UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ TER NJENA

VLAGANJA V JUGOVZHODNI EVROPI

Kandidatka: Silvana Šestanj Študentka rednega študija Številka indeksa: 81504581 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr.Dušan Zbašnik

Maribor, december, 2004

2

PREDGOVOR Ena pomembnih mednarodnih finančnih institucij v Evropi je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Njena prepoznavnost med prebivalci balkanskih držav je zaradi specifičnega načina delovanja majhna, vendar se zaradi vedno večjega števila projektov, pri katerih sodeluje, v zadnjem času povečuje. Delovanje EBRD je bistvenega pomena za financiranje in investiranje projektov na Balkanu in v Vzhodni Evropi. Delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj je pomembno za pospeševanje prihoda tujih investitorjev ter daje tujim investitorjem priložnost, da pridobijo delež na tržiščih v novo nastalih demokratičnih državah, usmerjenih v tržno gospodarstvo. V nalogi smo prikazali način delovanja EBRD na območju Hrvaške in Makedonije. Državi sta se po razpadu Jugoslavije znašli v vojni. Hrvaška v desetletni vojni za samostojnost in demokracijo z oblastjo bivše Zvezne republike Jugoslavije, Makedonija v spopadih med vladnimi silami in albanskimi skrajneži, kar je imelo usodne posledice za gospodarstvo in razvoj držav ter državno blagajno. Z zamenjavo oblasti sta se Hrvaška in Makedonija odprli in postali zanimivi za mednarodne finančne institucije in tuje investitorje, s prisotnostjo mednarodnih finančnih ustanov pa se je na tamkajšnjem trgu zmanjšalo tveganje. Potrebno je bilo financiranje in investiranje sredstev v obnovo in razvoj sektorjev. EBRD je z ugodnimi kreditnimi pogoji in z lastnimi finančnimi vložki uresničevala in še uresničuje cilje ter pospešuje prihod tujih investitorjev, kar vzpodbuja razvoj gospodarstva. Financira in investira v projekte, ki so nujno potrebni za funkcioniranje v javnem in zasebnem sektorju. S svetovanjem nudi tehnično pomoč in podporo pri razvoju malih in srednje velikih podjetij, obnovi infrastrukturnih objektov, investira v razvoj finančnega in kmetijskega sektorja, v turizem, trgovino, telekomunikacije, ladjedelništvo. EBRD s svojim delovanjem vpliva na razvoj gospodarstva v omenjenih državah in omogoča približevanje zastavljenim ciljem. Eden izmed ciljev Hrvaške in Makedonije je postati polnopravna članica Evropske unije. S pomočjo mednarodnih finančnih institucij pri razvoju gospodarskih panog in ohranjanju politične stabilnosti lahko trdimo, da jima bo v kratkem času uspelo pridobiti zaupanje Evropske unije in da bosta s tem postali polnopravni članici Evropske unije.

3

KAZALO 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja 6 2 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ- EBRD 2.1 Ustanovitev in članstvo 7 2.2 Viri sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj-EBRD 8 2.3 Vloga, vrste financiranja in merila posojanja 8 2.3.1 Posojila, kapitalske naložbe, garancije 9 2.3.2 Financiranje preko posrednikov, posojilni pogoji, bančni postopki 10 2.3.3 Sofinanciranje Evropske banke za obnovo in razvoj- EBRD 12 2.4 Vodstvo in organizacijska struktura 14 3 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ TER NJENO

DELOVANJE NA BALKANU

3.1 Mala in srednje velika podjetja ter financiranje 16 3.1.1 Finančni sklad za mala in srednje velika podjetja- Evropska unija in

Evropska banka za obnovo in razvoj 18

3.2 Privatizacija 19 3.2.1 Privatizacija na Hrvaškem 19 3.2.2 Privatizacija v Makedoniji 20 3.3 Tuje lastništvo 22 4 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ IN HRVAŠKA 4.1 Osnovni podatki 23 4.1.1 Politični sistem 23 4.1.2 Gospodarstvo 23 4.1.3 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti 23 4.2 Pregled gospodarskih gibanj 24 4.2.1 BDP in struktura potrošnje 24 4.2.2 Industrijska proizvodnja 24 4.2.3 Nezaposlenost in plače 24 4.2.4 Izvoz, uvoz in tekoči račun 24 4.3 Investicijska klima 25 4.3.1 Investicijsko okno in tuje naložbe 25 4.4 Bančne aktivnosti 26 4.4.1 Pregled bančnih aktivnosti 26 4.4.2 Gospodarske panoge 27 4.4.2.1 Infrastrukturni sektor 27 4.4.2.2 Transportni sektor 28 4.4.2.3 Zdravstvo in socialno varstvo 28 4.4.2.4 Telekomunikacije 28 4.4.2.5 Kmetijski sektor 29

4

4.4.2.6 Prehrambeni sektor 29 4.4.2.7 Gradbeništvo 29 4.5 Finančni sektor 29 5 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ TER MAKEDONIJA 5.1 Osnovni podatki 31 5.1.1 Politični sitem 31 5.1.2 Gospodarstvo 31 5.1.3 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti 31 5.2 Pregled gospodarskih gibanj 32 5.2.1 BDP in struktura potrošnje 32 5.2.2 Industrijska proizvodnja 32 5.2.3 Nezaposlenost in plače 32 5.2.4 Fiskalna politika in proračun 32 5.2.5 Inflacija 33 5.3 Investicijska klima 33 5.3.1 Privatizacija 33 5.3.2 Investicijsko okno in tuje naložbe 33 5.4 Bančne aktivnosti 34 5.4.1 Pregled bančnih aktivnosti 34 5.4.2 Gospodarske panoge 34 5.4.2.1 Infrastrukturni sektor 34 5.4.2.2 Transportni sektor 35 5.4.2.3 Energetski sektor 35 5.4.2.4 Industrijski sektor 35 5.4.3 Finančni sektor 35 6 SKLEP 37 7 POVZETEK 38 8 LITERATURA 40 PRILOGE PRILOGA 1: POROČILO O PROJEKTIH NA HRVAŠKEM 1 PRILOGA 2: POROČILO O PROJEKTIH V MAKEDONIJI 7

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema EBRD (European Bank for Reconstruction and Development, v nadaljevanju EBRD) dejavno sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. Ponuja jim pomoč v javnem in zasebnem bančništvu, podpira številne projekte s posojili, investicijami in možnostjo tehničnega sodelovanja. Tako omogoča lažji prehod k demokraciji in tržnemu gospodarstvu. V nalogi se bomo osredotočili na delovanje EBRD v jugovzhodnem delu Evrope, in sicer na območju Hrvaške in Makedonije. V ospredju bosta predvsem struktura EBRD in vpliv njene prisotnosti na gospodarstvo v tem delu Evrope. Raziskovali bomo njeno financiranje projektov v privatnem in javnem sektorju, kako z razvojnimi krediti ter s podpiranjem razvoja malih in srednje velikih podjetij pospešuje prehod k tržnemu gospodarstvu. Tako s svojo prisotnostjo povečuje zanimanje tujega kapitala za investiranje na Balkanu. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen V večini držav severovzhodne Evrope v današnjem času teče prestrukturiranje gospodarstva, zato se zdi tema še posebno aktualna. Prehod k demokraciji in tržnemu gospodarstvu je ponekod zelo upočasnjen zaradi številnih zgodovinskih prepričanj in konfliktov. Primer je »vroči« Balkan, kjer so skozi zgodovino nenehno potekale vojne. Namen diplomske naloge je predstavitev EBRD kot finančno institucijo. Banka posluje na osnovi zdravih bančnih načel. Financira predvsem projekte, ki ne morejo dobiti drugačnega vira financiranja pod razumnimi pogoji. Raziskovali bomo vlogo EBRD pri razvoju sektorjev. Zbrali bomo podatke o njeni vlogi pri obnovi posameznih gospodarskih panog in ugotovili, kako financira posamezne projekte na Hrvaškem in v Makedoniji. Cilji Cilj naloge je prikazati podrobno strukturo EBRD, njeno vlogo in cilje delovanja. Predstaviti želimo vrste financiranja banke, analizirati njene vire sredstev in merila posojanja. Prav tako je pomembno s praktičnimi primeri prikazati ravnanje banke in njene aktivnosti na Hrvaškem in v Makedoniji. EBRD in Evropska komisija sta podpisali sporazum, s katerim sta ustanovili poseben finančni sklad za mala in srednje velika podjetja. Eden izmed ciljev naše naloge je tudi analizirati vpliv tega sklada na razvoj malih in srednje velikih podjetij v omenjenih državah. Ugotoviti želimo, kako se razvija privatizacija v tranzicijskih gospodarstvih in kakšen vpliv ima privatizacija na prihod tujih vlagateljev.

6

Analizirali bomo financiranje projektov EBRD po posameznih sektorjih ter ugotavljali, v katerem sektorju državi najbolj aktivno sodelujeta. Trditve Trdimo lahko, da prisotnost in delovanje EBRD vzpodbujata razvoj gospodarstva Hrvaške in Makedonije. To je razvidno iz povečanega zanimanja privatnega sektorja za investiranje na Balkanu. EBRD je najpomembnejši vir razvojne pomoči v jugovzhodni Evropi. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo: • da se pogoji, ki jih EBRD postavlja za financiranje, v času raziskave ne bodo

spremenili, • da EBRD z ugodnimi finančnimi pogoji vpliva na rast in razvoj malih in srednje

velikih podjetij, • da najbolj aktivno sodeluje v bančnem sektorju in infrastrukturnih projektih. Nekateri projekti, ki jih financira EBRD, se bodo med raziskavo začeli, nekateri bodo medtem končani. Pomembna omejitev pri izdelavi diplomskega dela je, da se bomo pri raziskovanju aktivnostih oz. vlaganjih EBRD v jugovzhodni Evropi opredelili predvsem na Hrvaško in Makedonijo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja To diplomsko delo je makroekonomska raziskava, saj bomo preučevali delovanje in strukturo EBRD ter njen vpliv na gospodarstva omenjenih držav. Celotno raziskavo lahko opredelimo kot dinamično, saj bomo prikazali aktivnosti banke v jugovzhodnem delu Evrope. Pri oblikovanju diplomskega dela bomo uporabili deskriptivni pristop in v okviru tega: • metodo deskripcije, kar daje prednost opisu in strukturi Evropske banke za obnovo in

razvoj, • metodo kompilacije pri povzemanju spoznanj, stališč in sklepov drugih avtorjev, zlasti

pri pomenu delovanja Evropske banke za obnovo in razvoj in financiranju posameznih projektov po sektorjih v jugovzhodni Evrope.

Gradivo za pripravo naloge smo pridobili prek elektronskih medijev in iz tujih publikacij. Naloga je nastala na podlagi znanja, pridobljenega med študijem.

7

2 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ - EBRD 2.1 Ustanovitev in članstvo EBRD je multilateralna institucija, ustanovljena s posebnim ciljem podpirati države Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze pri njihovem prehodu v tržno gospodarstvo. EBRD dejavno sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstev Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. To je prva mednarodna banka, ki je bila ustanovljena v času hladne vojne, da bi pospeševala prehod vzhodnoevropskih držav in bivših republik Sovjetske zveze v odprto tržno gospodarstvo. EBRD jim ponuja kombinacijo ekspertiz s področja javnega in zasebnega bančništva, podpira številne projekte s posojili, investicijami in možnostjo tehničnega sodelovanja. Zraven teh izrazito finančnih sestavin ima EBRD kot edina evropska banka tudi politične sestavine. V njeni ustavni listini je jasno zapisano, da je namen banke spodbujanje demokracije, pravne države in spoštovanje temeljnih človeških pravic (Nusdorfer 2001, 5). Od podobnih mednarodnih ustanov se loči po več stvareh, posebej v: • EBRD nudi posojila in investira v različne projekte v Srednji in Vzhodni Evropi, • posebno skrb namenja spodbujanju demokratičnih institucij in varovanju človeških

pravic v teh državah, • nudi posebno kombinacijo trgovinskih in razvitih bančnih sistemov, • kapital posreduje v časovnih okvirih, značilnih oz. primernih za trgovinsko poslovanje

v skladu z ustaljenimi bančnimi in investicijskimi principi, • podpira okolju prijazen in odgovoren razvoj (Reuvid 1993,27). Pri izpolnjevanju svoje vloge kot katalizatorja sprememb mora EBRD upoštevati naslednje funkcije, ki so zapisane v ustanovni listini: izpolnitev dolgoročnih osnovnih ciljev: • pospeševati prehodno obdobje v državah Srednje in Vzhodne Evrope, • usmerjati v odprto, tržno gospodarstvo, • spodbujati privatno in podjetniško iniciativnost. EBRD mora podpirati države članice, da izpolnjujejo strukturalne in sektorske ekonomske reforme, decentralizacijo, privatizacijo in pomagati državam članicam, da se njihovo gospodarstvo vključi v mednarodno gospodarstvo po merilih: • spodbujati privatne in druge investitorje, izboljšati in širiti produktivnost,

konkurenčnost, aktivnosti v malih in srednje velikih podjetjih v privatnem sektorju, • sprostiti v privatni sektor domači in tuji kapital ter sposobno vodstvo,

8

• zagotavljati tehnično sodelovanje pri pripravi, financiranju in izvršitvi določenega projekta ali projektov, povezanih z določenimi investicijskimi plani,

• spodbujati razvoj kapitalskega trga, • dajati podporo smiselnim gospodarskim projektom, ki so sposobni preživeti v več

državah članicah, • podpirati takšne dejavnosti, ki so pomembne za razvoj varstva okolja, • priskrbeti vrsto pomoči dejavnostim, ki omogočajo nadaljnje delovanje. Pri izvrševanju teh funkcij mora EBRD tesno sodelovati z vsemi članicami banke. Podobno mora sodelovati pri izpolnjevanju teh pogojev z Mednarodnim denarnim skladom, Mednarodno banko za obnovo in razvoj, Mednarodno finančno korporacijo, Multilateralno agencijo za varovanje investicij, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Združenimi narodi. Sodeluje s posebnimi agencijami in drugimi mednarodnimi ter državnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z javnim ali privatnim sektorjem ter se zavzemajo za razvoj in vlaganje v države Srednje in Vzhodne Evrope. 1 2.2 Viri sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj - EBRD2 EBRD je delniška družba. Sporazum o ustanovitvi banke je potrdilo toliko držav, da sta bili z njihovimi vpisanimi vložki pokriti več kot dve tretjini kapitala. Ta je znašal 10 milijard ameriških dolarjev. Kapital je razdeljen na milijon delnic, izdanih po minimalni vrednosti 10 tisoč ekujev. Začetni kapitalski delež je razdeljen v vplačane delnice in unovčljive delnice. Kapital delniške družbe se lahko poviša v določenem času in pod določenimi pogoji z glasovanjem 2/3 vodilnih glasov, ki ne predstavljajo manj kot 3/4 volilne moči članic. Celotna vrednost vpisanega kapitala znaša 20 milijard evrov (5 milijard evrov v vplačanih delnicah in 15 milijard evrov v unovčljivih delnicah). Močna kapitalska osnova in preudarna politika uvrščata EBRD v razred AAA kreditnega tveganja po ocenah Standard & Poors ter Aaa po ocenah Moody. Pri izvajanju svojih nalog banka neposredno ne uporablja delniškega kapitala, temveč sega po sredstvih na mednarodnih kapitalskih trgih. Po zelo konkurenčnih tržnih pogojih si sposoja sredstva z izdajo obveznic in drugih dolžniških vrednostnih papirjev. Sredstva pridobiva s prodajo vrednostnih papirjev bankam, pokojninskim skladom in zavarovalnicam. Svojim strankam nudi kredite in druge oblike sredstev, ki ustrezajo njihovim potrebam . 2.3 Vloga, vrste financiranja in merila posojanja3 Bistvo obstoja EBRD je, da posoja kapital po obrestnih merah, ki so za države kreditojemalke spremenljive in jim omogočajo vrnitev kapitala v daljših obdobjih. Njeni delničarji so države Srednje in Vzhodne Evrope, države bivše Sovjetske zveze ter države 1 Basic Documents of EBRD. 1991a.člen 2. 2 Basic Documents of EBRD.1991b.člen 4. 3 Financing with the EBRD.1999.

9

preostalega sveta, Evropska investicijska banka ter Evropska unija. Poleg pokrajinske usmerjenosti je pomembna prednost EBRD povezanost z drugimi finančnimi institucijami. Deluje v javnem in zasebnem sektorju in razpolaga z izjemno fleksibilnimi finančnimi instrumenti. EBRD posebej podpira razvoj zasebnega sektorja prek investicijskih projektov in mobilnosti domačega in tujega kapitala. V primerjavi z drugimi zasebnimi bankami je EBRD pripravljena in zmožna prenesti tveganje. To dopušča banki, da razvija nove produkte in da je učinkovit demonstrator. Projektno tveganje porazdeli v sodelovanju z bankami, investicijskimi skladi, hranilnicami in kreditnimi agencijami. Po strukturi EBRD nima strukture, podobne poslovni banki, vendar ima pri odobravanju projektov podoben pristop. Projekt mora biti sposoben preživeti. Projekti, ki jih banka financira, morajo biti tehnično, ekonomsko, finančno, pravno in ekološko ustrezni ter pomeniti za banko spremenljivo tveganje. Za EBRD sta bistveni dve obliki delovanja: • Komercialno bančništvo, ki podpira investicije v zasebni sektor. Pri tem uporablja

EBRD lastna sredstva in vzpodbuja sofinanciranje in tuje neposredne investicije. • Razvojno bančništvo, katerega namen je odobravanje posojil v javnem sektorju,

predvsem za razvojno pomembne infrastrukturne projekte. Razmerje sredstev, ki so namenjena obema oblikama delovanja, je 60:40 v korist komercialnega bančništva. 2.3.1 Posojila, kapitalske naložbe, garancije Posojila EBRD je največji samostojni investitor v Srednji in Vzhodni Evropi ter v državah bivše Sovjetske zveze. EBRD financira projekte v obliki neposrednih investicij za aktivnosti privatnega sektorja, prestrukturiranje in privatizacije ter vlaga v infrastrukturo. Zneski posojil se gibljejo od 5 milijonov evrov do 250 milijonov evrov. Povprečen znesek posojila je 25 milijonov evrov. Za manjša posojila in investicije se prosilec usmerja k lokalnim finančnim posrednikom. Posojila, namenjena malim in srednje velikim podjetjem, dobijo podjetja prek posrednikov oz. lokalnih bank, v katerih EBRD sodeluje s kapitalskimi naložbami ali z njimi sklene poseben sporazum. EBRD zagotovi primerna posojila za izpeljavo projekta. Kreditno tveganje prevzame banka ali ga deloma prenese na drugo osebo. Posojilo je zavarovano z dolžnikovim premoženjem, ki se lahko preoblikuje v delnice. Posojila so v različnih valutah, pri čemer je edina oblika valutnega tveganja prisotna pri lastniškem financiranju v lokalnih nekonvertibilnih valutah držav v Vzhodni Evropi. Poleg čistih finančnih kazalcev se pri valuti posojila upoštevajo:

10

• politika deviznega tečaja države, • splošni makroekonomski položaj države, • valutna struktura pritokov, ki jih bo ustvarjal uresničeni projekt, in podobno. Banka ne zahteva državnih garancij za bančna posojila podjetniškemu sektorju, za kredite, namenjene financiranju infrastrukturnih projektov je državno jamstvo potrebno. Posojila, ki jih najema EBRD pri mednarodnih finančnih institucijah, imajo preferenčni kreditni status. Kapitalske naložbe Lastniškega investiranja se lahko lotimo v različnih oblikah, med drugim tudi z vpisom v navadne ali prednostne delnice. Navidezno lastniško investiranje vsebuje posojila, nezavarovane obveznice in interna poročila o unovčljivih prednostnih delnicah, ki so prav tako ponujene. Kadar EBRD deluje z lastniškim vložkom, pričakuje primerno vrnitev, ima natančno določeno izhodno strategijo in nastopa v manjšinskem položaju. Podpiše lahko emisijo delnic, s čimer jamči za odkup določenega števila delnic v prihodnosti. Garancije EBRD zagotovi posojilojemalcu potrebna finančna sredstva z izstavljanjem garancij. Za to si zaračunava provizijo. Poznamo različne vrste garancij, od all-risk (garancij celotnega tveganja oz. celotno plačljive garancije) do partial risk garancij (garancij delnega tveganja oz. delno plačljive garancije). Vendar mora biti v vsakem primeru izdaje garancije natančno izmerljiv in določen znesek garancij ter kreditnega tveganja. EBRD ne izstavlja garancij in ne nudi finančnih aktivnosti za izvozne kredite. 2.3.2 Financiranje prek posrednikov, posojilni pogoji, bančni postopek Financiranje prek posrednikov Poznamo več načinov financiranja prek posrednikov: • Instrumenti za financiranje malih in srednje velikih podjetij - EBRD in Evropska unija

sta aprila 1999 podpisali sporazum, s katerim sta ustanovili poseben finančni sklad za mala in srednje velika podjetja. Delovanje EBRD v tem skladu poteka prek lokalnih bank, ki dobijo posojilo za dodeljevanje subposojil malim in srednje velikim podjetjem. Pri tem dobijo tehnično pomoč, ki jo financira Evropska unija. Sklad temelji na dveh t.i oknih, investicijskem in posojilnem oknu.

• Kreditne linije – EBRD priskrbi neposredno dolgoročno in srednjeročno financiranje v

obliki kreditnih linij za financiranje povpraševanja po posojilih prek finančnih posrednikov. EBRD v nekaterih primerih priskrbi dolgoročno financiranje za državno vlado, ki te investicije prek bank nameni za financiranje malih in srednje velikih podjetij.

11

• Oblike sofinanciranja – EBRD sofinancira projekte skupaj z lokalnimi in tujimi bankami. Priprave in vrednotenje projekta potekajo z banko, s katero EBRD financira projekt. Pri sprejemanju odločitev o projektu se spoštuje finančna in posojilna politika EBRD.

• Kapitalska soudeležba in investicijski skladi – EBRD sodeluje v investicijskih skladih

pri vlaganju v srednje velika podjetja, ki so v zasebni lasti in namenjajo ta sredstva za razširitev posla oz. dejavnosti. Skladi delujejo v določenih pokrajinah, državah, v industrijskem sektorju. Njihova investicijska merila so združljiva s celotno investicijsko politiko EBRD.

• Trgovinski skladi – EBRD vključuje v trgovinske programe lokalne banke z namenom,

da bi si osnovale ugled in bile sprejete na mednarodnih trgovskih finančnih trgih. EBRD sodeluje v programih tako, da izdaja delno plačljive garancije za podporo akreditivu, ki je osnovan na transakcijah, vpeljanih z lastno udeležbo lokalnih bank. Ugodnosti za stranke zasebnih bank se vrstijo od obratno kapitalskih zahtev, trgovsko finančnih potreb do srednjeročnih in dolgoročnih investicijskih potreb.

• Lastniška udeležba v bankah – glavni cilj EBRD so finančna pomoč, podpora in razvoj

konkurenčnih finančnih sektorjev. EBRD izvaja lastno investiranje v postopku privatizacije obstoječih državnih in zasebnih podjetij, še posebej privatizacije bank. Glavna kriterija sta: osredotočiti se na privatni sektor in skupno vodenje ter upravljanje.

Posojilni pogoji Projektna struktura in cenovna politika sta povezani. Banka deluje na tržni osnovi. Cena posojila po tržni meri odtehta tvegaje. EBRD ima ugled mednarodne finančne institucije in preferenčni kreditni status. Odplačilna doba posojila je od 5 do 10 let za komercialne projekte ter do 15 let za infrastrukturne operacije. Banka poleg marž zaračunava različne pristojbine in provizije. Plačilo provizije zaračunava ob podpisu posojilne pogodbe, za neizkoriščen del odobrenega posojila (glede na vrsto dogovorjene obrestne mere), za konverzijo posojila, za predplačilo ali odpoved ter za pozna plačila. Pri financiranju projektov EBRD zahteva od podjetij in skladov, da se primerno zavarujejo pred tveganji (pred krajo premoženja, požarom, posebnimi gradbenimi tveganji). Pri podpiranju različnih oblik financiranja malih in srednje velikih podjetij EBRD upošteva naslednja pravila: • financira le do 35 % vrednosti investicijskega projekta oziroma prispeva do 35 %

kapitala, potrebnega za ustanovitev podjetja, • zaželena je lastniška udeležba investicijskih partnerjev, predvsem pri novih skupnih

vlaganjih, kjer so potrebne posebne tehnične in vodstvene sposobnosti, • tipični projekti zasebnega sektorja, pri katerih EBRD sodeluje, so financirani z manj

kot 2/3 dolžniškega kapitala in z najmanj 1/3 lastniškega kapitala, • običajno zahtevajo sofinanciranje drugih institucij,

12

• običajno ne zagotavljajo sredstev za financiranje investitorja pri nakupu že obstoječih ali novo izdanih delnic,

• lastniška udeležba partnerjev ni nujno denarna. Obstaja pa nekaj področij, na katerih EBRD ne deluje. Ta področja so: tobačna industrija, substance, ki so prepovedane po mednarodnem pravu, ter proizvodi in procesi, pri katerih se ne upošteva okoljska politika. Bančni postopek Postopek financiranja projekta banka odobri, če so na voljo kakovostne in koristne informacije ter je priložena vsa potrebna dokumentacija. V začetni fazi oblikovanja projekta naj bi banka navezala stike s potencialnimi posojilojemalci ali posredniki, da jim bančni uslužbenci svetujejo o nadaljnjem postopku in so tako tudi sami seznanjeni s ključnimi fazami razvoja projekta. V začetni fazi identifikacije morajo podjetja banki predložiti predvsem: • informacije o delničarjih (domačih in tujih), • poslovno in projektno usmeritev, jasno obrazložitev poslovnega predloga ter njegove

tehnične in ekonomske vidike, • začetno ponudbo o udeležbi EBRD v projektu (investitor ali posojilodajalec). Interni proces odobritve poteka v dveh fazah: • začetni pregled, kjer se vodja projekta in stranka dogovorita o finančni strukturi

posojila, informacije pregleda operativni odbor, ki ga imenuje vodstvo banke, • končni pregled, ko operativni odbor oceni finančna, pravna, ekonomska, tehnična in

ekološka vprašanja, preden ga predloži v odobritev upravnemu odboru EBRD. Vendar predložitev popolnih informacij še ni garancija, da bo EBRD projekt financirala.

2.3.3 Sofinanciranje Evropske banke za obnovo in razvoj-EBRD Sporazum o ustanovitve EBRD zahteva, da si banka pri delovanju pridobi še druge vire financiranja. Glavni partnerji pri sofinanciranju z EBRD so: • banke prek udeležencev pri posojilih EBRD, pooblastilih, obveznicah, vzporednih

posojilih in kreditnih linijah, • vladne agencije, bilateralne finančne ustanove, ki dajejo subvencije, vzporedna

posojila, • izvozne kreditne agencije prek izvoznih kreditov in investicijskih zavarovalnih

garancij, • mednarodne finančne institucije posojajo privatnem sektorju za velike projekte ali

kadar v določenih državah viri niso na voljo. Za države, v katerih deluje EBRD, ima sofinanciranje dvojno korist, posojilojemalca seznani z mednarodnim trgom kapitala in spodbuja prihod neposrednih tujih investicij.

13

Cilji sofinanciranja EBRD so: • povečati število posojilodajalcev, s katerimi dela, • nadaljevati z novimi metodami in strukturami sofinanciranja, • predstavljati nove države na trgu. Pri izbiri finančnega partnerja EBRD upošteva posebne potrebe in želje stranke, prav tako upošteva, ali gre za projekt javnega ali zasebnega sektorja, in pogoje, ki nastanejo na trgih, kjer izbira med poslovnimi ali državnimi partnerji pri financiranju. Oblike sofinanciranja so: • združena struktura A/B posojil4, kjer EBRD ostane zapisana kot posojilodajalec

celotnega posojila in imajo poslovne banke koristi prednostnega kreditnega statusa EBRD,

• dodelitev delnega posojila EBRD domačim poslovnim bankam v državah, kjer spodbujajo njihovo sodelovanje in srednjeročna posojila,

• sofinanciranje z drugimi mednarodnimi finančnimi ustanovami, • vzporedna posojila z uradnimi vladnimi agencijami, • različne vrste garancij, zasebne kapitalske naložbe, • dolžniško sofinanciranje z investitorji. Večinoma sodeluje z naslednjimi institucijami: TABELA 1: 20 NAJPOGOSTEJŠIH PARTNERJEV PRI SOFINANCIRANU Zap. št. Institucija Država 1. Bank Austria (HVB Group) Avstrija 2. Raiffeisen Zentral Bank Avstrija 3. Rabobank Nizozemska 4. ING Bank N:V Nizozemska 5. CALYON Nemčija 6. Dresdner Bank A.G Nemčija 7. Nordea Plc Švedska 8. FMO Nizozemska 9. ABN AMRO Bank N.V Nizozemska 10. Commerzbank AG Nemčija 11. BNP Paribas SA Francija 12. Societe Generale Francija 13. J.P Morgan International Združene države Amerike 14. Citibank N.A Združene države Amerike 15. Fortis Banka NV/SA Poljska 16. HSH Nordbank AG Nizozemska 17. Dexia SA Banques Populaires Francija

4 Struktura A/B posojil je sestavljena iz dela posojila, ki ga zagotovi EBRD in je označena kot A-posojilo, ter dela, ki ga zagotovijo poslovne banke, označenega kot B-posojilo.

14

18. Natexis Francija 19. West LB AG Nemčija 20. KBC Banka N.V Belgija Vir podatkov: Co-financing partners-EBRD.2004. 2.4 Vodstvo in organizacijska struktura EBRD ima organizacijsko strukturo, ki je tako rekoč identična strukturam primerljivih mednarodnih finančnih organizacij (Mrak, 2002,489). Na čelu EBRD je svet guvernerjev, v katerem so z enim guvernerjem in z enim namestnikom zastopane vse članice banke. Funkcija sveta je predvsem potrjevanje globalne politike banke. Ožje vodstveno telo je upravni odbor (odbor izvršnih direktorjev), ta ima nalogo upravljati zakonite operacije in politiko, ki jo vodi EBRD. Sestavljen je iz 23 članov, ki so nekakšen »glavni štab«. Banko sestavljajo štiri velike skupine članice: (i) države Evropske unije, samo Evropska unija in Evropska investicijska banka - skupno 13 izvršilnih direktorjev, (ii) druge zahodnoevropske države - 2 izvršna direktorja, (iii) neevropske države - 4 izvršni direktorji in (iv) države v tranziciji - 4 izvršni direktorji. Člani upravnega odbora ne smejo biti hkrati člani sveta guvernerjev. Mandat traja 3 leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Upravni odbor izvoli vsake 4 leta tudi predsednika EBRD. Predsednik je zakonski predstavnik vseh zaposlenih v banki in vodi njene tekoče zadeve ter predseduje sestankom upravnega odbora. Poleg tega predsednik banke vodi seje upravnega odbora, čeprav na njih nima pravice glasovanja. Po nenapisanem pravilu je mesto predsednika banke namenjeno predstavniku iz držav Evropske unije (ibidem, 489). Poslovanje banke poteka prek oddelka za bančništvo, ki ga sestavljajo skupine strokovnjakov iz zasebnega in javnega bančnega sektorja. Predsednik bančnega sektorja je Noree Doyle. Bančni sektor je sestavljen iz šestih gospodarskih skupin: skupine po državah: • Srednja Evropa, • Rusija in centralna Azija, • Južna in Vzhodna Evropa in Kavkaz. skupine po sektorjih: • Energijski, • Finančne institucije, • Infrastruktura, • skupine za majhna podjetja za področje gospodarskih družb.

15

Ostali oddelki banke so: • finančni oddelek, • oddelek upravljanja s tveganji, • oddelek za osebje in administracijo, • urad generalnega sekretarja, • urad generalnega svetnika, • urad glavnega ekonomista, • urad za notranji nadzor, • oddelek za stike z javnostmi. Z junijem 2000 je prevzel predsednikovanje Jean Lemierre. Leto 2000 je označil kot povratno leto, v katerem je banka izboljšala svoje finančno zdravje po krizi v letu 1998. Aprila 2004 so mu podaljšali mandat za nadaljnja štiri leta. Sedaj ima banka celo močnejšo pozicijo pri pospeševanju tranzicije v tržno gospodarstvo v Srednji in Vzhodni Evropi ter v bivših državah Sovjetske zveze. Banka objavlja redno letno poročilo, ki ga prejmejo države članice, z njim jih obvešča o poslovanju in večjih poslih. Če katera od članic ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, jo lahko Svet guvernerjev suspendira z dvotretjinsko večino (Management and Organisational structure.EBRD.2002).

16

3 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ TER NJENO DELOVANJE NA BALKANU

3.1 Mala in srednje velika podjetja ter financiranje5 Ključno delovanje EBRD je v podpori razvoja malih, srednjih in mikro podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi ter v bivših državah Sovjetske zveze. EBRD daje privatnemu sektorju, če projekt ustreza ekološkim standardom, štiri vrste sredstev: • neposredna oz. komercialna posojila, • kapitalske naložbe, • jamstva, • tehnično sodelovanje. Mala in srednje velika podjetja iz privatnega sektorja EBRD navadno ne financira direktno, ampak prek posrednikov s kreditnimi linijami. Na Hrvaškem so to: • Bank Austria Creditanstalt Croatia d.d., kjer ima EBRD lastniški delež. Bank Austria

Creditanstalt Croatia priskrbi bančne produkte in storitve za fizične in pravne osebe v domači in tuji valuti. Storitve zajemajo financiranje pravnih oseb, izvozno financiranje in hipotekarno kreditiranje. Naslov banke je:

Bank Austria Creditanstalt Croatia d.d. Jurisičeva 2 10000 Zagreb, Hrvaška • Hrvaška banka za obnovo in razvoj - cilj programa kreditiranja je srednjeročno in

dolgoročno kreditiranje razvoja malih in srednje velikih podjetij. EBRD je z Razvojno banko Sveta Evrope sofinancirala 20 milijonov evrov v sklad, ki podpira razvoj privatnega sektorja. Kredit lahko najamejo trgovska društva in obrtniki, ki poslujejo na območju Republike Hrvaške, imajo manj kot 250 zaposlenih in so najmanj 51 % v privatnem lastništvu. Višina kredita znaša največ 70 % skupnih vlaganj. Kreditirajo projekte, katerih skupna predračunska vrednost vlaganja ne presega 1,5 milijona evrov.

Najvišji znesek kredita znaša 1 milijon evrov. Rok odplačila kredita je od 2 do 8 let. Naslov Hrvaške banke za obnovo in razvoj: Hrvaška banka za obnovo in razvoj Gajeva 30 a 10000 Zagreb, Hrvaška • Erste & Steiermarkische Bank d.d. je podpisala z EBRD medbančni kredit. Najvišji

možni znesek posojila je 750.000 evrov za mala in srednje velika podjetja v privatnem sektorju. Posojila so namenjena financiranju novih projektov oz. posodobitvi in razširitvi obstoječega podjetja v podjetniškem ali kmetijskem sektorju, turizmu,

5 Apply for financing. Small and medium finance. EBRD.2004

17

ekologiji, gradbeništvu, trgovini in storitvenem sektorju. Za kredit lahko zaprosijo podjetja, ki so v zasebni lasti. Naslov: Erste & Steiermarkische Bank d.d. Varšavska 3-5 10000 Zagreb, Hrvaška

• Privredna banka Zagreb. Skupaj s strateškim investitorjem IntesaBci Gruppa Intesa ima

EBRD lastniški delež v Privredni banki. Privredna banka Zagreb je zelo aktivna na področju kreditiranja malih in srednje velikih podjetij, kar povečuje rast v tem sektorju. Naslov: Privredna banka Zagreb Rackago 6 10000 Zagreb

• Raiffeisen Zagreb Bank Hrvaška. V Makedoniji sodelujejo z: • Export and Credit Banka (v nadaljevanju ECB). EBRD ima lastniški delež v tej

srednje veliki privatni banki s sedežem v Skopju. Ciljna skupina ECB so individualne stranke in mala ter srednje velika podjetja. ECB ponuja bančne produkte v domači in tuji valuti. Naslov: Export and Credit Bank Partizanski odredi 3, Blok 11 1000 Skopje, Makedonija

• Komercijalna Banka a.d., v njej ima EBRD prav tako lastniški delež. Komercijalna banka ponuja finančne storitve domačim in tujim strankam, malim in srednje velikim podjetjem, ki so v zasebni lasti, ter podjetjem, ki so v fazi privatizacije. Naslov: Komercijalna Banka a.d. Kej Dimitar Vlahov 4 1000 Skopje, Makedonija

• Stopanska Banka a.d. Skopje, EBRD ima v njej lastniški delež. Stopanska Banka a.d. Skopje nudi finančne storitve domačim in tujim stranka ter malim in srednje velikim podjetjem, ki so v privatni lasti. Naslov: Stopanska Banka a.d. Skopje

11 Oktomvri Br.7 1000 Skopje, Makedonija

Eden izmed ključnih pogojev za pridobitev posojil je predvsem spoštovanje ekoloških standardov. Če je ta pogoj upoštevan, so merila za pridobitev posojil naslednja: • dober poslovni načrt za ustanovitev ali širitev podjetja, • dokazano dobro vodenje projekta oz. podjetja, • produkti, storitve, ki so konkurenčni na trgu, • finančne in poslovne informacije o lastnikih in partnerjih podjetja,

18

• finančna zgodovina, • varnost v obliki jamstev, hipotek, … Sredstva, ki jih podjetje pridobi, morajo biti porabljena popolnoma skladno z začetnim poslovnim načrtom. Ta pa lahko zajema financiranje: • posebnih projektov (modernizacija opreme), • obratnega kapitala, • izboljšanje konkurenčnega položaja podjetja. EBRD neposredno financira mala in srednje velika podjetja prek različnih skladov: • sklad za neposredne investicije. Sklad financira mala in srednje velika podjetja, ki

želijo širiti poslovanje, oz. mala in srednje velika podjetja v začetni fazi, z dobrim poslovnim načrtom in ustreznimi izkušnjami. Sodelovanje tujih strateških investitorjev ni potrebno, lahko pa prispeva k odobritvi projekta. Sklad je predviden za investicije med 400.000 in 2,5 milijona ameriških dolarjev. Delež EBRD je med 25 % in 30 %, kratkoročno pa lahko znaša do 49 %,

• posebni regionalni investicijski skladi, ki jih vodi EBRD. Posojila in investicije iz skladov je mogoče pridobiti po enakem postopku kot običajna investicijska sredstva EBRD,

• posebni deželni investicijski skladi. Na Hrvaškem je to Croatia Capital Partnership, ki kapitalsko financira predvsem projekte visoke tehnologije, kjer imajo izdelki močan izvozni potencial. V Makedoniji so Black Sea Fund, Danube Fund, SEAF Macedonia.

EBRD ponuja pomoč s programom za organizacijske spremembe - Turn Around Management Programme (TAM). Svetuje vodstvom malih in srednje velikih podjetij pri organizacijskih spremembah, prilagajanju tržnemu gospodarstvu in povečani konkurenčnosti. Seznanja jih z zahtevami Evropske unije in s programom Business Advisory Services Programme (BAS), ki podpira razvoj in izobraževanje domačih svetovalcev, ki s strokovnimi nasveti pomagajo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljati ustrezno kakovost v gospodarstvu. Vzorec zajema nadgradnjo finančnega informacijskega tehnološkega sistema, raziskavo trga, kakovosten vodstveni sistem in reorganizacijo projekta. BAS se obveže, da bo plačal 50 % stroškov projekta (največ 10.000 evrov) (Apply for financing-support programmes. EBRD.2003). 3.1.1. Finančni sklad za mala in srednja velika podjetja – Evropska unija in Evropska

banka za obnovo in razvoj EBRD in Evropska komisija sta aprila 1999 podpisali sporazum, s katerim sta ustanovili poseben finančni sklad za mala in srednje velika podjetja6. Sklad deluje v desetih državah

6 Pri definiranju malih in srednje velikih podjetij uporablja Evropska unija dve osnovi merili: število zaposlenih in letni promet. Pri malih podjetjih je število omejeno največ na 50, letni promet pa največ 7 milijonov evrov. Srednja podjetja imajo lahko največ 250 zaposlenih, letni promet pa ne sme presegati 40 milijonov evrov.

19

Srednje in Vzhodne Evrope: v Bolgariji, Češki republiki, Estoniji, Madžarski, Litvi, Latviji, Poljski, Romuniji, Slovaški in Sloveniji. Za Evropsko unijo in EBRD je sektor malih in srednje velikih podjetij eden najpomembnejših oz. ključ do dobro delujočega zasebnega sektorja. V večini držav je namreč kar 70 % zaposlenih v podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi. Analitiki trdijo, da podjetja rastejo in se razvijajo hitreje kot privatizirana podjetja v tranzicijskih gospodarstvih. Glavni namen sklada je pozitivno vplivati na finančne posrednike in mobilizirati dolgoročni kapital za investicije v mala in srednje velika podjetja ter ustvarjanje novih kapitalskih skladov. Sklad temelji na dveh oknih: investicijskem in posojilnem. Posojilno okno je namenjeno posojilom lokalnim bankam in tehničnemu sodelovanju7. Financiranje je lahko namenjeno investiranju v nepremičnine ali obratni kapital, lahko pa zajema nove projekte oziroma posodobitev in širitev poslovanja v sektorjih. Sodelujejo lahko pravne osebe v zasebni lasti, ki se ne ukvarjajo z igrami na srečo, nepremičninami, bančništvom, zavarovalnim ali finančnim posredništvom, proizvodnjo ali dobavo orožja, ki so zaradi okoljevarstvenih razlogov na negativni listi EBRD. Investicijsko okno je namenjeno za investicije v zasebne investicijske sklade. Pomembno merilo sklada je pridobivanje dodatnih investitorjev za povečevanje kapitalske osnove sklada (EU/EBRD finance facilities. EBRD.2004). 3.2 Privatizacija 3.2.1 Privatizacija na Hrvaškem Termin privatizacija v glavnem povezujemo s spektrom procesov, od ureditve aktov podjetja do kasnejše prodaje deležev, katerih namen je prenos funkcij in odgovornosti, v celoti ali delno z državnega na privatni sektor. Je torej dejanje zmanjševanja vloge države oziroma povečanje vloge privatnega sektorja pri upravljanju oziroma lastniškem premoženju. Glavna ideja privatizacije je predvsem izboljšanje ekonomskega položaja s povečanjem vloge tržnih sil in velika priložnost za uveljavitev podjetniškega duha in odpravo birokratske okostenelosti v javnih podjetjih (Beltram in ostali 1993, 6). Hrvaška je v desetih letih prešla burno obdobje, ki ji je ob vseh težavah prineslo tudi spoznanje o gospodarski moči in njeni sposobnosti prilagajanja nastalim situacijam. V tem obdobju se je pričel privatizacijski proces v katerem so v večini sodelovala tuja podjetja. Model privatizacije na Hrvaškem je temeljil na metodah prodaje po načelu »case by case«. Prvi ključni korak je bilo preoblikovanje prejšnjih družbenih podjetij v državna, da bi se lahko začel proces privatizacije. V prvem tranzicijskem obdobju Hrvaški nasprotno od drugih najnaprednejših držav v tranziciji ni uspelo uresničiti veliko želenih učinkov politike privatizacije in tako niso izpolnili gospodarskih ciljev. Vlada Republike Hrvaške se je odločila, da privatizira državni portfelj prek Hrvaškega sklada za privatizacijo. 7 Tehnično sodelovanje pomeni predvsem izobraževanje zaposlenih, krepitev administrativnih, kreditnih in upravljalskih sposobnosti.

20

Končan privatizacijski proces na Hrvaškem bo pomemben korak države h gospodarskemu in družbenemu razvoju. Hrvaški fond za privatizacijo pri delu uporablja dve metodi: • javno zbiranje ponudb, • javno dražbo. Model privatizacije javnega zbiranja ponudb zajema naslednje korake: • Hrvaški fond za privatizacijo objavi javni poziv za nakup delnic v medijih, na svojih

elektronskih straneh in preko elektronske pošte na različne naslove, kot so veleposlaništva, trgovske zbornice, zainteresirane stranke in potencialni investitorji,

• zainteresirane in kvalificirane osebe, ki sodelujejo v dražbi, si pridobijo vso dokumentacijo (navodila za natečaj, pogoje, roke, obrazce, …),

• Hrvaški fond za privatizacijo zbira ponudbe do datuma, ki je naveden v natečaju, sledi javno odpiranje zapečatenih ponudb,

• izvršilna skupina Hrvaškega fonda za privatizacijo, upravni odbor in vlada Republike Hrvaške ocenjujejo ponudbe na osnovi vnaprej določenih kriterijev,

• podpis pogodbe. Pri izbiri najuspešnejše ponudbe je ključni kriterij ne samo ponujena cena, temveč se upoštevajo tudi predlogi kupca o razvoju in nadaljnjem investiranju v družbo kakor tudi obveznosti do zaposlenih. Z javno dražbo prek Zagrebške borze ponudi Hrvaški fond za privatizacijo delež v družbah, kjer je večinski lastnik: • tujim in domačim fizičnim osebam, • cene znašajo od 1 kune za družbe, ki jim grozi stečaj, do nominalne cene ocenjenega

temeljnega kapitala za uspešne družbe, • deleži in poslovni interesi se plačajo v gotovini, rok plačila je 7 dni od datuma

opravljene transakcije na borzi (Hrvaški fond za privatizacijo. 2004). 3.2.2 Privatizacija v Makedoniji8 Privatizacija je postala prioriteta v novo nastalih neodvisnih državah pri prehodu v tržno gospodarstvo. Osnovni namen privatizacijskega procesa je bilo preoblikovanje podjetij s socialnim kapitalom v podjetja, kjer je določeno lastništvo in je s tem dosežena višja učinkovitost gospodarstva (Böhm 1996, 294). Za začetek privatizacije v Makedoniji lahko štejemo leto 1989. V tem času je še veljal stari zakon o socialnem kapitalu iz bivše Zvezne republike Jugoslavije, kjer je bil predstavljen koncept privatizacije kot porazdelitev internih delnic med zaposlene v socialno lastniških podjetjih. V tem procesu je bilo preoblikovanih več kot 600 podjetij v združena delniška podjetja ali omejena jamstvena podjetja. Ko so Makedonci sprejeli novi zakon o preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, se je povišala kakovost privatizacijskega 8 Povzeto po Makedonski agenciji za privatizacijo. 2003.

21

procesa. Vse odločitve, povezane z privatizacijo, se sprejemajo prek Makedonske agencije za privatizacijo, ki je vladna ustanova. Njen cilj je vpeljevanje dobrega upravljanja v podjetja, ki bi tako postala konkurenčna tudi na mednarodnih trgih, to pa bi prispevalo tudi k dvigu učinkovitosti celotnega gospodarstva. Privatizacija je obenem priložnost za investiranje v makedonska podjetja. Privatizacijski postopek se prične, kadar se podjetja (oz. agencija, če je potekel rok) odločijo za preoblikovanje. Podjetje izbere metodo oz. kombinacijo metod, ki jih želi uporabiti, in imenuje cenilca, ki oceni podjetje. Agenciji predloži dokumentacijo, jo pregleda in poda svoje mnenje državni komisiji za privatizacijo. Ta komisija sprejme končno odločitev o pričetku opravljanja posla. Prodajne metode v privatizacijskem procesu se razlikujejo glede na velikost podjetij. Mala podjetja se lahko privatizirajo po naslednjih metodah: • odkupi zaposlenih - zaposleni v podjetju lahko kupijo najmanj 51 % ocenjene vrednosti

deleža v podjetju. Obvežejo se, da bodo kupili preostali del podjetja, z možnostjo plačila v petih letnih obrokih;

• s prodajo deleža podjetja v obliki delnic ali obveznic - ponudbe za odkup se zbirajo prek javnih dražb, če se pojavi več kupcev.

V srednje velikih podjetjih privatizacijski proces teče po naslednjih metodah: • s prodajo deleža podjetja v obliki delnic ali obveznic, • z odkupom podjetja - postopek organizira podjetje, kupci oziroma ponudniki samo

predložijo kopijo ponudbe agenciji, • z vodstvenim odkupom – javna ponudba, zbiranje in vrednotenje ponudb vodi agencija

oziroma posebej za to oblikovani odbor. Glavni del ponudbe je razvojni program podjetja. Ponudniki z najzanimivejšo ponudbo lahko prevzamejo nadzor nad podjetjem. Plačati morajo 20 % ocenjene vrednosti podjetja, z obvezo nakupa najmanj 51% deleža podjetja v obdobju petih let. S pridobitvijo ponudbe na javnem razpisu ponudniki (posameznik ali skupina) podpišejo pogodbo z agencijo in s tem pridobijo pravico do nadzora podjetja. V tem času agencija zadrži delnice, ki jih mora plačati vodstvena skupina, in jih obravnava kot prednostne delnice. Če plačilo ni izvedeno pod dogovorjenimi pogoji ali niso izpolnjene obveznosti iz pogodbe, se pogodba razdre in delnice se avtomatično spremenijo v navadne,

• lastniški/dolžniški swap - ta privatizacijska metoda je uporabna takrat, kadar upniki

podjetja menijo, da je podjetje sposobno preživeti. Agencija vodi celoten nadzor nad procesom.

V Makedoniji je privatizacijski proces skoraj končan. V preteklih desetih letih je bilo privatiziranih že 1688 podjetij, na spremembo lastniške strukture tako čaka le še 84 podjetij.

22

3.3 Tuje lastništvo9 Neposredne tuje investicije so pomemben vir financiranja v tranzicijskih gospodarstvih. Pomagajo pri zmanjševanju primanjkljaja v tekočem računu, fiskalnega primanjkljaja (v primeru privatizacije) in dopolnjujejo domače vire za financiranje lastniških sprememb. V primerjavi z drugimi finančnimi zmožnostmi pospešujejo prenos tehnologije, know-how-a in znanja ter pomagajo lokalnim podjetjem prodreti na tuje trge. Vloga neposrednih tujih investicij pri oblikovanju finančnega kapitala ni natančno določena. Nenatančno določena zveza med neposrednimi tujimi investicijami in sestavo kapitala se kaže v tranzicijskih državah. Prevzemi podjetij, ki se dogajajo v procesu privatizacije, omogočajo močne pritoke neposrednih tujih investicij, ki niso vedno namenjene za investiranje v podjetja. Pri nekaterih prevzemih pritoke uporabljajo za sestavo kapitala (pri delni privatizaciji v času kapitalskega povišanja ali pri privatizaciji s kapitalsko sestavo, ki je sestavni del prodajne pogodbe). Privatizacijski dohodki lahko vplivajo na trdno bruto kapitalsko sestavo prek državno kapitalskih izdatkov (v infrastrukturne projekte ali v državno lastniška podjetja brez neposrednih povezav s podjetji, ki so prvotno odvisna od pritokov neposrednih tujih investicij). Tuji investitorji lahko poleg tega, da ustvarjajo lastne sklade, vplivajo na implicitno ali eksplicitno povišanje kreditne sposobnosti podjetja ter pridobijo zunanje finančne vire, ki pred tem niso na razpolago. Večina podjetij v tranzicijskih državah se sooča s kreditno omejenostjo kot s pomanjkanjem zapisov delovanja v tržni ekonomiji. Navzočnost strateških investitorjev lahko ta položaj spremeni. Asimetrične informacije med zaposlenimi v podjetju in zunanjimi sodelavci so pomemben člen pri ustvarjanju prednosti neposrednih tujih investicij v primerjavi z drugimi finančnimi viri. To je še mnogo bolj pomembno v tranzicijskih gospodarstvih, za katera so značilni splošno pomanjkanje transparentnosti, nizek standard pri upravljanju poslov in neprimerna zaščita pravic upnikov in manjših delničarjev. Kot posledica tega se podjetja v predhodnem obdobju zanesejo na neposredne tuje investicije in posebej s tujimi strateškimi investitorji prevzamejo nadzor nad delovanjem podjetja. Delovanje novih javnih delniških ponudb in lastniških investicijskih skladov v tranzicijskih državah je pomemben vir financiranja podjetij, vendar so količine premajhne. 9 Povzeto po Krkoska- EBRD.2001

23

4 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ IN HRVAŠKA 4.1 Osnovni podatki Hrvaška je neodvisnost razglasila junija 1991 in pol leta kasneje dosegla mednarodno priznanje. Danes je Hrvaška srednje razvita država s 4,4 milijona prebivalcev, njen bruto domači proizvod na prebivalca (v nadaljevanju BDP) pa znaša okoli 6300 dolarjev. Njena površina meri 56.610 kvadratnih kilometrov; vključno s 718 otoki ima več kot 5800 km obale, ki vsako leto privablja številne turiste, devizni priliv od turizma pa znaša od 3 do 3,5 milijarde dolarjev. 4.1.1 Politični sistem Prvo desetletje samostojnosti je zaznamovala vladavina Hrvatske demokratske zajednice (HDZ) in predsednika Franja Tudjmana, ki je privedla tudi do delne mednarodne izolacije države. Po njegovi smrti konec leta 2000 je na oblast prišla koalicija šestih opozicijskih strank, z Ivico Račanom kot premierom in Stipetom Mesičem kot predsednikom države. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je zmagal HDZ, njen predsednik Ivo Sanader je postal novi premier. 4.1.2 Gospodarstvo Zaradi vojne v začetku 90-ih let je bil padec gospodarske aktivnosti izrazitejši kot v ostalih tranzicijskih državah, začetna leta pa je zaznamovala tudi precejšnja makroekonomska nestabilnost. Po letu 1993 si je hrvaško gospodarstvo hitro opomoglo. Stopnja rasti BDP je bila relativno visoka (v povprečju je znašala 3,7 odstotka), devizni tečaj je trden, inflacija pa nizka. Danes je privatizacija že skoraj končana, bančni sektor saniran, primanjkljaj na tekočem računa pa upada. 4.1.3 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti Hrvaška svoje gospodarstvo čedalje bolj odpira. Postala je članica Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization), 1. 1. 2002 je začel veljati stabilizacijski asociacijski sporazum z Evropsko unijo, marca 2003 pa je postala članica Cefte. Vlada je leta 2003 uradno zaprosila za članstvo v Evropsko unijo, aprila 2004 je od Evropske komisije dobila pozitivno mnenje, junija 2004 pa so se začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Hrvaška sklepa tudi prosto trgovinske sporazume z državami jugovzhodne Evrope. Z vključevanjem v svetovne in evropske integracijske tokove, s prilagajanjem zakonodaje evropski, uspešno privatizacijo, uresničevanjem strukturnih reform, stabilnim političnim in gospodarskim okoljem ter urejanjem razmer v regiji je postala Hrvaška tudi privlačna destinacija za tuje naložbe (Predstavitev države- Tipo, 2004).

24

4.2 Pregled gospodarskih gibanj 4.2.1 BDP in struktura potrošnje Realna rast BDP je bila v letu 2003 4,3-odstotna. Rast je spodbujalo predvsem domače povpraševanje, v okviru tega se je zasebna poraba povečala za 4,1 odstotka, domače naložbe za 16,8 odstotka (gre predvsem za naložbe v infrastrukturo), medtem ko se je javna poraba zmanjšala za 0,3 odstotka. Podobno kot v prejšnjih letih je rast BDP v letu 2003 zaviral negativni saldo zunanjetrgovinske bilance. Za leto 2004 napovedujejo nekoliko nižjo stopnjo rasti, saj se bo rast domačega povpraševanja upočasnila. Zasebna poraba se bo v letu 2004 po ocenah povečala za 3,7 odstotka. Še bolj se bo znižala rast domačih naložb, vendar bo še vedno razmeroma visoka (7,7-odstotna), spodbujale pa jo bodo tudi naložbe zasebnega sektorja, ki se modernizira. 4.2.2 Industrijska proizvodnja Industrijska proizvodnja je imela v letu 2003 4,1-odstotno rast. V predelovalni industriji so najhitrejšo rast zabeležili v založništvu in tisku, proizvodnji kovinskih izdelkov, nekovinskih mineralnih proizvodov ter prehrambenih proizvodov in pijač, proizvodnja transportne opreme, kemičnih proizvodov, oblačil ter strojev pa se je zmanjšala. V storitvenem sektorju je najpomembnejši turizem, ki je posloval dobro, saj se je število turistov v primerjavi z letom 2002 povečalo za 7 odstotkov, povečali pa so se tudi prihodki od turizma (v tretjem četrtletju leta 2003 so bili višji za 50 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2002). Gradbena aktivnost se je predvsem zaradi gradnje cest v obdobju januar-december 2003 povečala za 22,8 odstotka. 4.2.3 Nezaposlenost in plače Po letu 1995 je stopnja brezposelnosti na Hrvaškem začela naraščati in je leta 2002 znašala 22,3 odstotka. Leta 2003 se je stopnja brezposelnosti slednjič nekoliko zmanjšala, toda še vedno je znašala visokih 19,5 odstotka. Brezposelnost bo ostala visoka tudi v letih 2004 in 2005, vendar se postopno znižuje. Rast plač je bila v preteklih letih na Hrvaškem, predvsem v javnem sektorju, v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami dokaj visoka, vlada pa v zadnjih treh letih po navodilih Mednarodnega denarnega sklada omejuje rast plač. Povprečna neto plača se je leta 2003 nominalno povečala za 5,9 odstotka in je znašala 588 dolarjev, kar je več kot v drugih tranzicijskih državah, vendar si zaposleni na Hrvaškem zaradi visokih življenjskih stroškov s povprečno plačo lahko kupijo manj dobrin kot v primerljivih tranzicijskih državah (Pregled gospodarskih gibanj - Tipo, 2004). 4.2.4 Izvoz, uvoz in tekoči račun Realna rast izvoza blaga in storitev v letu 2003 je bila nasprotno od prejšnjih let visoka in je znašala 10,1 odstotka. Toda še višja je bila rast uvoza blaga in storitev (10,9-odstotna), tako da se je delež zunanjetrgovinskega primanjkljaja v BDP povečal na visokih 28,4

25

odstotka. Izvoz blaga je leta 2003 znašal 6,3 milijarde dolarjev. Hrvaška izvaža največ strojev in transportne opreme, kemičnih izdelkov, tekstila in oblači, naftnih derivatov ter prehrambenih proizvodov, večino svoje zunanjetrgovinske menjave pa usmerja v evropske države. Več kot polovico zunanje trgovine opravi z državami članicami Evropske unije, predvsem z Nemčijo in Italijo, ki tako v izvozu kot v uvozu zavzemata dobro tretjino celotne menjave. Poleg Italije in Nemčije so bile najpomembnejše hrvaške zunanjetrgovinske partnerice v zadnjih letih naslednje države: Slovenija, Bosna in Hercegovina, Ruska federacija, Avstrija, Francija, Združene države Amerike, Madžarska in Velika Britanija. Zunanjetrgovinski primanjkljaj povzroča primanjkljaj tudi na tekočem računu plačilne bilance. Potem ko je leta 2003 znašal 7,3 odstotka BDP, se bo leta 2004 po ocenah znižal na 4,8 odstotka BDP. Primanjkljaj bi bil višji, če Hrvaška zaradi turizma ne bi imela visokega presežka v storitveni bilanci, tekoči primanjkljaj pa se skoraj v celoti pokriva iz naslova tujih neposrednih naložb. 4.3 Investicijska klima 4.3.1 Investicijsko okno in tuje naložbe Hrvati med prednostnimi vlaganji navajajo geostrateški položaj oziroma dostop do trgov nekdanje Jugoslavije, izobraženo delovno silo in usmerjenost v Evropsko unijo, medtem ko se tuji vlagatelji pritožujejo nad katastrskimi zapleti, dolgotrajnimi administrativnimi postopki ter vpletanjem politike in lokalnih interesov v privatizacijo. Neposredne tuje naložbe na Hrvaško so se leta 2003 povečale in so znašale 1,5 milijarde dolarjev, predvsem zaradi prodaje naftnega podjetja INA za dobrih 500 milijonov dolarjev. V zadnjem času se povečuje zanimanje italijanskih podjetij za vlaganje na Hrvaškem. V obdobju 1992-2002 so po podatkih hrvaške centralne banke tujci na Hrvaškem vložili 7,71 milijarde dolarjev. V letu 2003 se je obseg tujih vlaganj povečal in dosegel rekordnih 1,9 milijarde dolarjev (predvsem zaradi prilivov od prodaje deleža v Ini, ki ga je za 505 milijonov dolarjev kupila madžarska naftna družba MOL). Po ocenah in napovedih se bodo tuje neposredne naložbe v letih 2004 in 2005 znižale in bodo znašale okoli milijardo dolarjev letno. V prvi polovici leta 2004 so dosegle 547,8 milijona dolarjev Po hrvaških podatkih, ki zajemajo obdobje od leta 1993 do konca leta 2003, je Avstrija največja tuja naložbenica na Hrvaškem, pred Nemčijo, ZDA in Madžarsko, medtem ko je Slovenija na osmem mestu. Avstrijska podjetja so v zadnjih desetih letih na Hrvaškem investirala 2,17 milijarde dolarjev, kar pomeni 28,59 odstotka vseh tujih naložb. Na Hrvaškem je predvsem močno prisoten avstrijski bančni in gradbeni sektor, vodilna področja investicijske dejavnosti pa so še turizem, gradnja infrastrukture (predvsem cestne in železniške povezave), trg nepremičnin, distribucija raznega potrošniškega materiala in ne nazadnje posojila - tako komercialna kot potrošniška. Hrvaška ponuja velike možnosti tudi distribucijskim podjetjem. Tako koroško podjetje Alca Zagreb v prestolnici gradi distribucijske objekte za kozmetične izdelke, ne samo za Hrvaško, temveč tudi za trge v Bosni in Hercegovini ter Srbiji in Črni gori. Avstrijska podjetja so na Hrvaškem prisotna tudi v medijih in oglaševalskih agencijah. Štajerska časopisna hiša Styria je postala skoraj 100-odstotna lastnica največjega hrvaškega dnevnika Večernji list, prevzela je tudi

26

največjo oglaševalsko agencijo na Hrvaškem. Styria se zanima za nakup največje oglaševalske agencije v Splitu in še kakšnega prostega televizijskega kanala. Avstrijska podjetja so veliki vlagatelji tudi v hrvaškem turističnem sektorju. Z avstrijskim denarjem tako gradijo hotele od Istre do Dubrovnika, pa tudi v Zagrebu, kjer so pred kratkim dokončali novi hotel Arcotel v središču mesta. Bančna skupina Hypo Alpe Adria v Zagrebu tudi financira največjo gradbeno naložbo na Hrvaškem - novo centralo s površino skoraj 90.000 kvadratnih metrov in investicijsko vsoto nad 90 milijonov evrov. Veliko možnosti za tuje vlagatelje se odpira v turističnem sektorju. Privatizirati je treba še približno 150 turističnih objektov ( Zunanja trgovina- Tipo, 2004). 4.4 Bančne aktivnosti 4.4.1 Pregled bančnih aktivnosti Podpora EBRD Hrvaški pri prehodu v sodobno tržno gospodarstvo je v povprečju znašala 120 milijonov letno. Prvi projekt je bil na Hrvaškem podpisan in izpeljan leta 1994. V začetku so se osredotočili na financiranje obnove infrastrukture (avtoceste, letalstvo, plinovodi, električna energija), kasneje so podporo razširili na finančni, podjetniški in kmetijski sektor. Njene investicije znašajo več kot milijardo evrov, kar pomeni 5,4 odstotka celotnih investicij EBRD (Strategy for Croatia-EBRD 2002, 4-5). EBRD je v letu 2003 podpisala pogodbe za pet projektov v vrednosti 125 milijonov evrov, kar znaša 3,3 odstotka vrednosti celotnega investiranja EBRD v letu 2003. Bančni portfelj je različen in zajema vse gospodarske sektorje (Annual Report-EBRD 2003, 29). V letu 2003 je banka podpisala pogodbe za naslednje projekte: • dokončanje avtoceste Koridor 10 (transportni sektor), • HVB Bank Croatia d.d.- kreditne linije za črpanje kreditov, namenjenih za hipotekarno

kreditiranje (finančni sektor), • Našice cement - razširitev dejavnosti (industrijski sektor), • Rijeka-Grobinstina - komunalna ureditev odpadnih voda (infrastrukturni sektor), • Zagreb - program komunalnih (gospodinjskih) odpadkov (infrastrukturni sektor), • UNIQA Osiguranje - širitev produktov in mreže vodilne avstrijske zavarovalnice na

Hrvaškem, • Zagrebška banka - II. faza razširitve hipotekarnega kreditiranja (finančni sektor), • Zagrebška banka - sezonski krediti, namenjeni potrebam kmetijskega sektorja

(kmetijski sektor), • Laura (kmetijski sektor). Vsaka dejavnost, ki jo financira EBRD na Hrvaškem, mora ustrezati zahtevam okoljevarstvenih pogojev. Za pridobitev sredstev je treba predložiti načrt okoljskih aktivnosti. V obdobju delovanja banke na določenem področju je treba z vsemi investicijskimi projekti aktivno podpirati okoljske potrebe in razvijati nove. Med takšne projekte štejemo:

27

• projekt avtocesta Rijeka- Zagreb, • projekt odpadne vode Zagreb, • projekt Jertovec, • projekt Rijeka-Grobinstina. V letu 2004 je podpisala štiri projekte v privatnem sektorju, in sicer: • projekt razvoja mestnega transporta v Dubrovniku, • Nova Banka - kreditne linije, ki so namenjene razvoju malim in srednje velikim

podjetjem, ki se ukvarjajo s turizmom, • Našice cement/Nexe Groupa, • projekt razvoja infrastrukture v Luki Dubrovnik. 4.4.2 Gospodarske panoge 4.4.2.1 Infrastrukturni sektor V infrastrukturnem sektorju je prispevek EBRD viden na področju komunalne dejavnosti in okolja. V februarju 1995 je EBRD odobrila posojilo v znesku 63 milijonov nemških mark družbi Hrvatska elektroprivredba za rekonstrukcijo distributivne mreže v državi. Eden izmed največjih projektov na Hrvaškem je bil program vlaganja v zaščito okolja v vrednosti 320 milijonov nemških mark. Program je predvideval izboljšanje sistema kanalizacije, odpadnih vod v mestih na Obali ter reševanje problema onesnaženja Kaštelskega zaliva in morja v okolici Pule. V novembru 1998 je bil odobren kredit v vrednosti 32 milijonov evrov za razvoj ločenega zbiranja odpadkov na odlagališču smeti v Jakuševcu pri Zagrebu. V letu 2001 je banka sofinancirala projekt čiščenja odpadnih vod skupaj z nemško banko Kreditanstalt für Wiedraufbau (v nadaljevanju: Kfw) v višini 292 milijonov evrov. Posojilo EBRD v višini 35 milijonov evrov je bilo odobreno podjetju Zagrebške odpadne vode, ki je prvo zasebno podjetje na Hrvaškem s pridobljeno koncesijo za čiščenje odplak in komunalne storitve. V letu 2003 je podpisala projekt Rijeka-Grobinstina odpadne vode. Projekt trenutno miruje, zajema pa financiranje gradnje dodatnega kanalizacijskega sistema za Grobnik. Posojilojemalec bo reško vodovodno podjetje Vodovod i kanalizacija. Vrednost projekta ocenjujejo na 24,1 milijona evrov. Z delom posojila bodo odplačali obstoječ kredit, namenjen ureditvi kanalizacijskega sistema v občini Kantrida. Ta poseg bo prispeval k zmanjšanju onesnaženosti Jadranskega morja.

28

4.4.2.2 Transportni sektor V zgodnjih letih delovanja se je EBRD osredotočila na transportni sektor. Potrebna je bila finančna pomoč pri gradnji cest, viaduktov, predorov, železnic in pri obnovi zračnih navigacijskih sistemov ter ladjedelnic. Med projekti, ki sodijo v transportni sektor, so predstavljeni projekti Avtocesta Rijeka-Zagreb, Zagreb javni prevozi, Center letalske kontrole v Zagrebu in dokončanje avtoceste Koridor 10. Gre za nadgradnjo transevropskega koridorja 10 med Županjo in Lipovcem z razširitvijo dvopasovne ceste v štiripasovno avtocesto. To bi prispevalo k regionalni povezavi med Zahodno in Vzhodno Evropo oziroma pomenilo pomembno prometno povezavo med Italijo, Nemčijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Makedonijo z Grčijo in Turčijo. Banka je odobrila posojilo za 45 milijonov evrov podjetju Hrvatske autoceste, garancijo pa je dala hrvaška vlada. Projekt so sofinancirale nekatere druge mednarodne finančne institucije. V decembru 1998 je EBRD odobrila posojilo v vrednosti 27,7 milijona evrov za modernizacijo in rekonstrukcijo železnic na Hrvaškem. Cilj projekta je bil zadovoljiti potrebe in uresničiti strategijo posodobitve železniškega poslovanja. Prvi projekt v ladjedelniškem sektorju je EBRD podprla leta 2001. Podpis pogodbe za ta projekt je sledil zahtevnemu obdobju, v katerem so strokovnjaki banke ocenjevali perspektivo Uljanika in njegovo pozicijo na svetovnem tržišču. Ocenili so, da je ladjedelnica Uljanik podjetje, ki dela na kvalitetnih projektih, da jih je sposobna uresničiti in jih končati v dogovorjenem roku. Banka je s 9 milijoni dolarjev jamčila za izgradnjo tankerja z nosilnostjo 47.000 ton za rusko podjetje Inteque Shipping Inc. (Novoship). 4.4.2.3 Zdravstvo in socialno varstvo Banka je v letu 1995 opravila prvo direktno korporacijsko investicijo na Hrvaškem, in sicer s posojilom, vrednim 15 milijonov ameriških dolarjev, in dodatnim investiranjem 32 milijonov ameriških dolarjev v največjega proizvajalca farmacevtskih proizvodov v Centralni in Vzhodni Evropi, v Plivo. Cilj kredita je bilo povečanje zmogljivosti tovarne za proizvodnjo azitromicina, novega antibiotika Plive, ki je dobil licenco Združenih držav in Evropske unije. Skupaj z Mednarodnim denarnim skladom je EBRD odobrila posojilo v višini 82 milijonov ameriških dolarjev za gradnjo in opremo novega Plivinega raziskovalnega inštituta, ki je zaživel ob koncu leta 2002. Banka ima v lasti 5,4 odstotka Plivinih delnic. 4.4.2.4 Telekomunikacije V telekomunikacijskem sektorju je EBRD s financiranjem sredstev v drugega najmočnejšega mobilnega operaterja in v tretjega največjega ponudnika internetnih storitev VIP-Net ustvarila zdravo konkurenco. Skupaj z investicijskim skladom Croatia Capital Partnership in ostalimi delničarji je v letu 2000 in 2001 dokapitalizirala Globalnet Grupo d.d. s 2,7 milijona ameriških dolarjev, tako da ta družba deluje kot prvi zasebni ponudnik internetnih storitev na Hrvaškem.

29

4.4.2.5 Kmetijski sektor V kmetijskem sektorju EBRD ni samo podprla domača kmetijska podjetja, temveč je ustvarila tržne razmere in tako izboljšala zakonske pogoje. EBRD se je osredotočila na financiranje razvoja osnovnega blaga in v dialogu z vlado predstavila Zakon o uskladiščenju. 4.4.2.6 Prehrambni sektor Z investiranjem v prehrambno industrijsko podjetje Podravka so opravili posodobitev strukture, prilagajanje standardom in zakonskim spremembam ter financiranje v izgradnjo nove tovarne v Koprivnici za proizvodnjo mešanice začimb Vegeta. Delnice Podravke so kotirale na Zagrebški borzi vrednostnih papirjev. Banka se je zanimala za dokapitalizacijo podjetja Lura, ki se ukvarja s proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, brezalkoholnih pijač in napitkov, keksov ter peciva. Cilj projekta je podpora regionalnega razvojnega programa, s katerim si želijo pridobiti trge v Srednji in Vzhodni Evropi. Bank je vložila 30 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov z vpisom novo izdanih delnic in 10 milijonov evrov v obliki posojila. V januarju 1996 je EBRD odobrila kredit v vrednosti 25,5 milijonov evrov Panonski pivovarni za obnovo pivovarne in izgradnjo nove v Koprivnici. 4.4.2.7 Gradbeništvo Lani je EBRD odobrila 20 milijonov evrov kredita podjetju Našicecement- članici NEXE skupine. Banka je s podjetjem sodelovala že leta 2000, ko mu je namenila kredit za modernizacijo proizvodnega procesa in zaščito okolja v tem podjetju za proizvodnjo cementa. 4.5 Finančni sektor Banka je s svojim zgodnjim sodelovanjem v finančnem sektorju uresničila veliko projektov. Njihovi glavni cilji so bili: • privatizacija državnih bank, • podpora prilivu zasebnega kapitala, • okrepitev kapitala v državnih bankah, • razširiti ponudbo državnih bank, • podpora drugim ustanovam v finančnem sektorju. Večino posojil je banka odobrila za financiranje malih in srednje velikih podjetij ter za njihovo privatizacijo. Takšna posojila so dobile: Zagrebška banka (28 milijonov evrov v aprilu 1995), Dalmatinska banka (10 milijonov evrov v juliju 1995), Agro-Obrtnička banka, Trgovačka in Medžimurska (5 milijonov evrov), Varaždinska banka (10 milijonov evrov) ter Bjelovarska banka (12,5 milijona evrov).

30

V bančnem sektorju je bil primer podpore bančne privatizacije viden z lastniškim financiranjem EBRD v Slavonsko banko, ki je z vstopom strateških partnerjev postala članica skupine Hypo Alpe Adria Bank. Slavonska banka je danes aktivna pri kreditiranju kmetijstva. Banka je bila uspešna pri pogajanjih z vlado med privatizacijo ene izmed največjih bank v državnih lasti, Privredne banke Zagreb. Sodelovala je pri nakupu 15 odstotkov delnic, v skupni vrednosti 82 milijonov evrov. Aprila 1998 je omogočila Zagrebški banki posojilo, s katerim so ustanovili fond za hipotekarno kreditiranje in s tem omogočili banki ponudbo dolgoročnih posojil, namenjenih za stanovanjsko gradnjo. Novembra 2003 so podpisali dogovor o dolgoročnem kreditu v znesku 20 milijonov evrov, ki ga je banka namenila za financiranje infrastrukturnih projektov v lokalnih upravah z manj kot 100.000 prebivalci. Sredstva so namenjena za financiranje projektov, s katerimi naj bi izboljšali kakovost javnih storitev, zamenjali zastarelo opremo z novo, zgradili prioritetno infrastrukturo v sistemih za oskrbo z vodo in čiščenje odplak ter za distribucijo toplotne energije. Pri tem projektu sta kot donatorja sodelovali nizozemska vlada z zneskom 2,5 milijona evrov in Evropska unija z milijonom evrov. Letos so na podlagi uspešnega sodelovanje iz preteklih let ponovno podpisali dogovor o dolgoročnem kreditu v vrednosti 100 milijonov evrov in z dobo odplačila do 12 let za nakup, gradnjo in renoviranje stavbnih objektov na območju Republike Hrvaške. V drugih ustanovah finančnega sektorja se je EBRD posvetila razvoju pokojninskih skladov in se seznanila s konkurenco v zavarovalnem sektorju. Pri predstavitvi drugega pokojninskega stebra v pokojninskem sistemu leta 1999 je Banka ustanovila skupaj z drugimi bankami Erste Plavi mirovinski fond, v katerem ima 9,62-odstotni delež. Banka je v zavarovalnem sektorju z lastniškim investiranjem milijon evrov s strateškimi investitorji, kot je Uniqa Osiguranje, ustvarila konkurenco na tržišču (Project. EBRD. 2004).

31

5 EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ TER MAKEDONIJA 5. 1 Osnovni podatki Makedonija je neodvisnost razglasila 8. septembra leta 1991, njen začasni mednarodno priznani naziv pa je zaradi spora z Grčijo še vedno Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Makedonija meri 25.713 kvadratnih kilometrov in ima nekaj čez dva milijona prebivalcev, med njimi je četrtina Albancev. Bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP) na prebivalca znaša okoli 2300 dolarjev, po njem se Makedonija uvršča daleč za Slovenijo in Hrvaško, vendar pred Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro. 5.1.1 Politični sistem Spori med Makedonci in Albanci so privedli do skoraj leto dni trajajočih vojaških spopadov. Umirili so se šele po posredovanju mednarodne skupnosti, s podpisom Ohridskega mirovnega sporazuma in sprejetjem ustavnih amandmajev, ki zagotavljajo albanskemu prebivalstvu več pravic. Septembra 2002 je na parlamentarnih volitvah zmagala skupina strank Skupaj za Makedonijo, na čelu s stranko SDSM Branka Crvenkovskega, ki je postal premier. SDSM je oblikovala koalicijsko vlado skupaj z najpomembnejšo albansko stranko Demokratska unija za integracijo. Prihodnje parlamentarne volitve bodo leta 2006. Zaradi smrti makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega v letalski nesreči so bile v Makedoniji konec aprila predčasne predsedniške volitve, na katerih je zmagal sedanji premier Crvenkovski. 5.1.2 Gospodarstvo Makedonsko gospodarstvo je bilo pred začetkom spopadov v letu 2001 v vzponu. Rast BDP je bila visoka, vrednost nacionalne valute trdna, uresničevali so gospodarske reforme in privatizacijo, naraščati pa so začele tudi tuje neposredne naložbe. Ugodna gibanja so bila zaradi notranjepolitične krize hitro prekinjena. Gospodarstvo sedaj postopoma okreva, največje težave pa povzročajo visoka brezposelnost, visok primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance in ozka izvozna struktura. 5.1.3 Značilnosti gospodarskih gibanj v prihodnosti Makedonija je bila ob osamosvojitvi ena najmanj razvitih republik nekdanje Jugoslavije, na nizki tehnološki stopnji in predvsem močno integrirana v gospodarske strukture sedanje Srbije in Črne gore. Razvoj in prestrukturiranje industrije - glavne panoge so rafinerija, rudarstvo, gradbeništvo, tekstilna, čevljarska in tobačna industrija – sta počasna, tako zaradi notranjih kot zunanjih razlogov. Brez stalne in močne tuje finančne, vojaške in politične prisotnosti bi bila politična in gospodarska stabilnost Makedonije resno ogrožena (Predstavitev države-Tipo, 2004).

32

5.2 Pregled gospodarskih gibanj 5.2.1 BDP in struktura potrošnje Gospodarska rast je v letu 2003 po komaj 0,9-odstotni rasti v letu 2002 po ocenah narasla na 3,2 odstotka. Spodbujali sta jo predvsem višja rast zasebne porabe, ki se je v letu 2003 po ocenah povečala za 5,8 odstotka, in rast domačih naložb, ki je bila 5-odstotna. Podobno kot v letu 2002 je bila rast javne porabe v letu 2003 negativna v višini 6 odstotkov zaradi zmanjševanja vojaških izdatkov. V letu 2004 bo rast na letni osnovi znašala 3,5 odstotka, spodbudili pa jo bodo predvsem večja investicijska in zasebna potrošnja, večji izvoz ter povečano poslovno in potrošniško zaupanje. 5.2.2 Industrijska proizvodnja V letu 2001 in 2002 je industrijska proizvodnja upadala, kar je bila posledica spopadov in manjšega poslovnega zaupanja. V letu 2003 je ponovno zabeležila pozitivno rast, po ocenah je znašala 4,6 odstotka. V okviru industrijske proizvodnje je bila rast predelovalne industrije 5,9-odstotna, medtem ko je sektor energetike, plina in vodnega gospodarstva zabeležil 9,8-odstotno rast. Tudi kmetijska proizvodnja, ki je dve leti zapored nazadovala, se je lani povečala za 2,2 odstotka. V letu 2004 bo rast industrijske proizvodnje predvidoma znašala 3,1 odstotka, v letu 2005 pa 4,3 odstotka. 5.2.3 Nezaposlenost in plače Visoka nezaposlenost je eden največjih ekonomskih in socialnih problemov Makedonije. V letu 2003 se je povečala na 36,7 odstotka (leta 2002 je znašala 31,9 odstotka). Ocenjujejo, da približno polovica zaposlene in nezaposlene delovne sile dela na sivem trgu dela, četrtina prebivalstva pa živi pod mejo revščine. Plače se močno razlikujejo med sektorji, najvišje so v finančnem sektorju, najnižje pa v kmetijstvu in proizvodnji ter predelavi usnja. 5.2.4 Fiskalna politika in proračun Osrednji cilj fiskalne politike, pri kateri je sedanja vlada restriktivnejša od prejšnje, je zmanjšanje proračunskih izdatkov, ti so se zaradi izdatkov za vojsko in policijo v letih 2001-2002 močno povečali. Proračunski primanjkljaj je leta 2002 znašal 5,7 odstotka BDP, leta 2002 pa po vladnih ocenah le še 1 odstotek BDP, saj so v prvi polovici leta ugotovili proračunski presežek (razlog za to sta predvsem manjša vladna investicijska potrošnja in nižje plačevanje obresti). Proračunski primanjkljaj v letu 2003 je znašal 1,8 odstotka BDP, v letih 2004 in 2005 pa se bo po napovedih povečal na 2,5 oziroma 2 odstotka BDP. Fiskalno politiko nadzira Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS), s katerim je Makedonija sklenila nov sporazum, saj se je prejšnji iztekel aprila 2004. Sporazum z

33

MDS-om vlado zavezuje ne samo k vzdrževanju relativno restriktivne fiskalne in monetarne politike, temveč tudi k uresničevanju strukturnih reform. 5.2.5 Inflacija Povprečna stopnja inflacije je bila v letu 2003 le 1,2 odstotna (konec leta je znašala 2,5 odstotka). Čeprav je fiskalna politika restriktivnejša, bo inflacija v letu 2004 višja zaradi širitve davka na dodano vrednost, bolj sproščene monetarne politike, okrepljene ekonomske aktivnosti, nižje stopnje apreciacije denarja v primerjavi z dolarjem in višjih cen uvoženega goriva. Povprečna stopnja inflacije bo leta 2004 predvidoma znašala 2,5 odstotka in v letu 2005 ostala na enaki ravni (Pregled gospodarskih gibanj- Tipo, 2004). 5.3 Investicijska klima 5.3.1 Privatizacija V Makedoniji je bilo do konca decembra 2003 privatiziranih 1687 podjetij (s skupaj 231.618 zaposlenimi), katerih skupna vrednost znaša 2,33 milijarde evrov. V procesu privatizacije je 79 podjetij (s 7656 zaposlenimi) v vrednosti 41,8 milijona evrov. Okoli tretjina privatiziranih podjetij je iz predelovalne industrije, četrtina iz kmetijskega sektorja, petina iz trgovine. Od vseh privatiziranih podjetij je 65 odstotkov malih, 19 odstotkov srednjih in 16 odstotkov velikih podjetij. Prav slednja so najbolj problematična. Med njimi je okoli 24 velikih izgubarskih podjetij, katerih privatizacijo nenehno odlagajo, hkrati pa je ta bistvenega pomena, saj so od nje odvisna posojila Svetovne banke in MDS. Večina od teh podjetij je ali strateškega pomena ali pa imajo velike izgube. Strateška podjetja bodo prodana predvsem tujim investitorjem. 5.3.2 Investicijsko okno in tuje naložbe Makedonija je ena od držav z najmanjšim deležem tujih naložb v jugovzhodni Evropi, čeprav ima liberalno investicijsko zakonodajo. To je posledica stalne politične nestabilnosti tako znotraj Makedonije kot v vsej regiji. Poleg tega je makedonski trg razmeroma majhen. Države, ki so največ vložile v Makedonijo, so Madžarska, Grčija, Bolgarija, Združene države Amerike, Slovenija, Ciper ter Srbija in Črna gora. Leta 2003 so tuje neposredne naložbe znašale 94 milijonov dolarjev, leta 2004 pa naj bi znašale 90 milijonov dolarjev ter šele leta 2005 narasle na 120 milijonov dolarjev. Vlada je avgusta 2003 sprejela novo strategijo o pospeševanju tujih naložb in januarja 2004 v ta namen ustanovila tudi začasno delovno skupino za tuje neposredne naložbe. Makedonija potrebuje predvsem greenfield naložbe, prek katerih bi lahko povečali izvoz in zmanjšali brezposelnost, glavna naloga delovne skupine za tuje naložbe pa bo pomoč vlagateljem pri odpravljanju konkretnih problemov (Zunanja trgovina- Tipo.2004).

34

5.4 Bančne aktivnosti 5.4.1 Pregled bančnih aktivnosti EBRD deluje v Makedoniji od leta 1993. Do maja 2004 je sodelovala z zneskom 327 milijonov evrov oz. pri 24 projektih, katerih skupna vrednost je bila 805 milijonov evrov (Strategy for the Former Yugoslav Republic of Macedonia- EBRD, 2004). V letu 2003 je: • investirala 2,5 milijona evrov v mikro finančno institucijo ProCredit Bank-Macedonia

in omogočila kreditno linijo 5 milijonov evrov, • odobrila posojilo v višini 8 milijonov evrov družbi Marmorni kombinat Prilep, izvozno

naravnanemu podjetju, ki se ukvarja s predelavo marmorja, • investirala 2,2 milijona evrov v domače, izvozno usmerjeno podjetje Kimiko-Gardine,

ki se ukvarja z izdelavo zaves. V javnem sektorju je podprla dva projekta: • financiranje v izgradnjo regionalne ceste koridor VIII in koridor 10 v vrednosti 40

milijonov evrov, • rekonstrukcija električnega omrežja na trasi Makedonija-Bolgarija in gradnja nove

postaje v Dubrovem in Štipu v vrednosti 40,5 milijona evrov. V letu 2004 je podpisala projekte v privatnem sektorju, vreden 8 milijonov evrov, s pekarno Zitoluks, ki se ukvarja s peko kruha in krušnih izdelkov. 5.4.2 Gospodarske panoge 5.4.2.1 Infrastrukturni sektor EBRD je sodelovala pri številnih projektih v javnem sektorju. Podprla je projekt Komunalni in okoljski program in tako financirala sanacijo, razširitev in gradnjo vodne in komunalne infrastrukture za izboljšanje kvalitete storitev v petih makedonskih regijah. V donatorsko-sofinančnem projektu je sodelovala s posojilom v vrednosti 20,8 milijona evrov. Druga največja investicija v državi po privatizaciji Telekoma je bil projekt gradnje naftovoda Solun-Skopje (Tessaloniki-Skopje Crude Oil Pipeline). Gradnja tega naftovoda iz Soluna do rafinerije Okta v Skopju je stala 100,1 milijona evrov. Banka je v tem projektu sodelovala s posojilom, vrednim 23,8 milijona evrov. Glavni pokrovitelj tega projekta je največja grška naftna družba Hellenic Petroleum.

35

5.4.2.2 Transportni sektor V transportnem sektorju je banka leta 1994 s posojilom v vrednosti 13,1 milijona evrov omogočila nadgradnjo letalsko navigacijskega sistema. V decembru leta 1995 je vladi republike Makedonije omogočila posojilo v višini 9 milijonov evrov za obnovo letališča Skopje. Junija 2002 je banka odobrila posojilo za 11,2 milijona evrov Civilnoletalski službi. Cilji projekta so bili povečati varnost letov, povečati njihovo število in razvoj civilnega letalstva na splošno. 5.4.2.3 Energetski sektor V elektroenergetskem sektorju je banka z javnim podjetjem Elektrostopanstvo na Makedonija (v nadaljevanju ESM) podpisala pogodbo za projekt, s katerim je financirala izgradnjo 150 km dolgega daljnovoda z močjo 400 kV od Stripa v Makedoniji do Chervena Mogila v Bolgariji, posodobitev elektro postaje Dubrova in gradnjo postaje v Štipu. Projekt bo povečal stabilnost električnega sistema, še posebno v vzhodnem delu države, zmanjšal izgube in pomagal vzpostaviti regionalni trg električne energije. Banka sodeluje v elektroenergetskem sektorju prek projektov in s pred privatizacijskim nakupom delnic podjetja ESM. 5.4.2.4 Industrijski sektor Banka je podprla modernizacijo v industrijskem sektorju. Sodelovala je pri projektu Makstil, podjetja, katerega večinski lastnik je Duferco. Cilja projekta sta bila posodobitev izdelave jekla in ulitkov ter povečanje učinkovitosti dela v tovarni. Alkaloid, domače farmacevtsko podjetje, in EBRD sodelujeta od leta 1999. V tem času je podjetje pridobilo certifikat za proizvodnjo izdelkov, pri delu v zunanji trgovini pa je pričelo uporabljati factoring kot posebno obliko financiranja. Leta 2003 je banka podprla projekt Marmor kombinat Prilep. Posojilo so namenili za obnovo proizvodnega procesa in modernizacijo kamnoloma. Vrednost projekta je bila 11 milijonov evrov, od tega je banka odobrila posojilo v višini 8 milijonov evrov. Marmorni kombinat Prilep je prvo makedonsko podjetje, ki je zelo uspešno kotiralo na grški borzi aprila 2004 z javno ponudbo. S strateškim partnerjem FHL Kiriakidis je povečalo ponudbo in prodajo na novih trgih, povečalo svetovno konkurenco na področju proizvodnje marmornih kock in marmornih plošč (Project. EBRD.2004). 5.4.3 Finančni sektor Investicije EBRD in Mednarodne finančne korporacije so pripomogle k pospešitvi privatizacije Stopanske banke vzporedno s strateškim investitorjem, Grško nacionalno banko (v nadaljevanju NBG). NBG je od tistega časa opravila ogromno nalogo, izpraznila portfelj, ki ga je nasledila ter poslovanje znatno razširila na področje poslovanja s prebivalstvom.

36

Najbolj aktiven uporabnik tega vsesplošno uspešnega programa pospešitve prodaje v Makedoniji je Komercialna banka. Sodelovanje EBRD s Komercialno banko (v kateri ima lastniški delež) je bilo visoko cenjena med nemirnimi leti 1999-2002, ko so bile druge povezave za banke v Makedoniji zaprte. Prav v tem času je Komercialna banka, ki je v tej državi največja, nadaljevala prodajo finančnih storitev za lokalna mala in srednja podjetja. Aktivna udeležba EBRD v upravnih odborih je visoko cenjeno predvsem v Komercialni Banki in Export-Credit banki, kjer ni nikakršnega strateškega oziroma pomembnejšega finančnega investitorja. Export-Credit banki je posebej koristilo izpopolnjeno korporativno vodstvo, hkrati pa program tehničnega sodelovanja, ki je banki omogočil prenovo srednjeročnih strategij, čiščenje portfelja in je znatno prispeval k razširitvi posojil za mala in srednja podjetja. Uspešen korak k posojilu ProCredit Banki, ki je bila ustanovljena julija 2003, skupaj s širitvijo Kreditanstalt fur Wiedraufbau mikro-posojilnih programov v Export-Credit banki in Tutunski Banki, je omogočil pristop k financiranju mikro in majhnih podjetij v konkurenčnem okolju za ta produkt. To je imelo odločilen vpliv na druge komercialne banke, ki se prvotno niso zanimale za ta trg. ProCredit Banka je z odprtjem 7 poslovalnic razširila področje delovanja, ki zajema tudi dokaj nebančne regije v državi. Bančni sektor v Makedoniji se srečuje z naslednjo težavo: bank je veliko, raven konkurence pa je nezadostna. Več kot polovica sredstev v sektorju se koncentrira v treh največjih bankah. ERBD si bo na tem področju prizadevala za razvoj in spodbujanje malih in srednje velikih ter mikro podjetij prek kreditnih linij, ki jih bo odobrila lokalnim bankam, za povišanje konkurence in učinkovitosti bančnega sektorja s podpiranjem združevanja malih kreditnih bank ter ostalih bank in z razširitvijo ponudbe finančnih produktov. Razvoj v drugih finančnih institucijah kot so zavarovalni sektor, pokojninski skladi ter leasing so v zelo zgodnji fazi razvoja. Kapitalski trg je nedejaven (Strategy for Former Yugoslav Republic of Macedonia 2004, 10).

37

6 SKLEP Politične spremembe do katerih je prišlo konec osemdesetih let so na gospodarskem področju prinesle spremembe. Preoblikovanje gospodarstva držav v Centralni in Vzhodni Evropi iz planskega v tržni sistem je težila k ustanovitvi banke, kateri osnovi cilj je podpora tem državam. Evropska banka za obnovo in razvoj je banka, ki pod ugodnimi pogoji posoja denar gospodarstvu srednje in vzhodne Evrope ter teži k krepitvi privatnega sektorja. Med državami, ki so se po razpadu Jugoslavije srečale s prehodnim obdobje sta tudi Hrvaška ter Makedonija. Državi se srečujeta s spremembami pri prenosu lastništva iz državnega v privatno lastništvo. Proces privatizacije v navedenih državah je v teku. Prisotnost tujih investitorjev narašča s prisotnostjo mednarodnih finančnih institucij na teh trgih. Tako tudi EBRD deluje na teh trgih. Njen vpliv je močno prisoten na Hrvaškem, kar lahko opazimo predvsem iz velikega števila projektov, deluje predvsem v privatnem sektorju z velikim kapitalskim vložkom. Z lastniškim deležem sodeluje predvsem pri privatizaciji bank, prav tako jim nudi ugodna posojila v obliki kreditnih linij ter hkrati podpira razvoj malih in srednje velikih podjetij. V Makedoniji je EBRD sodelovala pri manjšem število projektov. Vzrok lahko iščemo v etničnih konfliktih, ki so zajeli Makedonijo v začetni fazi prehoda v demokracijo. Z nemiri, ki se so pojavili v mestih so se umaknili tudi tuji investitorji. V Makedoniji sodeluje EBRD z domačimi bankami preko kreditnih linij ter nudi garancije, prav tako pa sodeluje tudi z lastniškimi deleži v bankah. Trdimo lahko, da EBRD največ sodeluje v bančnem in infrastrukturnem sektorju tako z lastniškim deležem, kot tudi z dolžniškim deležem v obliki kreditnih linij in s podporo razvoja malih in srednje velikih podjetij. EBRD in Evropska unija sta ustanovile poseben sklad za mala in srednje velika podjetja, vendar sklad deluje v državah, ki so z razširitvijo Evropske unije postale članice Evropske unije. Prisotnost EBRD v omenjenih država pozitivno vpliva na razvoj in obnovo javnega ter privatnega sektorja. Z ugodnimi kreditnimi pogoji ter kriteriji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci kredita omogočajo razvoj gospodarstva ter ustvarja zdravo konkurenco na posameznih področjih. Predvsem je pomembna za razvoj industrijskega sektorja, transporta in infrastrukture, kjer bi brez prisotnosti tujih finančnih institucij bili obsojeni na propad.

38

7 POVZETEK Na Hrvaškem je Evropska banka za obnovo in razvoj podpisala svoj prvi projekt leta 1994. Po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj njene investicije na Hrvaškem presegajo 1 milijardo evrov, vključno s 320 milijoni evrov v letu 2002 ter 150 milijoni evrov v letu 2003. Evropska banka je skupaj s gospodarskimi partnerji investirala 2,4 milijona evrov v projekte, ki zajemajo kmetijstvo, transport do projektov, ki zavzemajo bančništvo in telekomunikacije. EBRD bo tudi v prihodnje sodelovala ter imela strateško vlogo pri investiranju na Hrvaškem trg. V Makedoniji je Evropska banka za obnovo in razvoj prisotna pri manjšem število projektov zaradi politične nestabilnosti, počasnih strukturnih reform, korupcije. Podatki iz strategije EBRD za Makedonijo kažejo, da je EBRD največji investitor v državi. Sodelovala je pri 24 projektih ter zagotovila več kot 327 milijonov evrov. Skupaj z strateškimi partnerji je sodelovala pri projektih v skupni vrednosti 800 milijonov evrov. Prioriteta pri nadaljnjem sodelovanju EBRD z Makedonijo bo : • gospodarski sektor, kjer bo EBRD nudila pomoč tujim strateškim investitorjem in

domačim podjetjem, ki so uvozno – izvozno usmerjeni s posojili, garancijami ter lastniškimi vložki.

• finančni sektor s pomočjo kreditnih linij preko lokalnih bank ter mikro finančnih

institucij bo vzpodbujala razvoj malih in srednje velikih podjetij; s pomočjo združitev in prevzemov med bankami bo ustvarila zdravo konkurenco v bančnem sektorju, spodbujala bo razvoj bančnih produktov kot so hipotekarno kreditiranje, potrošniško financiranje in leasing.

• infrastrukturni sektor, kjer bo EBRD nadaljevala z obstoječimi projekti, razvijala

transportne in energijske projekte ter skupaj z Evropsko investicijsko banko in Evropsko unijo financirala v razvoj komunalne in okoljske infrastrukture. Osredotočila se bo na podporo pri preoblikovanju javnih servisnih podjetjih kot so elektro podjetja ter obnovo cest, železnic.

EBRD bo pri svojem delovanju sodelovala s tujini strateškimi investitorji ter mednarodnimi finančnimi institucijami. Prav tako bo pri svojih projektih tako na Hrvaškem kot v Makedoniji upoštevali okoljsko politiko Banke. Bistven problem držav pri prehodu v demokracijo in tržno gospodarstvo je kapital in prav zaradi tega se v svetu ustanavljajo mednarodne finančne institucije kot je EBRD katerih cilj je pomagati takšnim državam z različnimi oblikami financiranja, investiranja, svetovanja, dajanja garancij ter tehnična pomoč tako v javnem kot tudi privatnem sektorju. Ključne besede: - Evropska banka za obnovo in razvoj

39

SUMMARY In 1994 the European Bank for Reconstruction and Development (EBRD) signed its first contract for a project in Croatia. According to the information of the EBRD its investments in Croatia amount to over one billion EUR, including EUR 320 million in the year 2002 and EUR 150 million in 2003. Together with its economic partners the European bank has invested EUR 2,4 million in projects in areas such as agriculture, transport, banking as well as telecommunications. Also in the future EBRD will have a strategic role as an investor into the Croat market. In Macedonia EBRD has participated with a smaller number of projects due to political instability, slow structural reforms and corruption. The data from the EBRD strategy for Macedonia show that the EBRD is the biggest investor in the country. The Bank has taken part in 24 projects and provided more than EUR 327 million. Together with its strategic partners it has participated with projects in the total worth of EUR 800 million. The priorities for the future co-operation with Macedonia will be: • The economic sector, where the EBRD will assist foreign strategic investors and

domestic companies which are import-export orientated by means of loans, guarantees and ownership stakes.

• Financial sector – by means of credit lines via local banks and micro financial

institutions it will encourage development of small and medium-sized companies; by mergers and acquisitions between banks healthy competiton will be created; banking products such as mortgages, consumer loans and leasing will be encouraged.

• Infrastructural sector: the EBRD will continue the existing projects in this area;

transport and energetics projects will be developed; together with the European investment bank and the European Union the development of municipal and environmental infrastructure will be financed. EBRD will focus its attention on support of restructuring public service companies, such as electro companies, modernazation of roads and railway.

EBRD will continue to participate with foreign strategic investors and international finance institutions. With its projects in Croatia and in Macedonia the environmental policy of the Bank will be taken into consideration. The cruical problem / issue of the countries in transition into democracy and market economy is the question of assets, and precisely because of this, international financial institutions such as EBRD are being established around the world. Their goal is to help such countries by means of various forms of financing, investment, consulting, providing guarantees as well as by technical support in the public as well as in the private sector. Key words: - The European Bank for Reconstruction and Development

40

8 LITERATURA [1] Beltram, Peter, Bilenc, Mira, Komušič Mitja, Kolarič Zinka, Piciga, Darja, Rus, Veljko, Stopnik, Nada, Kovač, Miha (1993). Privatizacija na področju družbenih dejavnosti: možnosti in omejitve. Ljubljana. Državna založba Slovenije. [2] Böhm, Andreja.1996. Privatization in Central & Eastern Europe 1995.Ljubljana. Central and Eastern European Privatization Network. [3] EBRD- European Bank for Reconstruction and Development.2004.Annual Report 2003. [4] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development.Apply for financing-small and medium finance [Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.org/apply/small/loan/medium.pdf [15.07.2004]. [5] EBRD- European Bank for Reconstrucution and Development. Apply for financing-support programmes [Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.org/apply/skills/index.htm [16.07.2004]. [6] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development. 1991.Basic documents establishing agreement [Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.org/about/basics/index.htm [12.07.2004]. [7] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development.2004.EU/EBRD SME finance facilities [Online]. Dostopno na:http://www.ebrd.org/country/sector/fi/index.htm [28.08.2004]. [8] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development.1999. Financing with the EBRD. [9] EBRD_European Bank for Reconstructuion and Development. 2004. Management and organisational structure [Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.org/about/structure/ index.htm [15.08.2004]. [10] EBRD- European Bank for Reconstruction and Development..2004.Project [online]. Dostopno na:http://www.ebrd.org/country/country/croat.signed/croat.03.pdf . [11] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development. 2004.Project. [Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.org/country/country/mace.signed/macedo03.pdf. [12] EBRD-European Bank for Recounstruction and Development.2002. Strategy for Croatia [online]. Dostopna na: http://www.ebrd.org/about/stategy/country/croatia/strategy.pdf [02.09.2004].

41

[13] EBRD-European Bank for Reconstruction and Development.2004.Statregy for the Former Yugoslav Republic of Macedonia [Online]. Dostopna na: http://www.ebrd.org/about/strategy/country/mace/strategy.pdf [15.09.2004]. [14] EBRD_European Bank for Reconstruction and Development. 2004.Syndications top 20 participants [Online]. Dostopna na: http://www.ebrd.org/projects/index.htm[14.08.2004]. [15] HFP-Hrvatski fond za privatizacijo.2004.Plan privatizacije-ponudbena dokumentacija [Online]. Dostopna na: www.hfp.hr/default.asp?ID=42 [13.09.2004]. [16] Krkoska, Libor.December 2001.Foreign direct investment financing of capital formation in central and eastern Europe .EBRD:[Online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/pubs/econ/workingp/67.pdf [05.08.2004]. [17] MPA-Privatization Agency of the Republic of Macedonia.2004.Privatization [Online]. Dostopna na : http://www.mpa.org.mk/default-en.htm [15.09.2004]. [18] Mrak, Mojmir:2002.Mednarodne finance.Ljubljana.GV Založba. [19] Nusdorfer, Radica.2001.Pridobivanje sredstev EBRD za slovenska podjetja. Ljubljana.Gospodarska zbornica Slovenije. [20] Reuvid, Jonathan in Bennett, Roger.1993. Doing business with the West.Kogan Page. [21] Tipo-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije. Hrvaška-predstavitev države [Online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/podaki_o_drzavah.php?menu=podatki&drzava_ID-2002051315415840 [19.10.2004]. [22] Tipo- Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije.Hrvaška-pregled gospodarskih gibanj [Online]: Dostopno na:http://www.izvoznookno.si/cija=gospodarsko_gibanje&država_ID-2002051315415850&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20 gibanj [19.10.2004]. [23] Tipo-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije. Hrvaška-zunanja trgovina.2004.[Online]. Dostopno na: http://ww.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah-php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=20020513154158408&menu=podatki&podnaslov=zunanja%20%trgovina[19.10.2004]. [24] Tipo-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije. Makedonija-predstavitev države.2004.[Online]. Dostopno na: www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?menu=podatki&drzava_ID=2002060513480336 [19.10.2004].

42

[25] Tipo-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije: Makedonija-pregled gospodarskih gibanj.2004. [Online]. Dostopna na: http://izvoznookno.si/cija=gospodarska_gibanja&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&podnaslov=pregled%20gospodarskih%20gibanj[19.10.2004]. [26] Tipo-Agencija RS za gospodarsko promocijo Slovenije in tuje investicije Makedonija-zunanja trgovina.2004.[Online]. Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/o_drzavah.php?akcija=zunanja_trgovina&drzava_ID=2002060513480336&menu=podatki&ponaslov=zunanja%20trgovina[19.10.2004].

1

PRILOGA 1: POROČILO O PROJEKTIH NA HRVAŠKEM TABELA 1: PROJEKTI NA HRVAŠKEM NA DAN, 31.12.2003

Projekt Sektor Leto podpisa

Vrednost projekta (€ 000)

Posojilo (€ 000)

Investicije (€ 000)

Skupna vrednost

financiranja EBRD

Neposredne investicije

Agrokor-prenova največjega prehrambenega podjetja na Hrvaškem

Kmetijski 2000 150.000 58.000 0 58.000

Hrvaške tržnice-obnova distribucijskega sistema za dostavo svežega sadja

Kmetijski 1997 18.972 3.204 0 3.204

Program vodenja skladiščnih zalog

Kmetijski 2003 71.400 0 0 25.000

Getro Kmetijski 2002 65.541 16.000 9.000 25.000 Panonska pivovarna

Kmetijski 1996 62.071 16.873 0 16.873

Podravka Kmetijski 1998 149.140 0 25.515 25.515 Vetropack Kmetijski 2001 67.800 12.500 0 12.500 HVB Croatia Bančno

investiranje

1996 1998

13.535 21.331

0 0

2.897 4.552

2.897 4.552

Hypo Bank Croatia

Bančno investiranje

1997 10.289 0 3.269 3.269

Privredna banka Zagreb

Bančno investiranje

2002 114.337 0 114.337 114.337

Slavonska banka Osijek

Bančno investiranje

1998 24.295 5.113 9.524 14.637

Varaždinska banka

Bančno investiranje

1996 11.868 10.208 1.660 11.868

Kreditne linije za pomoč kmetijskemu sektorju Agro Obrtnička banka Dalmatinska

Bančno posojilo

1995

5.186

5.186

0

5.186

2

banka

1995 10.226 10.226 0 10.226

Razširitev mreže Bank Austria

Bančno posojilo

2000 5.000 5.000 0 5.000

Svet Evropske razvojne banke-sofinanciranje

Bančno posojilo

2001 20.000 12.000 0 12.000

Financiranje malih in srednje velikih podjetij Alpe Jadran Banka Erste&Steiermaerkische Bank Erste&Steiermaerkische Bank Erste&Steiermaerkische Bank Erste&Steiermaerkische Bank Medimurska Banka

Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo

1996 1996 1997 1999 1999 1997

5.113 5.011 7.370 7.700 3.600 5.113

5.113 5.011 7.370 7.700 3.600 5.113

0 0 0 0 0 0

5.113 5.011 7.370 7.700 3.600 5.113

Dalmatinska banka krediti za pomoč malim in srednje velikim podjetjem

Bančno posojilo

1996 7.459 7.459 0 7.459

Erste&Steiermaerkische Bank-financiranje malih in srednje velikih podjetij

Bančno posojilo

2002 20.000 20.000 0 20.000

HVB Bank Croatia d.d.kreditne linije za dolgoročne hipotekarne kredite

Bančno posojilo

2003 15.000 15.000 0 15.000

PBZ hipotekarno financiranje-kreditne linije

Bančno posojilo

2001 40.000 40.000 0 40.000

3

za dolgoročno hipotekarno kreditiranje RZB Croatia-kreditne linije za podporo malim in srednje velikim podjetjem

Bančno posojilo

2002 30.000 30.000 0 30.000

Kreditne linije za turizem-kreditne linije za popravilo in nadgradnjo turističnih objektov

Bančno posojilo

1996 25.565 25.565 0 25.565

Zagrebčka banka- podpora komunalnih in infrastrukturnih projektov

Bančno posojilo

2003 20.000 20.000 0 20.000

Zagrebška banka -hipotekarno financiranje_-kreditne linije za dolgoročna hipotekarna posojila

Bančno posojilo

1998 51.129 28.405 0 28.405

Zagrebška banka- nakup računalniške opreme

Bančno posojilo

1995 3.068 2.494 0 2.494

Zagrebška banka-podpora malih in srednje velikih podjetij

Bančna posojila

1995 24.294 19.754 0 19.754

Croatia Capital Partnership Ltd- lastniški skladi, ki ponujajo podporo malim in srednje velikim podjetjem v postopku privatizacije

Lastniški sklad

1997 25.399 0 4.910 4.910

Našicecement- nadgradnja

Splošna industrija

2000 15.000 15.000 0 15.000

4

žgalne cementne peči Našicecement-razširitvena ponudba

Splošna industrija

2003 40.000 20.000 0 20.000

Pliva-razširitev proizvodnje antibiotikov in podpora razširitvenemu programu

Splošna industrija

1995 90.889 15.874 32.258 48.132

Pliva raziskovalna dejavnost

Splošna industrija

2000 81.911 19.843 0 19.843

Komunalno okoljski investicijski program

Infrastruktura 1996 139.374 31.575 0 31.575

Riješko komunalno podjetje- program izboljšav

Infrastruktura 1999 8.840 8.100 0 8.100

Vodenja programa ločenega zbiranja odpadkov-Zagreb

Infrastruktura 1998 2003

61.988 33.000

32.181 18.810

0 0

31.181 18.810

Postopek obratovanja odpadnih vod Zagreb

Infrastruktura 2001 292.719 35.200 0 35.200

INA Rijeka- okoljska rehabilitacija rafinerije

Naravni viri 2001 36.000 36.000 0 36.000

Prvi pokojninski sklad

Finančna institucija

2000 3.867 0 3.867 3.867

UNIQA-Zavarovanje

Finančna institucija

2003 1999

4.985 1.835

0 0

1.001 1.835

1.001 1.835

Obnova električnega omrežja

Energijski 1995 49.015 32.211 0 32.211

GlobalNET Telekomunikacije

2001 2.778 0 1.770 1.770

VIP-Net I Telekomunikacije

1999 341.900 22.372 0 22.372

5

VIP-Net II Telekomunikacije

2001 154.884 2.084 0 2.084

VIP-Net posojilo za gospodarske družbe-razvoj pomembnih telekomunikacijskih infrastruktur

Telekomunikacije

2002 143.240 19.240 0 19.240

Nadgradnja letalskih navigacijskih sistemov

Transportni 1994 18.998 15.664 0 15.664

Projekt obnove kontrole letalskih preletov

Transportni 2002 54.880 25.000 0 25.000

Avtocesta Rijeka-Zagreb

Transportni 2001 140.000 60.000 0 60.000

Koridor 10-Nadgradnja Trans-Evropskega koridorja 10 v 4 pasovno avtocesto

Transportni 2003 90.000 45.000 0 45.000

Obnova avtoceste med Ostrovico in Delnicami

Transportni 1995 199.001 36.196 0 36.196

Obnova avtoceste od Zaboka do Brodskega Stupnika

Transportni 2002 96.500 46.500 0 46.500

Obnova železnice-restrukturiranje in nadgradnja voznega parka lokomotiv

Transportni 1998 173.744 27.780 0 27.780

Ladjedelnica Uljanik. garancija za izdelavo naročila in pomoč pri dolgoročni

Transportni 2001 23.097 0 0 9.120

6

obnovi in privatizaciji 3.461.475 961.523 216.396 1.212.039 Regionalno investiranje

Vzhodno -evropski sklad za hrano

Kmetijski 1995 19.202 0 4.114 4.114

Sklad II. za osrednjo in vzhodno Evropo

Lastniški sklad

1997 9.162 0 3.441 3.441

AIG Novi evropski sklad

Lastniški sklad

1999 12.723 0 2.340 2.340

EU/EBRD sklad za mala in srednje velika podjetja

Lastniški sklad

2001 375 0 75 75

Innova/3

Lastniški sklad

2001 9.416 0 1.116 1.116

TBI Holding Finančne institucije

2000 6.160 536 3.571 4.107

Triganit-privatni lastniški sklad

Turizem 1999 3.504 0 680 680

TUI – nadgradnja in razširitev hotelov na Hrvaškem

Turizem 2003 4.120 4.120 0 4.120

64.662 4.656 15.337 19.994 SKUPAJ 3.526.136 966.179 231.734 1.232.033¹ Opomba:¹V skupni vrednosti financiranja EBRD je vključeno 34,1 milijon evrov, ki jih je EBRD zagotovila v obliki garancij. Simbol: €= evro Vir: EBRD investment 1991-2003

7

PRILOGA 2: POROČILO O PROJEKTIH V MAKEDONIJI TABELA 2: POROČILO O PROJEKTIH V MAKEDONIJI NA DAN, 31.12.2003 Projekt Sektor Leto

podpisa Vrednost projekta (€000)

Posojilo (€ 000)

Investicije (€ 000)

Skupna vrednost financiranja EBRD

Neposredne investicije

Izvozna in kreditna banka

Bančno investiranje

2000 3.067 0 3.063 3.063

Komercijalna banka

Bančno investiranje

1996 7.699 5.623 2.076 7.699

Stopanska banka Skopje

Bančno investiranje

1999 2002

82.710 17.066

9.927 1.836

0 0

9.927 1.836

Regionalni program za razvoj trgovine Izvozna in kreditna banka Komercijalna banka Stopanska banka Tutonska banka Skopje

Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo Bančno posojilo

2000 1999 1999 2000

650 4.303 110 447

0 0 0 0

0 0 0 0

650 4.303 110 447

Financiranje malih in srednje velikih podjetij Almako Banka Izvozna in kreditna banka Izvozno uvozna banka Makedonska banka Stopanska banka

Bančno posojilo

1995 1996 1995 1995 1995

3.068 1.534 3.068 4.699 7.669

3.068 1.534 3.068 4.699 7.699

0 0 0 0 0

3.068 1.534 3.068 4.699 7.669

8

Sklad za mala podjetja

Lastniški sklad

1999 10.318 0 3.697 3.697

Alkaloid-AD Splošna industrija

1999 40.184 8.700 0 8.700

Neposredni investicijski sklad- Kimico Gardine

Splošna industrija

2003 2.150 0 2.150 2.150

Makstil Splošna industrija

1998 55.560 11.906 0 11.906

Kombinat marmorja Prilep

Splošna industrija

2003 11.000 8.000 0 8.000

Makedonski program za komunalo in okolje

Infrastruktura

2000 62.763 20.800 0 20.800

Thessaloniki-Skopje - naftovod

Naravni viri 2001 83.340 19.843 0 19.843

Elektrostopanstvo na Makedonija-privatizacija in obnova podjetja

Energijski 1993 26.948 17.336 0 17.336

Elektrostopanstvo na Makedonija

Energijski 2003 50.471 40.471 0 40.471

ProCredit Banka Bančni 2003 28.250 4.000 2.500 6.500 Razširitev območja klicev za nujno pomoč GSM in modernizacija mreže

Telekomunikacije

1999 18.700 13.989 0 13.989

Makedonske telekomunikacije- privatizacija makedonskih telekomunikacij in dodaten regularni razvoj

Telekomunikacije

1995 65.026 33.675 0 33.675

Nadgradnja letalsko navigacijskega sistema

Transportni 1994 13.563 10.904 0 10.904

Projekt regionalnih cest v Makedoniji

Transportni 2003 147.360 40.000 0 40.000

Nadgradnja v potniškem letalskem prometu-

Transportni

2002 14.380 11.200 0 11.200

9

izboljšanje varnosti letenja Saniranje Skopskega letališča

Transportni 1995 11.547 9.007 0 9.007

777.649 287.253 13.486 306.249 Regionalno investiranje

Sklad Črno morje- lastniško investiranje v mala in srednje velika podjetja in pospeševanje tujih neposrednjih investicij v regiji

Lastniški sklad

2002 1.277 0 410 410

TBI Holding-razširitev zavarovanja in razširitev pokojninskih skaldov v osrednji in vzhodni Evropi

Finančna institucija

2000 840 73 487 560

2.117 73 897 970 SKUPAJ 779.766 287.327 14.383 307.220¹ Opomba: ¹V skupni vrednosti financiranja EBRD je vključeno 5,5 milijonov evrov, ki jih je zagotovila EBRD v obliki garancij. Simbol:€= evro Vir: EBRD investments 1991-2003