!Glas Iniciative za REKOM - 3/2012 (SLO)

  • View
    28

  • Download
    2

Embed Size (px)

Text of !Glas Iniciative za REKOM - 3/2012 (SLO)

1

3/2012

Iniciativa za REKOM

2

Iniciativa za REKOM

UVODNIK

!Sprememba

moralne

paradigme?

Profesor arko Puhovski REKOM-ova ambicija je, kot je znano, vsaj na prvi pogled elementarna, enostavna, celo: skromna; ne gre za ni drugega kot za to, da se nekako pride do natannega, uradnega in objektivnega zapisa o vojnih zloinih in drugih hudih kritvah lovekovih pravic, priznanje rtev in njihovega trpljenja, kot tudi do prepreevanja ponavljanja zloinov. Vendar je dejstvo, da se ta skromna ambicija e leta klub delovanju tevilnih aktivistov/kinj in podpore vsaj dela javnosti na podroju nekdanje Jugoslavije sooa z velikimi teavami v realizaciji, s preprekami politine, moralistine, ideoloke, pravne in zgodovinske narave. Razlogi za to niso samo lokalnega znaaja; napaen je eprav je razmeroma popularen obrnjeni nacionalistini nazor, ki vsepovsod izhaja iz preprianja, da samo pri nas obstaja taken nacionalizem, primitivno tolmaeni patriotizem, v splonem: nezgodovinska praksa. Kajti, to kar je na drugi strani se ne zouje samo na lokalno politikantstvo povojnih reformiranih nacionalistov. Na drugi strani so, na alost, na tisoe let politine zgodovine in zgodovine kulture in nikakor ne samo na hribovitem Balkanu. To je, preprosto, neizbeen sklep katerekoli vsaj malo resneje analize filozofske, teoloke in ostale literature. Skoraj na samem zaetku zahodne tradicije (takoj po znamenitem Heraklitovem dictumu o vojni kot oetu vseh stvari) je zapisana Aristotelova formulacija, ki se glasi: Prava moralna sposobnost osebe gnije v miru in sveti v vojni. Prav to je tisto kar, mutatis mutandis, najdemo skozi stoletja v formativnih teoretinih in beletristinih delih, zatem pa tudi v obveznih ubenikih; gre torej za koncept, ki trdi, da je vojna pravi kontekst za prepoznavanje najvijih lovekih vrednosti, dogajanje, v katerem se lahko v popolnosti izrazi (na prvem mestu, seveda, pri mokih) junaka narava ljudi.Iniciativa za REKOM

1

Svoj as je bila v Evropi izpeljana anketa, v kateri so zajeli l0 tiso tudentov, zahtevani pa so odgovori na naslednja vpraanja: Kakno je Vae stalie do tistih, ki so se borili v Drugi svetovni vojni, kaj morda zamerite sodelujoim v tej vojni, glede esa jim zavidate ? Na zadnje vpraanje je 3/4 tudentov odgovorilo, da jim zavidajo na tem, da so bili v situaciji, da tvegajo svoja ivljenja za ideale v katere verjamejo. Mnenje tudentov je torej bilo, da ivijo v dolgoasnem (ne-vojnem) asu, v katerem se ne morejo dokazati, za razliko od tistih, ki so, ive v junaki dobi, lahko dokazali svoje preprianje. In moj oe mi je vedno rekel: Jaz imam raje potenega Hrvata kot Skozi razline razliice se v klasini Griji, rimskem pravu, Srba. (Marija Veerina) zgodnji sholastiki in tudi drugae zoperstavljenih verzijah katolike ideologije ali moderne filozofije stalno ponavlja teza, ki usmerja na stalie, ki je tako postalo splono mesto (ne samo zahodne) tradicije: resnino sprejemanje moralnega stalia se dokazuje s pripravljenostjo na dve skrajnosti na rtvovanje lastnega in jemanje tujega ivljenja. ele tedaj se lahko kot dokazane smatrajo vdanost, ljubezen, predanost nekemu staliu, doktrini, veri, narodu, itd. Takno stalie je zoperstavljeno skoraj legendarni Clausewitzevi tezi, da je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi. V dananji dobi se to ve nikakor ne more trditi, glede na to, da dananja (preteno vseeno demokratsko strukturirana) politina sfera ivi od kompromisa (vojna se ji zato veliko bolj izkazuje kot izredno stanje la Carl Schmitt). 2 Na ta nain pa se vzpostavlja nov paradoks s tradicionalnega moralnega stalia je kompromis namre teko sprejemljiv, ker, dobesedno, usmerja h kompromitaciji neke moralne pozicije, tj. na njeno relativiziranje glede na realno dane okoliine in je torej nekaj najhujega, kar se predpostavljenemu moralnemu akterju lahko sploh zgodi. Iz modernega (demokratinega) politinega stalia je kompromis v nasprotju s tem tisto najvije, kar se lahko dosee, ker se naelno izhaja iz (ne-ve-vojne) predpostavke: vem, da ne morem zmagati. Nihe razumen seveda ne pristopa h kompromisu v konfliktni situaciji, v kolikor ve (ali, pogosteje, verjame), da e obstaja monost za zmago. ele tedaj, ko smo prepriani, da ni monosti za zmago, se kompromis zdi logina in razumna reitev. Z drugo besedo, kompromis, ki je osnova sodobne politike ne vodi (neposredno) v vojno, v nasprotju z moralnim radikalizmom, absolutizmom ali fundamentalizmom, ki najpogosteje vodijo v spopade in tudi v vojno. V povojnem obdobju in tako tudi v tistem po (post)jugoslovanskih vojnah ta fundamentalistina moralna intuicija, ki junatvo smatra za temeljno znailnost lovekosti, vojno pa za privilegiran kontekst izkazovanja junatva, deluje tudi na hladno. Deluje, na primer, kot moralno opraviilo za laganje o rtvah (naih in njihovih), ali vsaj kot podlaga za izogibanje resnici, kolikor se le da, da bi se kolikor je le mogoe obdrala slika stanja, v katerem imamo mi, povsem prav, oni pa se povsem motijo.Iniciativa za REKOM

Tisti, ki kljub temu vztrajajo na resnici, seveda na resnici, ki jo bodo uradno zagotavljali izbrani organi postjugoslovanskih drav Rekomovci, na primer se pojavljajo kot svojevrstni razganjai povojnih zabav. In se zato sooajo z vsemi tistimi odpori, ki so se pojavili (in ki jih bo zagotovo e). Pripomba o trdoglavi ukoreninjenosti teh odporov v celotni (in ne samo lokalni) zgodovini pa ne slui za odvraanja od vsega, kar pone REKOM, pa pa, nasprotno od tega, kot opozorilo na to, da gre za dalekoseno in pomembno nalogo. Da gre, konno, za to, da se spreobrnejo tradicionalni in nevpraljivi moralni modeli, da se, z drugimi besedami, odkrivanje in objavljanje resnice smatra kot najvija vrednost v skupnosti in celo kot junatvo naega asa.

arko Puhovski, profesor filozofije politike na Filozofski fakulteti v Zagrebu, lan Regionalnega tima javnih zagovornikov Koalicije za REKOM

AKTUALNO - NOVICE O REKOM-u

3

!Informacije

o procesu

REKOMprogramu

na prvemRadija rne gore

Iniciativa za REKOM je bila estega januarja 2012 tema oddajeEvropana prvem programu Radija rne gore. Ob tej prilonosti je bila gost oddajeMirela Rebronja, PR koordinatorica Iniciative za REKOM v rni gori. Po informiranju poslualcev o pomenu ustanovitve regionalne komisije, ki se bo ukvarjalaIniciativa za REKOM

z ugotavljanjem vojnih zloinov in drugih tekih kritev lovekovih pravic na ozemlju nekdanje Jugoslavije v obdobju 1991-2001, kot tudi na rezultate, ki jih je Koalicija za REKOM do sedaj dosegla na podroju evropeizacije postjugoslovanskih drub, je Mirela Rebronja govorila o potrebi institucionalizacije Iniciative in aktivnem sodelovanju drav regije pri im hitreji ustanovitvi REKOM-a. V oddaji je beseda tekla tudi o nedavno organiziranem sestanku Regionalnega tima javnih zagovornikov s predsednikom rne gore Filipom Vujanoviem, ki je zagotovil, da bo e naprej odlono podpiral ustanovitev REKOM-a, kot tudi o pismu podpore REKOM-u, ki so ga je Resnica ne more biti selektivna, predsednikom vseh drav nekdanje Jugoslavije poslalo 155 pa pa je zasnovana na dejstvih umetnikov iz celotne regije. in merljiva. (Dino Mustafi) Ker je gostovanje predstaveHipermnezija, ki je bila zasnovana zaradi promocije Iniciative za REKOM, v Podgorici vzbudilo veliko zanimanja, je voditeljica elela izvedeti, kako je prilo do tega sodelovanja, zato je Mirela Rebronja pojasnila, da je sporoilo, ki ga prinaa ta predstava pravzaprav del tega, kar bo dosegal REKOM, ko bo ustanovljen, to pa je, da se zloini in loveke usode ne pozabijo, da se o njih govori ne glede na to kako teko je to za nas, kajti samo tako lahko postjugoslovanske drube stopijo naprej, osvobojene bremena, ki ga nosijo e 20 let. Ob tem je dodala, da bo Koalicija za REKOM nadaljevala s podobnimi aktivnostmi tudi v prihodnje, vse to pa s ciljem spominjanja javnosti na pomembnost procesa sooanja s preteklostjo in ustanovitve REKOM-a.

4

!Mentor Agani izbran za lana Regionalnega tima javnih zagovornikov s KosovaPredavatelj in politini analitik Mentor Agani Proces javnega zagovarjanja na Kosovu bo vodil Mentor Agani, predavatelj na Oddelku za sociologijo in politologijo Univerze v Pritini. Agani predava o teoriji nacije, nacionalizmih in globalnih transformacijah. Obenem je producent in moderator na Radio TelevizijiIniciativa za REKOM

Kosovo. Bil je namestnik direktorja v Kosovar Civil Society Foundation ter glavni in odgovorni urednik asopisa Ura (Most), ki ga izdaja Center za humanistine tudije Gani Bil je gostujoi predavatelj v Minda de Gunzburg centru za evropske tudije Univerze Harvard med letoma 2006-2007. Bobi. V albanski jezik je prevedel knjigo Nacije in nacionalizem avtorja Ernesta Gelnera.

!REKOM je potreben zaradi otrok konferencav Kikindi posveena rtvam in spravi

5

Imre Kabok i Hilda Banski polagajo venec na spominsko obeleje nemkim rtvam, Kikinda, 27.01.2012. Ob Dnevu spominov na rtve holokavsta so obina Kikinda, Zdruenje borcev vojn 90-ih in Svet invalidnih oseb obine Kikinda pripravili sreanje raziskovalcev holokavsta, rtev Druge svetovne vojne in veteranov vojn v BiH. Na prispevek spravi Da ne pozabimo ljudi, ki jih ve ni, je bil naslov sreanja v Kikindi, ki je potekalo 27. januarja leta 2012. Sreanje je bilo prilonost da rtve, ki pripadajo razlinim generacijam posluajo ene druge ter da izvedo nekaj ve o ideji REKOM-a, telesa, ki so si ga zamislile rtve, da bi pomagale presei vojne travme in popraviti kodo, ki je bila storjena s krenji lovekovih pravic. Konferenco je z minuto tiine odprl predsednik obine Kikinda Ilija Vojinovi. Vpraal se je, kako lahko mi prispevamo k spravi, da bi rtvam omogoili povrnitev dostojanstva, nekdanjim borcem pa reintegracijo v drubo. Zoran Kosi, predsednik Zdruenja borcev se nahajajo posmrtni ostanki nemkih dravljanov, t.i. podonavskih vabov, ki so jih po Drugi svetovni vojni tedanje oblasti mno