Epitelni tkiva

Epitelni tkivaProf.dr. Liljana SpasevskaOpsti karakteristikiEpitelnoto tkivo e vazen strukturen del od slozenata gradba na organite.Funkcii na epitelnoto tkivo se :Pokrovna- nadvoresnata povrsina na telotoOblozna- vnatresnite praznini i kanaliteApsorpcija- digestivniot sistemSekrecija- sekretornite delovi na zlezditeNadrazlivost- repceptori na senzornite organiKontraktilnost- mioepitelnite kletkiGlavni karakteristiki1. Gsto zbieni i povrzani kletki so tesni megukletocni vrski2 . Lezi na bazalna lamina/membrana koja go odeluva od podlezeckoto svrzno tkivo3 . Nema sopstveni krvni sadovi, pa se ishranuva so krvnite sadovi vo subepitelnoto svrzno tkivo.Imaat golema regeneratorna mokVo embrionalniot razvoj poteknuvaat od trite zametni listovi : endoderm, mezoderm i ektodermFormata na kletkite e : plocesta, kubicna i cilindricnaJadrata se vezikularni so vidlivi nukleolusi so slednite formi : splesnata, kruzna i ovalna.Poslednite dve se osnovni morfoloski karakteristiki za odreduvanje na vidot na epitelotMegukletocni vrskiEpitelnite kletki pomegu sebe se mnogu cvrsto povrzaniNa lateralnite zidovi na kletkite se naogaat specijalizirani mesta koi gi cinat megukletocnite vrskiDiferencirani se vo tri grupi :Okludentni vrski (zonula ocludens)Aherentni vrski ( zonula adherentes )Komunikaciski vrski ( gap junctions )Zonula- pojasovidno proteganjeFascija- del od kletocnata membranaMacula- tesna kruzna povrsina

Zonula ocludensSmesteni na apikalniot del na kletkite vo vid na lenti do celosno spojuvanje i zatvaranje na megukletocniot prostor so intermembranozni proteini.Celosno go onevozmozuvaat minuvanjeto na materiite megu kletkite , pa transverot se odviva transcelularnoOkludivnite vrski ne se rigidni i staticni. Hemiski materii moze da predizvikaat nivno otvoranje. ( Hemiski signali od samata kletka, mehanicki ili so toksini se razlabavuvaat vrskite na primer kaj crevniot epitel doveduva do dijareja )Zonula adherentesOvozmozuvaat povrzanost na citoskeletot na dve sosedni kletki ili na kletkata i podlezeckata stroma.Adherentnite vrski se delat na dva vida :Zonula/fascija adherensAktinskite filamenti na sosednite kletki se povrzuvaat so intracelilarnite povrzuvacki proteini(aktin i vinculin), koi gi vrzuvaat za transmembranoznite proteini (E-katherin) koi vo IKP se povrzuvaat so Ca.Dezmozomi i hemidezmozomiDve diskoidni ploci (dezmoplakin i keratinski filamenti) se smesteni pod kl. membrana. Za niv se vrzani dolgi trans membranozni proteini ( dezmoglein) koi gi gradat vrskite vo megukleticniot prostor.

Zonula adherensHemidezmozomite gi povrzuvaat bazalnite kletki so bazalnata lamina, na mest kade epitelot e podlozen na mehanicko deluvanje i opasnost da bide odelen od podlogata(koza,vagina, usna praznina, roznica, ezofagus)Licat na pola dezmozomi. Razlikata e vo transmembranskite povrzuvacki proteini koi ovde se gradeni od kolagen VII i se vrzuvaat kletkite za BM i ECM.Adherentnite vrski se lokalizirani vednas pod okludentnite Komunikaciski vrskiPomegu kletkite ima tesna puknatina ( gap) , Megukletocnite komunikacii se ostvaruvaat preku koneksoni : gradeni od 6 proteinski kompleksi so heksagonalen raspored-cilinder so sredisen kanal.Koneksonite na sosednite kletki formiraat kanalce za premostuvanje na megukletocniot prostor.Funkcija na Gap junctions: ovozmozuva selektivna difuzija na materii so mala molekularna tezina (AMP, aminokils. hormoni vitamini)poraki megu sosedni kletkiReguliranjeto na otvoranjeto na kanalcinjata e so intracelularnata koncentracija na Ca.Specijalizirani tvorbi na apikalnata povrsina na kletkiteFunkcijata na epitelnite kletki ja adaptira na apikalnata povrsina zavisno od funkcijata na epitelnite kletkiTie se : mikrovili, stereociti i kinociliiMIKROVILIPrstovidni prodolzetoci kusi ili dolgi 1-2 nm. Nekolku na broj do 2000 i davaat cetkasta povrsina 30pati pogolemaOsnovna funkcija e apsorpcija- epitelot na crevata, bubreznite tubuli Gradba- 20-30 paralelni aktinski mikrofilamenti (ispraveni) koi so proteinski kompleksi se povrzani pomegu sebe, a bazalno se pricvrsteni za terminalna mreza

Terminalnata mreza predstavuva kontraktilna edinica Organizirana e vo tri zoni :Povrsinska- gradena od aktinski filamenti povrzani megu sebe so miozin II .Sredisna- aktinski filamenti i citokeratinBazalna- citokeratinski filamentiKontraktilniot miozin II doveduva do kontrakcija na terminalnata mreza, povlekuvanje na aktinskata mreza vo mikrovilite i nivno skratuvanje nezavisno od drugite delovi na kletkata.Stereocilii i kinocilliStereociliite se ekstremno dolgi 5-7 nm i se nepodvizniLokalizirani na:cilindricnite kletki na maskiot reproduktiven sistem kade imaat apsorptivna ulogaVestibularnite i slisnite kletki kade imaat senzorna ulogaKinocilii (trepki) se dolgi 5-10nm koncesti citoplazmatski strukturi na povrsinata na epitelnite kletki za vrsenje na transport : respiratorniot epitel za transport na sluz ili epitelot na jajcevodot za transport na jajce kletkataGradba : vo aksonemata se naoga eden par mikrotubuli centralno postaveni , a okolu niv 9 para mikrotubuli so racinja ( dinein ATP) za energija za podviznost na trepkite.Kartagenerov sindrom Bazalna lamina i Bazalna membranaEpitelnoto tkivo e odeleno od subepitelnoto svrzno tkivo so nefibrilaren ECM produkt na epitelnite kletki:Bezalna lamina vidliva so elektronski mikroskopBazalna membrana -vidliva so svetlosen mikroskopGradba : lamina lucida i lamina densaKolagen tip IV, laminin, heparin sulfat, a za podlogata e vrzana so kolagen tip VIIKaj nekoi epitelni tkiva bazalnata lamina se povrzuva so retikulinska mreza sozdadena od fibroblasti i formira bazalna membrana.Bazalnata membrana ima uloga na selektivna bariera osven za makrofagite, limfocitie i nervnite prodolzetoci( Tu).

Klasifikacija na pokriven i oblozen epitelKlasifikacijata e morfoloska se bazira na formata na kletkite i na brojot na sloevi na kletki, (a ne na funkcijata)Spored formata na kletkite epitelot moze da bide:plocestkubicencilindricen preodenSpored brojot na sloevite se klasificira kako :EdnosloenPovekesloenPsevdosloen Pokriven i oblozen epitelEdnoslojni epiteli ( lezat na BM ) :Ednosloen plocest alveoli, Bowman, endotel, mezotel funkcionira kako semipermeabilna membranaEdnosloen kubicen izvodni kanali, bubrezni tubuli ; ja regulira koncentracijata na jonite Ednosloen cilindricen- digestiven sistem, reproduktiven respiratoren ; ucestvuva vo apsorpcija , sekrecija ili pridvizuvanje na sluz, jajce kletkata i dr.Psevdosloen cilindricen epitel Respiratorniot sistem i ima uloga na zastitna barieraPreoden epitel-urotel (varjabilen od 2-7 sloja )Urinarnite patista ima zastitna uloga ,prekrien so glikokaliks

Mnoguslojni epiteli poveke sloja na kletki od koi samo najdlabokiot lezi na bazalna membrana.Se deli spored formata na kletkite na :Mnogusloen plocest so orozuvanje- kako epidermisot na kozata kade ima nekolku sloja i ima funkcija na mehanicka, termiska, zastita, zastita od dehidratacija i invazija od mikroorganizmi. Mnogusloen plocest bez orozuvanje-zastitna barieraMnogusloen cilindricen-na konjuktivataZlezden epitel i negova klasifikacija`Zlezdeniot epitel e epitel koj e specijaliziran da sozdava sekret koj go skladira, a potoa go izlacuva Sintetiziraat makromolekuli koi se skladiraat vo meurcinja-sekretorni granuli Hemiskiot sostav na makromolekulite e :Proteini-pankreas Lipidi- nadbubreznata zlezda i lojnite zlazdiProteini i jaglenohigrati plunkovnite zlezdiSpeccijalizirani organeli za produkcija na sekretor :Protein sekretirackite- rapav endoplazmatski retikulumLipid sekretirackite- mazen endoplazmatski retikulumJon transportirackite- mitohondriiVidovi na zlezden epitel (zlezdi)Zlezdeniot epite gradi zlezdi koi se klasificiraat po poveke kriteriumi Spored brojot na kletkite :Ednokletocnipeharestite kletki koi semucin sekretirackiPovekekletocni koj formiraat acinusiSpored embrionalniot razvitok i nacinot na distribucija na sekretot :Egzokrini-egzistira vrskata so pokrovniot epitel od koj se razvile vo vid na izvoden kanal Endokrini- izgubena e vrskata so pokrovniot epitel, nemaat izvodni kanali i sekretite se izlacuvaat vo ECM pa vo krvta. Spored sistemot na izvodni kanali :Ednostavni - eden nerazgranet kanalSlozeni izvodniot kanal povekekratno se razgraduvaatSpored morfologijata na sekretorniot del od zlezdite :Tubularni sekretorniot del ima forma na tubusAlveolarni sekretorniot del ima forma na meurcePomegu ovie podelbi mozni se brojni kombinaciiSpored nacinot na sekrecija :Ekrini (merokrini)-egzocitoza (pankreas)Apokrini- sekretot so izlacuva zaedno so apikalniot del na kletkata (dojkata)Holokrini- celata kletka propaga ( lojni zlezdi)Endokrini endocitoza i se upatuva vo krvotokot ( hormoni)Specijalizirani vidovi na epiteliSpecijalizirani vidovi epitelni kletki za izvrsuvanje na specificni funkcii :Nevroepitel se naoga vo retinata, vestibularniot i akusticniot aparat, olfaktorniot i vo gustativnite telca na jazikot. Ima epitelno poteklo i ucestvuva vo percepcija na specificni drazbi, preku specijalizirani organeli na apikalnata povrsina, a na bazata imaat kontakt so aferentni nervni vlakna za prenos na drazbata. Mioepitel sodrzat citokeratinski filamenti i aktinski filamenti. Lezat pomegu epitelot i BM i ovozmozuvaat kontrktibilnost na izvodnite kanali, zlezdenite acinusi i dr..Potporni tkivaProf.dr. Liljana SpasevskaPoteklo na potpornite tkivaPoteknuvaat od mezenhim-embrionalno potporno tkivoMezenhimot poteknuva od mezodermotOd 9-tata nedela na embrionalniot zivot nezreliot mezenhim formira pluripotentni kletki koi zavisno od mesto polozbata i potrebite se diferenciraat vo razlicni vidovi na mezenhimalni kletki koi sozdavaat mekukletocna materija so razlicna specificna struktura. Zaednicki morfoloski karakteristikiMegukletocnata materija e obilna i ima specificen sostav koj ja odreduva funkcijata na potpornite tkivaKletkite se funkcionalnite aktivni elementi-sozdavaat ECMKletkite i ECM se neraskinliva funkcionalna celina.Zastapenost :Kapsula na organite, vnatresniot skelet, ligamenti i tetivi, rskavici, koski,masno tkivo,krvta Strukturni komponenti na svrznite tkivaGvavni gradivni elementi se :kletki i megukletocna materija (ECM)KLETKI :Nastanuvaat i ostanuvaat vo svrznoto tkivo- nepromenlivi i dolgovecniDoseleni kletki- nastanuvaat vo koskenata srcevina i preku cirkulacijata dostigaat vo svrznite tkiva i se kratkovecniNediferrencirani mezenhimalni kletkiDolgovecni kletkiFibrociti i fibroblasti-forma i funkcijaVretenovidni kl. So ovalno jadro i rasprsnat hromatin, obilna citoplazma i brojni prodolzetoci so obilen granuliran ER. Sozdavaat kolagen, elastin i dr.Retikularni kletki- vretenovidni kletki so brojni citoplazmatski prodolzetoci koi se isprepletuvaat vo retikulinska mreza. Sozdavaat kolagen III za retikulinskite vlakna i imaat uloga na fagociti-RES Adipociti; lipoblast- kletki so vakuolizirana citoplazma. So maturacija sitnite lipidni kapki se soedinuvaat vo golema vakuola koja periferno go potisnuva jadroto i citoplazmata, nalik na prsten.

Doseleni kletkiHistiociti tkivni makrofagi vo miruvanjepoteknuvaat od monocitite na krvta i se naseluvaat najmnogu okolu krvnite sadovi. Sozdavaat enzimi koi se potrebni za fagocitozata. Zaobleni golemi kletki so podociti. Jadroto e ekcentricno so bled iregularen hromatin. Vo citoplazmata koja e obilna se naogaat fagocitirani partikli.Histiocitot pri potreba za fagocitoza se aktivira vo mononuklearen makrofag. epitelovidni kletki i gigantski povekejadreni kletki.Mastociti- poteknuvaat od koskenata srcevina i se naseluva vo svrznite tkiva na organite kade doagaat vo dopir so alergeni. Krupni kletki so granuli vo citoplazmata koi se bojat so Tuluidin blau violetovo, a sodrzat: heparin, histamin, leukotrien za privlekuvanje na eozinofili-brza reakcija na preosetlivost Doseleni kletkiPlazma kletki nastanuvaat od B limfocitite alergen-plazmoblasti-plazma kletki.Ovalna kletka so ekcentricno jadro so hromatin kako brojki na casovnik i svetlo halo okolu jadroto (Golzi). Citoplazmata e bazofilna poradi bogat gER (RNK) koj sintetizira imunoglobulini. Ucestvuva vo alergiski reakcii i gi stimulira eozinofilite i mastocitite.Granulociti nastanuvaat vo koskenata srcevina i preku cirkulacijata i so dijapedeza doagaat vo tkivata . Imaat segmentirani jadra polimorfonukleari i granuli vo citoplazmata-granulociti. Granulite imaat razlicen afinitet za H.E. pa se delat na neutrofili, bazofili i eozinofili Doseleni kletkiNeutrofilni granulociti-najmnogu 5 segmenti vrzani so tenki mostovi, kondenziran hromatin i slabo vidlivi granuli:Lizozomi - hidrolazi i mikrobicidni agensiSekretorni granuli adhezija i liza na bakteriskiot zidGranuli glikoproteini i zelatinazaNeutrofilite imaat podociti za dvizenje ( aktin, miozin, tubularni proteini ) dirigirano so hemotaksa. Imaat ogranicen vek na ziveenje bez sposobnost za regeneracija pa po izvrsenata funkcija izumiraat i se sostaven del na gnojot.Bazofilni granulociti -imaat 2 segmenta vo jadroto. Granulite sodrzat histamin i heparin koi se osloboduvaat pri kontakt so alergen , a so posredstvo na IgE od plazma kletkite. Nositeli se na anafilakticnite reakcii i na reakciite prema paraziti.Doseleni kletkiEozinofili imaat 2 segmenti na jadroto i eozinofilni granuli vo citoplazmata koi sodrzat hidroliticni enzimi. Ucestvuvaat vo alergiski reakcii i vo borba protiv parazitite.Malaniciti permanentni ketki na svrznoto tkivo. Imaat nepravilna forma so brojni prodolzetoci. Vo citoplazmata se naogaat melanosomi vo koi se naoga melaninski pigment ( tirozinot preku DOPA go konvertiraat vo melaninski pigment )Se naogaat vo bazalniot sloj na epidermisot, vo koriumot, vo uveata na okoto i poretko vo sluznicata na ustata, anusot i vo meningite.Funkcija-zastita od UV svetlosnite zraci. Megukletocna materija ECMAmorfna supstanca so slozen sostav, gradena od : Glkozaminoglikani (GAG) polisaharidni nizi vo koi postojano se povtoruvaat glikozaminot i galaktozaminot. Imaat hidroksilni, karboksilni i sulfatni grupi pa mozat da vrzuvaat voda i proteini. Glavni predstavnici se : hijaluronskata kiselina, hondroitin sulfatot, dermatan sulfatot, keratan sulfatot, heparan, heparan sulfatProteoglikani kombinacija na poveke glikozaminoglikani (80-90% ) kovalentno vrzani za golem proteinski molekul. Makromolekuli so trodimenzionalna struktura na cetka za mienje sisinja pri sto sredisnata zica e hijaluronskata kiselina a stranicno se vrzani GAG i proteinot. ECMGlikoproteini protein za koj se vrzale kratki razganeti oligosaharidi. Odgovorni se za adhezijata pomegu komponentite na ECM, ucestvuvaat pri vospalenijata, reparacijata i regeneracijata ja ovozmozuvaat migracijata i diferencijacijata na kletkite. Glavni predstavnici se : Fibrilin, fibronektin i lamininTkivna tecnost doaga vo tkivoto so transudacija od kapilarite poradi razliki vo osmotskiot pritisok. Gradena e od voda, joni i belkovini so mala molekularna masa. Kolicinata na tecnost e razlicna vo razlicni svrzni tkiva i go odreduva turgorot i permeabilnosta. ECM-Svrzni vlaknaTie se fibrilarnata struktura na svrznite tkiva i ja davaat cvrstinata i otpornosta kon mehanickite sili. Kolicinata i vidot na vlaknata vo ECM se razlicni vo razlicni svrzni tkiva, vo zavisnost od funkcionalnite potrebi.Gradeni od aminokiselini vrzani vo dolgi peptidi.Podeleni se vo tri grupi : kolageni, elasticni i retikularni Kolageni vlakna se grupiraat vo snopovi koi se isprepleteni i davaat cvrstina i svitlivost, na tkivoto no ne se rasteglivi. Imaat sklonost da se grupiraat vo snopovi. Se bojat eozinofilno na H.E. i selektivno so VanGieson.Postojat okolu 16 tipa na kolageni vlakna (razlicni amino kisel. sekvanci) koi se fibrilarni i samo kolagen tip IV e amorfna materija-sostaven del na BM zaedno so lamininot i heparan sulfatot. Najrasprostranet e kolagen tip I, a tip II vo rskavicite.Svrzni vlaknaRetikularni vlakna gradeni se od kolagen tip III. Nezni tenki niski koi formiraat rastresita mreza, so razlicna postavenost vo odnos na kletkite vo zavisnost od tkivoto. Mrezolikata struktura ovozmozuva organite da ja menuvaat formata i volumenot (lien, hepar, limfni jazli). Nekoi od niv preku proces na sozrevanje minuvaat vo kolageneni vlakna so paralelen raspored- predkolageni. Ovie vlakna imaat afinitet za srebreni boi koi gi bojat crno.Elasticni vlakna izvonredno rasteglivi do 150% od pocetnata dolzina. Gradeni se od centralno elasticno vlakno okolu koe paralelno se poredeni mikrofibrili na fibrilin. Elastinot go sozdavaat fibroblasite ( tropoelastin koj se polimerizira vo elastin . Poveke elastinski molekuli se postavuvaat paralelno i se povrzuvaat so a.k. mostovi-elasticni vlaknaSe boi selektivno so Orcein kako kafeni niski ili so rezorcin-fuksin temno sino. Vidovi svrzni tkivaSpored karakteristikite na gradbata svrznite tkiva se delat:Retko(rastresito) svrzno tkivoGusto svrzno tkivo: so iregularen raspored na elementite; so regularen raspored na elementite Svrzni tkiva so posebni karakteristiki : Masno tkivoRetikularno tkivoPigmentno tkivoElasticno tkivoSluzesto tkivoKrv Retko svrzno tkivoGradeno od obilna amorfna materija vo koja se naogaat disperzirani kletki i retki poedinecni svrzni vlakna.Nezna gradba - neotporno na mehanicki siliBogata vaskularna mreza-nutritivna funkcija i se naoga pod epitelnite tkiva i vo parenhimatoznite organi.Meka konzistencija ovozmozuva podviznost na organite koi se naogaat vo nego ( medijastinum i vo mala karlica ).Samo vo ovariumot ova tkivo nema amorfna materija tuku naglasena celularna komponenta. Gusto svrzno tkivoGradeno od mnogu svrzni vlakna (kolageni) , a malku kletocni elementi (fibrociti) i mala kolicina na amorfna materija.Gustosvrzno tkivo so iregularen raspored- kolagenite vlakna se protegaat vo razlicni nasoki formirajki trodimenzionalna mreza otporna na mehanicki sili . Tipicen primer e koriumot na kozata.Gusto svrzno tkivo so regularen raspored- kolagenite vlakna se grupirani vo paralelni snopovi :TetiviLigamentiFibrozni membraniLamelarno svrzno tkivo

Gusto svrzno tkivoTetivi gusti kolageni vlakna vo paralelen raspored koi formiraat primarni i sekundarni snopovi paralelni na nadolznata oska na tetivata-otpornost na istegnuvanje. Megu kolagenite vlakna se naogaat fibrociti (tendociti) vo ista nasoka i skoro da nema amorfna materija. Megu primarnite snopovi se naoga endotendium (rastreito svrzno tkivo) okoli sekundarnite snopovi se naoga peritendium povrzan so nadvoresnata obvivka-epitendium.Ligamenti - identicna gradba so dopolnitelen naod na elasticni vlakna-elasticnost na ligamentite .Fibrozni membrani se sloevito gradeni .Vo sekoj sloj kolagenite vlakna tecat paralelno , no vo sekoj sloj imaat druga nasoka : fascii na muskuli, periost, perihondrium, kapsuli, dura mater, sklera, endokard i dr.Lamelarno svrzno tkivo- tenki kolagenite vlakna koncentricno poredeni,polutecna amorfna materija, sloeviti fibroblasti-kornea. Svrzno tkivo so posebni karakteristikiMASNO TKIVO- gradeno od gusto postaveni poligonalni adipociti poredeni vo lobulusi so nezna retikulinska mreza okolu kletkite, bogato vaskularizirana.Okolu lobulusite se naogaat nezni traki od fibrociti, mastociti i ECM.Postojat dva tipa na masno tkivo: belo i kafeavo masno tkivo.Belo masno tkivo- gradeno od unilokularni adipociti za akumulacija na lipidi. Lipidite doagaat od cirkulacijata : hilomikroni ( od crevnata resorpcija) ili trigliceridi (sintetizirani vo hepar ili sintetizirani vo adipocitite ) Vo isto vreme imaat funkcija i na razgradba na lipidite do masni kiselini i slizat kako energetski izvor za organizmot.Drugi funkcii se termoregulacija i amortizer na mehanicki pritisok na stopalata gluteusot i okolu bubrezite.Distribucija najmnogu go ima vo potkoznoto tkivo i vo abdominalnata praznina(mezenterium i omentum) prestevuva 20% od vkupnata telesna tezina na normano uhranet vozrasen.Svrzno tkivo so posebni karakteristikiKafeavo masno tkivo gradeni od multi lokularni adipociti bogati so mitohondrii i citohromi enzimi koi davaat temna preboenost na tkivoto, a odgovorni se za oksidacija na trigliceridite i osloboduvanje na energija vo vid na toplina.Se naoga vo prenatalniot zivot i kaj novoredenoto - znacajno za termoregulacijata vo postnatalniot period. Se reducira vo prvata dekada od zivotot. Zaostanuva samo okolu bubrezite, medijastinumor, aortata i vo vratnata regija .Se smeta deka go eliminira visokot na lipidi i ja prevenira debelinata.Svrzno tkivo so posebni karakteristikiRETIKULARNO TKIVO- gradeno od retikulocit (fibroblasti) i mreza na retikularni vlakna (kolagen tip III) . Tkivata imaat sungerast izgled, menuvaat volumen , a imaat i funkcija na fagocitoza-RES ( limfni jazli, slezena timus ) PIGMENTNO TKIVO- retko svrzno tkivo vo koe se naogat golem broj na melanociti i melanofagi: iris i chorioidea.ELASTICNO TKIVO snopovi na paralelni elasticni vlakna, pomegu koi se naogaat retikularni i kolageni vlakna fibrociti i amorfna mateija. Tkivata se elasticni : ligamenti, trahea, larings, aorta. SLUZESTO TKIVO-dominira amorfnata materija so malku kletki i retki kolageni vlakna. Ima zelatinozen karakter poradi prisustvoto na hijaluronska kiselina. Zastitna uloga od pritisok : Vartonovata sluz vo papocnata vrvka i nukleus pulposus na intervertebralnite prsleni Svrzno tkivo so posebni karakteristikiKRV spaga vo svrznite tkiva po svojata funkcija. Taa e transporten medium koj cirkulira niz site tkiva i organi i funkcionalno gi obedinuva.Atipicnosta na ova svrzno tkivo proizleguva od negovite strukturni osobenosti :Konzistencijata e tecnaGolemiot procent na voda-bazicna komp.na plazmataOsnovniot matriks(plazmata) ima komponenti so postojan sostav i koncentracija i komponenti koi se tranzitorni so varjabilna koncetracija.Za krvnata plazma se vrzuvaat :O, CO, anorganski joniNema svrzni vlaknaKrvnite kletki nastanuvaat vo koskenata srcevina i se naseluvaat vo krvta so promenliv broj i zivoten vek. Kletocniot pul na krvtaEritrociti 5milioni vo kuben mililitar krv. Kruzna bikonkavna plocka so debeli rabovi, dij. od 7,6mikroni i vkupna povrsina od 3500 kv.m. Nemaat jadra ,a ima 33% hemoglobin za prenos na kislorod i jagleroden dvooksid. Zivotniot vek e 120 dena ise raspagaat vo RES.Leukociti 5-9000 vo kuben mililitar krv. Ovalna forma so dij. od 8-15 mikroni. Vo citoplazmata moze da sodrzat granuli : granulirani i agranulirani leukociti.Granuliranite leukociti se delat na neutrofilni, bazofilni i eozinofilni.Agranuliranite leukociti se delat na : limfociti i monociti. Kletocniot pul na krvtaLimfociti- heterogena grupa spored potekloto, membranskite markeri i funcijata. Se delat na B i T limfociti.Svericna forma so dij. 6-8mikroni. Krupno jadro i minimalna kolicina bazofilnacitoplazma kako tenok prsten. Golemi limfociti so dij od 10-12 mikroni.Funkcija pri kontakt so antigeni B Limfocitite se transfor. vo plazma kletki koi sozdavaat imunoglobulini-antitela. T limfocitite sozdavaat citokini koi gi aktiviraat makrofagite i dr. kletki vo borba protiv antigenite.Monocitite- od krvta se naseluvaat vo tkivata i se transformiraat vo tkivni makrofagi , ili vo cirkuliracki makrofagi.Kletocniot pul na krvtaTrombociti najsitni oformeni elementi 200.000-300.000. Nastanuvaat vo koskenata srcevina so sekvestracija na citoplazmatskite prodolzetoci na megakariocitite . Imaat dim od 2-4 mikrona bez jadro so forma na plocka. Na povrsinata imaat glikokaliks koj ovozmozuva adhezija na trombocitot za osteteniot endotel na krvnite sadovi i sozdavanje na trombi.Funkcija na svrznoto tkivo:Potporna, odbrambena ( fizicka i imunoloska), reparatorna, skladiranje na materii, vaskularizacija,Rskavicno tkivoStrukturni i funkcionalni osobiniGradeno e od : Kletki : hondroblasti i hondrocitiMegukletocna materija so specificen sostav koja gi dava osobinite na cvrstina i elasticnost, ogranicena svitlivost i otpornost na mehanicki sili.Nema krvni sadovi i nervni vlakna se ishranuva so difuzija od okolnite krvni sadovi , pa zatoa e so limitirana debelina.Spored gradbata se deli na :Hijalina rskavicaElasticna rskavicaFibrozan rskavicaFunkcija : gi drzi otvoreni disnite patista, ovozmozuva podviznos na zglobovite , amortizer na rbetot i drugite koski od mehanickite sili koi bi dovele do ostetuvanje. Gradba na rskavicnoto tkivoKLETKIHondrociti krupni kletki (10-30mikrona) so topcesto jadro, bogat gER i golgiev sistem . Go odrzuva sostavot na megukletocnata materija.Difuzno rasporedeni vo lakuni , vo koi moze da ima 2,4 ili 8 hondrociti- izogena grupa ( nemaat moznost da migriraat niz gustiot ECM) i ne komuniciraat megu.Hondroblastiizdolzeni so svetlo jadro, zgolemen broj na organeli,citoplazmatski prodolzetoci koi nurnuvaat voECMHondroblastite lezat vo povrsinskite sloevi poblizu do krvnie sadovi i hranlivite materii. Sozdavaat mekukletocna materija i rskavicata raste apoziciono. Gradba na rskavicnoto tkivoMEGUKLETOCNA MATERIJAGlikozaminoglikani- se osnovna komponenta i gi ima 4 tipa: hijaluronska kiselina, hondroitin-4sulfat, hondroitin 6-sulfat i keratin sulfat. Imaat golem afinitet za vrzuvanje na voda i proteini . Formiraat gigantski molekuli na proteoglikani i glikoproteini-nositeli na otpornosta na rskavicnoto tkivo sprema silni mehanicki optovaruvanja.Kolagen tip II- se organizira vo fibrili koi se vrzuvaat za proteoglikanite i ja davaat cvrstinata na rskavicnoto tkivo.Vodata so 60%- vrzana za proteoglikanite , smesteni megu organskite molekuli go socuvuvaat prostorniot raspored pod dejsvo na mehanicki sili -biohemiski feder. Labavo vrzanite ili slobodni molekuli na voda deluvaat kako pumpa za difuzija.Gradba na rskavicnoto tkivoZoni na megukletocniot matriks:Perilakunarna teritorija-bogata so GAG a siromasna so kolageni fibrili i se boi PAS pozitivno.Hondron: izogena grupa hondrociti so perilakunarnata teritorija.Interteritorija:megukletocniot matriks pomegu hondronotHIJALINA RSKAVICAVo zidot na disnite patista- go drzi nivniot lumen otvoren.Vo intrauteriniot zivot skeletot e graden od hijalina rskavica. Podocna so intrakartilaginozna osifikacija se sozdavaat koskite Kaj adulti ja ima vo rskavicata na zglobovite i vo rebrata.Makroskopski taa e zamatena i mlecnosina, a na presek prozracna i staklesta (hyalos-staklo).

Gradba na rskavicnoto tkivoELASTICNA RSKAVICAVo auriculata, meatus acusticus externus, Evstahieva tuba, epiglotis i malite rskavici na larings.Pokraj kolagen tip II , sodrzi i elasticni vlakna.Makroskopski - zolta boja i visoka elasticnost, kako i otpornost na degenerativni promeni.FIBROZNA RSKAVICAGo gradi anulus fibrosus (intervertebralnite diskusi) simfisis pubis, meniskusite i spojot na tetivite so koskite.Vo megukletocniot matriks ima kolagen tip I organiziran vo snopovi paralelni so izogenite grupi hondrociti.Makroskopski belicest izgled na svrzno tkivo. Obvivka na rskavicnoto tkivoPERIHONDRIUM -gradenod dva sloja: Nadvoresen fibrozen sloj - graden od snopovi kolagen tip I , fibroblasti, mnogu nervni vlakna i mali krvni sadovi.Funkcija-zastitna i od krvnite sadovi po pat na difuzija ja hrani rskavicata.Vnatresen kletocen sloj - rastresit so golem broj hondrogeni kletki koi se diferenciraat vo hondroblasti a od niv zavisi rastot i regeneracijata na rskavicnoto tkivo. Kaj vozrasni ovoj sloj se istencuva pa rskavicata degenerira i se namaluva regeneracijata.Rskavicite na zglobovite nemaat perihondrium pa se ishranuvaat od sinovijalnata tecnost . Nemaat regeneratorna sposobnost i se podlozni na ankiloza pri traumi.Koskeno tkivoGradba na koskenoto tkivoGradeno od megukletocna materija i kletkiMEGUKLETOCNA MATERIJAOsteoid 30-40% od vkupnata kolicina na ECM .Izgraden od osteokolagen tip I koj formira kolageni vlakna rasporedeni vo nasoka na mehanickoto optovaruvanje. Ima golem afinitet za mineralni soli.Minerali 60-70% od ECM. Tie se vo forma na mineralni soli (fosfati, citrati, bikarbonati) na kalcium, fosfor, magnezium i dr. Najzastapen e hidroksilapatit-kristali vo vid na ploci. Kristalnite ploci se natalozuvaat pomegu snopovite na kolageni vlakna. Kristalnite ploci se oblozeni so tenok sloj amorfna materija vo koja ima mala kolicina voda. Pri pad na organskata komponenta- koskite se krsliviPri pad na anorganskata komp-koskite se svitlivi se deformiraatGradba na koskenoto tkivoKLETKI NA KOSKENOTO TKIVONastanuvaat od mezenhimalnoto tkivo : Mezenhimalna kletka - osteoprogenitorna kletka osteoblast - osteocit.Mezenhimalna kletka proosleoklast osteoklast ; monocit osteoklast.Osteoblasti- ovalni kletki, smesteni na povrsinata na koskata. Imaat svetlo jadro , polarizirana citoplazma bogata so gER i Golgi .Sozdava kolagen tip I koj go talozi samo na povrsinata vo kontakt so koskata. Se aktivira humoralno i hormonalno. Sintetizira : kolagen vo lameli apoziciono go talozi na povrsinata (60dena) Vklopuvaat mineralni joni 15 dena po sozdavanje na osteoidot. Pri toa osteoblastite se zarobuvaat vo ECM, pa ispustaat citoplazmatski prodolzetoci za komunikacija so drugite osteoblasi.Osteoblastot minuva vo neaktiven osteocit. Gradba na koskenoto tkivoOsteociti splesnati kletki so dolgi citoplazmatki prodolzetoci i hiperhromno jadro . Smesteni vo suplini lacuna ossea od koja trgnuvaat zrakovidno poredeni tesni kanalcinja canalliculi ossei niz koi minuvaat citoplazmatski prodolzetoci na osteocitot so koi toj se povrzuva so sosednite kletki. Taka se odviva razmenata na materii.Funkcija-odrzuvanje na sostavot na ECM. So stareenje citoplazmatskite prodolzetoci se skratuvaat i se namaluva razmenata na materii i nivnata vitalnost.Osteoklast Smesteni na povrsinata na koskite . Golemi povekejadreni kletki( 5-50 jadra), citoplazma bogata so lizozomi, kolagenazi, proteoliticki enzimi i kiselini. Ja razgraduvaat koskata -kalciumot odi vo krvta , a osteoidot se koristi od osteoblasite za sinteza. Organizacija na koskenoto tkivoMegukletocnata materija se talozi vo paralelni sloevi na kolagen, koj lezat eden na drug formirajki lameli-lamelarna koskaPomegu kolagenite sloevi se naogaat nizi na kristalni ploci od hidroksil apatit. Vo sosednata lamela kolagenite sloevi se pod odreden agol na prvata i taka obezbeduvaat mehanickata otpornost na koskata.Pomegu lamelite se poredeni osteociti, a nivnite citoplazmatski prodolzetoci minuvaat niz lamelite.Koga osteoblastite se stimulirani na brzo sozdavanje na osteoid ne uspevaat vednas da formiraat lameli tuku sozdavaat membranozna koska. Toa se slucuva pri :Frakturi na koskite- pokasno vo tek na regeneracijata doaga do remodeliranje i sozdavanje na lamelarna koska.Intrauteriniot rast koga se formira osnovata na skeletot.Gradba na koskiteKoskite se gradeni od koskeno tkivo so specificna organizacijaPeriost-svrzna prekrivka na nadvoresnata povrsina . Prisutna na site koski osven (zglob, tetiva, plosnati k.) Ima dva sloja : nadvoresen stratum fibrosum graden od gusti snopovi na kolageni i elasticni vlakna. Megu niv ima brojni nervni vlakna (cuvstvitelnost na pritisok ), brojni krvni i limfni sadovi. Vnatresniot sloj stratum germinativum graden od kolageni vlakna i krvni sadovi koi navleguvaat vo koskata-Sarpe-ovi vlakna. Glaven gradben element se osteoprogenitornite kletki za regrutacija na osteoblasti koi produciraat lamelarno k.t. i se narekuva osteogena zona na periostot. Kaj definitivno formirana koska ovie kletki se neaktivni. Se aktiviraat pri frakturi proces na reparacija, po sto nastanuva regeneracija.Gradba na koskiteOssea compacta- periferen del na koskata pod periostot - lamelarnata koska e organizirana vo tri koncentricni zoni:Nadvoresni cirkumferentni lameli-lemelite se kruzni i paralelni, a megu niv se naogaat osteociti. Lamelite se prekinati so kosi tuneli (Volkmanovi) niz koi minuvaat krvni sadovi od periostot.Sredisna zona-arteriite se granaat na positni granki koi se paralelni na nadolznata oska.Okolu sekoja granka se redat 8-15 lameli vo vid na cilinder-Haverzov kanal. Megu lamelite se naogaat osteociti koi preki canaliculi ossei komuniciraat pomegu sebe i so sodrzinata od Haverzovite kanali. Haverzovite lameli, kanali i osteociti formiraat osteon kako osnovna koskena subedinca.Okolu nea ima cementna supstanca so koja se zalepuva za okolnoto koskeno tkivo.Gradba na koskataRasporedot i brojot na osteonite ne e definitiven za sekogas. Postojano se remodeliraat, menuvaat pravec i dimenzii. Starite osteoni se resorbiraat i na nivno mesto se sozdavaat novi.Remodeliranje na osteonot zapocnuva od vnatresnata povrsina na Haverzovite kanali kade se naogaat osteoklasti i osteoblasti. Prostorot pomegu osteonite e ispolnet so intersticiski ili intermedijalni lameli koi se rezidui od necelosno resorbirani osteomi.3 . Vnatresni cirkumferentni lameli se potenok sloj od nadvoresniot, a od nego trgnuvaat koskeni trabekuli kon centralniot del.Gradba na koskiteOssea spongiosagradena od tenki, kratki i isprepleteni koskeni gradicki koj zagraduvaat brojni nepravilni praznini Vo trabekulite lamelite se pravi, paralelni i se plastat vo grupi od 30-40 lameli- osteon na spongioznata koska. Osteonite se spoeni so cementna supstanca. Spongioznata koska nema krvni sadovi i se ishranuva od koskenata srcevina.Trabekulite se prekrieni so endoost - svrzna obvivka gradena od retikularni vlakna, amorfna materija , osteoprogenitorni kletki, osteoblasti i osteoklasti. Spongioznata koska postojano se remodelira. Remodeliracki edinici - Osteoklastite formiraat resorptivna lakuna vo koja se naseluvaat osteoblasti koi so apozicija sozdavaat novi lameli. Ovie procesi se vo celosna ramnoteza. Gradba na zgloboviteDolgite koski se spjuvaat vo zglob. Dolgite koski se prekrieni so hijalini rskavici koi ne se prekrieni so perihondrium. Prostorot e ispolnet so viskozna sinovijalna tecnost bogata so hijaluronska kiselina. Sosednite kraevi na dolgite koski se povrzani so zglobna kapsula, koja od nadvor ima debela fibrozna membrana (gusto svrzno tkivo), a od vnatre e oblozena so tenka sinovijalna membrana. Taa e gradena od tenka svrzna obvivka oblozena so dva tipa kletki : tip A so funkcija na lokalni makrofagi i tip B produciraat sinovijalna tecnost. Funkcija go namaluva trienjeto i vo isto vreme ja hrani hijalinata rskavica koja nema perihondrium.Koskena srcevina