IRT3000 SLO-10-2007

Industrijski heroji.

Obrnite se na vaega lokalnega zastopnika za Sandvik Coromant ali obiite www.coromant.sandvik.com Your Productivity Partner

Zamislite si, da je vae delo izboljati tehnologijo, ki je e danes najbolja na trgu. Nemogoe poslanstvo, bi lahko rekli. Pa vendar se prav s tem ukvarjajo konstruktorji po vsem svetu. Kako bi izdelke, ki e tako spadajo v sam vrh ponudbe, naredili e bolje. Najsi bodo to avtomobili, letala ali mp3-predvajalniki. Ali pa kvalitete rezalnih ploic. V naem primeru je bil izziv, kako e izboljati zmogljivost trno vodilnih rezalnih ploic za obdelavo kovin.

Kompromisi niso bili dovoljeni: Naa nova generacija ploic je morala biti hitreja, zanesljiveja in bolj predvidljiva. Pa tudi bolj vzdrljiva. Rezultat vidite zgoraj, na desni. Levo pa vam predstavljamo enega od ljudi, ki jim je uspelo e izboljati tehnologijo, e prej najboljo na trgu. To je industrijski heroj, zelo enostavno .

GC4235

ads_2007 copie Gianfranco.indd 1 11/06/2007 15.56.04

5Avgust 10 II

www.moriseiki.eu

Tonost za generacije.

Uresniite svoje sanje.

NT serija za popolno obdelavo:| DCGTM Tehnologija na oseh X in Z | Tog steber s konstrukcijo Box-in-Box in osem kotnim okvirjem Y osi za ekstremno togost in maksimalen hod | Izredno fleksibilna B-os z Direct Drive MotorjemTM (opcija) in rotacijo +/-120| Spodnji revolver z vgrajenim motorjem in monim pomonim vretenom (opcija)

Dinamika, tonost in zanesljivost pri MORI SEIKI-ju pomenita as in denar.Cilje lahko doseete hitreje in uresniite sanje. Ne samo v poslu, vendar tudi v vaih osebnih strasteh, kot je potovanje v najlepe kraje sveta

BTS Company d.o.o.Bratislavska 5, 1000 LjubljanaTel. 01 5841 465, Fax 01 5841 [email protected]

Za stroje instalirane po 1 Septembru 2007 bomo dobavljali rezervne dele za garancijska popravila 2 leti brezplano. Za podrobnosti prosim kontaktirajte vaega Mori Seiki predstavnika.

LETNAGARANCIJA2 Za originalne rezervne dele

6 Avgust 10 II

Slovenski motorji in-wheel bodo poganjali naslednjo generacijo elektrinih in hibridnih avtomobilovLjubljansko podjetje Elaphe, d. o. o., je na podlagi zamisli dr. Andreja Detele s kar nekaj inovativnimi reitvami razvilo novo konstrukcijo motorjev za direktni pogon elektrinih in hibridnih vozil.

Intervju: Jadran LenariDrava mora ustvariti trg za inovacijoOsrednja naloga Instituta Joef Stefan (IJS) je intenzivno sodelovanje pri spodbujanju tehnolokega in gospodarskega razvoja pri nas. Njegova vloga se kae tako v olanju kadrov kot pri razvojnih raziskavah, namenjenih uporabni-kom, v okviru katerih raziskovalci s svojim znanjem pomagajo gospodarstvu pri reevanju zapletenih problemov. Blinja preteklost sodelovanju med znanstveno in raziskovalno sfero ni bila naklonjena, v zadnjih letih pa obe strani odkrivata prednosti izmenjave znanj, kadrov, opreme, organizacije in skupnega vkljuevanja v mednarodne projekte. Intitut sodelovanje spodbuja s tevilnimi dejavnostmi.

Sonja Sara LunderFoto: Bla Koak

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1616 Ciljne stopnje gospodarske rasti do

2013, nato umirjanje18 Evropski polimerni kongres prvi v

Sloveniji20 Kako se bodo v svetu globalne

sposobnosti znale nae orodjarne21 Razvoj na podroju naprednih

tehnologij28 Zamisli uresniujemo skozi uspene

projekte33 S sodelovanjem in uinkovitim

vodenjem inovacij do uspene rasti36 Sodelovanje med regijami kot klju do

poveanja konkurennosti38 Kljuno je doseganje kritine mase60 ienje (peskanje) s suhim ledom

utrip tujine 8686 Stroj za mikro- in nanopotopno erozijo87 Z novim krmiljem za e hitreje delo 87 Majhen avtomatini stroj za globoko

vrtanje92 EWAG & WALTER OPEN HAUSE v

ekem Kurimu94 Veliko odprtje sodobne tovarne

obraalnih rezalnih ploic94 Struni center, sposoben grobe in fi ne

obdelave95 Fleksibilna proizvodnja najvijega

razreda

avtomatizacija in informatizacija 98102 Novo na podroju frekvennih

pretvornikov103 Nova programska reitev interpolacije

poti gibanja za izdelovalne stroje104 Vse dobre stvari so tri106 Namizna tovarna za cenovno uinkovito

in prilagodljivo proizvodnjo112 Nadaljni razvoj celovitih programskih

reitev na proizvodni ravni117 Prepreevanje je bolje od tveganja

nekovine 118122 S pravilno izbiro materiala do dobrega

izdelka125 Najpogosteje napake pri predelavi

termoplastov s tehnologijo brizganja129 Pokrov za gred zagotavlja varnost za

obtone rpalke130 Ekstrudiranje lesa - naraajoe

zanimanje in prodaja132 Zamenjava kovinskih za toge in

vzdrljive plastine strene spojke133 Barvanje prahu in granulata133 Nove obe in cilindri za majhne

vegnezdne aplikacije134 Z dolgimi vlakni v avtomobilsko

industrijo in e dlje135 vrsti in lahek DuPont v pionirski

protetini roki

napredne tehnologije 136140 Skupina programskih reitev Velocity142 Izboljano orodje za pregled 3D-vsebin143 Vodilna podjetja na podroju

programske opreme CAM144 SOA za uinkovito poslovanje146 Dva izjemna dizajna, ena reitev147 Mobilna pisarna na sovoznikovem

sedeu148 SolidWorks 2008

152 Nove vesoljske tehnologije

novo na knjinih policah 157

PREDSTAVLJAMO Skupina TPV Novo mesto

UTRIP DOMA

3D-laserska digitalizacijaKonec leta 2006 je Katedra za menedment obdelovalnih teh-nologij na Fakulteti za strojnitvo v Ljubljani, ki jo vodi prof. dr. Janez Kopa, v sodelovanju z Laboratorijem za vzvratno inenirstvo, ki se ele ustanavlja, pod vodstvom izr. prof. dr. Mirka Sokovia dobila 3D-skenirno napravo Konica Minolta VI-9i. Naprava omogoa 3D-digitalizacijo na razlinih podro-jih. Do danes je bilo v svetu prodanih nekaj tiso skenirnih naprav te serije.

Mag. Matja Berce

Optimizacija izdelave orodij za izdelke iz ekspandiranega polistirenaOrodja za formiranje stiroporne embalae v Gorenju Orodjar-na izdelujejo zadnja tiri leta, ko je bila na novo ustanovljena ekipa za delo v tem projektu. Po prvih preizkusih je omenjeni projekt zahteval veliko zamisli in inovativnosti za doseganje asovnih rokov izdelave ter predvsem im manjih material-nih in proizvodnih strokov.

Dejan Kokol

UTRIP TUJINE

56

48

Lasersko rezanje vse bolj popularno pri obdelavi ploevineLaserski arek je univerzalno orodje za rezanje, varjenje, povrinsko obdelavo in nanos prevlek. Dela tiho in se ne obrablja. Lasersko rezanje ustvarja robove brez srha, z ozkimi zarezami in minimalnim toplotno vplivanim podrojem. Med njegove prednosti tejemo tudi minimalen vnos toplote, malo deformacij in hitro podajanje.

Novi twingo narekoval veliko Novi twingo narekoval veliko sprememb v Skupini TPVsprememb v Skupini TPV

88

44

12

63

7Avgust 10 II

kazalo oglaevalcev

Kakovost je na prvem mestu, kaj pa produktivnost?Uspena podjetja, ki si prizadevajo dosei konku-

renno prednost na svetovnem trgu, stalno iejo nove poti in reitve za izboljanje kakovosti

izdelkov ter poveanje produktivnosti in uinko-vitosti proizvodnih sistemov. Avtomatizacija je

nedvomno pot, ki jo ubirajo najbolja podjetja v svojih skupinah. Seveda popolnoma brez loveka

ne gre, kot ne gre brez sodobnih tehnologij.Botjan DemarToma Stanonik

Dr. Toma Perme

Brizganje pranatih materialov

Razvoj novih izdelkov z veliko dodano vredno-stjo mora biti cilj vsakega slovenskega podjetja,

ki hoe preiveti na globalnem trgu. Ena izmed monosti je vpeljava novih tehnologij, ki prinaajo tevilne prednosti pred konvencional-

nimi postopki. Taken je tudi proces brizganja pranatih materialov, ki zdruuje oblikovne zmogljivosti procesa brizganja polimerov in

mehanske lastnosti trdnejih kovinskih in nekovinskih materialov.

Botjan BergincDr. Zlatko Kampu

Matja Rot

nekovine

Dobrodoli v jutrinjosti!V starodavnih preroiih je bilo napovedovanje

dokaj preprosto: prerok si je izmislil nejasno ali dvosmiselno prerokbo, ki jo je razlagal v skladu z dogodki. Sodobni preroki v podjetjih potre-

bujejo nekaj nasprotnega: na dejstvih in ocenah utemeljene zanesljive in natanne napovedi, ki

so lahko temelj poslovnega uspeha v blinji pri-hodnosti. Najveji izzivi za sodobno podjetniko predvidevanje, ki ga imenujemo raziskovanje in

razvoj (R&R), so vse bolj zapletena poslovna okolja, kraji ivljenjski cikli izdelkov, omejitve denarnih,

kadrovskih in tehnolokih sredstev ter podobno.Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski sklopVpliv procesnih parametrov

na lastnosti izdelkov narejenih z PIM

Botjan Berginc, dr. Zlatko Kampu, dr. Borivoj utari

Tehnologija brizganja s pomojo medija (GIT, WIT)Ale Marini, dr. Zlatko Kampu

2-k brizganjemag. Botjan muc

Temperiranje orodij stermoelektrinimi moduli

Botjan agardr. Gaper Gantar

119 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.58 ABB, d. o. o.

121 A-CAM, ineniring, d. o. o77 Alfl eth Engineering, k. d.

3 Anni, d. o. o.19, 21, 23 Audax, d. . o.

1, 5, 164, 166 BTS Company, d. o. o.79 Cajhen, d. o. o.

146 Camincam, d. o. o.149 Celjski sejem, d. o. o.

67 Center za trde prevleke IJS1, 31 CNC-PRO, d. o. o.125 Datalab, d. d.

4 DATACOM, d. o. o.59, 99 Decca, d. o. o.

22 Drutvo Vzdrevalcev Slovenije133 DUMIS Mlaka, d. o. o.127 FDS Research, d. o. o.

17 FUCHS81 Gazela Platit, d.o.o.35 Hyundai avto trade, d. o. o.45 ib-CADdy, d. o. o.

120, 136 ICM, d. o. o.1, 155 ITS, d. o. o.

29 Jernej Lokovek, s. p. 51 Ka Trade, d. o. o.

1 KMS, d. o. o.1, 2 LVD Sit, d. o. o.107 MaschinenWagner

1, 131 Mastroj, d. o. o.25, 109 MB-NAKLO, d. o. o.

115 MERKUR, d. d.118 Messer Slovenija, d. o. o.

95 Mikron, d. o. o. 85 Misko, d. o. o.

141 Mobitel, d. d.159 MONITOR revija105 Motoman Robotec, d. o. o.

1 MURNIK, d. o. o.69 NC Servis Lovrek Ivan, s. p.78 Nubius, d. o. o.27 PETROL, d. d.86 precisa CNC Trade, d. o. o.

1 PS, d. o. o.98 Remic, d. o. o.

113 RTCZ, d. o. o.165 Sandvik Coromat

82 Schmidt HSC, d. o. o.41 Seco Tools SI, d. o. o.

139 Senator, d. o. o.75 Siming, d. o. o.43 Sinabit, d. o. o.

123, 132 STROJNISTVO.com135 Tecos

72 Tehna plus, d. o. o.153 Tehnika zaloba Slovenije

47 Tehnotron, d. o. o.1, 91 Teximp, d. o. o.

62 TM, d. o. o.128 UP, Fakulteta za management Koper

14 Vpenjalni sistemi, d. o. o.1 Zibtr, d. o. o.

65 Walter Maschinenbau GmbH

Nas

lovn

a sl

ika:

KM

S, d

. o. o

.

66

118

136

98

8 Avgust 10 II

plakat - narocniki A4.ai 7.2.2007 10:18:18

9Avgust 10 II 9

uvod

nik

Z majko IRT3000 na plao

Darko vetakurednik

9

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnina urednica: Tanja Bricelj

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, Boris Jeseninik, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Franc Fritz Murgelj, dr. Bla Nardin, Marko Orekovi,

dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana - rnue, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: [email protected] Tisk: Tiskarna Hren, Ale Hren s.p., LjubljanaNaklada: 4.000 izvodov Cena: 4 /5 $. IRT3000 - inovacijerazvojtehnologijeISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak, Damjan Klobar, Peter KrajnikLektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara KodrunRaunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 kofl jica, SlovenijaNaslov urednitva: Revija IRT3000, Zasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - rnue

Revijo sofi nancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Poletni meseci so za nami in privaditi se je treba na ustaljeni nain dela. Presenetljivo veliko dogodkov in drugih dejavnosti v poletnem asu nam daje slutiti, da v podjetjih ni ve ko-lektivnih dopustov, saj so poslovni dogovori, razni dogodki in predstavitve potekali tudi v teh vroih dneh. V tem asu smo pri reviji IRT3000 obiskali kar nekaj podjetij in posame-znikov, ki so nam s svojimi komentarji in mnenji pomagali vsebinsko sooblikovati revijo, da bo e bolja. Kako pomembni so stiki med revijo, njenimi ustvarjalci in bralci, pa kae tudi primer, ki se mi je zgodil na dopustu na otoku Krku. Lahko si predstavljate moje preseneenje, ko sem sredi plae

v majhni vasici Porat opazil nekoga z majico nae revije. Stik sva navezala tako, da sem naslednji dan tudi sam priel na plao v majici IRT3000.

Izkazalo se je, da je gospod Vinko iz Kranja eden naih zvestih naronikov, na-roen na revijo e od vsega zaetka. Zanimiv je bil povod za njegovo naroilo: v podjetju, kjer dela, so tudi naroeni na revijo, vendar je bralcev toliko, da je mo-ral predolgo akati, da pride na vrsto. Zato si je naroil svoj lastni izvod, ki ga lahko prelista takoj, ko revija izide. Gospod Vinko je povedal veliko pohvalnih besed o reviji in njeni vsebini. Opozoril je, da bi tako revijo pri nas potrebovali e bistveno prej. e posebej je poudaril, da je za slovenski prostor dobro, da je v enem mediju toliko informacij za toliko podroij, saj bralcu s tem ni treba naro-ati razlinih revij za vsako podroje posebej. Na koncu je reviji zaelel obilico uspeha in da bi vsebinsko ostala vsaj tako kakovostna, kot je sedaj.

Taka sreanja so za nas, ustvarjalce revije, izjemno pomembna, saj tako do-bimo prepotrebne informacije o reviji in tem, s im ste nai bralci zadovoljni in kaj lahko e izboljamo. Hkrati je to tudi nagrada za nae dosedanje delo in potrditev, da smo na pravi poti. e en dokaz je tudi vedno veji obisk nae spletne strani www.irt3000.si, pa tudi to, da je vsak dan veje tako tevilo naronikov na revijo kot tudi tevilo naronikov na elektronske novice. Hvala za vsa vaa mnenja, ki nam jih posredujete. Trudili se jih bomo upotevati tudi v prihodnje.

10 Avgust 10 II

novi

ce

10

Protivibracijski rezkarji UP-PHS OSGOSG je patentiral protivibracijske venamen-ske rezkarje z oznako UP-PHS. Nova geome-trija rezkarja zmanjuje tresljaje in omogoa uinkovit odvod odrezkov. Rezkarji so iz mikrozrnate karbidne trdine s prevleko FX TiAlN. e posebno so uinkoviti pri rezkanju tankostenskih obdelovancev, kjer se zaradi omejene sile vpetja pogosto pojavijo tresljaji.

V primerjavi s konkurenti imajo do 2,5-krat vejo produktivnost in 1,8-krat daljo dobo uporabnosti. Primerni so za nelegirana in legirana jekla, Inox, kaljena jekla do 55 HRc in Ti-zlitine.

www.osgeurope.com

Drala za notranje struenje T-Rex S-DTR SumitomoSumitomo je serijo T-Rex dopolnil z drali za notranje profi lno strue-nje S-DTR, ki so namenjena unikatnim ploicam TRM s 55-stopinj-sko obliko in estimi rezalnimi robovi. Ploice TRM omogoajo nije stroke obdelave v primerjavi s tradicionalnimi tirireznimi ploicami DNMG. Za struenje Inoxa je zdaj na voljo tudi novi lomilec SU v kva-litetah AC610M in AC630M.

www.sumicarbide.com

Programska oprema za nadzor nad prebijanjemProgramska oprema, ki jo izdeluje druba Schwer + Kopka, je svoje e uveljavljene sis-teme za nadzor nad prebijanjem dopolnila z uporabniku prijaznim vmesnikom. Upo-rabnik na monitorju velikosti 12,1 ves as spremlja potek obdelave, kar vkljuuje tudi mejne vrednosti. Preprosta je tudi izbira e-lenega naina poizvedbe. Grafi ni prikaz po-teka obdelave in nastavljenih meja omogoa zanesljivo kontrolo. V primeru odstopanj sistem pokae, v katero smer je treba pre-makniti meje za pravilen postopek obdelave. Sistem je mogoe dopolniti z vsemi sodobni-mi funkcijami nadzora nad prebijanjem.

www.schwer-kopka.de

Dveletna garancija za originalne rezervne dele Mori Seiki

Japonski proizvajalec CNC-obdelovalnih strojev Mori Seiki je v elji po poveanju zadovoljstva strank zagotovil brezpla-no dobavo rezervnih delov za garancijska popravila v dobi dveh let. Do zdaj je

to veljalo le za elektronske komponente, po novem pa za celoten stroj. Podaljana garancija velja za vse tipe strojev, ki bodo nameeni po 1. septembru 2007.

www.moriseiki.com

Sistem strege strojev za bruenjePri podjetju August Hei-nr. Schmidt iz Stuttgarta so se odloili, da bodo kupcu prepustili odloitev, kakna naj bo opremljenost sistema strege strojev za bruenje. Monosti pri sistemu Tem-po Handling 6037 je veliko: eden ali dva mobilna ali fi -ksna skladia za agne liste, viina postavitve do 380 mm itd. Med bruenjem lahko poteka nalaganje ali jemanje obdelovancev. Za im manje vibracije med bruenjem poskrbijo vpenjalni diski in posebne opore. Stroj je opremljen z lastnim skladiem za tiri agne liste. age razlinih premerov in izvrtin se obdelujejo v enem sklopu, ne da bi bil potreben poseg loveke roke. asovno zamudna menjava pomonih sredstev ni ve potrebna. Opremljanje skladia z agnimi listi, ki se med seboj razlikujejo glede premera, izvrtine in ozobja, je samo po sebi umevno.

www.schmidt-tempo.com

11Avgust 10 II

Mednarodni festival spretnosti, Japonska 2007Mori Seiki je bil izbran za uradnega do-bavitelja na 39. mednaro-dnem festi-valu razlinih spretnosti v strojni indu-striji (Inter-national Skills Festival for All), ki se bo novembra od-vijal v izuoki na Japonskem. Festival poteka e od leta 1950 (panija), z njim pa elijo dvigniti tehnoloko raven udeleenih drav. Letos se bo na festivalu pomerilo ve kot 800 strokov-njakov iz 50 drav, ki so si udelebo zagotovili na rigoroznih lokalnih tekmo-vanjih.

Na festivalu bo preizkus iz 48 razlinih nalog, med drugim tudi CNC-stru-enje, CNC-rezkanje in izziv proizvodnega tima. Obdelave izdelkov na ome-njenem tekmovanju bodo potekale na vertikalnem obdelovalnem centru DuraVertical5060, proizvajalca Mori Seiki, in 2-osni CNC-strunici Dura-Turn5060.

www.skillsfestival2007.or.jp

novice

11

Dormer Product Selector 07Dormer je izdal novo razliico pro-grama za izbiro rezalnega orodja pri aplikacijah vrtanja, rezkanja, povrta-vanja in izdelave navojev.

Program je v slovenskem jeziku in uporabniku nudi irok izbor mo-nih orodij, ki ga dopolnjujejo slike in mere orodja. Glede na aplikacijo se izraunajo parametri, as in lah-ko tudi stroki obdelave, to pa lahko tudi natisnete. Predstavljeni so vsi novi proizvodi, kot so svedri R563 za Inox 5xD, venamenski svedri R570 za globoko vrtanje 8xD, navojni rez-karji J110 in J115 ter patentirani or-bitalni navojni vtiskovalci J500.

www.bts-company.comwww.dormer.com

Magnetni vpenjalni sistem MAGNOSPrednost magnetne vpenjalne tehnologije je, da ob veliki vpenjalni sili omo-goa uinkovito 5-osno obdelavo brez motee konture vpenjalne priprave. Po-daljki pola so podpora oz. naslon obdelovancu, kar uporabniku omogoa, da razline obdelovan-ce namea hitro in natanno.

SCHUNK gradi na inovativni tehnologiji elektropermanentnih magnetov, ki za aktiviranje in de-aktiviranje magnetnega polja zah-tevajo zelo majhno koliino elektri-

ke. Konstantna vpenjalna sila je rezultat kvadratne geometrije polov. Zanesljivo vpenjanje, celo med grobo obdelavo, pa je zagotovljeno z visoko vpenjalno silo magnetov, ki jih uporablja SCHUNK.

Na razpolago so poli v velikosti 50, 75 in 100 milimetrov. Ti omogoajo, da se vpenjalna sila prilagodi individualnim zahtevam uporabnika. Podaljki pola so na voljo kot dodatki, ki obdelovancu izboljujejo lokacijo ter kompenzirajo povrinske nepravilnosti.

www.mb-naklo.siwww.schunk.de

Hitra menjava orodjaPodjetje Serapid iz Sterling Heightsa predstavlja druino vpenjal, dvigalnih naprav, podpor in izdelke za hitro me-njavo orodja (QDC quick die change), izdelane za posameznega naronika. Obiajno naprava vsebuje par fi ksno postavljenih hidravlinih vpenjal: iz-ogibno krono vpenjalo TBHS in 90-stopinjsko nagibno vpenjalo TB90. Ko ga razbremenimo, se vpenjalna roica nagne za 90 stopinj, tako da je roka ali povrina podpore prosta.

www.sarapid.com

12 Avgust 10 II

inte

rvju

12

Intervju: Jadran Lenari, direktor Instituta Joef Stefan

Osrednja naloga Insti-tuta Joef Stefan (IJS) je intenzivno sodelovanje

pri spodbujanju tehnolo-kega in gospodarskega razvoja pri nas. Njegova

vloga se kae tako v olanju kadrov kot pri

razvojnih raziskavah, na-menjenih uporabnikom, v okviru katerih razisko-

valci s svojim znanjem pomagajo gospodarstvu pri reevanju zapletenih problemov. Blinja pre-

teklost sodelovanju med znanstveno in raziskoval-no sfero ni bila naklonje-na, v zadnjih letih pa obe strani odkrivata prednosti

izmenjave znanj, kadrov, opreme, organizacije in skupnega vkljuevanja v mednarodne projek-te. Intitut sodelovanje

spodbuja s tevilnimi dejavnostmi. Kot pravi

na sogovornik, direktor IJS Jadran Lenari, so lani za domae in tuje gospodarstvo izpeljali

114 projektov, v katerih so partnerjem pomagali do razvoja novih materi-alov, izdelkov, naprav in

tehnologij.

Sonja Sara LunderFoto: Bla Koak

Drava mora ustvariti trg za inovacijo

V zadnjih nekaj letih se nosilci razvo-ja v Sloveniji vse bolj zavedajo, kako pomembno je sodelovanje med znanstve-noraziskovalno sfero in razvojno sfero v gospodarstvu. Kaj v preteklosti je tovrstno sodelovanje omejevalo?Po osamosvojitvi Slovenije tehnoloki razvoj ni bil kljunega pomena za gospo-darstvo. lo je bolj za preivetje, zato sta se obe sferi, tako znanstvena kot gospodarska, znali v posebnem poloaju. Po drugi strani pa se je v devetdesetih letih spremenil tudi odnos do fi nanciranja znanosti. Spodbujati in poudarjati se je zaelo tevilo objavljenih znanstvenih publikacij, predvsem v medna-rodnih revijah, kar je pripomoglo k temu, da je znanost v Sloveniji sploh preivela. e bi jo prepustili trgu, vsaj tako menim, bi jo doletela podobna alostna usoda, kot jo je v drugih tranzicijskih dravah. Poudarjena usmeritev znanosti v akademsko smer pa ni pripomogla le k njeni ohranitvi, na ne-katerih podrojih je uspel celo prodor na mednarodno visoko raven.

Ker je bil tehnoloki razvoj bolj v ozadju, sta se gospodarstvo in znanost znala na razlinih bregovih, ki jih e nekaj let eli-mo povezati in okrepiti njuno sodelovanje. Problem je bolj izrazit po letu 2000, ko se je v gospodarstvu pojavila potreba po izdel-kih z vijo tehnoloko vrednostjo.

Koliko se je po vaem mnenju v zadnjih letih izboljalo omenjeno sodelovanje? Gre predvsem za spremembe v razmiljanju na obeh straneh, h katerim nas sili Evropa, ki zelo veliko sredstev namenja znanosti in tehnolokemu razvoju. Zavedanje in potre-ba o nujnosti tovrstnih vlaganj sta se zaela jasno kazati tudi v podjetjih, saj le tako lah-ko uspeno konkurirajo na globalnem trgu. Po drugi strani pa so tudi raziskovalci ugo-tovili, kakna je njihova vloga v gospodar-skem razvoju. Vsekakor je v to usmerjeno premalo denarja, tudi javnega. Predvsem je premalo sinergije med javnim in zasebnim vlaganjem.

Koliko sredstev, torej za znanost in razvoj, namenjajo v drugih evropskih dravah in koliken del bruto drubenega proizvoda (BDP) namenimo v Sloveniji?Najve, ve kot 3 odstotke BDP, za znanost namenijo vedska, Finska in Norveka, s priblino 2,5 odstotka jim sledijo Danska, Irska in vica. V Sloveniji govorimo o pol-drugem odstotku, ki pa se v zadnjih letih zmanjuje.

Koliko je k boljemu sodelovanju znan-stvene in gospodarske sfere pomagala drava z ustreznimi mehanizmi in kateri so ti mehanizmi?Za bolje sodelovanje potrebujemo le en mehanizem. Ni pomembno, kako se ga vpe-lje, pomembno je le, da se ustvari primeren trg za inovacijo. Osrednja naloga drave je torej pripraviti podlago, da se bo splaalo inovirati. Inovacija je namre irok proces, ki zahteva tesno sodelovanje obeh sfer.

Doslej je drava priskrbela davne olajave na podroju investicij v znanje in razvoj. Ne torej v investicijo v opremo, kot je bilo prej, temve v ivo delo. Menim, da gre za eno vijih olajav v Evropi, vendar pa je ta ugodnost zelo malo izkoriena. Vpeljala je e nekatere druge ukrepe, ki niso tako ob-seni, a jih podjetja prav tako ne izkoriajo dovolj.

Zagotovo so k vejemu sodelovanju med gospodarstvom in znanostjo pred dvema letoma pripomogli znanstvenoraziskovalni projekti, ki jih je zaelo izvajati ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska. Gre za razvojne projekte, ki jih samo gospodar-stvo oziroma sama znanost ne moreta po-nuditi, s sodelovanjem pa je to mogoe.

Kaj prepreuje e bolje sodelovanje in kako bi to oviro odpravili? Najveja ovira je zagotovo pomanjkanje sredstev za znanost in tehnoloki razvoj. im prej moramo storiti korak naprej. Po-trebujemo konsenz na podroju znanstve-

13Avgust 10 II

intervju

notehnolokega razvoja, saj bomo le tako lahko ustvarili tim vseh treh partner-jev raziskovalcev, gospodarstvenikov in predstavnikov vlade , ki bodo izdelali ka-kovosten nacionalni projekt tehnolokega razvoja. Vsi bi se ob tem morali zavedati, da tak nacionalni projekt zahteva tudi odreka-nja, saj ne gre za kratkorono, temve dol-gorono nalobo, katere pozitivni uinki se bodo lahko pokazali ele ez pet ali deset let. To je investicija za naslednjo generacijo, brez katere se Slovenija ne bo premaknila z zdajnje toke.

Na intitutu si e nekaj let s tevilnimi dejavnostmi prizadevate vzpostaviti po-vezavo med raziskovalno sfero in podjetji. Med drugim ste vpeljali tudi sreanja, ki ste jih poimenovali Institut brez ograje. Za kaj natanno gre pri teh sreanjih?Mogoe bi za zaetek opisal neki dogodek. Pred leti je bil na obisku na IJS gospod iz Evropske unije, ki ga je zanimalo, kako intitut sodeluje z gospodarstvom. Na sre-anju je bilo ve znanstvenikov in nekateri med nami so mu odgovorili, da je z gospo-darstvom zelo teko sodelovati, saj na IJS delamo vrhunsko znanost, gospodarstva pa taka znanost ne zanima. Gospod nam je na to odgovoril, da nas ne sprauje o tem, esa ni naredilo gospodarstvo, temve esa za vzpostavitev sodelovanja z gospodarstvom

nismo naredili mi. Njegovih besed ne bom pozabil in skuam jim slediti po svojih naj-boljih moeh.

Res je, na intitutu smo vpeljali ve dejav-nosti, ki pa niso dobre le za gospodarstvo oziroma nacionalni interes, temve tudi za razvoj samega IJS. S sodelovanjem, ki ga jaz razumem kot dvosmerno cesto, se bo namre lahko tudi intitut uspeno razvijal tako na podroju bazinih kot aplikativnih raziskav. Oba sistema namre spodbujata drug drugega, zato ne more razvijati le enega od njiju.

Kot ste omenili, so ena od naih dejavnosti sreanja s podjetji, ki smo jih poimenovali Institut brez ograje. Vsako podjetje, ki ie svoje prilonosti v znanju ter monosti za sodelovanje z nami, lahko na izbrani dan obie IJS s poljubno skupino sodelavcev. Intitut je na ta dan podjetju povsem na razpolago, odprta so vsa vrata laboratorijev, opravijo se razgovori s katero koli skupino na intitutu, predvsem pa je to prilonost, da bolje spoznamo drug drugega.

Doslej so nas e obiskali iz podjetij Gorenje, d. d., Lek, d. d., in Krka, d. d., ter Kolektor Group, d. o. o. Podjetja lahko sama pripra-vijo program obiska. Z Gorenjem na primer smo sreanje pripravljali tri mesece. Ko so

prili na obisk, smo se e sestali po posa-meznih projektih, nato pa smo si ogledali laboratorije. Med obiskom Kolektorja smo predstavili intitut, oni so predstavili pod-jetje, si ogledali laboratorije, nato pa smo se pogovarjali o tem, kje bi jim lahko po-magali. Intitut z obema podjetjema e so-deluje, a elimo to sodelovanje na tevilnih podrojih in z ve monostmi e okrepiti. Najpomembneje je, da se na takih sreanjih pogosto porajajo nove zamisli o projektih, o katerih do takrat nismo razmiljali. Pogo-sto se tudi zgodi, da na sreanju ustvarimo neko povsem novo idejo, drugano od tiste, zaradi katere smo se sestali.

Zdi se, da so taki obiski primerneji za veja podjetja. Kako privabljate manja podjetja? Ali imate e katere druge pro-jekte, s katerimi spodbujate sodelovanje?Seveda elimo pritegniti tudi manja pod-jetja. Zato se je porodila zamisel, da bi ne-kaj podobnega naredili z Obrtno zbornico Slovenije, le da bi zajeli ve manjih podje-tij hkrati.

Ena od naih dejavnosti poteka pod naslo-vom Koordinatorji za podjetja. e eli neko podjetje ustvariti trajnejo povezavo z intitutom, lahko na IJS imenujemo ko-ordinatorja za to podjetje. Ta pomaga pri ustvarjanju novih povezav s posameznimi

14 Avgust 10 II

inte

rvju

intervju: Jadran Lenariraziskovalnimi skupinami intituta, obve-a podjetje o monih projektih, novostih, interesih po sodelovanju in drugo. Naloga koordinatorja je tudi ta, da v morebiten projekt s podjetjem povee ve raziskoval-nih skupin intituta z razlinih podroij ali pa po dogovoru navee stike z ustreznimi partnerji v Sloveniji in tujini.

Lani smo na IJS zaeli tudi sreanja, katerih namen je ustvariti zavedanje o vlogi znan-stvenoraziskovalnega dela za drubeni in gospodarski razvoj. Sreanja so namenjena vsem trem akterjem, dravi, gospodarstvu in znanosti, saj se zavedamo, da vsak sam zase ne bi mogel dosei pravih rezultatov. Doslej smo organizirali sreanja, kot so Institut in gospodarstvo, ki ga je obiska-lo priblino 100 predsednikov najvejih drub, sledila so sreanja Institut in prilo-nosti, Institut, okolje in zdravje, znanost in umetnost nova renesansa ter Institut in kreativnost v oli. Sprva so se mediji za tovrstna sreanja zelo zanimali in so o njih poroali, zdaj pa je zanimanje sedme sile vse manje. Sreanja so polemina in kot taka zanimiva za vse tri akterje in iro javnost. Celotna druba se mora zavedati, da lahko nekaj naredimo le skupaj in da je treba investirati takrat, ko nekaj ima. In Slovenija zdaj ima, zato je pravi trenutek za dolgorone nalobe. ez pet let bo mogoe drugaen ekonomski poloaj in te mono-

sti ne bo. To lahko pomeni, da bomo name-sto en korak naprej stopili korak nazaj.

Kaj torej intitut lahko ponudi podjetjem?Podjetjem nudimo tevilne razvojne prilo-nosti, naj gre za razvoj tehnologij, naprav in izdelkov, svetovanje, izobraevanje ino-vativnih kadrov ali pa za skupno uporabo opreme in organizacijo skupnih razvojnih skupin. Ob obiskih podjetij pogosto po-udarim, da so dobro naredili, e so pri-li k nam po znanje, vendar pa ga pri nas kar tako ne bodo dobili. Do pravih znanj bomo namre prili le s skupnim delom. Intitut podjetjem omogoa tudi pomo pri vkljuevanju v mednarodne projekte in mree. Letno sodelujemo v priblino 180 evropskih projektih, v katerih pa je doslej al sodelovalo le minimalno tevilo naih podjetij. Vsi omenjeni projekti so vezani na podjetja v tujini, zato naim podjetjem pre-dlagamo, naj monosti za vstop v evropski tehnoloki prostor iejo tudi prek nas.

S katerimi eljami podjetniki najpogosteje naveejo stik z vami oziroma kaj podje-tjem najbolj primanjkuje? Kako jim lahko pomagate?Navadno ne pride do projektov, v okviru katerega bi razvijali izdelek kot celoto. Naj-vekrat imajo tehnoloke probleme, ki jih sami ne morejo reiti, zanima jih, kako bi e obstojei izdelek izboljali, pa naj gre za

bolji material, novo tehnologijo ali avto-matizacijo. Mi kot intitut si bolj elimo, da bi skupaj z nami in naimi idejami razvijali izdelke, ki bi bili uspeni na trgu in bi pri kupcih ustvarjali potrebo po teh izdelkih.

Sodelovanje z gospodarstvom ima razline oblike. Prva je bila nekakno sponzorstvo, ko je intitut od podjetja dobil znesek de-narja in ga je porabil za projekt, za katerega je bilo bolj ali manj vseeno, ali je uspel ali ne. V tistem trenutku je bilo to dobro, a so se kmalu pokazale negativne posledice. Tisti, ki denar dobi, navadno ne naredi vejega re-zultata, samo podjetje pa se tudi ne zanima, kaj se dogaja s tem denarjem, zato se projekt navadno kona s poroilom, redko s pro-totipom. Ta oblika sodelovanja je zagotovo najslaba, saj po navadi povzroi ve kode kot koristi. Drugi nain imenujem kupo-prodajni. Podjetje ima tehnoloki problem, eli si nov material ali razvoj. Intitut izpolni njegovo naroilo in podjetje mu plaa stori-tev. Tudi v tem primeru ne moremo govoriti o pravem sodelovanju. Dobro sodelovanje je partnerstvo, to je takrat, ko skupaj pridemo do zamisli, kako reiti problem, in smo ne-kako soodvisni. Poleg zamisli izmenjujemo tudi ljudi, njihovo tehnoloko znanje priha-ja k nam in obratno. Ustvari se dolgorono partnerstvo, saj se obe strani zavedata, kaj lahko nudita druga drugi in da lahko le sku-paj prideta do konnega rezultata.

15Avgust 10 II

intervju: Jadran LenariPodjetniki katerih bran se najpogosteje obraajo na vas? Najve podjetij je iz predelovalne industri-je, kot je npr. avtomobilska. Je pa res, da bi k nam lahko prili tudi iz povsem drugih bran, pa ne pridejo. S trgovino na primer smo skuali vzpostaviti stik, pa nam ni uspelo. V znanosti in tehnologiji ne vidijo prednosti, eprav menim, da imajo na in-titutu e veliko prilonosti, pa naj gre za kontrolo izdelkov, logistiko ali pa interne-tno prodajo. Monosti, od katerih bodo ez nekaj let ivljenjsko odvisni, je veliko.

Po katerih merilih se odloate za sodelovanje?Zgodi se, da katerega od podroij ne ob-vladujemo oziroma nimamo dovolj znanja. Vasih pa se zaplete pri denarju. tevilni e danes menijo, da se fi nanciramo iz prorau-na in da so nae storitve zastonj. Vendar pa IJS ne ivi na pleih dravnega prorauna. Delovanje intituta se fi nancira prek pro-jektov, na katere se prijavimo na domaem in evropskem trgu tako v javnem kot zaseb-nem sektorju. Prav zato nimamo sredstev, da bi lahko zastonj izvajali projekt, ki ni v okviru projektov, iz katerih se fi nanciramo. Je pa res, da se na IJS ne lotimo projektov, kjer bi se uili osnov. Sprejemamo le pro-jekte, kjer lahko prodajamo znanje, ki ga imamo, in ga za posamezne projekte ustre-zno tudi nadgradimo.

Je IJS v preteklih letih v sodelovanju z domaimi ali tujimi podjetji naredil tako odmeven projekt, ki je pomenil nekaken preboj v svetovnem merilu?Glede na to, da imamo letno veliko ve kot 100 projektov, je teko katerega koli pose-bej izpostaviti. Naj omenim le dve podjetji, Domel, d. d., in Drogo Portoro. Za prvega so nai raziskovalci razvili celico za laser-sko preskuanje kakovosti motorjev, kar je bil zelo pomemben doseek v svetovnem merilu. Za Drogo pa smo avtomatizirali, informatizirali in robotizirali linijo za pro-izvodnjo ajev. Posebnost je bila, da smo jo naredili na klju.

e vas obie podjetnik in ugotovite, da mu ne morete pomagati, se poveete z drugimi domaimi in tujimi institucijami znanja?Sodelujemo z vsemi univerzami in intituti v Sloveniji ter tevilnimi institucijami znanja v tujini. V zadnjih letih v naem portfelju pre-vladujejo evropski projekti, letno jih imamo priblino 200. Lani smo podpisali tudi dogo-vor o sodelovanju z avstrijskim tehnolokim intitutom Joanneum Research, ki se ukvar-ja predvsem z razvojem za industrijo. Prek njih smo povezani z najvejim evropskim tehnolokim intitutom TNO s sedeem na Nizozemskem. Gre za zelo velike sinergije, oni iejo pri nas predvsem bazina, mi pa pri njih tehnoloka znanja.

To pomeni, da se tudi slovensko znanje prek IJS vse bolj prenaa v gospodarstva drugih evropskih drav.Seveda. Neposredno sodelovanje z indu-strijo v tujini se poveuje za priblino 50 odstotkov letno. Ne gre za velike tevilke, le za nekaj odstotkov naega celotnega pri-hodka, a pomembno je, da se zelo poveu-je. K nam prihajajo predvsem avstrijska in nemka podjetja. ez luo pa imamo pre-dvsem znanstvene povezave. ZDA so nae tradicionalno podroje, po tevilu dvo-stranskih projektov pa v zadnjih letih (po-leg z ZDA) najve sodelujemo z Japonsko.

Za konec e vpraanje, ki ni povsem povezano s sodelovanjem intituta z go-spodarstvom. Kako bi po vaem mnenju IJS lahko e bolje tril svojo intelektualno lastnino? Podroje, na katerem Slovenci zagotovo ni-smo prisotni na evropskem in svetovnem zemljevidu, je podroje spin-off a, podjetij, ki izhajajo iz znanja oziroma ideje. Takih podjetij je pri nas zelo malo. Evropa je na tem podroju bistveno bolja, saj je ugoto-vila, da je na glavni zaostanek za Ameriko prav v ustanavljanju malih podjetij, ki na-stajajo na podlagi tehnolokih odkritij.

Pred asom sem zael razvijati zamisel, ki sem jo poimenoval Od doktorata do po-

djetja. Pri nas imamo vsako leto med 20 in 30 novih doktorandov. Temeljna zamisel je bila, da bi vsem tem mladim raziskovalcem na intitutu omogoili inkubacijsko dobo in sredstva, da bi lahko idejo, ki so jo razvi-li v doktoratu, e bi to seveda eleli, razvili do ustanovitve podjetja in zaeli prodajati prve izdelke. To prehodno obdobje bi tra-jalo tri do pet let, potem pa bi se podjetje preselilo v tehnoloki park. Delo bi mu omogoili s svojo opremo in kadri oziroma denarnim skladom, ki bi ga ustanovili za ta namen. Doktorand bi bil veinski lastnik podjetja, mi pa bi bili solastniki. Ko bi se podjetje postavilo na noge, bi IJS svoj dele odprodal. al sem s svojo zamislijo naletel na tevilne formalne probleme, zato sem jo zaenkrat odloil.

Toyota v etrtletju poveala dobiekJaponski avtomobilski proizvajalec To-yota je v obdobju od aprila do junija v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeleil 32,3-odstotno poveanje i-stega dobika, in sicer s 3,1 milijarde na 4,1 milijarde dolarjev. Prihodek se je dvignil za 15,7 odstotka na 54,7 mi-lijarde dolarjev, dobiek iz poslovanja pa za 31,8 odstotka na priblino 5,7 milijarde dolarjev.

16 Avgust 10 II

Projekcije Umarja za obdobje do leta 2013 izhajajo iz ocen gospodarskega poloaja in ekonomskih kategorij, ki jih objavlja Umar v pomladanski napovedi gospodarskih gi-banj. Za obdobje po letu 2013 in do leta 2030 sta izdelana dva scenarija, ki izhajata iz razlinih predpostavk glede mednaro-dnega ekonomskega okolja, oba pa pri-akujeta na uspeno prilagajanje domae ekonomske politike nastalim razmeram.

Prvi scenarij je glede ciljne gospodarske rasti precej zahteven in predvideva, da bi Slovenija uresniila zastavljeno resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023. 4,4-odstotna povprena letna realna rast bruto domaega proizvoda v obdobju do leta 2013 naj bi prela v 3,5-odstotno rast do leta 2020 in triodstotno do leta 2030.

Kot pojasnjujejo analitiki Umarja avtor-ji strategije so Branka Tavar, Ivanka Za-kotnik, Igor Strmnik in Toma Kraigher , bi bil to rezultat pozitivnih ekonomskih uinkov iritve evropskega trga in pria-kovanih velikih fi nannih vlaganj v razvoj gospodarske in drubene infrastrukture, podjetnitvo, tehnoloki razvoj ter loveki dejavnik. Ta vlaganja bi bila precej fi nanci-rana s sredstvi strukturne pomoi.

Drugi razvojni scenarij vodi v bistveno slabe gospodarske rezultate in leta 2030 predvideva priblino 35 odstotkov nijo raven bruto domaega proizvoda od po-tencialno mone. Tudi v primeru uresni-evanja tega scenarija bi Slovenija gospo-darsko napredovala, vendar v nestabilnih razmerah in ob krepitvi protekcionizma v Evropski uniji. Ker scenarij ne predvideva dodatnih pozitivnih sprememb v medna-rodnem ekonomskem okolju, je znievanje stopenj gospodarske rasti bistveno hitreje. Dinamika gospodarske rasti bi se zniala na dva odstotka v obdobju do leta 2020 in na le odstotek do leta 2030.

Ambiciozneji scenarij temelji na priako-vanih pozitivnih uinkih nadaljnje iritve notranjega evropskega trga, medtem ko je

Ciljne stopnje gospodarske rasti do 2013, nato umirjanjeUrad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je objavil scenarije go-spodarskega razvoja Slovenije do leta 2030. Ugotavljajo, da so ciljne sto-pnje gospodarske rasti med tiri in pet odstotki mogoe le v obdobju na-slednje fi nanne perspektive do leta 2013, ko bodo e delovali pozitivni uinki vkljuitve Slovenije v Evropsko unijo in bo ta e delena fi nanne pomoi evropskih strukturnih skladov, pozneje sta predvidena postopno znievanje stopenj rasti in priblievanje ravni razvitih evropskih drav.

temelj manj ugodnega razvojnega scenarija krepitev politinega nezaupanja dravlja-nov v najvejih evropskih dravah v zami-sel evropskega zdruevanja.

Prvi scenarij predvideva velika vlaganja dr-ave v infrastrukturo, tudi gospodarsko in izobraevalno, slovensko gospodarstvo pa bi se lahko e naprej pospeeno internaci-onaliziralo. Vsaj nekaj kljunih slovenskih podjetij bi preraslo v mednarodne korpo-racije, proizvodnjo bi selili v drave zunaj EU z nijo ceno delovne sile in boljo do-stopnostjo do surovin, razvojne oddelke, tr-enje ter industrijski dizajn pa bi ohranjali v Sloveniji. Spodbujena z velikimi vlaganji drave v eleznico, irokopasovne infor-macijske povezave, modernizacijo letali in logistine centre bi transportna ter pe-dicijska podjetja izkoristila sredino lego Slovenije na kriiu 5. in 10. vseevropskega koridorja.

Do drugega, manj ugodnega scenarija bi lahko prilo, e bi se e naprej krepile poli-tine tenje, ki so prile do izraza na propa-dlih referendumih o spremembi ustave EU, in v primeru nadaljevanja vzpona razlinih nacionalizmov v evropskem politinem prostoru. V tem primeru reforme skupne evropske politike ne bi mogle biti tako ko-renite, kot bi bilo treba.

V takih razmerah bi imelo slovensko go-spodarstvo oporo predvsem v domai ra-zvojni in ekonomski politiki, ki bi delovala proaktivno ter poskuala omiliti prihaja-joe oke iz okolja. S pravo kombinacijo evropskega protekcionizma in naelne od-prtosti za pozitivne pobude iz irega sveta bi Slovenija lahko zadrala ugodne razmere za nadaljnji razvoj konkurennosti gospo-darstva in razvoj podjetnitva. Slovenija bi steka vzdrevala ravnoteje na podro-ju javnih fi nanc. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih do leta 2023 bi se ne-popolno izvajala, ker bi zmanjkalo javnih sredstev, zasebni sektor pa v negotovih pogojih gospodarjenja ne bi bil pripravljen prevzemati tveganj v okviru javno-zaseb-

nih partnerstev. Gradnja eleznike infra-strukture bi se upoasnila, obremenjenost okolja pa poveala.

Oba scenarija sicer temeljita na predpo-stavki, da bodo prihodnje vlade ravna-le gospodarno in s svojim ravnanjem ne bodo povzroale gospodarske ter politi-ne nestabilnosti v dravi. Tudi e bi prilo do negospodarne vlade, bi mehanizmi demokracije in trnega gospodarstva pa tudi nadzorni mehanizmi v uniji poskrbeli za pravoasen obrat v dogovorjeno smer, menijo analitiki in dodajajo, da kljuni ele-ment razlikovanja med scenarijema tako ni domaa ekonomska politika, ampak med-narodno okolje.

Oba scenarija izkljuujeta razliice, ki bi lahko pripeljale do splone gospodarske krize, socialnih pretresov in konfl iktov na gospodarskem, politinem ali vojakem podroju, kar izkljuuje e dejstvo, da je Slovenija vstopila v Nato, Evropsko unijo ter obmoje evra. Oba predvidevata, da se bo konkurennost notranjega evropskega trga poveevala, evro stabiliziral in okrepil, okrepile pa bi se tudi skupne evropske in-stitucije. Predvsem pa predvidevata, da se bo domaa ekonomska politika uspeno prilagajala razlinim monim situacijam v mednarodnem okolju.

Pegueot Citroen v prvi polovici leta poveal dobiekFrancoski avtomobilski koncern PSA Pegueot Citroen je v prvi polovici leta isti dobiek v primerjavi z enakim ob-dobjem lani poveal za 60 odstotkov na 492 milijonov evrov. Rast je posledica predvsem bolje prodaje, konkuren-nejih cen in ponudbe novih modelov. Prihodki drube so se poveali za 5,9 odstotka na 30,82 milijarde evrov. Do-biek iz poslovanja je narasel s 691 mi-lijonov na 842 milijonov evrov.

utrip

dom

adogodki in doseki

17Avgust 10 II

18 Avgust 10 II

Na konferenci je sodelovalo 824 udeleen-cev iz 49 drav, velika veina, kar 85 odsto-tkov, jih je bila iz Evropske unije. Najve udeleencev je bilo iz Slovenije in Nemije, sledile so Francija, Italija, Rusija, panija, Poljska, Romunija ter Nizozemska, iz dru-gih drav pa je bilo udeleencev manj, ne-katere drave je zastopal le en udeleenec. Po besedah prof. dr. Majde igon je bila konferenca izjemno uspena in odmevna, tako po znanstveni kakovosti prispevkov kot tudi po organizaciji, tako pa je menila tudi velika veina udeleencev.

Na kongresu so bile predstavljene najbolj ak-tualne in pomembne raziskave ter aplikacije na podroju polimerov v Evropi in svetu. Program je obsegal osem tematskih sklopov, od kemije in fi zike polimerov, razvoja napre-dnih polimernih materialov za uporabo na razlinih podrojih do modeliranja in simu-lacij ter predelave polimernih materialov. Na kongresu je bilo ve kot deset plenarnih in priblino 90 predavanj povabljenih vrhun-skih znanstvenikov s podroja polimerov, med njimi tudi nekaj slovenskih predavate-ljev. Uvodno predavanje z naslovom Dina-meri: dinamini molekularni in supramole-kularni polimeri je imel Nobelov nagrajenec za kemijo leta 1987 profesor dr. Jean-Marie Lehn iz Francije. V okviru dejavnosti, ki so potekale vzporedno z znanstvenim delom

Evropski polimerni kongres prviv SlovenijiV Portorou je bil v zaetku julija eden najpomembnejih mednarodnih do-godkov na podroju polimerov, Evropski polimerni kongres 2007. Pod po-kroviteljstvom Evropske polimerne federacije (EPF) dogodek poteka vsako drugo leto v razlinih evropskih dravah, ki v tem asu predsedujejo EPF. Z izvolitvijo prof. dr. Majde igon s Kemijskega intituta v Ljubljani za pred-sednico EPF za leti 2006 in 2007 je EPF organizacijo letonjega Evropskega polimernega kongresa prvi zaupal Sloveniji.

kongresa, je bila organizirana okrogla miza o izobraevanju na podroju polimerov. Orga-nizatorji kongresa so pripravili tudi tevilne druge dogodke, med drugim veerni spre-jem z dobrodolico, veerjo za povabljene predavatelje, slavnostno veerjo in poslovil-ni piknik s slovensko glasbeno etnoskupino Terrafolk, dvanajstim mladim raziskovalcem pa so ob tej prilonosti podelili nagrade za najbolje posterje.

Udeleenci otvoritvene slovesnosti enega najpomembnejih mednarodnih dogodkov na podroju polimerov, Evropskega polimernega kongresa 2007, ki je letos potekal v Portorou

Profesor dr. Jean-Marie Lehn, Nobelov nagra-jenec za kemijo leta 1987

Kongres je izjemnega pomena za Slove-nijo na podroju znanstvenoraziskoval-nega dela na univerzah, v raziskovalnih organizacijah in gospodarstvu ter tudi za iro promocijo Slovenije v svetu. Organi-zatorji Evropskega polimernega kongresa 2007 so bili Sekcija za polimere Sloven-skega kemijskega drutva, EPF, Kemijski intitut, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru.

utrip

dom

adogodki in doseki

Podjetje Komatsu America Industries LLC iz Wood Dalea predstavlja servo-vodeno stiskalnico, ki je bila zasnovana za rokovanje z zelo trdnostnimi mate-riali. Glede na uradne podatke podjetja omogoajo mehanske servostiskalnice z izredno natannostjo drsenja, merje-no v mikronih, popolnoma programsko nastavljivo hitrost drsenja v vseh smereh za optimalno proizvodnjo in kontrolo obremenjevanja v nasprotni smeri brez izgube energije. Programirano drsee gibanje omogoa zaustavljanje na vsa-kem delu giba vestopenjske stiskalnice,

Servovodena mehanska stiskalnicana primer pri vstavljanju polizdelka ali surovca v orodje. Po podatkih podjetja mehanska servostiskalnica v resnici ne zahteva vzdrevanja in potroi bistveno manj moi kot tradicionalne mehanske stiskalnice enake velikosti, medtem ko omogoa ve kot trikrat veji udarec (v tonah energije).

Stiskalnica omogoa tudi hitre menja-ve orodja, s imer poveamo produk-tivnost. Mehanske servostiskalnice so dosegljive v razlinih oblikah s kapaci-teto od 35 do 2500 ton.

19Avgust 10 II

dogodki in doseki

Po besedah ministra za visoko ol-stvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana je predsedovanje Eureki za Slovenijo razmeroma velik zalogaj. Eureka je bila ustanovljena leta 1985, danes pa zdruuje 37 drav. Slovenija je njena lanica od leta 1994.

Namen pobude je pospeevanje tehnolokega razvoja, zagotovitev konkurennosti in spodbujanje so-delovanja med dravami, raziskoval-no-razvojnimi institucijami, indu-strijo ter malimi in srednje velikimi podjetji, je pojasnil Zupan.

Od ustanovitve Eureke so bili izve-deni individualni projekti v skupni vrednosti 2,2 milijarde evrov in stra-teki projekti v skupni vrednosti 1,8 milijarde evrov. Slovenski udeleen-ci so od leta 1994 sodelovali v 69 e zakljuenih projektih, trenutno so udeleeni v 74 projektih, dva pa sta v pripravi. e zakljueni projekti so skupaj vredni 402,7 milijona evrov, tekoi pa 98,8 milijona evrov.

Slovensko predsedovanje se bo osre-dotoilo na tiri prednostne naloge. Prva od teh je umestitev Eureke na mesto glavnega evropskega tehno-lokega programa v evropskem razi-skovalnem prostoru. Med slovenskim predsedovanjem Eureki je predviden tudi uraden zaetek novega progra-ma za raziskovalno-razvojno dejavna mala in srednje velika podjetja Euro-stars, hkrati pa bo potekala tudi pri-prava strategije pobude za naslednje desetletno obdobje.

Druga prednostna naloga Slovenije na elu Eureke sta racionalizacija in sinhronizacija znotraj pobude. Slove-nija bo spodbudila pregled postop-

Slovenija predseduje Eureki

kov in obrazcev z namenom izvedbe monih poenostavitev ter pospeeva-nja odzivnosti. Zato namerava Slove-nija preuiti monosti za organizaci-jo sreanj za navezovanje stikov med podjetji.

Tretje prednostno podroje bo iri-tev pobude na zahodni Balkan, pri emer so se po Mihelievih besedah e zaeli pogovori z Makedonijo, rno goro ter Bosno in Hercego-vino. Kot etrta prednostna naloga pa je opredeljena nova strategija komuniciranja Eureke in rezul-tatov konnih projektov. Miheli je opozoril na ibkost evropskega inovacijskega sistema na podroju predstavitev rezultatov projektov, zaradi esar namerava Slovenija predstaviti nov obrazec za predsta-vitev projektov.

Med enoletnim predsedovanjem Eu-reki bo Slovenija na domaih tleh gostila tiri pomembneja sreanja. Prvo bo oktobra v Mariboru, vrhu-nec slovenskega predsedovanja pa bo ministrska konferenca, predvi-doma na zaetku junija prihodnje leto v Ljubljani. Slovenija je v dveh proraunskih letih za predsedovanje predvidela skupno 1,5 milijona evrov sredstev.

Po Mihelievih besedah je as pre-dsedovanja Eureki za Slovenijo e posebno ugoden, saj se bo druga polovica predsedovanja pobudi po-krila s slovenskim predsedovanjem Evropskemu svetu, Slovenija pa ima tudi komisarja za raziskave in razvoj. Prepriani smo, da je to okolje, v ka-terem lahko Slovenija v evropski ino-vacijski politiki pusti znaten peat, je e dodal.

Slovenija je julija prevzela predsedovanje mednarodni pobudi industrijskih raziskav in razvoja Eureka. Med predsedovanjem, ki traja eno leto, se bo prednostno osredotoila na tiri podroja, med njimi na iritev Eureke na zahodni Balkan in na novo strategijo komuniciranja Eureke ter rezultatov konanih projektov. Slovensko predsedovanje bo potekalo pod geslom Creating the Future Ustvarjamo prihodnost, je na novinarski konferenci povedal vodja slovenskega predsedovanja Eureki Ale Miheli.

20 Avgust 10 II

utrip

dom

adogodki in doseki

Posvet je odlina prilonost za izboljeva-nje sposobnosti slovenskega orodjarstva, poudarjata glavna gostitelja, Janez Poje, predsednik odbora za orodjarstvo v Zdru-enju kovinske industrije pri GZS, in dr. Andrej Polajnar s Fakultete za strojnitvo v Mariboru. Globalna sposobnost orod-jarn je izziv in zahteva dananjega asa. Biti poslovno sposoben pomeni pridobiti posel, pomeni znati voditi, razvijati, se pogovarja-ti, pozitivno razvijati odnose z vsemi udele-enci posla, poudarjata gostitelja.

Posvet Orodjarstvo 2007 je namenjen predvsem strokovnjakom iz industrije tehnologom, konstrukterjem, orodjar-jem in operaterjem strojev, zato veina predavateljev prihaja iz industrije in manj

29. branni posvet Orodjarstvo 2007

Kako se bodo v svetu globalne sposobnosti znale slovenske orodjarneOdbor za orodjarstvo Zdruenja kovinske industrije pri GZS ter mariborska in ljubljanska fakulteta za strojnitvo bodo med 9. in 11. oktobrom v hotelu Slovenija v Portorou organizirali posvet Orodjarstvo 2007. Glavna tema po-sveta, ki bo letos e 29. leto zaporedoma, bo ugotavljanje globalne sposob-nosti slovenskih orodjarn v dananjih robnih pogojih poslovanja. e pred asom je veljalo, da je Slovenija s svojim izjemnim orodjarskim potencialom nekakna orodjarna Evrope, a se v brani zavedajo, da so tradicionalne prednosti slovenskih orodjarjev iz devetdesetih izginile kot milni mehurek. Prav zato ima posvet Orodjarstvo 2007 e pomembnejo vlogo.

iz akademskih krogov. Prvi dan posve-ta so namenili predavanjem slovenskih in mednarodnih strokovnjakov. Nastopi-li bodo Edward Schleichert iz podjetja Magna Cosma Europe, tretjega najvejega dobavitelja komponent za avtomobilsko industrijo na svetu, Christophe Jaquerod iz Alcan Aluminium Valais SA, Dieter Aistermann, direktor prodaje iz podjetja Depo, Brane Gruban, direktor podjetja Dialogos, Gaper Gantar, direktor Teco-sa, in Samo Hribar Mili, generalni di-rektor Gospodarske zbornice Slovenije.

Drugi dan posveta se bo zvrstilo 18 pre-dstavitev industrijskih projektov, primerov iz prakse in konkretnih uporab aplikacij v industriji. Predavatelji drugega dne priha-

jajo iz industrije, govorili pa bodo o kon-kretnih reitvah konkretnih problemov. Podrobneji program bo objavljen sredi septembra, zato organizatorji pozivajo orodjarne in stroko, da do konca avgusta prijavijo svoje projekte in predstavitve. Pet izbranih prispevkov bodo objavili tudi v strokovni reviji IRT3000, ki je medijski po-krovitelj posveta.

Ve informacij o vsebini predavanj ter o mo-nostih strokovnega in komercialnega sode-lovanja na posvetu Orodjarstvo 2007 najdete na naslovu www.posvet-orodjarstvo.com ali na Zdruenju kovinske industrije pri GZS, po telefonu 01/589 83 08 (gospa Milena Vidmar Mlinar) ali pa piite na elektronski naslov [email protected].

21Avgust 10 II

dogodki in doseki

Kor se je Obrtna zbornica Slovenije zelo smelo lotila povezav z akademsko in znan-stveno sfero, je sprejela veliko odgovornost, da omogoi razvoj drobnemu gospodar-stvu, predvsem obrti in podjetnitvu, tudi na podroju visokih in naprednih tehnolo-gij. Monost tega razvoja formalno izhaja iz e podpisanih dogovorov o sodelovanju med Obrtno zbornico Slovenije in Fakulte-to za elektrotehniko, raunalnitvo in infor-matiko Univerze v Mariboru ter Institutom Joef Stefan. Kmalu bo OZS tak sporazum podpisala tudi s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Ker razvoj drobnega gospodarstva na podroju visokih tehnolo-gij ni tak, kot bi eleli, bo Obrtna zbornica Slovenije organizirala posebne tehnoloke dneve, s imer bo spodbudila uspeneji prenos znanja iz akademske in znanstvene sfere v mala ter mikropodjetja.

8. septembra bo na pobudo strokovne sek-cije elektronikov in mehatronikov pri OZS v prostorih Obmone obrtne zbornice Ma-ribor strokovni seminar na temo prihajajo-ih tehnologij s poudarkom na amorfnih polprevodnikih, piezoelektrinih elementih ter napravah in komunikacijah za inovativ-nost in podjetnitvo. Predavala bosta ugle-

Smeli narti Obrtne zbornice Slovenije

Razvoj na podroju naprednih tehnologij

dna gosta, doc. dr. Iztok Kramberger s Fa-kultete za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru in prof. dr. Janez Beter s Fakultete za elektroteh-niko Univerze v Ljubljani. Tehnoloki dne-vi bodo potekali tudi v asu mednarodnega sejma obrti MOS 2007 v Celju. Vsebinsko bodo usmerjeni na podroja elektronike, mehatronike, avtomatike in robotike s pou-darkom na nanotehnologijah ter naprednih materialih naslednje generacije.

Obrtnikom in podjetnikom so prof. dr. Dragan Mihailovi, dr. Maja Remkar in drugi strokovnjaki z Instituta Joef Ste-fan nanotehnologije e vekrat predstavili, vendar bo za uporabnost in razvoj le-te v drobnem gospodarstvu treba storiti e ve-liko ve. Zato pri Obrtni zbornici Slovenije nartujemo poglobljene tehnoloke dne-ve, ki bodo obravnavali nanotehnologije in napredne materiale. Taki tehnoloki dnevi bodo potekali v dogovoru z Insti-tutom Joef Stefan in drugimi razvojno-raziskovalnimi institucijami iz Slovenije ter tujine.

Janez krlec, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtni zbornici Slovenije

Janez krlec

Nove vrste vodorav-nih stiskalnicPodjetje Stamtec Inc. iz Manchestra, ki je podrunica podjetja Chin Fong, predstavlja enotokovno vodoravno stiskalnico serije SC1 v petih raz-linih modelih, od 80 do 260 ton, izdelano iz enega jeklenega kosa, da bi dosegli visoko togost in majhno upogibanje. Standardne oblike sti-skalnic vsebujejo spremenljivo hi-trost pomikanja, kombinacijo viso-kega vrtilnega momenta, sklopko in zavoro, hidravlini preobremenitve-ni sistem, kovane obrone zobnike iz jekla in est tokovnih bronastih zagozd za vodenje. Dvojni procesor serije MPC, ki je vstavljen v togi kon-trolni most stiskalnice, zajema tiri vhode nadzorovanja orodja in est izhodov PLS.

22 Avgust 10 II

23Avgust 10 II

dogodki in doseki

Gre za eno najtradicionalnejih medna-rodnih strokovnih sreanj v slovenskem prostoru, ki ima pomemben vpliv na razvoj znanosti na podroju razlinih tehnikih ved ter na razvoj livarske industrije v Slo-veniji. Glede na to, da drutvo in njegovi lani organizirano delujejo v organih in komisijah zdruenja MEGI (Mitteleuropa-eische Giessereiinitiative), CAEF (Th e Euro-pean Foundry Association) in WFO (World Foundrymen Organization), se znanstve-nega sestanka v Portorou redno udeleu-jejo tudi lani in funkcionarji omenjenih strokovnih livarskih zdruenj. Vsakoletno posvetovanje v Portorou je tudi prilonost za delovne sestanke in komisije omenjenih svetovnih livarskih zvez.

Mednarodno livarsko posvetovanje ima naslednji programski okvir: sploni in globalni razvoj livarske

stroke, raziskave materialov in tehnologij na

podroju jeklene litine in sive litine, raziskave materialov in tehnologij na

podroju aluminija in magnezija, raziskave materialov in tehnologij na

podroju ostalih neeleznih kovin in zlitin,

raziskave pomonih livarskih materia-lov in tehnologij za njihovo izdelavo,

raziskave tehnolokih postopkov in procesov,

razvoj raunalnikih programov za vo-denje in spremljanje procesov,

razvoj sodobne opreme in agregatov, razvoj simulacije procesov ter razvoj meritev in merilne opreme.

Univerze, raziskoval-ni intituti in gospo-darstvo na vsakole-tnem posvetovanju prikaejo svoje razi-skovalne in razvojne doseke. Visoka stro-kovna raven ter de-lovni in druabni del sreanja privabljajo tevilne vidneje stro-kovnjake iz gospo-

Mednarodno livarsko posvetovanje v PortorouDrutvo livarjev Slovenije skupaj z Univerzo v Ljubljani in Univerzo v Ma-riboru organizira Mednarodno livarsko posvetovanje Portoro 2007, ki bo letos od 12. do 14. septembra in bo e 47. po vrsti.

darstva, univerz in raziskovalnih intitutov. Vsako leto se zbere ve kot 250 udeleencev iz ve kot 10 evropskih drav. Posvetovanje redno spremlja tudi livarska razstava. Vsi strokovni prispevki so objavljeni v zbor-niku referatov livarskega posvetovanja, pomembneji strokovni prispevki pa se po dogovoru z avtorji objavljajo e v strokov-nem glasilu LIVARSKI VESTNIK (ISSN 0024-5135), ki ima mednarodni uredniki odbor. Tako predavanja kot tudi razstava in spremljajoe prireditve so vedno na visoki strokovni in znanstveni ravni, ki pritegne zanimanje livarske industrije iz Slovenije in tujine. Prireditev je vedno na mednaro-dnem koledarju livarskih posvetovanj, ki ga objavljajo vsa pomembna livarska glasila v tujini. V zadnjih dveh letih pa je livarsko posvetovanje podprto tudi s strani spletne-ga portala za svetovno livarsko industrijo Foundry Planet. Slovensko livarstvo je v nekaterih segmen-tih (tlano litje aluminijevih zlitin, proi-zvodnja visokokakovostnih ulitkov iz vi-sokotrdnostne in nerjavne jeklene litine) v evropskem vrhu. Da bi livarska stroka ohranila to mesto, je potrebno intenzivno raziskovalno in razvojno delo ter izmenja-va znanja ter izkuenj, kar je poglaviten cilj posvetovanja.

Vse potrebne informacije in prijavo za posvet najdete na spletnem naslovu www.drustvo-livarjev.si.

Mag. Mirjam Jan Blaipredsednica organizacijskega odbora,prof. dr. Alojz Krimanpredsednik programskega odbora

BMW zabeleil pa-dec istega dobikaNemki proizvajalec avtomobilov BMW je v letonjem drugem etrtle-tju v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeleil 4,3-odstotni padec i-stega dobika, in sicer s 787 milijonov na 753 milijonov evrov. Dobiek pred davki se je zmanjal za 14 odstotkov na priblino 1,1 milijarde evrov, prihodek podjetja pa se je dvignil za ve kot 11 odstotkov na 14,7 milijarde evrov.

24 Avgust 10 II

Promoci jsk i lanek

Ko smo se leta 2000 s prokuristom podjetja Titex pogovarjali o nadaljnjem razvoju nae-ga podjetja, sem mu omenil, da smo pridobili zastopstvo za skupino Mapal. Najprej nam je estital, nato pa poudaril, da so Mapalovi proizvodi bolj rezilni instrumenti kot klasino rezilno orodje in da je za njihovo trenje po-trebno vrhunsko in obseno znanje. ele po sedmih letih lahko to drobno opombo zares razumem.Nekaj je zagotovo res. Ko se danes s poslovni-mi partnerji pogovarjam o predvidenih obde-lavah izvrtin najvijega natannostnega razre-da v velikoserijski proizvodnji, takoj nastopi asociacija na orodje Mapal.

Zgodba o uspehu

24

Skupina Mapal - sinonimza preciznost

Podjetje Mapal s sedeem v Aalnu je vodilno svetovno podjetje na podroju precizne obdelave izvrtin pri kubinih triosnih obdelavah obdelovancev v velikoserijski proizvodnji.

Janko Kokalj

Zgodba o uspehuZaetki podjetja Mapal segajo v petdeseta leta preteklega stoletja, ko je v zahodnonemkem mestu Aalen gospod Kress opustil slubo dav-nega svetovalca in zael proizvodnjo navojnega rezilnega orodja za takrat iz ruevin ponovno rastoo kovinskopredelovalno industrijo. Klju-ni trenutek razvoja podjetja je nastopil, ko je gospod Kress od nekega italijanskega izumitelja odkupil patent povrtala z izmenljivo nastavljivo rezilno ploico iz HSS, postopoma opustil iz-delavo navojnega rezilnega orodja ter se v celoti osredotoil na razvoj in proizvodnjo povrtal.

Zaradi vedno novih zahtev velikoserijske proi-zvodnje, zlasti v avtomobilski industriji, po vse natannejih obdelavah izvrtin v im krajem obdelovalnem asu je zaradi svoje inovativnosti Mapal zelo hitro postal vodilni svetovni proi-zvajalec tovrstnega orodja. Zaradi speci nosti obdelav se je stalno inovativno prilagajal potre-bam posameznega partnerja ter v tesni povezavi z njimi skrbel za nenehno izboljevanje orodja in procesov obdelave. Tako sodelovanje je rojevalo vedno nove generacije orodij in vpenjalnih siste-mov za orodja, prilagojenih zmonostim obdelo-valnih strojev.

Skupina Mapal V zadnjih dvajsetih letih je Mapal s premiljenim zdruevanjem proizvajalcev specialnega orodja za izdelavo in obdelavo izvrtin v kovinskih ma-terialih prerasel v Skupino Mapal, ki ima podru-nice in zastopstva v vseh industrijsko razvitih dravah sveta ter ve kot 2.500 svojih in zuna-njih sodelavcev. V raziskave in razvoj na podro-

ju obdelav intenzivno projektno vkljuujejo tudi razvojne intitute iz Nemije ter iz drugih drav z vsega sveta.

Mapal je danes vodilno svetovno podjetje na po-droju precizne obdelave izvrtin pri kubinih tri-osnih obdelavah obdelovancev (na obdelovalnih centrih, transferlinijah in eksibilnih celicah) v velikoserijski proizvodnji. Danes si je teko pred-stavljati obdelavo delov motorja ali pogonskih sklopov za avtomobile brez Mapalovega orodja

in vpenjalnih sistemov. Seveda pa se poleg avto-mobilske proizvodnje Mapalovo orodje uporablja tudi v vseh drugih segmentih kovinskopredelo-valne industrije.

Nenehen proces izboljavVeino svojega proizvodnega programa Mapal iz-deluje po naroilu kupcev. To zahteva zelo dobro organizacijo poslovanja, saj je istoasno v obtoku ve deset tiso razlinih orodij z dobavnim ro-kom najve 1012 tednov.

PKD orodje.

25Avgust 10 II

MB-NAKLO d.o.o.Ulica Toma Zupana 16 T: +386 (0)4 277 17 004202 Naklo, Slovenija F: +386 (0)4 277 17 17

[email protected] www.mb-naklo.si ... Vir reitev!

Orodje za konno obdelavo z izmenljivimi ploicami in vodilnimi letvami za najvijonatannost, s fiksno nalotanimi ploicami za visoke rezilne parametre.

Razvrtalno in cirkularno orodje za precizno obdelavo in z inovativnimi rezilnimi materiali kotsta PKD in PKB. Odlikuje jih enostavna uporaba.

Standardne PKD frezalne glave enostavna in kompaktna konstrukcija za hitro in natannomenjavo rezilnih vlokov.

ISO orodje kombinacija standardiziranih reitev z visoko natannostjo. Tudi s tangencialnotehnologijo.

Orodje iz karbidne trdine od standardnih svedrov do visokozmogljivega specialnega orodja.Dopolnjujejo ponudbo MAPAL za racionalno obdelavo.

Orodje TOOLTRONIC omogoa spreminjanje oziroma premikanje med obdelavo. Zaracionalizacijo in optimizacijo obdelave na razlinih strojih.

Complete Tooling Systems povezuje izkunje in kompetence MAPAL-a pri vseh storitvah,povezanih z novimi projekti.

ORODJE MAPAL precizno in ekonominov operacijah povrtavanja, frezanja in vrtanja

26 Avgust 10 II

Zanimivost: Mapal je solastnik patenta za HSK vpenjalne trne za orodje, najbolj razirjen sistem vpenjanja orodij v Evropi.

Samo zasnovo orodja v fazi ponudbe, izdelavo konstrukcije orodja in potrditev le-te s strani naronika, izdelavo in spuanje orodja v pogon, pa tudi optimiranje orodja v redni proizvodnji spremljajo usposobljeni strokovnjaki. Ti zago-tavljajo, da se z ustreznim pretokom informacij izvaja nenehen proces izboljav v postopku izde-lave novih orodij.

Gospodarna uporaba z Mapalovo lozo joZa gospodarno uvedbo in uporabo Mapalove-ga orodja je navadno treba temeljito spreme-niti strategijo obdelave v nekem proizvodnem procesu. To v praksi pomeni, da je treba uvesti Mapalovo lozo jo obdelave seveda s kompe-tentnimi sodelavci Mapala in njihovimi zasto-pniki. S tem je poleg samega orodja zelo poveza-no vpetje orodja in obdelovanca, sama izvedba stroja, kljuni pa so seveda ustrezno izobraeni sodelavci uporabnika. Gospodarnost uporabe orodja je odvisna prav od njihove uspenosti in ne nazadnje so le-ti poglaviten dejavnik, ki odloi, ali bo tehnologija uspeno uvedena ali bo propadla.

Program za preciznostMapalov program danes nudi naslednja orodja in storitve: povrtala in no izstruilno orodje z vodil-

nimi letvami in nastavljivimi izmenljivimi rezilnimi ploicami iz karbidne trdine, cer-mata, PKD ali CBN,

verezna povrtala s ksnimi rezilnimi ploi-cami,

orodje s ploicami ISO za grobo in no ob-delavo izvrtin,

krmiljeno orodje za veosno obdelavo izvr-tin (krmiljenje s pritiskom emulzije, tevi-lom vrtljajev vretena, najnoveje z v orodje vgrajenimi CNC-krmilniki),

orodje s ksnimi rezilnimi ploicami PKD za obdelavo aluminija, aluminijevih zlitin, Magnezija,

orodje s ksnimi rezilnimi ploami CBN za obdelavo kaljenih delov iz jekla in sive litine,

svedri, svedri povrtala, povrtala (iz karbidne trdine),

visokoprecizni sistemi dral za vpenjanje orodij, ki omogoajo, da v vretenu stroja doseemo tek okroglosti orodja manj kot 0,005 mm, neodvisno od napake na vrete-nu stroja,

popoln servis obnove orodja, monost organiziranja in vodenja sistema

upravljanja z orodjem (t. i. tool managment) pri partnerjih,

tehnoloki orodni ineniring (tudi na klju).

Seznanjanje z najnovejimi reitvamiUstrezna organizacija podrunic in zastopni-kov omogoa, da so vsi sodelavci, ki delajo neposredno s partnerji, nenehno seznanjeni z novostmi na izjemno iroki paleti proizvodov. Poleg tega se enkrat letno zunanji sodelavci z vsega sveta zberemo na posvetovanju v matini tovarni v Aalnu, kjer predstavijo vse novosti, ki Povrtala s ksnimi ploicami in izmenljivimi glavami.

Povrtala z izmenljivimi ploicami.

Promoci jsk i lanek

so v fazi razvoja ali pa se e uspeno uporabljajo v proizvodnji.

Letos na trg prihajajo oz. so bile pravkar uvedene naslednje novosti: nova tehnologija obdelave delov iz AlSi17

(blok in glava motorja pri najnovejih mo-torjih),

tehnologija obdelave kompozitnih materia-lov (aluminijeva litina in sinter),

tehnologija obdelav kaljenih delov (vedno iri spekter uporabe),

tehnologija obdelave zelo velikih izvrtin v ozkem tolerannem obmoju (do 300 mm) z vereznim, izjemno zmogljivim orodjem.

Stalne zahteve po zmanjevanju strokov proi-zvodnje v celotni verigi dobaviteljev in proizva-jalcev materialnih dobrin od vseh udeleencev v tem procesu zahtevajo izjemno prilagodljivost in inovativnost. Mapal spada med vodilne genera-torje novih tehnologij. Prav to naj bi mu tudi v prihodnje omogoalo stabilno rast.

Janko Kokalj, MB-NAKLO d.o.o.

Podjetje Fanuc Robotics America Inc. iz Rochester Hillsa ponuja para-lelnega robota F-200iB, namenjene-ga za izdelovalne in avtomatizirane montane procese, ki zahtevajo eks-tremno stabilnost in izjemno pono-vljivost.

Ti mali roboti so izredno fl eksibilni in e posebno primerni za tokovno varjenje, kovienje, vijaenje, doda-janje sestavnih delov ipd. Prav tako so primerni za potrebe po odstra-njevanju materiala, na primer za zelo uinkovito vrtanje in rezanje lukenj. Po priporoilih proizvajalca je ro-

Visokohitrostni robot za izdelovanje in montaobot zmoen dosegati bistveno veje hitrosti podajanja v primerjavi s se-rijskimi linijskimi roboti. Te hitrosti so 200 mm/s za potrebe po dodatni obdelavi aluminijevih odlitkov in 35 mm/s za izrez luknje iz 3 mm debe-le hladno valjane jeklene ploevine. Poleg tega poroajo, da imajo roboti zaradi manjega upogibanja bistve-no boljo natannost v primerjavi z obiajnimi serijskimi roboti in zaradi manjih tresljajev ter nenejega de-lovanja poveano dobo uporabnosti orodja. Prav tako sta dosegljivi polav-tomatska ali popolnoma avtomatska menjava orodja.

27Avgust 10 II

Naloba Avtotehne v Comet in s tem vstop Cometa v skupino Avtotehna je vloek stra-tekega lastnika, ki v uresniitvi vizije Come-ta vidi prilonost za izpolnjevanje lastnikih upravienj, je v sporoilu za javnost zapisal prvi mo Avtotehne Jordan Kocjani.

V Avtotehni priakujejo uspeno nadalj-njo rast Cometa, saj je strategija razvoja drube usmerjena v izpolnitve pria-kovanj lastnikov in drugih delenikov, vkljuno z menedmentom, ki je e do zdaj uspeno vodil Comet. Posebno je spodbudno, da so tako zaposleni kot lani poslovodstva izkazali zaupanje v lastniko strategijo Avtotehne in delni-ce prodali, poudarja Kocjani. Ob tem je dodal, da je Avtotehna s prevzemom Cometa izpolnila svoje narte, da okrepi

Avtotehna ve kot 95-odstotna lastnica CometaDruba Avtotehna, ki je 11. julija objavila prevzemno ponudbo za zreki Comet, je v asu ponudbe pridobila 72,98 odstotka delnic Cometa. Skupaj z delnicami, ki jih je e imela v lasti, njeno lastnitvo dosega e 95,42 odstot-ka Cometa. Poleg tega ima Comet v lasti e dva odstotka lastnih delnic, so sporoili iz Avtotehne.

dejavnost tudi na podroju slovenskega gospodarstva, kjer do zdaj e ni bila tako prisotna. Med ocenjevanjem prevzemnih tar so se v Avtotehni sicer odloili za Co-met, ker ocenjujejo, da gre za zdravo in e dodobra internacionalizirano slovensko proizvodno podjetje s 50-letno tradicijo ter dobrimi obeti za nadaljnjo rast. V Co-metu vidijo tudi nekatere razvojne prilo-nosti za prihodnost, zato bo Avtotehna poskrbela, da lastnika sprememba ne bo predstavljala zgolj formalnega prenosa la-stnikih upravienj. Avtotehna je namre postala lastnica Cometa, ker eli dejavno upravljati lastniko funkcijo, kar ne po-meni, da se bo neposredno spuala v po-slovne funkcije drube; zagotovo pa ne bo zgolj portfeljski opazovalec Cometa, je e zapisal Kocjani.

utrip doma

dogodki in doseki

vicarsko-amerika druba CMI kupila valjalnico cevi SisakPredstavniki hrvakega sklada za pri-vatizacijo (HFP) so julija v Zagrebu s vicarsko-ameriko drubo Commer-cial Metals International (CMI) skle-nili pogodbo o prodaji stoodstotnega delea v Valjaonici cevi Sisak. Novi lastnik bo za nakup drube plaal pet milijonov evrov in se obvezal v drubo vloiti dodatnih 70 milijonov evrov, veino v dokapitalizacijo.

CMI se je obvezala, da bo prevzela vseh 1209 delavcev valjalnice in s tem tudi ve kot 200 delavcev remontnega zavoda Ca-prag. Predsednik upravnega odbora HFP in podpredsednik vlade Damir Polanec je ob podpisu zagotovil, da prihodnja tri leta v tej drubi ne bo odpuanj.

Sindikati drube so s takim dogovorom zadovoljni, ker se je CMI obvezal tudi k velikim vlaganjem v varstvo pri delu in varstvo okolja. Sisak je namre eno naj-bolj onesnaenih mest na Hrvakem, predvsem zaradi rafi nerije hrvake naf-tne drube Ina, ki predeluje rusko naft o z veliko koncentracijo vepla.

28 Avgust 10 II

ACS

(Slo

vens

ki a

vtom

obils

ki g

rozd

)dogodki in doseki

Z razlinimi vertikalnimi in horizontalni-mi povezavami ter vlaganji v raziskave in razvoj smo postali eden od pomembnih dejavnikov napredka v avtomobilski bran-i. Lani smo v podjetju Cimos v novo opre-mo vloil 15 odstotkov prihodkov oziroma 45 milijonov evrov, e pred petimi leti pa smo za ta namen porabili le etrtino te vre-dnosti. Investicije v raziskovalno-razvojno dejavnost dosegajo tri odstotke naih pri-hodkov oziroma 10 milijonov evrov, s i-mer presegamo slovensko povpreje.

Posebno pozornost smo med letoma 2004 in 2007 v Cimosu namenili projektu Poli-centrini tehnoloki center (PTC), v ka-terega je bilo poleg Slovenskega avtomo-bilskega grozda (ACS) vkljuenih osem partnerjev iz gospodarske in trije iz aka-demske sfere ter na podlagi katerega smo v okviru javnega razpisa za pridobitev sredstev iz Evropskega sklada za regional-ni razvoj (ESRR), Ukrep 1.1. Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja, pridobili ne-povratna sredstva.

Cimos se je v projektu osredotoil na ra-ziskave in razvoj novih materialov ter v povezavi s tem tudi na nove izdelke, stori-tve ter proizvodne procese. Novi materiali v tehnoloko tako intenzivni industrijski panogi, kot je avtomobilska, predstavljajo moan poslovni dejavnik, ki doloa strate-ko prihodnost podjetja. Pri tem je izjemno pomembno, katere razvojne projekte izbe-remo, saj je od njih odvisen odstotek uspe-nih raziskav. Razvojno delo novih materi-alov v svoj proces vkljuuje ve znanstvenih disciplin, vrhunsko opremo in usposobljen kader, kar pomeni, da uspeh ni poceni.

Z realizacijo projekta smo usvojili potreb-no metodoloko znanje in pridobili ustre-zne izkunje na podroju razvoja ter preiz-kuanja izdelkov, pridobili nove poskusne naprave, ki omogoajo doloanje materi-

Zamisli uresniujemo skozi uspene projekteCimos, d. d., tudi s stopnjevanjem svojih raziskovalno-razvojnih prizadevanj iz leta v leto utrjuje poloaj v drubi najboljih. Z nosilnimi izdelki na podro-ju avtomobilske industrije smo prepoznaven in cenjen partner za tevilne ugledne evropske blagovne znamke. Trni uspeh nam daje mo, da vse bolj uveljavljamo svoje znanje. Nismo le nosilec pomembnih trnih dele-ev, pri oblikovanju trga elimo tudi dejavno sodelovati. To nam uspeva z zelo dobrimi odnosi s poslovnimi partnerji tako v gospodarski in akademski kot tudi v vladni sferi.

Mag. Valerija VerhovnikDr. Peter Orbani

alnih lastnosti na bazini ravni in na ravni izdelkov, kar nam omogoa razvoj novih materialov z boljimi lastnostmi, manjim vplivom na okolje in manjo porabo ener-gije na enoto izdelka.

Veino zastavljenih ciljev smo dosegli in celo presegli. Prav tako smo presegli tiste pozitivne sinergijske uinke, ki jih ne mo-remo neposredno meriti ali izraziti v vsem znani merski enoti, imajo pa moan vpliv na uinkovito sodelovanje in povezovanje ter so pogoj za nadaljnje uspene prijave v slovenskem in evropskem prostoru. To so: izgradnja kritine mase informacij,

znanja in usposobljenosti, pomen vloge ACS-a kot inovacijskega

koordinatorja med partnerji v projektu in zunaj njega,

informacijsko-komunikacijska poveza-nost, posebni izobraevalni projekti in programi usposabljanja, irjenje mree povezav ter s tem mree informacij,

pridobitev know-howa (znanj, informa-cij, izkuenj),

monost povezovanja z mednarodnimi mrenimi strukturami, povezava z no-vimi partnerji in vkljuitev v nove pro-jekte.

Inovacijska klima v podjetju ni odvisna le od nas samih, ampak tudi od inovacij-ske klime v posameznem okolju. Zamisli v Cimosu tako uresniujemo tudi s Cimoso-vimi izzivi, ki temeljijo na sodelovanju go-spodarske, akademske in vladne sfere. De-javnosti smo lani zaokroili s Cimosovim dnevom raziskav, ki se ga je udeleilo ve kot 300 strokovnjakov iz Cimosa in njego-vih povezanih drub, predstavnikov razi-skovalnih ustanov ter poslovnih partnerjev iz petih drav. Sreanja se je udeleila tudi mona vladna delegacija, ki jo je vodil dr. Jure Zupan, minister za visoko olstvo, znanost in tehnologijo, ob spremstvu dr. Andreja Horvata iz Slube Vlade Republi-ke Slovenije za razvoj in drugih predstavni-kov ministrstva za gospodarstvo. Na srea-nju sta bila od 12 dekanov fakultet iz tirih drav prisotna tudi rektorica Univerze na

Predstavitev rezultatov raziskovalnih projektov

29Avgust 10 II

ACS (Slovenski avtomobilski grozd)

dogodki in dosekiPrimorskem dr. Lucija ok in rektor Uni-verze v Zenici dr. Sabahudin Ekinovi.

Minister dr. Jure Zupan je v nastopu po-udaril pomen davnih spodbud oziroma olajav, ki so jih delena razvojno usmer-jena podjetja. Rektorica Lucija ok je spo-roila sveo novico, da je prigana zelena lu za ustanovitev naravoslovne fakultete v Kopru, in ponudila sodelovanje s Fakulteto za strojnitvo v Ljubljani. Njen dekan dr. Karl Kuzman je poudaril pomen, ki ga ima zdravje gospodarstva za vpis mladih na naravoslovne fakultete, in izpostavil Cimos kot svetel primer sodelovanja med znano-stjo ter gospodarstvom. Osrednji strokovni prispevek na plenarnem zasedanju je imel dr. Vatroslav Grubii, mednarodno pri-znani strokovnjak s podroja avtomobilske industrije, ki je govoril o odgovornosti pro-izvajalcev sestavnih delov in komponent v avtomobilski industriji za konni izdelek. Na okrogli mizi so si bili predstavniki uni-verz, oblasti in podjetja enotni, da so minili asi, ko so visokoolske ustanove iskale v gospodarstvu sponzorski denar. Gospodar-stvo danes daje denar samo za projekte, ki jih bo na globalnem trgu lahko unovilo.Cimosovi izzivi so postali sinergija zami-sli, torej vseh projektov in dejavnosti, ki prispevajo nekaj novega, dopolnjujejo nae znanje ter ustvarjajo uspeno in boljo pri-hodnost, v kateri bomo ustvarjalci inovacij

1 European Association of Automotive Suppliers

in oblikovalci procesov na vseh podrojih svojega delovanja. To so: avtomobilski program, energetika, kmetijski program in strojegradnja (orodja in naprave).

Mag. Valerija Verhovnik in dr. Peter Orbani, CIMOS, d. d., Koper

Vsaka ideja je pomembna, saj prispeva k ce-loti sinergiji idej, ki ustvarja prihodnost.

Uspeno izveden projekt PTC je le ena od potrditev, da je z zdruevanjem znanja in kompetenc razlinih podjetij ter institucij mogoe uspeno konkurirati na zahtevnem svetovnem trgu. Skupaj s Cimosovimi izzivi predstavlja PTC dobro izhodie za zaetek novih projektov v Sloveniji in EU. Z vkljui-tvijo v CLEPA1 RTD (RESEARCH & TECH-NOLOGICAL DEVELOPMENT working group), delovno skupino ERTRAC, Razvojno tehnoloki svet ACS in druga zdruenja, ki omogoajo vpogled v dogajanja na podroju

javnih razpisov ter uinkovito lobiranje, v Cimosu odlono stopamo na pot iskanja si-nergij in projektnega povezovanja. Odpiramo tudi pisarno za javno-zasebno partnerstvo, v okviru katere bomo skrbeli za koordiniranje in uspene prijave projektov na javne razpise.

Zamisli nimajo meja, zato se jih ne da ome-jiti, lahko pa jim damo smer in cilj ter jih uresniujemo skozi projekte.

Volkswagen zdobikomNemki avtomobilski proizvajalec Volks-wagen je v drugem letonjem etrtletju ustvaril 1,22 milijarde evrov dobika, kar je 42 odstotkov ve kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se, predvsem zaradi poveane prodaje v Evropi in Aziji, v primerjalnem obdobju poveali za 6,2 odstotka na 28,21 milijarde evrov. V prvih estih mesecih letonjega leta je dobiek Volkswagna znaal 1,96 milijarde evrov, kar v primerjavi s prvim lanskim polle-tjem pomeni 65-odstotno poveanje.

Sprejmite izziv prispevajte k sinergiji idej; www.cimos.eu

CAD/CAM ing. in CNC stroji Jernej Lokovek s.p. Bajtova ul. 3, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 42 24 904, faks: +386 1 422 4905, e-pota: [email protected], www.solidcam.si

Popolno programsko orodje za CNC programiranje

Brez kompromisov - SolidCAM za SolidWorks

Ugodna ponudba programskih paketov

SolidCAM + SolidWorks!

HSM

2.5D rezkanje 3D rezkanje + VHO 3+2 vestransko rezkanje Soasna 5-osna obdelava Struenje (gnana orodja, XYZBC, dve vreteni....) 2/4-osna elektroerozijska ina obdelava (WEDM)

30 Avgust 10 II

ACS

(Slo

vens

ki a

vtom

obils

ki g

rozd

)dogodki in doseki

9. poslovna konferenca JAMA-CLEPAPoslovna konferenca JAMA-CLEPA Zdruenja japonskih proizvajalcev vo-zil in Zdruenja evropskih avtomobilskih dobaviteljev je za dobavitelje v avtomobilski industriji edinstvena prilonost, da se v tirih dneh na eni lo-kaciji predstavijo in sreajo z najpomembnejimi odgovornimi osebami ter vodji nabave iz japonske avtomobilske industrije. Dobaviteljem iz Evrope ponuja ter predstavlja najbolj uinkovit in enostaven kanal za vzpostavitev poslovnih stikov z japonskimi proizvajalci vozil na vnaprej dogovorjenih in-dividualnih sestankih, predstavitvenih prostorih ter na drugih dogodkih, ki so namenjeni povezovanju in sodelovanju.

Poslovna konferenca JAMA-CLEPA 2007, ki je potekala maja v Mednarodnem kongre-snem centru (ICD) v Dresdnu v Nemiji, je bila e deveta po vrsti. Prva je bila organi-zirana leta 1995 v Parizu. Konferenca se je v preteklih letih odvijala e v Berlinu, Lon-donu, Amsterdamu, Strasbourgu, Stuttgartu, Gteborgu in Torinu. Od njenega zaetka leta 1995 v Parizu je na njej sodelovalo priblino 600 evropskih dobaviteljev v avtomobilski industriji, organiziranih pa je bilo priblino 2000 individualnih sestankov, na katerih je sodelovalo ve kot 4000 udeleencev.

Na letonji konferenci je sodelovalo 88 drub iz 15 evropskih drav (Belgija, eka, Finska, Francija, Nemija, Izrael, Italija, Luksem-burg, Monako, Norveka, Slovenija, ve-dska, panija, Turija in Zdrueno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) s ciljem skleniti ali poveati poslovno sodelovanje z enajstimi japonskimi proizvajalci vozil.

Japonsko delegacijo, ki jo je sestavlja 120 vodij nabave, inenirjev ter vodilnih me-nederjev oz. odgovornih oseb, je vodil predsednik nabavnega odbora pri JAMA (Zdruenju japonskih proizvajalcev vozil) Masaya Yamashita.

Poslovna konferenca JAMA-CLEPA je tudi letos postregla z rekordnimi tevilkami in

doseki: 88 sodelujoim drubam je na 1184 kvadratnih metrih prostora omogo-ila promocijo najnovejih ter najsodob-nejih tehnologij in izdelkov ter predstavi-tev najaktualnejih trendov v avtomobilski dobaviteljski industriji in monost sklepa-nja novih poslovnih stikov ter poslov na podlagi predhodno dogovorjenih indivi-dualnih sestankov (231 individualnih se-stankov, od katerih je vsak trajal 75 minut, in veliko vzporednih sestankov) ter drugih dogodkov, namenjenih sodelovanju in po-vezovanju.

tevilo udeleencev letonje konference se je povzpelo na 600, od katerih je bila velika ve-ina zelo zadovoljna, saj je ve kot 80 odstot-kov udeleencev po njihovem mnenju zelo uspeno in produktivno vzpostavilo poslov-ne stike in/ali sklenilo posle na individual-nih sestankih ter pri drugih dejavnostih.

Na poslovni konferenci so se na skupni stojnici ACS predstavile drube CIMOS, HIDRIA AET, Goodyear EPE in Iskra Av-toelektrika. Predstavniki omenjenih podje-tij so opravili ve kot 20 individualnih po-slovnih razgovorov z izbranimi japonskimi proizvajalci vozil.

10. poslovna konferenca JAMA-CLEPA bo novembra prihodnje leto.

Odtekani dogodekKoroki elektronski grozd, imenovan me2c, eli s projektom TeBraK, ki je nastal v okviru pobude Interreg III, povezati obstojee sinergije june gospodarske regije med avstrijskimi in vodilnimi slovenskimi podjetji. V skladu s tem sta me2c in njegov pro-jektni partner Slovenski avtomobilski grozd (ACS) na Korokem pripravila strokovno ekskurzijo s podnaslovom Odtekani dogodek. Namen dogodka je bilo spoznavanje gospodarskih in tehnolokih sposobnosti ter kultur-nih znailnosti avstrijske Koroke.

Kulturne in kulinarine prednosti re-gije sta udeleencem pribliala Emil Kritof in Gerhard Pilgram. Po krat-kem sprehodu od Glinja do obale Dra-ve so se udeleenci popeljali s splavom po Dravi in nazaj do Glinja, enega od sredi slovenske kulture na avstrij-skem Korokem.

Popoldne je sledil gospodarski del. Me2c je z ACS organiziral obisk podje-tja Flextroniks International v Althof-nu. Posebej je treba poudariti prvo skupno sreanje treh visokotehnolo-kih grozdov in njihove predstavitve, ki so jih pripravili vodilni menederji oziroma njihovi zastopniki.

e jeseni nartuje me2c naslednjo pri-reditev. V tem kooperacijskem foru-mu naj bi obe strani v okviru TeBraKa predstavili nastale projekte in zamisli ter jih zaeli izvajati.

Milan Bavec

Airbus zakljuil proizvodnjo letala A300Evropski letalski proizvajalec Airbus je julija izdelal e zadnje irokotrupno le-talo z dvema motorjema A300. Zadnji od izdelanih A300 bo dobavljen ame-riki drubi FedEx.

Airbus je proizvodnjo A300 zagnal leta 1969, z letalom tega tipa pa je pet let zatem prva letela francoska druba Air France. V asu proizvodnje je Airbus izdelal 821 letal A300.

Nekoliko stareji brat A300 letalo tipa A310 je bilo pri Airbusu ustvarjeno leta 1978. Trenutno 80 letalskih drub uporablja skupno e 650 letal A300 in A310, od tega jih bo predvidoma e 200 uporabnih tudi leta 2025.

Skupinsko stojnico lanov ACS sta si z zanimanjem ogledala gospod Yamashita, predsednik nabavnega odbora pri JAMI, in gospod Zucco, predsednik CLEPA.

31Avgust 10 II

32 Avgust 10 II

ola kakovosti ACS za strokovnjake iz avtomobilske industrijePoleg delavnic projektnega vodenja ACS v sodelovanju s Slovenskim institutom za kakovost in meroslovje SIQ pripravlja tudi nove delavnice OLE KAKOVOSTI ACS ZA STROKOVNJAKE IZ AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE.

ola kakovosti poteka v petih modulih. Prvi modul, Sistemi in modeli vodenja v avtomobilski industriji ISO/TS 16949, smo e izvedli, bo pa zagotovo razpisan tudi prihodnje leto.

Jeseni zaenjamo nekoliko drugae, kot smo napovedali, in sicer:3. modul: 5. in 6. september APQP/PPAP (Elvis Ipa)4. modul: 2. in 3. oktober FMEA Analiza monih napak in njihove posledice (mag. Vojko Kriman in Dragan trancar)2. modul: 25. in 26. oktober Proces nabave - delo z dobavitelji (Elvis Ipa)5. modul: 21. in 22. november Teaj za notranje presojevalce po zahtevah ISO/TS 16949 (mag. Duan Zorc)

Po udelebi na vseh petih modulih in po uspeno opravljenem izpitu brezplano pridobite certifi kat Vodja kakovosti v avto-mobilski industriji.

Cena za olo kakovosti za vseh pet modulov je 1550 evrov (DDV ni vkljuen), mona pa je udeleba tudi na posameznem modulu, ki znaa 335 evrov (DDV ni vkljuen) za vsakega udeleenca. Partnerjem ACS in SIQ priznavamo 10-odstotni popust.

Izobrae

Documents

IRT3000 SLO-10-2007