12 INSIDER

APRIL 14 : POLET

SKODELICA odline KAVEje kakor lepa ENSKA

Illy. Ali illy. Znamka kave, ki je za ta poi-vljajoi in zapeljivi, pa vendar banalnovsakdanji napitek naredila to, kar slikarstori s platnom, pisatelj s papirjem, ine-nir s kosombrezoblinekovine ali inova-tor z idejnim poganjkom. V traki pra-arni svoj objekt strasti namrenegujejo,kultivirajo, preoblikujejo, uresniujejoin razvijajo e od tridesetih let prejnjegastoletja. Tri generacije druine, ki so se vskoraj osemdesetih letih zvrstile na vrhutega druinskega posla s kavo, o svojemizdelku, ki je v vsem tem asu e mutiralv objekt poelenja, razmilja od jutra doveera. Kar glede na osrednji izdelekdrube Illycaffe in to, da izvrni direktorinpredsednik trakepraarnekave vsakdan zauije do pet skodelic espresa, nitini tako nepriakovano in teko predsta-vljivo. Nasprotno, to je kvejemu logi-no. Tudi zato, ker je oe treh hera An-drea Illy potomec madarskih priseljen-cev, ki so v trako luko po prvi svetovnivojni prispeli zato, da bi si zagotovilibolje ivljenje, za svoje potomce paustvarili boljo prihodnost. To zapeljivoneskladje v zapuini prednikov, ki poeni strani kot premiljeni starec miri sklicem po zadovoljitvi racionalne potre-bepreivetja druinskedinastije, nadru-gi pa okove razbija s ustvenim zanosomvihravega, a strokovno in znanstvenopodkovanega poznavalca kave, tam ezmeraj buhti iz vsake dizajnerske skode-lice espresa. Na junem obrobju Trsta,kjer namesto po vlani in slankasti sapiJadranskega morja pogosteje zaveje posladko-mehki aromi praene kave, se od

leta 1933, sode po iskrivosti in zavzeto-sti intervjuvanca, ni spremenilo skorajni. Njegov oe Ernesto Illy, slavni kavniinovator, znanstvenik in filozof, ki je svojmultidisciplinarni in znanstveni pristopdo kavnega posla cepil z iracionalnostjoara, ki kot vulkan vsak danbruha v tistihfantastinih delih moganov, kjer je vseracionalno v resnici iracionalno in obra-tno, prenesel na svoje potomce, je na-mre eden redkih sreneev. Ko nama sfotografom Andrea Illy brez oklevanja inmonosti zavrnitve ponudi espreso, jepa jasno, da je njegov pokojni oe edentistih sreneev, ki, kjer koli e so, vedo,da je bilo njihovo ivljenje polno in nalo-ga izpolnjena. Ker ko strast prevzame vceloti, seveda vpozitivni in konstruktivnismeri, ni to ni drugega kakor isti izvle-ek ljubezni. V tem primeru, se razume,do kave.

Gospod Illy; koliko espresov na danspijete?Reciva, da v povpreju od tri do pet sko-delic.Vasnine skrbijonekatere znanstveneraziskave, ki opozarjajo na negativneposledice kave?Ne, ravno nasprotno, saj ima uivanjekave tevilne pozitivne uinke na love-kovo zdravje. e posebno to velja za ko-fein, za katerega so e vekrat dokazali,da poivi, stimulira, izboljuje poutje,spodbuja ustvarjalnost in socialno platlovekove osebnosti. Pripomore tudi klajanju simptomov Parkinsonove in Al-zheimerjeve bolezni. Poleg tega najno-veje raziskavepotrjujejo, da je kava izje-men antioksidant. V nekaterih dravah,kjer je poraba kave velika, kot na primerv ZDA, je kava celo glavni vir antioksi-dantov. O tem je po svetu vsako letoobjavljenih ve kot 300 znanstvenih tu-dij, lankov, poroil ...Kako razlagate to, da veina najboljuveljavljenih znamk kave in avtoma-tov za njeno pripravo prihaja prav izItalije?Italija je prva v svetu na podroju razvojatehnologije praenja inpriprave kave. Potreh stoletjih in pol razvoja kulture kavena tem geografskem obmoju to niti nitako udno. Turki so nekako v tistem a-

sovnem obdobju odkrili kavo v blinjiokolici Dunaja, potem, leta 1654, e vokolici Benetk. Zato so se tudi tu, okoliTrsta, spletali tevilni multikulturni stiki.Kava kot topel napitek ali taken z mle-kom je sem prila z Dunaja, medtem koje tukajnja populacija uivanje kaveobogatila z inovacijo espresa. Kavneganapitka kot eliksirja. Priprava espresa jeizjemno kompleksna stvar in zahtevaprimerno tehnologijo, ki so jo Italijani vvsem tem asumono izpopolnili.Eden prvih taknih avtomatov stoji tu-di spodaj v avli vae stavbe, ali ne?Da,mojpradedekFrancesco Illy je teme-ljito posodobil osnove in glavne principedelovanja avtomata za espreso. Velikinovator je bil tudi Achille Gaggia, ki jeosnovno idejo modernega avtomata podrugi svetovni vojni tudi konkretiziral inpatentiral. Stroji, ki jih za pripravo espre-sov uporabljamo danes, e zmeraj delu-jejo po teh principih.Kako se tradicionalni trgi inkulturepi-tja kave, kot je na primer Italija, razli-kujejo od drugih delov sveta, ki s kavonimajo tako tesnih zgodovinsko-kul-turnih vezi?Res je, da ima Italija bolj tradicionalentrg kave, vendar se tudi tu dogajajo spre-membe. Priprava espresa je vse manjomejena na javne prostore priprave inuivanja, kot so kavarne, saj je tehnologi-ja priprave zdaj dostopna praktino vsa-komur. Italijani postajajo tudi edaljebolj dojemljivi za razline naine pripra-ve kavnih napitkov. Odsev tega je tudinae sodelovanje s Coca Colo, kjer smona trgu ponudili produkte e narejenekave v ploevinkah (t. i. RTD ready todrink coffee, op. a.). Spremembe se takopojavljajo predvsem na podroju uiva-nja kave, medtem ko je priprava e zme-raj bolj alimanj zakoreninjena v tradiciji.Znailno sladkast oziroma grenko-sla-dek okus espresa je na hitro rastoih tr-gih, kot je Kitajska, kljuen. Uivanje ka-ve je tudi sestavni del znailne senzual-nosti italijanskeganaina ivljenja oziro-ma imida, ki je za tujce tako zelo privla-en.To vas spraujem zato, ker je na trgih,kot sta Kitajska in Indija, z antropolo-kega vidika prisotna predvsem kultu-

POGOVOR Z ANDREOILLYJEM, DIREKTOR-JEM IN PREDSEDNI-KOM UPRAVNEGA OD-BORA DRUBE ILLY-CAFFE.Pie Ale KovaiFoto Mavric Pivk