odbitka iz naslova uspešnosti sodelovanja podjetja z banko. Odbitek pri podjetju, ki je na primer dolgoleten komitent banke in ki z njo dolgoročno dobro sodeluje, je lahko na primer takšen, seveda v okviru dovoljenega, da podjetje plača obresti le v višini izhodiščne obrestne mere. Pri odobritvi EBRD kredita se podjetju zaračuna strošek v višini enkratnega nadomestila v višini 1% od zneska odobrenega kredita. Pri ostalih kreditih pa se namesto nadomestila v višini 1% od zneska odobrenega kredita, zaračunajo stroški obdelave in vodenja kredita, ki znašajo od 0,7 do 1,0 % (odvisno od bonitete kreditojemalca) od zneska odobrenega kredita, minimalno 25.000,00 SIT, maksimalno pa 600.000,00 SIT ter pri dolgoročnih kreditih stroški vodenja dolgoročnih kreditov v odplačevanju in sicer 0,2 % v letu. Ta strošek se prvič obračunava po enem letu od prenosa kredita v odplačilo in nato vsako leto od stanja kredita v odplačilu na zadnji dan obračunskega obdobja. Zaračunajo se tudi stroški rezervacij, ki znašajo 0,5% od stanja neporabljenega dela kredita in se obračunajo pri zadnjem črpanju. Pri porabi kredita do trideset dni se nadomestilo ne zaračuna. Obračun pa se ne realizira za zneske rezervacij sredstev, ki so manjši od 5.000,00 tolarjev. Pri EBRD kreditu pa se od stanja neporabljenega dela EBRD kredita kreditojemalcu zaračuna strošek rezervacije sredstev, ki znaša 0,35% od stanja neporabljenega kredita ter se obračuna ob zadnjem črpanju. Pri porabi kredita do 30 dni banka tega nadomestila ne zaračunava. Obračuna banka tudi ne realizira za zneske rezervacij sredstev, ki so manjši od SIT 5.000,00.

30

6 OBSEG IN STRUKTURA ODOBRENIH EBRD KREDITOV Ena od zahtev EBRD je tudi ta, da mora Nova KBM d.d. pripraviti poročilo o EBRD kreditih (priloga 6). Kredite iz sredstev EBRD smo v Novi KBM d.d. odobravali od leta 2000 do 2002, ko je bila kvota 5 mio EUR v celoti porabljena. Tudi sama sem pripravila za odobritev nekaj predlogov. Dolgoročni krediti malim in srednjim podjetjem so bili v glavnem razdeljeni v mariborski (63 %) in novogoriški (30 %) regiji. Področje malih in srednjih podjetij predstavlja 23 % celotnega dolgoročnega kreditnega portfelja banke. Iz sredstev EBRD je bilo odobrenih 2 % vseh dolgoročnih kreditov. Odobreno je bilo 112 kreditov, večina samostojnim podjetnikom oziroma osebam samostojnih poklicev (85). Skupna višina odobrenih kreditov je nekaj čez 6 milijonov evrov in so že odplačani v znesku cca 2 milijona evrov.6

6 povzeto po EBRD poročilo 30.06.2003

31

7. PRIMER Sledi primer predloga za odobritev dolgoročnega kredita EBRD z valutno klavzulo s vsemi prilogami, ki jih mora kreditni referent posredovati pristojnemu kreditnemu odboru in vodji SAS. Izbrala sem primer odobritve kredita družbi TVT Storitve d.o.o., za kar sem pridobila njihovo soglasje. Kredit je bil odobren v letu 2001, zato so podatki iz tega obdobja. Predlog in priloge so v takšni obliki, kot smo jo v tem obdobju dejansko uporabljali in kot so jo zahtevali predstavniki SAS.

33

PREDLOG za odobritev dolgoročnega kredita z valutno klavzulo za osnovna sredstva – izgradnja poslovnih prostorov in oprema VLAGATELJ ZAHTEVKA: TVT STORITVE d.o.o., Preradovičeva 28, 2000 Maribor Namen zahtevka: dolgoročni kredit z valutno klavzulo za osnovna

Gradivo za sejo KOP

sredstva - znesek zahtevka 20 475 418,00 SIT (kar je enako 93.627,00 EUR, po srednjem tačaju Banke Slovenije za na dan odobritve kredita) - datum zahtevka 07.11.2000, 05.06.2001,16.08.2001 - reg. štev. zahtevka 1916 21556/21 Ključ 1142275 Šifra dejavnosti 55.401 Matična številka 5834651 Žiro račun 51800-601-100697 Klasifikacija B Vodenje avista sredstev 100 % Delež zadolženosti podjetja v JK - pred odobritvijo 0,000% - po odobritvi 0,079% Delež zadolženosti skupine povezanih podjetij - pred odobritvijo % - po odobritvi % Devizni prilivi v obdobju (v 000 DEM) Devizni odlivi v obdobju (v 000 DEM) Stanje depozitov na dan - SIT Stanje zapadlih terjatev - SIT Blokade žiro računa na dan - SIT ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ PRILOGE ¨ obrazložitev ¨ stanje terjatev, potencialnih obveznosti in obresti od spornih terjatev ¨ bonitetno poročilo s prilogami (bilanca stanja, bilanca uspeha, finančni kazalci ¨ komentar izkaza poslovnega uspeha po ZR ¨ plan prilivov in odlivov ¨ izjava referenta o navzkrižju interesov

34

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI Naziv podjetja TVT STORITVE družba za storitve, trgovino, turizem in

posredovanje d.o.o. Sedež Preradovičeva ul. 28, Maribor Ključ 1142275 Matična številka 5834651 Dejavnost 55.401 Opis dejavnosti dejavnost kuhanja hrane in razvoz - catering Organiziranost družba z omejeno odgovornostjo Število zaposlenih 35 Ustanovitelj in njihov delež Novak Marjan, Novak Marija, Ernecl Helena, Gričar Jože

(37,19%), Hnažič Rosvita, Kajnik Marija, Kovačič Stanislava (3,33%), Lesnik Vanja (5,27%), Lovrenčič Alojz, Palifrov Stojan (37,19%), Pome Liljana (5,80%), Selič Drago, Šušlek Marjeta, Trup Nada

Ustanovni vložek po dokapitalizaciji 3.000.000,00 SIT Datum registracije 17.06.1997 Direktor Stojan Palifrov Telefon 42 03 331 Telefaks Vodilni delavci DEJAVNOST DRUŽBE Družba izhaja iz sistema TVT –ja, saj so ob razpadu le-tega posamezni delavci v gostinskem obratu ustanovili novo podjetje. Direktor podjetja se z isto dejavnostjo ukvarja že 25 let. Ukvarjajo se s kuhanjem in dostavo malic na območju poslovnega sistema TVT Maribor, dostavo malic in kosil ostarelim na domu preko Centra za socialno delo v Mariboru, gostinsko dejavnost pa opravljajo tudi v gostilni Dravska Laguna. Gostinska dejavnost predstavlja 70 % njihove realizacije, 30 % pa predstavljajo storitve varovanja, čiščenja, pranja, servisiranja gasilnih aparatov in poštne storitve (za poslovni sistem TVT). Največji del prihodkov ustvarjajo iz dejavnosti priprave in razvoza malic in kosil, pri čemer ugotavljajo, da imajo pri razvozu hrane še precej možnosti. Obstoječe kapacitete (kuhinja na območju sistema TVT, kuhinja v Mestni občini Maribor in kuhinja v gostilni Dravska Laguna v Limbušu) ne zadoščajo več za pokrivanje obstoječega povpraševanja. Dnevno skuhajo cca 1200 malic in kosil, od tega jih cca 600 razvozijo. Povprečna cena malice je 480 SIT, cena kosil za razvoz je 710 SIT (med vikendi pa 840 SIT) Trenutno imajo štiri avtomobile za razvoz hrane in 2 gasilska avtomobila. Na lokaciji TVT d.d. je trenutno 40 podjetij v katerih je zaposlenih cca 1100 delavcev, ki koristijo njihove usluge. Njihovi glavni kupci so: - TVT Nova d.o.o Maribor - Gopla d.o.o. Maribor

35

- Costaferroviaria d.o.o. - WVETERM d.o.o. Maribor - Kograd gradnje Maribor - Be-Go d.o.o. Maribor, - Vulkanizerstvo Matjanec, - Avtomehanična delavnica Medved, - Komel Hoče, - Zdravstveni dom v Pesnici, - Občina Pesnica, - individualni kupci, ki jejo v jedilnici Mestne Občine Maribor, tudi s študenstkimi boni - in koristiniki uslug razvoza hrane preko Centra za socialno delo. V letu 2001 so pridobili še novega kupca Varnost d.d. Maribor za cca 400 malic dnevno, bili pa so tudi izbrani kot ponudnik za študentska kosila - bone. Prodajo hrane za študenske bone vršijo od junija 2001 tudi iz kioska na lokaciji študentskih domov na Gosposvedski cesti, kjer prodajajo hamburgerje, pečene kotlete, nabodala, piščance, hot doge, pečen krompirček in sendviče ter pijačo. Za njihovo ponudbo se zanimajo tudi nekatere druge družbe (Bodočnost, Elektrokovina), vandar večjega povpraševanja ne morejo zadovoljiti. Dobavitelji: - Koloniale Maribor, - MIP Nova Gorica, - Meso izd. Žerak Podlehnik - Meso izd. Jože Fingušt Pragersko, - Pekarna Jager Maribor, - Agro Styria Pesnica, - Geaprodukt Ljubljana, - Henkel Ecolab Maribor, - Makedonija Tabak Ljubljana, - Agromerkur Murska Sobota, - Ledo Ljubljana, - Ivan Marušič s.p. Maribor, - Delikomat Maribor, - Coca Cola Žalec in drugi. POVEZANOST PODJETJA Z NKBM Žiro račun 51800-601-100697 Delež a vista sredstev 100 % promet preko ŽR: v breme v dobro povpr. stanje

v letu 2000 16.08.2001 225.244.446,62 127.533.772,16 225.247.152,23 128.720.050,75 992.159,53 884.740,97

Devizno poslovanje preko banke - Blokada ŽR v preteklih šestih mesecih - Izplačilo plač preko banke da Družba od ustanovitve še ni najela nobenega kredita.

36

Na banko so naslovili vlogo za odobritev dolgoročnega kredita za nakup opreme za kuhinjo. Kredit bi bil odobren iz sredstev EBRD-ja. FINANČNO POSLOVANJE PODJETJA IZKAZ USPEHA V 000 SIT 1999 2000 30.06.2001 Prihodki iz prodaje 146.383 188.688 91.638- domači trg 146.383 188.688 91.638- tuji trg - - -Sprememba vred. zalog - - -Ostali prih. iz poslovanja - - -Kosmati donos iz poslovanja 146.383 188.688 91.638 Stroški blaga, materiala in storitev 88.284 120.493 54.783Stroški dela 59.451 67.102 31.443Amortizacija 2.384 2.551 2.850Odpisi obratnih sredstev - 20 -Rezervacije - - -Drugi odhodki poslovanja 239 411 -Skupaj stroški poslovanja 150.358 190.577 89.076 Dobiček/izguba iz poslovanja (3.975) (1.889) 2.562 Prihodki od financiranja 503 773 2- prih. od obresti 503 773 2Odhodki financiranja 408 365 132- stroški obresti 408 365 132Dobiček/izguba iz financiranja 95 408 (130) Dobiček/izguba iz rednega delov. (3.880) (1.481) 2.432 Izredni prihodki 5.687 3.090 819Izredni odhodki 1.377 552 -Dobiček iz izrednega delovanja 4.310 2.538 819 CELOTNI DOBIČEK 430 1.057 3.251Davek iz dobička - - ČISTI DOBIČEK 430 1.057 3.251Število zaposlenih 29 34 26 V primerjavi realnih prihodkov iz prodaje zadnjih treh let izhaja, da je družba v letu 2000 dosegla največji obseg poslovanja, saj je ustvarila za 188.688.000,00 SIT prihodkov iz prodaje. V primerjavi z letom 1999 je realna rast znašala 18 %. V letu 2000 so izkazali izgubo iz rednega in tekočega delovanja, ki jo pokrivajo iz naslova izrednih prihodkov. Izredni prihodki so nastali zaradi razlike v ceni kuponov za malico, ki jih prodajo družbam po 290 SIT, delavci pa ga lahko vnovčijo v znesku 240 SIT. Razliko v ceni – 50 SIT, so knjižili med izredne prihodke. Po posvetovanju s strokovnimi delavci na področju računovodstva, smo ugotovili, da lahko ta znesek knjižijo med redne prihodke in to v letu 2001 tudi upoštevajo.

37

IZKAZ STANJA V 000 SIT 1999 2000 30.06.2001 STALNA SREDSTVA 13.980 14.641 25.506Neopredmetena dolg.sred. 195 124 52Opredmetena osnovna sredstva 13.784 14.516 25.453- nepremičnine 2.664 2.763 - oprema in dr.opr.osn.sr. 11.120 11.753 Dolgoročne finančne naložbe 1 1 1Popravek kapitala - - -GIBLJIVA SREDSTVA 17.438 21.462 13.191Zaloge 1.590 1.115 1.161-material 1.192 857 716- trgovsko blago 398 258 445Dolgoročne terjatve iz poslovanja - - -Kratkoročne terjatve iz poslovanja 14.736 19.987 11.604Kraktoročne finančne naložbe - - -Denarna sredstva 812 75 426AČR 300 285 SREDSTVA 31.418 36.103 38.697Zunajbilančna sredstva - - KAPITAL 4.356 5.800 9.494-Osnovni kapital 1.500 1.500 3.000-Vplačani presežek kapitala - - --Rezerve - - --Preneseni čisti dobički iz prej.let 1.482 1.912 3.251-Prenesena izguba iz prej.let - - --Revalorizacijski popravek kapitala 944 1.331 --Nerazp. čisti dobiček posl.leta 430 1.057 3.251-Izguba poslovnega leta - - Dolgoročne rezervacije - - -Dolgoročne obveznosti 996 2.093 2.093Kratkoročne obveznosti 25.885 28.029 26.929- iz poslovanja 25.431 28.029 26.929- iz financiranja 454 - - PČR 181 181 181OBVEZNOSTI DO VIROV SR. 31.418 36.103 38.697Zunajbilančne obveznosti - - Stalna sredstva so v letošnjem letu že višja za investicijo v teku – izgradnja kuhinje z jedilnicami, za znesek že obračunanih situacij. Največji postavki na stroškovni strani so stroški blaga, materiala in storitev, naslednja postavka pa so stroški dela. Kupci jim svoje obveznosti v glavnem poravnavajo v roku 30-45 dni, razen TVT Nove, ki jim je trenutno dolžna 1,7 mio SIT že tri mesece. Dolgoročne obveznost predstavljajo leasingi za 3 avtomobile. Dva bosta v letošnjem letu že izplačana.

38

OPIS INVESTICIJE Obstoječe kapacitete jim ne zadoščajo za pokrivanje povpraševanja. Zato so se odločili, da se lotijo izgradnje novega objekta in nakup nove, sodobe opreme za kuhinjo, s čimer bi poleg kvantitete zagotovili tudi kvaliteto. Velikost objekta je po tlorisu 15 m x 7 m z delno odsekanim kotnim delom na SZ. Zazidalna površina objekta znaša 99,75 m2. Objekt je zgrajen v dveh etažah – pritličje in mansarda. V pritličju so predvideni prostori za pripravo in posredovanje hrane, za malicanje ter shrambe za dnevne količine živil in pijače. V prostorih mansarde so predvidene sanitarije, ločene po spolu za goste in za osebje z garderobami ter prostor jedilnice in pisarn. Velikost neto površin vseh prostorov po etažah je v pritličju 86 m2 in v mansardi 83 m2, oziroma skupaj 169 m2. Kapaciteta jedilnic v vsaki etaži je 18 sedežev, skupaj 36, kar v največ petih izmenah pomeni maksimalno 180 oseb oziroma malic. Zraven sedežev pa bodo v jedilnicah tudi pulti, ob katerih bodo stranke lahko malicale stoje (predvsem suho hrano). Kapaciteta kuhinje je 350 oziroma 400 obrokov na enkrat oz. 1200 v treh izmenah. Cca 50 % obrokov je predvidenih za razvoz v termos posodah in razdeljevanje po bolj oddaljenih proizvodnih mestih oz. za razvoz na dom. Zemljišče za izgradnjo novega objekta predstavlja dvorišče, parc.št. 2383/45 v izmeri 140 m2, pripisano k ZK vložku št. 1286 k.o. Studenci. Zemljišče so pridobili na osnovi kupoprodajne pogodbe št. 10K-16/99, sklenjene s TVT d.d. dne 21.09.1999 v vrednosti 560.000 SIT. Gradbeno dovoljenje je že izdano. Družba je v avgustu 2001 podpisala tudi pogodbo o prevzemu restavracije v prostorih sodišča v Mariboru, ki pa jo morajo urediti v skladu z zahtevami sanitarne inšpekcije. Zamenjati morajo ventilacijo, za kuhinjo pa potrebujejo opremo v višini cca 7 mio SIT (štedilnik, hladilniki, razdelilni pult) Objekt so že zgradili in ga bodo sfinancirali z lastnimi sredstvi, za opremo pa so predložili vlogo za odobritev dolgoročnega kredita iz sredstev EBRD v višini 20.475.418,10 SIT. Družba si je pridobila predračune dveh različnih prodajalcev opreme in sicer družbe Mes Mihelin d.o.o. iz Celja in Bitron d.o.o. iz Maribora. Ponudba obeh je bila cenovno približno enaka, dobavni rok za opremo pa je pri družbi Mes Mihelin d.o.o. krajši, zato so se odločili za njihovo ponudbo, saj je pričetek obratovanja restavracije na sodišču predviden že s 03.09.2001.

39

Predračunska vrednost investicije

PIS

izvajalec vrednost že plačano način plačila neplačano

STALNA SREDSTVA Zamljišče 560.000,00 560.000,00 iz ŽR A. GRADBENA DELA Kograd 8.565.237,52 1.300.000,00 iz ŽR 1.169.723,10 kompenzacija 6.095.514,42 B. OBRTNIŠKA DELA Kograd 1.017.768,35 1.017.768,35 iz ŽR Kograd 4.704.485,58 4.704.485,58 Setoil 34.510,00 34.510,00 iz ŽR Kalamut 68.294,10 68.294,10 Marmor Kosi 5.113.397,75 445.023,52 kompenzacija 4.668.374,23 C. ELEKTRO INSTALACIJE Elektro Tabga 2.902.156,05 500.000,00 iz ŽR 2.402.156,05 D. CENT.OGREVANJE, WVTERM 1.368.500,00 1.368.500,00 kompenzacija VODVOVOD, KANALIZ. Kirbiš 437.057,36 343.376,80 iz ŽR 93.680,56 E. OPREMA, DI Mes 20.475.918,11 20.475.918,11 SKUPAJ 45.247.324,82 6.738.901,77 38.508.423,05

- vse navedene kompenzacije so kompenzacije z obveznostmi, ki so jih imeli izvajalci do

TVT Storitev za dobavo malic Viri financiranja Specifikacija predvidenih virov financiranja:

OPIS

%

I. Predračunska vrednost 45.247.324,82 100 1. LASTNA SREDSTVA 24.771.406,82 54,7 od tega že vloženo 6.738.901,77 2. DOLGOROČNI KREDIT NKBM D.D. - EBRD 20.475.918,00 45,3 II. SKUPAJ VIRI FINANCIRANJA STALNIH SREDSTEV (1+2)

45.247.324,82 100

Preostali delež lastnih sredstev v višini 18.032.505,05 SIT bodo zagotovili na sledeči način: - 10,8 mio SIT –kompenzacija DARS – Kograd (prodaja zemljišča z vratarnico- pogodba

je že podpisana, predvidena sprovedba kompenzacije v mesecu avgustu), - 4.704.485,58 – kompenzacija v letu 2001 mesečno cca 700 tisoč SIT z dostavo malic

Marmor Kosi d.o.o. - 2.528.019,47 predvidevajo plačilo iz ŽR iz tekočega poslovanja.

40

Projekcija bilance uspeha in stanja za obdobje kreditiranja Bilanca uspeha v 000 SIT Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Čisti prihodki iz prodaje 227.600 278.600 278.600 278.600 278.600 278.600Drugi prihodki iz poslovanja 0 0 0 0 0 0Kosmati donos iz poslovanja 227.600 278.600 278.600 278.600 278.600 278.600Stroški blaga, materiala in stor. 135.800 170.000 170.000 170.000 170.000 170.000Stroški dela 62.380 64.800 64.800 64.800 64.800 64.800Amortizacija 3.580 5.170 5.170 5.170 5.170 5.170Odpis obratnih sredstev 0 0 0 0 0 0Drugi odhodki poslovanja 250 300 300 300 300 300Dobiček/izguba iz poslovanja 12.590 23.330 23.330 23.330 23.330 23.330Prihodki od financiranja 0 0 0 0 0 0odhodki od financiranja 1.500 2.860 2.570 2.270 1.970 1.670Dobiček/izguba iz rednega del.

11.090 20.470 20.760 21.060 21.360 21.660

Izredni prihodki 0 0 0 0 0 0Izredni odhodki 0 0 0 0 0 0Celotni dobiček 11.090 20.470 20.760 21.060 21.360 21.660Davek iz dobička 3.327 6.141 6.228 6.318 6.408 6.498Čisti dobiček 7.763 14.329 14.532 14.742 14.952 5.162 Dobiček nameravajo povečati predvsem z znižanjem stroškov zaposlenih. V aprilu 2001 so število zaposlenih že zmanjšali za 8 (6 varnostnikov so prenesli na Varnost Maribor, dvema zaposlenima pa niso podaljšali pogodbe, ki so bile sklenjene za določen čas). V septembru bodo sicer dodatno zaposlili dve kuharici, vendar bo znesek za OD mesečno vseeno nižji za cca 685 tisoč SIT, kar pomeni letno cca 8 mio SIT. Investicija bo predvidoma zaključena v septembru oz. oktobru 2001, ko bodo pričeli tudi kuhat v novih prostorih.Iz tega naslova predvidevajo povečanje realizacije za cca 2 mio SIT mesečno. Iz naslova prevzema restavracije v prostorih Sodišča v Mariboru, kjer bodo tudi kuhali, predvidevajo povečanje realizacije mesečno za cca 3 mio SIT (dnevno cca 350 obrokov). Dogovor imajo, da bodo v lokal na sodišču lahko zahajali tudi zunanji gostje. Računajo predvsem na 700 delavce, ki so zaposleni na SPIZ-u, kjer nimajo svoje kuhinje. Pričakujejo, da se bo dnevna količina prodanih malic čez nekaj časa povečala. Povečala se je tudi že količina kosil, ki jih razvozijo ostarelim od 100 na 150 v mesecu juniju 2001. Glede na novo pridobljen posel s sodiščem načrtujejo, da bodo do konca leta 2001 dnevno skuhali najmanj 2500 obrokov . Zaradi dodatnih odjemalcev bodo zaposlili 2 novi delavki za kuhinjo na sodišču.. Prostore na sodišču morajo urediti v skladu s sanitarnimi predpisi (prezračevanje), kar jih bo stalo dodatno 1.600 tisoč SIT. Z lastnikom prostorov – sodiščem, so se dogovorili, da se jim ta znesek kompenzira z najemnino, tako da 40 mesecev ne rabijo plačati najemnine za te prostore.

41

Bilanca stanja Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006 I. Stalna in dolgoročna sred. 44.661 40.807 36.657 32.657 31.657 28.657- neopredmetena dolg.sr. 150 150 - - - -- opredm.osn.sred. 44.511 40.657 36.657 32.657 31.657 28.657II. Lastni in dolgoročni viri 34.128 42.998 45.526 41.698 37.877 35.114Kapital 13.477 27.092 33.861 34.274 34.694 35.114- osnovni kapital 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000 3.000- vplačani presežek materiala - - - - - -- rezerve - - - - - -- revalor.popravek kapitala 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000 2.000- prenesena izguba iz prejš.l. - - - - - -- izguba poslovnega leta - - - - - -- prenes.ČD iz prejš.l. 714 7.763 14.329 14.532 14.742 14.952- nerazd. ČD posl.l. 7.763 14.329 14.532 14.742 14.982 15.162Dolgoročne razervacije - - - - - -Dolgoročne obveznosti 20.651 15.906 11.665 7.424 3.183 - III. Kratkoročna sredstva 19.700 21.700 21.700 21.700 21.700 21.700- zaloge 1.600 1.600 1.600 1.600 1.600 1.600- kratk.terj. iz poslovanja 17.000 19.000 19.000 19.000 19.000 19.000- kratkoročne finančne naložbe - - - - - -- denarna sredstva 800 800 800 800 800 800- AČR 300 300 300 300 300 300IV. Kratkoročni viri 30.233 19.509 12.831 12.659 15.480 15.243- iz poslovanja 30.233 19.509 12.831 12.659 15.480 15.243- iz financiranja - - PČR - V. Zunajbilančna sredstva - VI. Zunajbilančne obveznosti - Pregled investicijskih sredstev in obveznosti v 000 SIT

Leto 2001 2002 2003 2004 2005 2006

I. SREDSTVA(1+2) 11.343 19.499 19.702 19.912 20.122 20.6791. Amortizacija 3.580 5.170 5.170 5.170 5.170 5.1702. čisti dobiček 7.763 14.329 14.532 14.742 14.952 15.162 II. OBVEZNOSTI (1+2) 1. dolgoročni kredit EBRD

353 4.241 4.241 4.241 4.241 3.183

III. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA (I-II)

10.990 15.258 15.461 15.671 15.881 17.496

Iz navedenega izhaja, da za pokrivanje obveznosti po kreditu zadošča že obračunana amortizacija.

42

ZAVAROVANJE - 4 menice z menično izjavo - 4 akceptne naloge s pooblastilom za izpolnitev - hipoteka na nepremičninah družbe, vpisane v k.o. Studenci, št. zk vložka 1286.,

katerih lastnik so na osnovi kupoprodajne pogodbe št. 10K-16/99, sklenjeni s TVT d.d. dne 21.09.1999.

V naravi predstavljajo nepremičnine zemljišče, na katerem se gradi objekt družbene prehrane. Zemljišče je v skladu s kupoprodajno pogodbo vredno cca 560.000,00 SIT. Objekt, ki se gradi, bo imel površino 169 m2 . V primerjavi s cenitvami podobnih objektov, je vrednost cca 1.800-1.900 DEM na m2. Če upoštevamo nižjo vrednost, bo vrednost objekta cca 300.000 DEM oz. 33.000.000,00 SIT, kar pomeni 161 % pokritost naložbe z zavarovanjem. STROŠKI KREDITA Obrestna mera: EURO LIBOR (šestmesečni) + 2,0% p.a., spremenljiva Stroški:

- kreditojemalec plača pred porabo kredita enkratni strošek odobritve v višini 1% od zneska kredita;

Zaključne ugotovitve - družba TVT Storitve d.o.o je predložila vlogo za odobritev dolgoročnega kredita za

nakup opreme po pogojih EBRD - sredstva potrebujejo za nakup opreme, ki jo bodo vgradili v objekt, ki ga gradijo in v

restavracijo na sodišču, ki so jo prevzeli v upravljanje v avgustu 2001. Restavracija bo začela z delovanjem s 03.09.2001.

- iz dosedanjega poslovanja in predvidenega povečanja poslovanja na račun pridobitve restavracije na sodišču izhaja, da bo družba svoje obveznosti po dolgoročnem kreditu brez težav poravnavala.

- riziko, da predvidena realizacija ne bo dosežena obstaja le v primeru, da jim sodišče in občina v Mariboru odpovesta sodelovanje po že sklenjenih pogodbah. Obe pogodbi sta sklenjeni za nedoločen čas. Z občino sodelujejo že tri leta in do sedaj so bili z njimi zelo zadovoljni, tako da odpovedi pogodb ne pričakujemo.

43

denarni tok PODJETJ

E:

Napoved denarnega toka junij avgust september

oktober november

december

januar februar marec

Viri F V leto 0 mesec B mesec 1 mesec 2 mesec 3 mesec 4

mesec 5

mesec 6

mesec 7 mesec

denar ob začetku obdobja 336 181 1.246 840 972 2.377 4.036 6.511 8.9obstoječa prodaja 17.267 16.327 16.327 16.327 16.327 16.327 17.267 17.267 17.2načrtovana prodaja 1.500 2.500 3.000 5.000 4.500 4.500 4.5EBRD posojilo 20.475 kredit banke Skupaj viri 0 17.267 36.802 17.827 18.827 19.327 21.327 21.767 21.767 21.7Skupaj razpoložljivi denar 0 17.603 36.983 19.073 19.667 20.299 23.704 25.803 28.278 30.7

Poraba surovine 10.700 11.000 12.999 12.999 13.339 14.690 14.359 14.359 14.3OD v proizvodnji OD vodstva x 884 1.119 884 884 884 884 884 884 8OD drugi x 4.264 1.517 1.517 1.667 1.667 1.667 1.667 1.667 1.6stroški za socialno varnost x 538 538 538 635 635 635 635 635 6najemnina x 507 507 302 302 302 302 302 302 3priključki prevoz 168 178 178 178 190 230 190 190 1pisarniški stroški 38 38 50 50 50 50 50 55oglaševanje/trženje poslovna potovanja zavarovanje x 192 192 192 212 192 192 192 192 1popravila/vzdrževanje strokovne storitve davek - DDV 0 0 444 444 444 444 444 4davek na prihodek davek -drugi drugi stroški Skupaj stroški poslovanja (7 do 24)

0 17.291 15.089 16.660 17.371 17.703 19.094 18.723 18.728 18.7

Neto denar iz posolovanja 0 -24 21.713 1.167 1.456 1.624 2.233 3.044 3.039 3.0Razpoložljivi denar (1+6-25)

0 0 312 21.894 2.413 2.296 2.596 4.610 7.080 9.550 12.0

EBRD plačilo obresti 1

00

106 104 106 101 102 1

EBRD plačilo glavnice 100

353 353 353 3

plačila drugih posojil 100

173 173 173 115 115 115 115 115

investicija 20.475 1.400 1.103 dividenda končni denar 0 0 139 1.246 840 972 2.377 4.036 6.511 8.980 11.4

44

POJASNILA K DENARNEM TOKU Denarni tok za mesec junij 2001 je izdelan na osnovi dejanskega denarnega toka v tem mesecu in služi kot osnova za naprej, s tem, da je bil v tem mesecu izplačan regres za zaposlene v višini 2.747 tisoč SIT, zato je postavka OD drugi višja. Obstoječa prodaja: - od avgusta do decembra 2001 so prilivi iz obstoječe prodaje zmanjšani za

kompenzacije – Marmor Kosi - za naprej se predvideva enaka realizacija, kot je bila v mesecu juniju 2001 Načrtovana prodaja: - v septembru predvidevajo zvišanje realizacije iz naslova otvoritve restavracije na

sodišču, kjer predvidevajo mesečno realizacijo cca 3.000 tisoč SIT: v prvem in drugem mesecu nekoliko manj

- najkasneje novembra 01 predvidevajo otvoritev restavracije na območju TVT-ja in iz tega naslova povečanje realizacije oz. prilivov v decembru 01.

- v decembru 01 pričakujejo še dodatno povečanje prilivov iz naslova prirejanja novoletnih zabav

- v naslednjih mesecih ni predvideno povečanje prilivov EBRD kredit: - kredit EBRD jim bo odobren v avgustu, zaradi ureditve zavarovanja pa bo črpanje

najverjetneje šele v septembru – v denarnem toku je predvideno še v avgustu Stroški surovin: - stroški surovin predstavljajo cca 65 % realizacije, tako je predvideno tudi v naprej OD vodstva: - v mesecu avgustu je bil izplačan regres vodstvenim delavcem, zato je postavka OD

vodstvenim delavcem nekoliko višja OD drugih: - v mesecu juniju 2001 je bil izplačan regres zaposlenih, zato je ta postavka v mesecu

juniju višja kot naprej. Enako se predvideva izplačilo regresa v juniju 2002. - v mesecu septembru bodo zaposlili dve dodatni kuharici za kuhinjo na sodišču – odliv

iz naslova OD drugih in stroškov za socialno varnost je zato od oktobra višji Zavarovanje: - mesečna premija za zavarovanje znaša 192 tisoč SIT. V oktobru 2001 in aprilu 2002 je

višja za 20 tisoč SIT zaradi dodatnega zavarovanja novega objekta (40 tisoč SIT v dveh polletnih obrokih)

DDV: - zaradi investicije se predvideva vračilo DDV oz. poračun s tekočimi obveznostmi za

DDV, zato ga v avgustu in septembru ne predvidevajo EBRD kredit – odplačilo: - obresti se začnejo plačevati v oktobru, med tem ko prva glavnica zapade v odplačilo

01.12.2001

45

Plačilo drugih posojil: - plačilo obveznosti za leasing , ki se zmanjšuje zaradi poteka pogodb o leasingu (na

leasing imajo 3 avtomobile, eden se odplača že septembra 2001, drugi pa februarja 2002)

Investicija: - predvidena je poraba kredita, v septembru in oktobru je predvideno plačilo še

preostalih obveznosti iz naslova investicije

46

KOP Nove Kreditne banke Maribor d.d. sprejme naslednji

SKLEP Družbi TVT STORITVE, Preradovičeva ul. 28. 2000 Maribor, se odobri iz denarnih sredstev Evropske unije, ki jih je banka najela v obliki kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj, za financiranje majhnih in srednje velikih podjetij, dne 20.09.2000, dolgoročni kredit z valutno klavzulo za osnovna sredstva v znesku 20.475.418,00 SIT NOVI kar je enako 93.627,00 EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan odobritve kredita. Znesek kredita v EUR se določi na dan porabe po srednjem tečaju Banke Slovenije in je osnova za izdelavo odplačilnega načrta. Pogoji: 1. rok poraba: do 31.10.2001 2. rok vračila: do 5 let 3. odplačilo:V 58 enakih mesečnih obrokih, ki dospevajo v plačilo vsakega prvega v mesecu. Prvi obrok dospe v plačilo 01.12.2001, zadnji pa 01.09.2006. Kreditojemalec plača pri predčasnem delnem ter dokončnem odplačilu kredita nad zneskom 10.000.000,00 SIT nadomestilo v višini 1,0% od zneska predčasnega odplačila.

4. obrestna mera EURO LIBOR(šestmesečni) + 2,0% p.a., spremenljiva Sprememba obrestne mere je vezana na spremembo obrestne mere po kreditni pogodbi z EBRD.

5. Kreditojemalec se zavezuje plačati banki: - pred porabo kredita enkratni strošek odobritve v višini 204.754,00 SIT ; - nadomestilo za stroške rezervacij sredstev v višini 0,35% letno od stanja neporabljenega

dela kredita in se obračuna ob zadnjem črpanju. Pri porabi kredita do 30 dni, se nadomestilo ne zaračuna.

6. zavarovanje kredita 6.1. 4 kom. podpisanih bianco menic z menično izjavo 4 kom. podpisanih akceptnih nalogov s pooblastilom za izpolnitev 6.2. Dodatno zavarovanje Kredit je dodatno zavarovan z zastavo nepremičnin po pogodbi št. 67/2001. Nepremičnine so vpisane v k.o. Studenci, št. zk vložka 2584., katerih lastnik je kreditojemalec na osnovi kupoprodajne pogodbe št. 10K-16/99, sklenjene s TVT d.d. dne 21.09.1999.

47

V naravi predstavljajo nepremičnine zemljišče, na katerem se gradi objekt družbene prehrane. Zemljišče je v skladu s kupoprodajno pogodbo vredno cca 560.000,00 SIT. Objekt, ki se gradi, bo imel površino 169 m2 . V primerjavi s cenitvami podobnih objektov, je vrednost cca 1.800-1.900 DEM na m2. Če upoštevamo nižjo vrednost, bo vrednost objekta cca 300.000 DEM oz. 33.000.000,00 SIT, kar pomeni 161 % pokritost naložbe z zavarovanjem. Maribor, dne 16.08.2001 Pripravila: Irena Podletnik

48

Poročilo o obisku lokacije

Naziv podjetja: TVT STORITVE D.O.O. Preradovičeva 28, Maribor Datum obiska: 04.04.2001, 21.09.2001 Ustanovitelji podjetja: Novak Marjan, Novak Marija, Ernecl Helena, Gričar Jože (37,19%), Hnažič Rosvita, Kajnik Marija, Kovačič Stanislava (3,33%), Lesnik Vanja (5,27%), Lovrenčič Alojz, Palifrov Stojan (37,19%), Pome Liljana (5,80%), Selič Drago, Šušlek Marjeta, Trup Nada Lastništvo poslovnih prostorov: poslovne prostore imajo v najemu od Občine Maribor, TVT Nova in Ministrstva za pravosodje Lokacija: (dostopnost, oddaljenost od potrošnikov, prevoz, označenost) Prostori, ki so v najemu od Občine Maribor in Ministrstva za pravosodje se nahajajo v središču mesta ob urejenih parkiriščih. Namenjeni so predvsem prehranjevanju zaposlenih v teh dveh ustanovah in bližnji okolici. prostori v TVT Nova so locirani v središču bivšega sistema TVT-ja in so namenjeni prehranjevanju zaposlenih na tem področju. Na tem področju gradijo lasten objekt, ki ga bodo opremili s pomočjo kredita EBRD. Velikost prostorov: vsi prostori so ustrezno veliki in zajemajo kuhinjo z ločenimi prostori za pripravo zelenjave in mesa, garderobami, sanitarijami , postrežnim delom in jedilnico. Stanje prostorov: vsi prostori so obnovljeni in v dobrem stanju Razpoložljivi priključki: (elektrika, voda, telefon) na vseh lokacijah so zagotovljeni potrebni priključki. Oprema na lokaciji: vse tri kuhinje so opremljene z vso potrebno opremo (štedilniki, hladilniki, razdelilni pulti, omare, posoda...). Kuhinja. locirana v prostorih Ministrstva za pravosodje, bo opremljena s sredstvi kredita. Kredit bo porabljen tudi za opremo prostorov, ki jih gradijo na področju TVT-ja. Zaloge: - surovin: ukvarjajo se s pripravo hrane, ki mora biti vedno sveža. Na zalog imajo le olje,

moko, sladkor, začimbe, ipd. Osebje: je usposobljeno, za delo, ki ga opravlja Ekološka vprašanja, če obstajajo: ne obstajajo

49

EBRD POSOJILNI PROGRAM ZA MAJHNA IN SREDNJA PODJETJA

POROČILO O OKOLJU

OB OBISKU PODJETJA 1. Kreditojemalec: (navesti naziv in dejavnost) TVT STORITVE d.o.o., Preradovičeva 28, 2000 Maribor Dejavnost: kuhanje in razvoz hrane (70 %), varovanje, čiščenje, pranje, servisiranje gasilskih aparatov, poštne storitve (za sistem TVT) 2. Namen investicije oz. značaj kredita: (podatki o kreditu)

- dolgoročni kredit za nakup opreme (hladilniki, štedilniki, razdelilni pulti, krožniki, ponve, lonci in dr. po predloženem nam predračunu)

- višina:20.475.418,00 SIT oz. 93.627,00 EUR na dan odobritve - ročnost, 5 let oz 01.09.2006 - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah v lasti družbe

3. Okoljsko tveganje – glede na »izključitveni seznam dejavnosti z vidika ekologije«

(visoko, srednje, nizko): Nizko – restavracija in drugi prehrambeni prostori

4. V navedenem primeru se obravnava: - kratkoročni kredit do 1 leta, ali da ne - kredit do EUR 50.000,00, ali/oz. da ne - gre za dejavnost nizke stopnje tveganja da ne

Če je odgovor DA na katerokoli vprašaje, nadaljne raziskave glede okolja niso potrebne. 5. Zapažanja z vidika varstva okolja – (npr. emisija plinov iz dimnikov, ravnanje z

odpadnimi vodami, zaznavanje hrupa, nevarnost za vegetacijo zaradi kemičnih razlitij, …) – opombe.

brez opomb

6. Okoljevarstveni predpisi: morebitna dovoljenja pogojena z veljavno zakonodajo, ki

ureja tudi ekološki vidik (lokalni oz. nacionalni okoljevarstveni zakoni, standardi oz. druge zahteve) – ugotovitve:

50

7. Navesti morebitne zadržke, v kolikor obstajajo, zaradi večje stopnje ekološkega tveganja, oz. navesti tudi zavezo kreditojemalca za odpravo – pogodbena zaveza:

ni zadržkov

8. Morebitne nadaljne aktivnosti, ki so zahtevane (spremljava izpolnitve morebitnih

pogojev kreditojemalca).

ni dodatnih aktivnosti

REFERENT ZA KREDITE IME: IRENA PODLETNIK PODPIS: DATUM: 20.08.2001

51

8 SKLEP V svetu se pojavlja vse več institucij, ki so pripravljene vlagati kapital v gospodarstvo tako imenovanih tranzicijskih držav, oziroma vse več je institucij, ki so ustanovljene s prav takšnim namenom. Ena izmed takšnih institucij je tudi EBRD. Bistvo obstoja te banke je torej v tem, da posoja kapital po obrestnih merah, ki so za države kreditojemalke sprejemljive ter da omogoča vrnitev kapitala v daljših obdobjih, vendar pa je potrebno vedeti tudi to, da je kredite iz tega naslova potrebno odobravati v skladu s pogoji kreditorja, torej v skladu z zahtevami EBRD. Ena izmed možnih poti za plasiranje sredstev EBRD v posamezne države so tako imenovane kreditne linije preko poslovnih bank v posameznih državah. Tako je tudi Nova KBM d.d. podpisala pogodbo o najetju kredita pri EBRD, v znesku 5.000.000,00 evrov. Iz naslova tega kredita banka odobrava kredite, ki so namenjeni za financiranje majhnih in srednje velikih podjetij, seveda v skladu s pogoji EBRD in politiko banke, kateri sledi pri odobravanju kreditov. EBRD je kot pomoč bankam pri odobravanju kreditov iz sredstev EBRD najela svetovalce iz Schorebank iz Chichaga. V ekipi svetovalcev za Slovenijo so bili ljudlje različnih narodnosti (Švedinja, Azerbaijanka in Američan, kot predavatelji na izobraževanjih pa so sodelovali še Romun in dva Angleža). Vsi že kar nekaj časa živijo v Evropi, običajno v državi, kjer se trenutno odvija njihov program posojil malim in srednje velikim podjetjem. Imeli so svoje prevajalce, največkrat študente angleškega jezika, ki strokovnih izrazov niso poznali. Opazila sem, da SAS svetovalci niso bili dobro seznanjeni z gospodarskimi razmerami v Sloveniji ter niso poznali in razumeli problematiko in posebnosti v zvezi s specifičnostjo določenih dejavnosti podjetij prosilcev EBRD kreditov. SAS svetovalci so se ponavadi obnašali tudi precej togo in so neradi, če sploh, spremenili svoja stališča in odločitve, tudi če so bile te po mnenju kreditnih referentov neutemeljene. Najpomembnejši kriterij SAS svetovalcev pri odločanju o primernosti prosilcev EBRD kredita za pridobitev kredita, je zraven analize bilance stanja in uspeha, denarni tok podjetja. Ne upoštevajo, da majhna podjetja denarnih tokov za svoje potrebe ne izdelujejo, vsaj ne v takšni obliki. Prav tako ne upoštevajo kakršnekoli specifičnosti poslovanja posameznih podjetja (na primer kompenzacije). Ugotovim lahko, da smo v okviru naših postopkov za odobravanje kreditov že doslej uporabljali v glavnem enak način in postopke odobravanja. Tudi dokumentacija, ki jo zahtevamo, z izjemo denarnega toka, je zelo podobna ali celo enaka. Edina razlika je v tem, da dajejo večji poudarek na ekologiji. Prav tako ugotavljam, da so krediti iz sredstev EBRD primernejši za financiranje samostojnih podjetnikov kot pa malih in srednjih podjetij, predvsem zaradi omejitve zneska. Z odobravanjem teh kreditov praktično nismo pridobili novih komitentov, kar je bil eden izmed ciljev, so pa ti krediti pomenili konkurenčno ponudbo predvsem zaradi valutne klavzule.

52

9. POVZETEK Evropska banka za obnovo in razvoj je bila ustanovljena 15.04.1991, Slovenija pa se ji je pridružila avgusta 1992. Cilj EBRD je podpreti procese demokracije in izgradnje tržne ekonomije v državah od srednje Evrope do srednje Azije. V državah v tranziciji raziskave kažejo, da je 70 % zaposlenih v podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi in da se privatna podjetja razvijajo hitreje kot privatizirana. Ugotovitev je torej, da je ključni problem pri razvoju malih podjetij kapital oziroma financiranje. V ta namen je Evropska unija v sodelovanju z EBRD ustanovila sklad za financiranje malih in srednjih podjetij. V okviru programa kreditov malim in srednjim podjetjem v Sloveniji je Nova Kreditne banka Maribor d.d. dne 20.09.2000 podpisala pogodbo o najetju kredita pri EBRD v znesku 5.000.000,00 EUR. Sredstva so bila namenjena za odobravanje kreditov malim in srednjim podjetjem s pomočjo Svetovalne službe Shorebank (SAS). Krediti so namenjeni samostojnim podjetnikom, občanom samostojnih poklicev ter malim in srednjim podjetje, ki zaposlujejo do sto zaposlenih, ne presežejo letnega prometa v znesku 40 milijonov EUR, ter da aktiva v bilanci stanja ne presega 27 milijonov EUR. Krediti so lahko odobreni v maksimalni višini 125.000,00 EUR, v izjemnih primerih s soglasjem SAS tudi 150.000,00 EUR, v EUR ali v tolarjih z valutno klavzulo, z ročnostjo do enega leta oz. do pet let. Koriščenje kredita je strogo namensko. Z vsakim odobrenim kreditom so se morali strinjati tudi svetovalci SAS s pismenim potrdilom odobritve kredita. Postopek odobravanja teh kreditov se bistveno ne razlikuje od postopka odobravanja drugih kreditov. To pomeni, da smo pri odobravanju teh kreditov upoštevali temeljna načela bančnega poslovanja, kot so načelo varnosti, načelo donosnosti in načelo likvidnosti. Razlika je le v večjem poudarku okoljevarstvanim zahtevam in podrobnejši sestavi denarnega toka. V Novi KBM d.d. smo te kredite odobravali od leta 2000 do 2002. Odobreno je bilo 112 kreditov, večina samostojnim podjetnikom. Ključne besede: - Evropska banka za obnovo iz razvoj - Krediti malim in srednjim podjetjem - Okoljevarstvene zahteve - Denarni tok - Pogoji odobritve kredita

53

SUMMARY European Bank for Reconstruction and Development was founded on April 15, 1991 and Slovenia became a member in 1992. The main goal of the Bank is to support democratisation processes and the building up of market economies in the countries from Central Europe to Middle Asia. Surveys, performed in countries in transition, clearly show that 70% of all working force is employed in companies with less than 50 employees and that privately owned companies develop faster than the privatised ones. We can therefore conclude that the key problem of development of small companies is capital or financing. To solve the aforementioned issue the European Union in co-operation with EBRD founded a special fund for financing small and middle size companies. Within the framework of program for loans intended for small and middle size companies in Slovenia, Nova Kreditna banka Maribor d.d. on September 20, 2000 concluded a contract with EBRD for taking up a loan of EUR 5,0 million. The funds were intended for approval of loans to small and middle size companies with help of Shorebank Advisory Services (SAS). The loans were earmarked for sole entrepeneurs and small and middle size companies with less than 100 employees, yearly turnover of no more than EUR 40 million and assets not larger than EUR 27 million. The amount of an individual loan could not exceed EUR 125.000,00, in exceptional cases an individual loan could amount up to EUR 150.000,00, provided SAS gave its consent. The loans for strictly defined purposes could be approved in EUR or tolars with currency indexation, with tenure from one to five years. SAS staff had to provide written consent for every individual loan approval. Procedure of approval of these loans did not significantly differentiate from the procedures of approval of all the other loans. All the basic principles of banking, such as principle of safety, principle of profitability and principle of liquidity, have been taken into consideration. The only difference was that greater stress had been laid upon environmental requirements and more detailed structure of cash flow. Nova KBM d.d. has been approving these loans in the years from 2000 to 2002. The majority of 112 loans approved have been granted to sole entrepeneurs. Key words: - European Bank for Reconstruction and Development - Loans, approved to small and middle size companies - Environmental requirements - Cash flow - Loan approval conditions

54

LITERATURA

Bobek, Dušan. – 1995. Organiziranje in poslovanje bank. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta

Bobek, Dušan. – 1995. Finančni trg. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta

DZ RS – Državni zbor Republike Slovenije. 1999a. Zakon o bančništvu. Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije 7.

DZ RS – Državni zbor Republike Slovenije. 1999b. Sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije 32.

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001a. Aktivnosti EBRD v

Sloveniji. EBRD. Avaliable: http://www.ebrd.com/english/opera/country/slovfact.htm. [09.04.2001]

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development 2001b. Sredstva EBRD namenjena državam v tranziciji. EBRD. Avaliable: http://www.ebrd.com/english/opera/sector/sme eu3.htm. [09.04.2001]

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001c. Uradna navodila EBRD

za program mikro in malih posojil v Sloveniji. V Izobraževanje za kreditne referente Shorebank svetovalne službe, urednik: EBRD. Maribor: EBRD.

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2001d. Spremljanje/nadziranje

posojil. V. Izobraževanje za kreditne referente Shorebank svetovalne službe, urednik: EBRD. Maribor: EBRD.

Kenda, Vladimir. 1999. Mednarodno poslovanje. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta

(studio Linea).

Loan Agreement (SME Finance Facility) between Nova Kreditna banka Maribor d.d. and European bank for Reconstruction and Development, 2000

Mrak, Mojmir. 2000. Mednarodne finančne institucije. V. Pripravniški seminar, urednik:

Združenje bank Slovenije. Ljubljana: Združenje bank Slovenije.

Nova KBM d.d. – Nova Kreditna banka Maribor. 2001. Navodila za odobravanje in vodenje kreditov iz sredstev kredita pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

Portfolio report for the SME Facility – per 30.06.2003, NKBM d.d.

Zupan, Aleš. april 2002 - Program pomoči majhnim in srednje velikim podjetjem, EU NOVICE

Arhiv NKBM d.d.2001 Predlog za odobritev dolgoročnega kredita z valutno klavzulo

55

PRILOGE PRILOGA 1: IZKLJUČITVENI SEZNAM DEJAVNOSTI Z VIDIKA EKOLOGIJE Denar Evropske Banke naj se NE bi uporabljal za financiranje teh dejavnosti brez pisnega soglasja EBRD. Projekti in investicije • Trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene pod sporazumom CITES • Spustiti na prostost genetsko spremenjene organizme v naravno okolje • Proizvajanje, distribucija in prodaja pesticidov, herbicidov, in farmacevtskih izdelkov, ki so predmet

mednarodne prepovedane • Viseče ribiške mreže uporabljene v morskih vodah, ki so daljše od 2,5 km • Proizvajanje, skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje radioaktivnih izdelkov in radioaktivnih odpadkov • Proizvajanje jedrske energije • Skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje nevarnih odpadkov • Proizvajanje opreme in naprav, ki vsebujejo klorofloroogljike (CFC), halogene in druge snovi

predpisane v Montrealskem uradnem zapisniku • Proizvajanje izdelkov, ki vsebujejo poliklorinirane bi-fenile (PCB) • Proizvajanje izdelkov, ki vsebujejo azbest Kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, garancije • Trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene pod sporazumom CITES. • Genetsko spremenjeni organizmi, ki naj bi se pustili na prostost v svoje naravno okolje. • Pesticidi (kot so organski klor in druge vztrajne sestavine), herbicidi in farmacevtski izdelki, ki so

predmet mednarodne prepovedi • Viseče ribiške mreže uporabljene v morskih vodah, ki so daljše od 2,5 km. • Radioaktivna zemljišča radioaktivnih odpadkov • Klorofloroogljiki (CFC), halogeni in druge snovi predpisane v Montrealskem uradnem zapisniku • Izdelki (kot so naftne električne in hidravlične naprave), ki vsebujejo več kot 0,005% teže

polikloriniranih bi-fenilov (PCB). • Izdelke, ki vsebujejo azbest. • Na splošno omejevaje zgoraj navedenega blaga, ki krši zakone in predpise okolja, zdravja in varnosti

držav med uvozom, izvozom in tranzitom ali kateregakoli zakona določenega po mednarodnih predpisih in normah.

Ta kontrolni seznam naj bi bil vodilo referentom pri odločitvah glede okoljevarstvenih tveganj, predvsem za podjetja, ki so vezana na omenjene dejavnosti. Referenti naj bi primerno presodili in raziskali stopnjo ekološke tveganosti. Dejansko izpostavljanje banke ekološkemu tveganju bo odvisno od faktorjev kot so narava in obseg kupčije, finančne in vodilne zmogljivosti podjetja. Dejavnosti visokega tveganja Na tem seznamu so lahko bolj kompleksne dejavnosti (raznolikost surovin, izdelkov in odpadnih tokov) ali pa imajo druge značilnosti, pri katerih je možna ekološka nezgoda. Te morda zahtevajo bolj natančno okoljevarstveno ocenitev s strani strokovnjakov za okolje in prostor (tisti, ki imajo ustrezno strokovno znanje). Glede na sorazmerno visoko ceno ekološke prizadevnosti za te dejavnosti, vezano na prošnjo za posojilo, bi morali kreditojemalec in banka pazljivo premisliti ali je smiselno nadaljevati s kreditno dokumentacijo za takšne dejavnosti.

56

Surovine • rudarstvo in rudninska predelava, ne glede ali globoko ali odprto rudarstvo • črpanje, razvijanje in proizvajanje nafte in bencina • kamnolom

Poljedelstvo in predelava

• izdelava in skladiščenje gnojila; • izdelava in skladiščenje pesticidov/herbicidov (razen če ni že omenjeno na Izključitveni

listi) • gozdarstvo • širša predelava drevesnih hlodov

Izdelava in skladiščenje nafte in kemičnih snovi

• rafiniranje in skladiščenje nafte v rezervoarjih • predelava premoga • izdelava organskih in neorganskih kemikalij; • izdelava zdravil in farmacevtov; • izdelava in obsežno skladiščenje in mešanje plastike in sintetike • mila in čistila; • industrijskih plinov; • kislin in lužil.

Izdelava osnovnih materialov • železa in jekla; • neželezni materiali; • stekla • azbesta; • cementa; • strojenje, zglajevanje in barvanje usnja; • gum; • barvil.

Proizvodnja • livarne; • izdelovanje avtomobilov, tovornjakov in kombijev; • izdelovanje letal (na veliko); • ladjedelnice; • električarstvo • hladilne in klimatske naprave; • transformatorji in kondenzatorji na naftno hlajenje; • akumulatorji; • izolirni materiali; • radioaktivni materiali (kot so radioaktivni izotopi).

Prevoz

• letališča; • nove avtoceste; • železnice; • naftni in plinski cevovodi; • terminali za tovornjake;

57

• terminali za ladje (pristanšča). Energija elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidro-elektrarne) >10MWe;

• lokalne kurilnice > 20MW termalne. Mestne kanalizacijske infrastrukture

za nevarne odpadke: poglej izključitveni seznam • • • • • • •

• • • • •

postaje za prenos odpadkov; pripomočki za razkrajanje odpadkov; smetišča; odpadi; sežiganje odpadkov; reciklaža ali prenova nevarnih kemikalij ali embalaž le-teh.

Mestni vodovod in Infrastrukture za onesnaženo vodo

postaje za razkrajanje onesnažene vode; črpalke za onesnažene vode; kanalizacije in ; postaje za čiščenje pitne vode; glavne vodovodne cevi.

Trgovina

• bencinske črpalke; • čistilnice; • tiskarne; • obsežne vlečne službe za avtomobile in tovornjake

Razvoj in gradnja

• dejavnosti, ki vključujejo gradnjo in urejanje obširne okolice npr. smučišča, osuševanje zmelje iz morja ali močvirja, igrišča za golf, zabavni parki, industrijski parki, velika gradbena posestva;

• gradnja umetnih jezer in rezervoarjev.

58

Dejavnosti tveganja srednje stopnje Ta kontrolni seznam vključuje dejavnosti na katere je lahko ekološki vpliv že vnaprej predviden, preprečen in/ali olajšan Prodaja, trgovina . nabava hladilnih in klimatskih ali gasilnih naprav; in usluge . ustanove izdelavo fotografskih filmov; . nakup ali pogon tovornjakov;

. nakup ali uporaba hitrih avtomobilov, kombijev,motornih koles, traktorjev in njihovih nadomestnih delov in naprav, za poslovno uporabo; . nakup nepremičnin za namen izdelave ali nabavo uslug; . skladiščenje materialov in dokumentov.

Osnovne kovinske industrije . izdelava rezil, ročnih orodij in železnin na splošno;

. izdelava in preoblikovanje proizvodov iz železa in jekla . izdelava trezorjev, blagajn in zabojev; . nakup naprav za metalno industrijo;

. izdelava operacijskih, zdravstvenih in zobozdravstvenih orodij. Kemične industrije Ta seznam se nanaša na dejavnosti, kjer se ne skladišči obsežnih količin

vnetljivih, eksplozivnih ali nevarnih snovi.Projekti, ki pripomorejo skladiščenju obsežnih količin kot so snovi, ki spadajo v visoko stopnjo tveganja so:

. oblikovanje in pakiranje osnovnih industrijskih kemikalij (suhi led, neorganske soli in alkohol); . oblikovanje in pakiranje gnojil. Predelava spada v visoko stopnjo tveganja

. proizvodnja in oblikovanje vonjav, toalet in kozmetike; . proizvodnja sveč, voskov in lakov; . proizvodnja izdelkov iz gume (ne pa same gume); . proizvodnja izdelkov iz plastike (ne pa plastike iz PVC-ja, HDPE-ja, LDPE-ja); . nakup surovin za katerokoli zgoraj navedeno kategorijo. Vrtnarstvo, poljedelstvo, . industrija živinoreje (mlekarne in perutnina); poljedelska izdelava in . mesna in perutninska industrija (klavnice in predelava); prehrambna industrija . izdelava, vkuhavanje in konzerviranje sadja in zelenjave; . predelava, vkuhavanje in konzerviranje rib; . izdelovanje in predelava rastlinskega/živalskega olja; . predelava vina ali drugih žganih pijač; . pivovarne . nakup namakalnih naprav; . škropljenje manjšega obsega poljedelske površine; . nakup poljedelskih produkcijskih sredstev posameznih kmetov . žitnih mlinov; Energija . elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidroelektrarnami)<10MWe; . lokalne kurilnice <20 MW termalne Stroji in . izdelava, sestavljanje in popravljanje motorjev in strojev; naprave . izdelava, sestavljanje in popravljanje električnih naprav vključno z belo tehniko,

ampak izključno z hladilniki in klimatskimi napravami in naftnimi hladilnimi napravami

. izdelava računalnikov in polprevodnikov; . izdelava in sestavljanje optičnih instrumentov in naprav;

59

. izdelava laserskih leč. Mnogostranska . izdelava, sestavljanje in popravljanje ročnih in stenskih ur; izdelava . izdelava nakita, zlatarstvo, in dragocenih kovin; . izdelava, sestavljanje in popravljanje glasbil; . izdelava športnih naprav; . izdelava pisarniških in umetniških materialov (izključene so barve)

. izdelava manjšega obsega mikro-razsvetljave in razsvetljave za letala. Rudninski izdelki . izdelava steklenih in ne-steklenih glinastih izdelkov;

. izdelava strukture glinastih izdelkov (opeke, ploščice, podloge, itd.) Tekstilni in usnjeni . predenje, tkanje, in dokončevanje naravnih in sintetičnih Izdelki vlaken; . izdelava tekstilnega blaga; . krojenje in šivanje;

. izdelava usnjenih izdelkov in oblačil (razen kjer se stroji in barva)

Papirnati . predelava stebel v papir in karton; izdelki . izdelava papirnatih in kartonastih izdelkov. Tiskanje . tiskanje in izdajanje knjig, častnikov in revij; . nabava tiskalnih naprav Gozdni in leseni . žaganje; izdelki . izdelava furnirja, vezanega lesa in drugih lesenih izdelkov; . predelava in ohranjevanje lesa; . izdelava lesenih izdelkov (rezljanje, rokodelstvo, sodarstvo) Ladjedelništvo in . izdelava, spreminjanje in popravila majhnih čolnov in ladij . popravila Vozila na motorski pogon . servisi in garaže za manjša popravila in vzdrževanje; (vključno z motornimi kolesi) . izdelava manjšega obsega in/ali sestavljanje delov in telesa vozil

Razvoj in . posamezna gradnja projektov, ki niso omenjena kot Gradnja tveganja visoke stopnje, zgoraj navedena.

60

Nizka stopnja tveganja Ta seznam vključuje simbolične dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na okolje: • Ustanovitev služnostnih podjetij (poslovni svetovalec, avditor, tajniške usluge, itd.), • Ustanovitev, obnova ali zaloga prodajaln na drobno; • Ustanovitev restavracij, in drugih prehrambnih prostorov; • Ustanovitev in zaloga kioskov na drobno ; • Izobrazba in praksa; • Uvoz/izvoz hrane, vrtnarskih in poljedelskih izdelkov ; • Nakup športnih naprav in ustanovitev športnih prostorov • Prostori in naprave za zabavo ali aktivnosti; • Oddajanja (Tv, radio, sateliti) • Nakup avtomobilov, kombijev, motornih koles, traktorjev, naprav in omenjenih rezervnih delov in

naprav za osebno/družinsko porabo; • Razvoj sofrware; • Načrtovanje za zdravje in družino; • Nakup in nabava računalnikov in drugih pisarniških pripomočkov; • Ustanovitev in opremljanje umetniških, risarskih in telekomunikacijskih prostorov

61

PRILOGA 2: VLOGA ZA KREDIT IZ SREDSTEV EBRD Vloga za kredit iz sredstev EBRD Polni naziv družbe:

Skrajšani naziv:

Naslov:

Telefonska št.:

Telefax št.:

E-mail:

Žiro račun:

Davčna številka:

Matična številka:

Šifra osnovne dejavnosti:

Datum vpisa v sodni register:

Oblika organiziranosti:

Osnovni kapital:

Kontaktna oseba: Vloga za kredit v višini: Za čas:

EBRD in banka si pridržujeta pravico stopiti v stik s katerokoli vlagatelju zahtevka znano ali neznano organizacijo, za katero EBRD ali banka predvidevata, da bi lahko vplivala na odločitev v zvezi z odobritvijo kredita. Če želi vlagatelj zahtevka preprečiti, da bi bil kdorkoli seznanjen s tem zahtevkom, mora navesti ime osebe oz. družbe in razlog. Predlagatelj zahtevka izjavlja in zagotavlja, da so vse informacije v tej vlogi in drugih predloženih dokumentih, vključno z vsemi finančnimi podatki in potrdili, pravilne in resnične in v skladu z dejanskim stanjem. S svojim podpisom predlagatelj vloge potrjuje, da je vlogo prebral in jo v celoti razume. Ime in priimek odgovorne osebe:

Delovno mesto: Kraj in datum: Lastnoročni podpis odgovorne osebe: Važno opozorilo

Predlagatelj vloge ni dolžan plačati nobenih stroškov komurkoli ali katerikoli ustanovi, ki mu je pomagala pri izpolnjevanju te vloge. Uslužbenci EBRD ali Nove KBM d.d. smejo s prosilci razpravljati o enem ali vseh delih te vloge, vendar jim ni dovoljeno pripraviti ali napisati vloge za prosilca.

62

A. NAMEN NALOŽBE - KREDITA Prosimo, da ste zelo natančni pri opisovanju strojev, naslovu zgradb ipd. in, da priložite pogodbe in račune za refundacijo če jih imate.

A.1 SKUPNA VREDNOST INVESTICIJE

SREDSTVA KREDITA EBRD NAMEN (specifikacija) ZNESEK:

A.2

SKUPAJ

LASTNA SREDSTVA NAMEN ZNESEK:

A.3

SKUPAJ

A.4 DRUGI KREDITI (kakšni)

SKUPAJ SKUPAJ A2+A3+A4 = A1 CELOTEN ZNESEK INVESTICIJE

A.5 ZAVAROVANJE KREDITA

ZASTAVA NEPREMIČNIN - navedite nepremičnino, ki jo zastavljate Predložite zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 1 meseca, cenitev s strani Nove KBM d.d. pooblaščenega cenilca

ZNESEK:

GARANCIJE DRUGO

SKUPAJ B. PODATKI O DRUŽBI IN POSLOVANJU: B.1. DEJAVNOST DRUŽBE (predložite registracijo družbe in opis glavne dejavnosti družbe)

63

B.2 BANKE, S KATERIMI POSLUJE DRUŽBA

ŠTEVILKE BANČNIH RAČUNOV (pri APP ali transakcijskih računov)

ŠTEVILKE DEVIZNIH RAČUNOV

B.3. Dovoljenja: dovoljenja, ki so potrebna za obstoječo in načrtovano dejavnost družbe, vključno z

dovoljenji, vezanimi na varstvo okolja. Priložite kopije posameznih dovoljenj:

Dovoljenje + št. Izdano od Datum izdaje Datum veljavnosti

B.4 Drugi dokumenti, potrebni za opravljanje dejavnosti:

B.5. Seznam lastnikov in njihov delež:

Ime in priimek Znesek

B.6 VODSTVO DRUŽBE:

Ime in priimek Funkcija

B.7 OPIS INVESTICIJE

Opišite nove izdelke ali usluge in kako bo investicija vplivala na poslovanje družbe (opišite zakaj boste kupili prav navedene stroje, opremo, zgradbe, surovine ipd., če gre za novo gradnjo ali adaptacijo - zakaj ste se za to odločili; priložite kopije vseh računov ali ponudb in gradbenega oz. kakšnega drugega dovoljenja)

64

B.8 Navedite izdelke oz. storitve v odstotkih celotne prodaje, sedaj in po izvedbi investicije

Izdelek/storitev % pred investicijo % po investiciji

B.9 Datum začetka investicije:

Datum dokončanja investicije:

Datum pričetka poslovanja pri polni zmogljivosti: B.10. Število zaposleni:

sedaj pri polni zmogljivosti:

Po izvedbi investicije pri polni zmogljivosti:

B.11. DAVČNE OLAJŠAVE - ALI JE DRUŽBA DELEŽNA KAKŠNIH OLAJŠAV IN ZA KAKŠEN ČAS:

B.12. CARINA IN DEVIZNI TEČAJI: kakšen je vpliv carine in deviznih tečajev na poslovanje družbe

B. TRŽNI DELEŽ DRUŽBE: C.1 DOBAVITELJI

a) Sedanji % vseh dobav Vrsta dobav Plačilni pogoji

b) Bodoči dobavitelji % vseh dobav Vrsta dobav Plačilni pogoji

C.2 KUPCI

a) Sedanji % vse prodaje Prodani izdelki Plačilni pogoji

65

a) Bodoči % vse prodaje Prodani izdelki Plačilni pogoji

C.3 KONKURENCA

a) naštejte glavne domače in tuje konkurenčne družbe, ki ponujajo enake ali podobne izdelke oz. storitve:

b) v čem se vaša družba razlikuje od konkurenčnih družb:

C.4. Kakšna je velikost tržišča? Kakšen delež ima vaša družba? Na čem je osnovan ta podatek? Katero je vaše ciljno tržišče in zakaj?

D. FINANČNI PODATKI D.1. Predložite izkaz stanja in izkaz uspeha za zadnje preteklo obdobje in za tekoče obdobje v skladu z

veljavnimi računovodskimi standardi D.2 Priložite projekcijo bilance stanja in bilance uspeha za čas trajanja kredita - obrazci v prilogi D.3 Denarni tokovi - na predloženem obrazcu D.4 Seznam terjatev, obveznosti in finančnih naložb - obrazec v prilogi D.5 S eznam obstoječih kreditov z dinamiko odplačil D.6 Ali imajo lastniki kakšen kredit pri družbi? Če imajo, kakšni so pogoji odplačila?

D.7 Ali so od zadnje bilance stanja kakšne pomembne spremembe? Če da, katere?

66

DODATNE INFORMACIJE: Priloge:

Registracija družbe, izpisek zavoda za statistiko Podpisni kartoni Kopije dovoljenj BU in BS za preteklo leto BU in BS za obdobje od do tekočega leta Projekcija BU in BS za obdobje trajanja kreditnega razmerja Napoved denarnih tokov Tabela terjatev, obveznosti in finančnih naložb ZK izpisek ter cenitveno poročilo za nepremičnino, ki je predmet zastav

67

PRILOGA 3: Poročilo o okolju EBRD POSOJILNI PROGRAM ZA MAJHNA IN SREDNJA PODJETJA POROČILO O OKOLJU - OB OBISKU PODJETJA 9. Kreditojemalec: (navesti naziv in dejavnost)

10. Namen investicije oz. značaj kredita: (podatki o kreditu)

11. Okoljsko tveganje – glede na "izključitveni seznam dejavnosti z vidika ekologije" (visoko, srednje, nizko):

12. V navedenem primeru se obravnava:

kratkoročni kredit do 1 leta, ali ne da

kredit do EUR 50.000,00 ali/oz. ne da

gre za dejavnost nizke stopnje tveganja ne da Če je odgovor DA na katerokoli vprašaje, nadaljne raziskave glede okolja niso potrebne.

13. Zapažanja z vidika varstva okolja – (npr. emisija plinov iz dimnikov, ravnanje z odpadnimi vodami,

zaznavanje hrupa, nevarnost za vegetacijo zaradi kemičnih razlitij, …) - opombe.

14. Okoljevarstveni predpisi: morebitna dovoljenja pogojena z veljavno zakonodajo, ki ureja tudi ekološki vidik

(lokalni oz. nacionalni okoljevarstveni zakoni, standardi oz. druge zahteve) - ugotovitve:

15. Navesti morebitne zadržke, v kolikor obstajajo, zaradi večje stopnje ekološkega tveganja, oz. navesti tudi

zavezo kreditojemalca za odpravo - pogodbena zaveza:

16. Morebitne nadaljne aktivnosti, ki so zahtevane (spremljava izpolnitve morebitnih pogojev kreditojemalca).

Datum:

66

Documents

EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ IN …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/podletnik-irena.pdfEvropska banka za obnovo in razvoj je, kot pomoč bankam pri odobravanju kreditov, najela