0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

0

5

2 5

7 5

9 5

1 0 0

5December 15 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind5 5 16.12.2008 23:22:22

6 December 18 III

Nanotehnoloki danOdbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije e naprej uspeno izpolnjuje svoje glavno poslanstvo in povezuje znanstvenoraziskovalno sfero s podrojem drobnega gospodarstva in podje-tnitva. Tokrat je odbor organiziral nanoteh-noloki dan, na katerem so strokovnjaki iz znanstvenoraziskovalnih intitutov in industrije predstavili uporabo nanotehnologij, nanomaterialov, nanokompozi-tov ter nanopremazov v panogah, kot so tekstilna in lesna industrija, gradbenitvo, steklarstvo, predelava plastike in elektronika. Dogodek, ki je bil sredi oktobra v veliki sejni dvorani Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, je privabil veliko lanov zbornice, pa tudi predstavnike intitutov, fakultet, olskih centrov in gospodarstva.

kaza

lo

6

uvodnik 9

utrip doma 1215 Revija podjetnik e osemnajsti podeli-

la priznanje podjetnik leta18 Proizvodna logistika naj bo vitka in

ustrezno informacijsko podprta33 Obisk dr. ige Turka v INEI42 18. Tehniko posvetovanje vzdrevalcev44 Podnebju prijazne inovacije48 ienski dijaki osvojili Bruselj54 Gospodarska rast v Sloveniji se umirja

utrip tujine 7474 Hitreja menjava orodij z magnetno

vpenjalno tehniko78 FAKUMA 2008 - energijska uinkovitost93 Izdelava kompleksnih komponent iz

titanovega prahu s stiskanjem v formah 97 Visoka uinkovitost in fl eksibilnost

z roko v roki s kompaktnim 4- in 5-osnim obdelovalnim centrom

98 Haas podvojil zmogljivost proizvodnje109 General Motors sredi krize odpira

tovarno v Rusiji

avtomatizacija in informatizaija 102106 Uspene meritve s sistemom FARO108 Brezini sistem za samodejno

oditavanje merilnikov110 Industrijski roboti v tevilkah112 Ploni raunalniki PC114 Oditavanje rtne kode skozi ovito folijo118 Nadaljevanje zgodbe o uspehu

nekovine 120120 Doloanje elektrinih lastnosti123 Najpogosteje napake pri predelavi

termoplastov s tehnologijo brizganja126 Inenirski polimeri: 10 najpogostejih

teav pri brizganju - Vlaga v granulatu128 Mehak in hkrati trden za tankostenske

posode in pokrove129 Edinstven modularni sitem za orodja

za veplastno ekstrudiranje

napredne tehnologije 132136 Predstavitev novosti v paketu

SolidWorks 2009138 Informacije na zahtevo140 Microsoft predstavil novosti na

podroju poslovnega obveanja143 Virtualno 3D-oblikovanje146 Afriko obdobje150 3D-tehnologije v zlatarstvu151 Azijska industrijska velesila na poti v

vesolje

UTRIP DOMA

Razvojne usmeritve dodajnih tehnologijIzdelovalne tehnologije, pri katerih izdelki nastaja-jo z dodajanjem materiala in/ali energije v proces, se vedno bolj uveljavljajo v industrijskem okolju. To dokazujejo mnogi pokazatelji, od rasti prodaje do-dajalnih izdelovalnih naprav do pojavljanja novih poslovnih modelov, ki jih te tehnologije omogoajo. Poleg trenutno zelo velike tehnoloke dodane vrednosti dodajalne tehnologije zaznamujeta pred-vsem neodvisnost od geometrijske zapletenosti izdelka in izdelava v eni stopnji. e so se na zaetku

dodajalne tehnologije uporabljale izkljuno na podroju hitre izdelave prototipov (Rapid Prototyping) in orodij (Rapid Tooling), danes vse hitreje prehajajo na podroje hitre proizvodnje konnih izdelkov (Rapid Manufacturing). Vse to seveda predvsem na podrojih, kjer njihove prednosti (geometrijska zapletenost, individualno prilagajanje itn.) prihajajo najbolj do izraza; to je na podroju medicine, porta in visokozahtevnih izdelkov, kot so letala, vesoljska tehnika in avtomobilski porti.

Dr. Igor Drstvenek

Posvet o avtomatizaciji strege in montae ASM '0812. novembra 2008 je bil na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani strokovni posvet o avtomatizaciji strege in montae ASM 08. Posvet, ki je edini tak dogodek v Sloveniji s podroja strege in montae, je organiziral Laboratorij za strego, monta-o in pnevmatiko Fakultete za strojnitvo Univerze Ljubljani v soorganizaciji z Ministrstvom za visoko olstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, Zdruenjem kovinske industrije.

Doc. Dr. Niko Herakovi

UTRIP TUJINE

Nas

lovn

a sl

ika:

M

onta

nwer

ke W

alte

r Wer

kzeu

g G

mbH

20

34

26

Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij - IFIRT 2009e kar nekaj asa se med ustvarjalci, predstavniki industrije, v strokovnih krogih in med bralci revije IRT3000 porajajo zamisli in predlogi o nujnosti organizacije dogodka, ki bi bil namenjen industriji. Snovalci revije IRT3000 so se zato odloili, da na zaetku junija v Portorou pripravijo Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij IFIRT 2009. Vsi podobni dogodki so namre ozko specializirani, omenjeni forum pa je namenjen industriji v irem smislu, saj bodo na njem nali odgovore na svoja vpraanja v tevilnih industrijah. Forum bo namre razdeljen na ve tematik in bo zajemal vsa podroja, ki jih s svojimi vsebinami pokriva tudi revija IRT3000, torej kovinskopredelovalno industrijo, industrijo predelave umetnih mas, avtomatizacijo in informatizacijo ter logistiko in druge napredne tehnologije.12

EuroBLECH: jubilejni sejem z rekordnimi rezultatiZadnji teden oktobra se je na hannovrskem sejmiu sklenil jubilejni 20. mednarodni sejem tehnologij za obdelavo ploevine EuroBLECH 2008. Tokrat je privabil rekordno tevilo razstavljavcev in obiskovalcev. 1520 razstavljavcev iz 38 drav je predstavilo svojo ponudbo iz vseh segmentov obdelave in preoblikovanja ploevine. 69.400 obiskovalcev pa se je v petih dnevih sejma seznanilo z inovacijami in najsodobnejimi tehnologijami ter iz prve roke dobilo infor-macije pri ponudnikih, ki so pripravili mnoico predstavitev delovanja strojev in opreme.

97

7December 18 III

kazalo oglaevalcev

Oddaljeni laboratorij za pouevanje mehatronikePri izobraevanju na podroju tehnike je treba

ueim se zraven pridobivanja teoretinih znanj omogoiti tudi pridobivanje praktinih znanj

in spretnosti pri delu z napravami. Praktini del izobraevanja zahteva prisotnost uporabnika v

laboratoriju, kar je izvedljivo pri klasinem pou-evanju, ne pa tudi pri vedno bolj uveljavljenem

uenju na daljavo. Zato se zmeraj pogosteje uporabljajo virtualni in oddaljeni laboratoriji.

Dr. Andreja RojkoDarko Hercog

Polnjeni izdelki s popolno povrino

Proizvodnja penjenih termoplastinih izdelkov z brezhibno obdelano povrino

je bila prvi predstavljena na sejmu Fakuma 2008. Tehnologija je rezultat

sodelovanja med intitutom Kunst-stoffi nstitut Ldenscheid in podjetjem

Wittmann Battenfeld.Penjeni izdelki niso posedeni, se ne zvi-

jajo in so laji od kompaktnih brizganih izdelkov. Edina pomanjkljivost takih izdelkov je njihova groba povrina s

tevilnimi rtami, ne glede na to, katera sredstva za penjenje so bila uporabljena.

nekovine

Digitalni varnostniki s pametnim vidom

Sistemi za strojni vid se hitro irijo na podro-ju nadzora in varnosti, pomoi voznikom,

v industriji, zdravstvu, in tudi vojski, gonila strojevidne revolucije pa so natannost

obdelave slik, sposobnost zlivanja podatkov iz tipal in monost inteligentnega tolmaenja

videnega. Dananji strojevidni sistemi so sposobni ne le istoasnega nadzora ve

obmoij, temve tudi odkrivanja pomemb-nejih sprememb v vidnem polju.

Esad Jakupovi

napredne tehnologije

kazalo

avtomatizacija in informatizacija

tematski sklopPogled na upravljanje z

ivljenskim ciklusom izdelka

Pogled na PLM z obeh strani

PLM v Cimosu

Implementacija PLM-sistema Windchill v

podjetju Niko

Uvajanje PLM v Eti

150 3-WAY, Toma Vujasinovic s.p.1, 119 ABB, d. o. o.

50 A-CAM, ineniring, d. o. o116 Adapt plus, d. o. o.

3 Anni, d. o. o.117 ALLdata EE, d. o. o.135 Basic, d. o. o.125 BASF SLOVENIJA, d. o. o.

1, 5, 156, 158 BTS Company, d. o. o.14 Cajhen, d. o. o.

137 Camincam, d. o. o.101 Celjski sejem, d. o. o.

87 Center za trde prevleke IJS1, 35 CNC-PRO, d. o. o.

4 DATACOM, d. o. o.127 Dumis, d. o. o.145 EGES revija

85 EMAG GmbH21 Energo-Info sistemi, d. o. o.19 Fakulteta za management, UP62 Fuchs maziva LSL, d.o.o.

30, 92 Gazela Platit, d.o.o.19 GR Ineniring, d. o. o.

148 GR Sejmi, d. o. o.75 Halder, d. o. o.

104 HENNLICH, d. o. o.29 HGH, d. o. o.71 HOFER Int., d. o. o.55 Hyundai avto trade, d. o. o.

142 ib-CADdy, d. o. o.12351153 ICM, d. o. o.

106 IMZ Maschinen Vertriebes GmbHvloni list INEA, d. o. o.

1, 57 ITS, d. o. o.47 Jan Metal, d. o. o.

147 JAPTI1, 131 KMS, d. o. o.

105 LAMA Avtomatizacija, d. o. o.1, 69 Mastroj, d. o. o.103 Matej Hohnjec, s. p., SIX SIGMA

95 MECSPE 2009 sejem (SENAF)77 Merkur, d. d.

1, 17 Messer Slovenija, d. o. o. 115 MiniTech, d. o. o.144 Misko, d. o. o.

37, 39, 41, 43 Montanwerke Walter Werkzeug GmbH107 Motoman Robotec, d. o. o.

1, 66 MURNIK, d. o. o.59 NC Servis Lovrek Ivan, s. p.46 Nubius, d. o. o.

2 Olma, d. d.141 PODIM 2009

88 Rappold Winterthur brusilna tehnika, d. o. o.143 Remic, d. o. o.129 Robos, d. o. o.

1, 157 Sandvik Coromat27 Schmidt HSC, d. o. o.81 SIGA, d. o. o.51 Siming, d. o. o.49 SKB Leasing, d. o. o.

25, 33, 112 STROJNISTVO.com99 SolidCAM, d. o. o.

109 TBW, d. o. o.130 Tecos

91 TEH CUT, d. o. o.73 Tehna Plus, d. o. o.23 Tehnotron, d. o. o.

1, 45 Teximp, d. o. o.32 TM, d. o. o.

122 TOP TEH, d. o. o.24, 63 UL FS - revija VENTIL

113 VARSTROJ, d. o. o.83 Vpenjalni sistemi, d. o. o.

1, 53 Zibtr, d. o. o.

124

132

102

56

8 December 18 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind8 8 16.12.2008 23:22:23

9December 15 III 9

December je as, ko se obiajno ozremo na opravljeno delo in si postavimo nove mejnike. Projekt revije IRT3000 smo v iztekajoem se letu e dodatno nadgradili, saj smo izdali est tevilk, skupno skoraj tiso strani, ali povedano s teo argumentov: dobre tri kilograme strokovnega materiala. Pismonoe so letos raznosili priblino 24.000 izvodov ali za priblino 13 ton strokovnih informacij, znanja, podatkov, nasvetov, poroil, lankov in prispevkov. Zelo uspeno je bil sprejet zdaj e leto dni trajajo projekt izhajanja revije IRT3000 tudi na Hrvakem. Zaradi vsega natetega lahko letonje leto za revijo IRT3000 ocenimo kot zelo uspeno.

Pestro leto se al zakljuuje s posledicami gospodarske krize, ki je e in bo tudi v prihodnje zelo zaznamovala slovensko gospodarstvo. Gospodarstveniki in podjetniki se na vseh shodih, sreanjih in dogodkih spraujejo, s katerimi ukrepi jim lahko pomaga drava. Istoasno se porajajo vpraanja o tem, ali so industrija in podjetniki vzrok ali le rtev te fi nanne krize. Izvor krize je treba vsekakor iskati v amerikem fi nannem sektorju, ki ga nihe ni nadziral.

uvod

nik

Uspeno (tretje) leto

Darko vetakurednik

9

Glavni in odgovorni urednik: Darko vetakUrednik podroja avtomatizacija in informatizacija: dr. Toma PermeUrednik podroja nekovin: Matja RotUrednik podroja naprednih tehnologij: Denis enkincUrednica splonih vsebin: Sonja Sara LunderTehnini urednik: Zoran Jereb

Strokovni svet revije: dr. Joe Bali, dr. Ale Belak, Edvin Batista, dr. Botjan Berginc, dr. Franci u, dr. Slavko Dolinek, dr. Igor Drstvenek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampu, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseninik, Botjan Jurievi, Boris Klenovek, dr. Janez Kopa, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik,

Franc Fritz Murgelj, dr. Bla Nardin, Marko Orekovi, dr. Peter Panjan, dr. Toma Pepelnjak, Ale Petek, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, Henrik Privek, dr. Joe Rodi, dr. Mirko Sokovi, Janez krlec, dr. Janez Tuek, Anton liar

Naronine, oglaevanje in marketing: Ecetera d. o. o., Zasavska cesta 95, SI-1231 Ljubljana - rnue, Slovenija Tel: (01) 600 3000Faks: (01) 600 3001 E-pota: info@irt3000.si Tisk: Tiskarna Hren, Ale Hren s.p., LjubljanaNaklada: 4.000 izvodov Cena: 4 /5 $.

IRT3000 - inovacijerazvojtehnologije

ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 1059. Naronina na revijo velja do pisnega preklica.

Copyright IRT3000Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenaajo in razmnoujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja.

Novinar: Esad JakupoviPrevajalci: Ivica Belak, Damjan Klobar, Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova: Saa Bruni, Barbara KodrunRaunalniki prelom revije: Darko vetak s. p., Jan LoveOblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun, Botjan adejIzdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradie nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 kofl jica, SlovenijaUrednitvo: Revija IRT3000, Simona Jeraj - vodja urednitvaZasavska cesta 95, 1231 Ljubljana - rnue

Prav gotovo bodo morala podjetja iskati nove prilonosti, nove trge, trne nie in predvsem investirati v nove izdelke. Nobeno podjetje, ki eli uspeno poslovati, se zdaj ne sme odrei razvoju in inovativnosti, saj bi to lahko v nekaj letih (v primeru rnega scenarija pa celo mesecih) pomenilo, da se ne bi moglo vrniti v normalen krogotok industrije, ki bo uspena podjetja vzdreval in nadgrajeval. Prav v inovacijah in razvoju je tista neizkoriena monost, ki se ji do zdaj morda nismo v celoti posveali. Pozabimo na zaloge in pretekle manj posreene reitve, gledati moramo v prihodnost. To pa bomo uzrli le, e bodo nai izdelki, storitve in reitve bolji tako v oeh konkurentov kot v oeh kupcev, ki imajo vedno zadnjo besedo.

Ne nazadnje vam v svojem imenu in v imenu celotne ekipe ter urednitva revije IRT3000 v prihajajoem letu elim predvsem veliko energije, da bi e naprej zavzeto in predano opravljali naloge, ki vas akajo. Potem pa konec leta zadovoljni z rezultatom eli sadove svojega dela. S sodelavci vam elimo Inovativno, Razvojno bogato in Tehnoloko izpopolnjeno leto 2009.

IRT3000 - 18 - December 2008.ind9 9 16.12.2008 23:22:24

10 December 18 III

novi

ce

10

Sodickove novosti s sejma Jimtof TokioSodick je na sejmu Jimtof v Tokiu predstavil serijo novosti na podroju obdelovalnih cen-trov in strojev za potopno ter ino erozijo. Leta 2009 prihaja na trg nov stroj za ino erozijo AG600, ki bo zamenjal sedanji model AQ537L. V manjem velikostnem razredu pa bo AG400L zamenjal model AQ327L.

Pri strojih za potopno erozijo bo novi AG40L zamenjal model AG35L, AG60L pa bo nasledil sedanjega AG55L. Za mikroo-rodja in visokoprecizno obdelavo prihaja nova potopna erozija AP3L, ki bo dopolnila manji model AP1L. Kot nov vstopni mo-del za potopno erozijo so predstavili stroj C32. V razredu HSC petosne obdelave je Sodick Hi-Tech predstavil nov obdelovalni center HS650L.

www.sodick.orgwww.bts-company.com

Antistatini dodatek za svetlee bele povrinePermanenten antistatini dodatek podjetja DuPont Entira AS MK400 se uporablja kot funkcionalni dodatek na zunanjem sloju ek-struzijsko napihnjene embalae za kremno olje za tuiranje tetesept. Kot dodatek na osnovni PP-material zagotovi dolgotrajen biserno bel sijaj in odpornost na nabiranje prahu na embalai. Entira AS MK 400 je optimiziran za uporabo s polipropilenom (PP), polietilenom (PE) ter etilno-vinilnim kopolimerom (EVA). Med znailnimi aplikacijami so embalaa v farmaciji in kozmetiki, deli elektronskih komponent, emba-laa za hrano in pijao, pisarnika oprema ter stenske obloge.

http://uk.news.dupont.com/

Nova tehnologija nabrizgavanja Na razstavi Luxe Pack 2008 je bila predsta-vljena nova tehno-logija nabrizgavanja, razvita v podjetju Du-Pontu, ki omogoa ve oblikovalske svobode pri embalai za koz-metiko ter izkljuuje uporabo stekla. Slednje predstavlja vejo var-nost za potronika in enostavnejo reciklao embalae. Tehnologija temelji na postopku nabrizgavanja s polimer-nimi vloki DuPont Surlyn, kar omogoa izdelavo razline geometrije zunanje in no-tranje stene embalae ter izdelavo dekoracij raznolikih oblik v sofi sticiranih barvah. Mo-na je izdelava sten, debelih 10 mm in ve, na obstojeih strojih za brizganje umetnih mas z minimalnimi nadgradnjami orodja.

http://uk.news.dupont.com/

Svedri z izmenljivo ploico WDX SumitomoSumitomo je izdelal novo serijo svedrov z izmenljivi-mi ploicami WDX. Tre-nutno so na voljo serije za globine vrtanja 2xD, 3xD in 4xD. Sveder ima dve enaki ploici WDXT, sredino in zunanjo. Ploice imajo dva zunanja in dva sredi-na robova. tirje rezalni ro-bovi na ploici zagotavlja-jo strokovno uinkovitost svedra. Moni so trije tipi lomilcev: L za majhne po-mike, primeren za inoks in mehka jekla, G za splono obdelavo jekla, H pa za velike pomike in obdelavo sive litine. Doba-vljivi sta kvaliteti ACP300 za jekla in inoks ter ACK300 za sivo litino. Svedre WDX lahko uporabimo za vrtanje na ravni in poevni povrini, mone pa so tudi aplikacije na CNC-strunicah za zunanje in notranje struenje. Glede na starejo serijo WDS je pri svedrih WDX zmanjana viina neravnine na dnu izvrtine, ki znaa 0,6 mm (oziroma 0,8 mm pri premeru ve kot 29 mm). Trenutno so dobavljivi svedri s premerom od 18 mm do 36 mm, za prihodnje leto pa je predvidena raziritev na obmoje od 13 mm do 54 mm.

www.sumitomo-hardmetal.co.ukwww.bts-company.com

IRT3000 - 18 - December 2008.ind10 10 16.12.2008 23:22:25

11December 15 III

Poivitev poslikav avtomobilskih stekel z novo tehnologijo Podjetje SABIC Innovative Plastics ponuja nov pristop k dekorativni poslikavi avtomobilskih stekel s tehnologijo Exatec* E900 Grafx, ki s polikarbonatnim (PC) fi lmom Lexan* omogoa izdelavo unikatnih uinkov v razlinih barvah, kot sta kovinski ali kromiran videz. Ta tehnologija omogoa proizvajalcem opreme za prvo vgradnjo v avtomobilski industriji doseganje najvije kako-vosti in inovativnosti.

Po besedah Johna Madeja, predsednika SABIC Innovative Plastics, ponuja predstavljena tehnologija reitve za oblikovanje in izdelavo poslikav v av-tomobilski industriji. Tehnologija Exatec E900 Grafx temelji na vstavljanju vzorcev, natisnjenih na fi lm, v orodje za brizganje. Postopek je zelo primeren za izdelavo barvnih logotipov in drugih podob na izdelkih ter zelo fl eksibilen in cenovno ugoden.

www.sabic-europe.com

novice

11

Svedri HSS za HSC-vrtanje NEXUS OSGNova generacija HSS-svedrov NEXUS OSG je namenjena predvsem za ve-likohitrostno vrtanje mehkih jekel, inoksa, bakra in aluminijevih zlitin. Svedri imajo novo prevleko WDI s tr-doto 3.300 HV in oksidacijsko tempe-raturo 1.100 C. Unikatna geometrija vijanice s kotom med 35 in 40 stopinj zagotavlja pri vrtanju manje trenje in manjo tvorbo toplote. Rezalni rob je izjemno oster. Pri vrtanju se tvorijo kratki odrezki, kar omogoa brez-stopenjsko vrtanje do globine 3-4xD. Svedri NEXUS imajo v primerjavi s konkurennimi daljo obstojnost in potrebujejo manj bruenja. Kratki sve-dri NEXUS-GDS in standardni -GDR so dobavljivi s premerom do 12 mm.

www.osgeurope.comwww.bts-company.com

Funkcija SVC na petosnih obdeloval-nih strojih Mori SeikiPetosni obdelovalni centri serije NMV, NMH in NT so od okto-bra opremljeni s funkcijo SVC (angl. Smooth Velocity Control Function), ki znatno skrajuje as cikla in izbolja kakovost obdelane povrine.

Funkcija bere programske uka-ze za krmiljenje konice orodja ter pri spremembi kota orodja glede na obdelovanec samodej-no krmili pot in hitrost konice orodja. Funkcija SVC tudi kom-penzira spremembo hitrosti konice orodja, ki se pojavi pri prehodu med pro-gramskimi bloki, kar omogoa kraji asa cikla in obdelave.

Skupaj z direktnim pogonom osi DDM (angl. Direct Drive Motor), optimal-nim indeksiranjem in visokopreciznim pozicioniranjem funkcija SVC izbolj-a kakovost obdelane povrine. Izberemo lahko tiri pogoje obdelave od poudarka na hitrosti obdelave do poudarka na tonosti obdelave.

www.moriseiki.comwww.bts-company.com

Luran S v odsevnikih na cestnih ograjahPoljsko podjetje Wital je pred kratkim zaelo uporabljati plastini material Luran

S 778T, osnovan na stirenu.

Uporablja se za odsevnike na cestnih ograjah. Tako so lahko jeklo za pritr-ditev nadomestili s sivim polimerom ASA (ASA akrilat stiren akriloni-tril). Odsevniki se izdelajo z brizga-njem v enem samem koraku. Plastini material je odporen na udarce, trden in lahek ter odporen na razline vre-menske vplive. Material Luran S se uporablja tudi pri izdelavi komponent za semaforje.

http://corporate.basf.com/en

IRT3000 - 18 - December 2008.ind11 11 16.12.2008 23:22:30

12 December 18 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma Industrijski forum inovacij, razvoja in

tehnologij IFIRT 2009e kar nekaj asa se med ustvarjalci, predstavniki industrije, v strokovnih krogih in med bralci revije IRT3000 porajajo zamisli in predlogi o nujnosti organizacije dogodka, ki bi bil namenjen industriji. Snovalci revije IRT3000 so se zato odloili, da na zaetku junija v Portorou pripravijo Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologij IFIRT 2009. Vsi podobni dogodki so namre ozko specializirani, omenjeni forum pa je namenjen industriji v ir-em smislu, saj bodo na njem nali odgovore na svoja vpraanja v tevilnih industrijah. Forum bo namre razdeljen na ve tematik in bo zajemal vsa podroja, ki jih s svojimi vsebinami pokriva tudi revija IRT3000, torej kovin-skopredelovalno industrijo, industrijo predelave umetnih mas, avtomatiza-cijo in informatizacijo ter logistiko in druge napredne tehnologije.

Dogodek bo namenjen predstavitvi do-sekov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih reitev iz industrije in za indu-strijo, primerov prenosa znanja in izkuenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod, tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resninega stan-ja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspenih aplikativnih projektov raziskoval-nih organizacij, intitutov in univerz, izve-denih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo.

Forum bo podprt s kakovostnimi stroko-vnimi prispevki vodilnih menederjev in vodij oddelkov razvoja ter proizvodnje iz vodilnih in inovativnih slovenskih podje-tij z industrijskih podroij, kjer prevladuje kosovni tip proizvodnje oziroma je tak tip proizvodnje njen pomemben del. Organi-zirani bosta tudi ena ali dve vodeni razpra-vi o aktualnih izzivih industrijskega okolja, na katerih bodo sodelovali vidni in predv-sem strokovni predstavniki razlinih okolij (uporabniki iz industrije, ponudniki teh-nologij in inovativnih reitev, predstavniki

Nartovani dogodek IFIRT leta 2009 bo industrijo zdrueval z akademsko sfero. Taka prizadevanja so zadnja leta vedno bolj intenzivna, prav v asu, ko recesija trka na vra-ta oziroma je e tu, pa moramo resnino z roko v roki dosegati optimalne rezultate

tako v razvoju kot na trgu, da s tem skuamo ohraniti prednost Slovenije v sredn-jeevropskem prostoru.

Inovacije in inovativne reit-ve so v Sloveniji zagotovo tevilne, vendar jih pogosto ne znamo prepoznati in ov-rednotiti. To pomeni, da ne znamo postaviti cene last-nemu znanju. Pogosto se zgodi, da pozneje to drugi izkoristijo in to storijo v svo-jem imenu. Zagotovo bo po-memben element, da bomo

zaradi pravkar zapisanega v nabor dogodkov vkljuili tudi priznane strokovnjake na podroju inovacij.

V Sloveniji je vedno ve univerz, v katere so vkljueni fakultete in intituti, ki opravljajo ne samo temeljne, pa pa tudi aplikativne raziskave na podrojih, za katera sem preprian, da se dotikajo visokih tehnologij in znanj. Ob tem je pogosta teava, kako taka znanja pre-nesti iz laboratorijev v industrijsko sfero. Ni dovolj rezultate raziskav posredovati v obliki poroila ali predstavitve timu strokovnjakov iz industrije, temve je treba uporabiti znane metode, kako dejansko zagotoviti prenos, predvsem pa s sodobnimi tehnologijami tudi uveljavitev rezultatov doseenih raziskav v nadaljnji proizvodnji sodobnih izdelkov.

Prof. dr. Janez Kopa, Fakulteta za strojnitvo Univerze v Ljubljani

Izdelovalne tehnologije so za sloven-sko gospodarstvo izjemno pomembne, saj kar 30 odstotkov BDP ustvarimo s tako imenovanimi izdelovalnimi teh-nologijami. Zato nam seveda ne more in ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v tej brani. Izdelovalne tehnologije so znailna horizontalno usmerjena de-javnost, zato so vpete v veliko razlinih panog, ki imajo v marsikaterem pogle-du razlina stalia o njenem razvoju.

Prav zato se mi zdi smiselno, da bi na posvetu, kot naj bi bil Industrijski fo-rum inovacij, razvoja in tehnologij, sooili razlina mnenja o razvoju izde-lovalnih tehnologij. To sreanje vidim predvsem kot sreanje s ciljem izmenja-ve strokovnih mnenj na poljudni ravni. Menim, da tako sreanje ne sme postati prostor za nabiranje akademskih tok, ki so nujne za napredovanja. Usmerje-no mora biti k resninejim reitvam, ki jih v vsakodnevni praksi potrebujemo. e nam bo uspelo dobiti dobro mea-nico, e bolje pa kombinacijo razlinih podroij izdelovalnih tehnologij, potem bo to prav gotovo recept za uspeh.

Dr. Bla Nardindirektor Gorenje Orodjarne, d. o. o.

IRT3000 - 18 - December 2008.ind12 12 16.12.2008 23:22:33

13December 15 III

dogodki in dosekiutrip dom

a

znanstvenoraziskovalne sfere, predstavniki ministrstva za gospodarstvo, razvoj, zna-nost in tehnologijo ).

Na forumu bodo zagotovo nekaj zase nali vsi, ki so kakor koli povezani s podroji avtomobilske industrije, ter dobavitelji tej industriji, vsi iz strojegradnje in orodjar-stva, bele tehnike in zabavne elektronike ter iz industrije elektrinih in elektronskih strojev in naprav. Prav tako bodo dodano vrednost na forumu nali predstavniki ke-mine in farmacevtske industrije (pakiran-je, logistika) ter iz industrije medicinske opreme.

Zamisel o izvedbi foruma IFRIT 2009 je zelo dobrodola, predvsem zaradi irokega spektra napovedanih tem, ki jih kot obrtnik v asu, v kate-rem smo se znali, zelo potrebujem. Obdobje velikoserijskih proizvodov je minilo, zato smo se morali preu-smeriti na zahtevneja, predvsem pa investicijsko draja podroja de-lovanja. Za pomo in laji prehod so taka sreanja za manje obrtnike skoraj nujna, eprav se obiajno delo v tako majhnih podjetjih, kot je nae, na dan sreanja ustavi. Predvidenih tematik bo na forumu zares veliko, hkrati pa bo to tudi prilonost za izmenjavo mnenj, ki so dobrodola pomo pri re-evanju marsikatere ovire.

Vrtiljak, na katerem smo se znali, se vrti poasneje od vrtiljaka razvoja novih tehno-logij in materialov. e ga elimo ujeti, moramo zdruiti znanja in ideje.

MEM, Gorazd Kravanja, s. p.

Udeleenci zasedanja v Bruslju so se strinja-li, da je inovativnost bistvo uspeha na zna-nju temeljeega gospodarstva. Bolj kot kdaj koli prej so loveki viri odloilni dejavnik dolgorone konkurennosti gospodarstva in posameznih drav. Zato mora Evropa razvi-ti, poganjati, zadrati in privlaiti izkuene in uspene delavce oziroma nadarjene.

V odgovorih na izzive globalizacije in za zagotovitev prihodnje rasti bo kljuno v celoti razviti inovacijski in ustvarjalni po-tencial evropskih dravljanov, ki temelji na evropski kulturni tradiciji in znanstve-ni odlinosti. Zanesti se bomo morali na ustvarjalnost svojih ljudi in na svojo boga-to kulturno dediino. Kljuno pri tem pa bo poveevati vlaganja v raziskave, razvoj in izobraevanje ter ohranjati nadarjene v Evropi, je med drugim v razpravi na zase-danju poudaril dr. Turk.

Ena od novosti v lizbonski strategiji, ki je bila prenovljena med slovenskim predse-

Dr. iga Turk na zasedanju v Bruslju o inovativnosti in nadarjenosti

Inovativnost ceni samo druba, ki je vsestransko dinamina, odprta in svobodna.

Bivi minister za razvoj dr. iga Turk se je sredi novembra v Bruslju udeleil zasedanja Lizbonskega sveta o inova-tivnosti in nadarjenosti z naslovom The 2008 Innovation Day Attracting and Retaining Global Talent: How Europe Can Thrive in the Age of Knowledge. Na zasedanje je Lizbonski svet poleg slovenskega ministra za razvoj povabil le priblino 30 vplivnih gospodarskih voditeljev, zaradi aktivne vloge pri prenovi lizbonske strategije, ki e posebno poudarja uveljavitev t. i. pete svoboine prostega pretoka znanja. Udeleenci zasedanja, na katerem je bil glav-ni predavatelj Charles Leadbeater, avtor nedavno izdane knjige z naslovom WeThink: How mass innovation will change the world, so razpravljali predvsem o tem, kako lahko Evropa postane bolj inovativna in konkurenna ter kako privlaiti in zadrati nadarjene.

dovanjem, je zato tudi posodobljen pogled na inovacije in ustvarjalnost. Minister je poudaril, da lizbonska strategija poudarja pomen odprte ustvarjalnosti in prostega pretoka znanja, ki jo poznamo kot t. i. peto svoboino in dopolnjuje dosedanje tiri svoboine: prosti pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Namen pete svoboine je odpraviti ovire za prosti pretok znanja, s imer se spodbuja preoblikovanje EU v inovativno in ustvarjalno gospodarstvo znanja. Inovativnost ceni samo druba, ki je vsestransko dinamina, odprta in svo-bodna, torej tudi v gospodarskem, drube-nem in politinem smislu, je dejal dr. iga Turk.

Peta svoboina se bo uveljavila s pove-anjem ezmejne mobilnosti nadarjenih, predvsem raziskovalcev, tudentov, znan-

stvenikov in univerzitetnih predavateljev, s krepitvijo konkurennejega trga dela, ki mora nuditi bolje poklicne monosti ter biti pregledneji in bolj druinsko na-ravnan, in z nadaljevanjem visokoolskih reform. Pri tem je treba za resnien pre-tok znanja tudi olajati in spodbujati op-timalno uporabo intelektualne lastnine, ustvarjene v javnih raziskovalnih zavodih, spodbujati prost dostop do znanja in od-prtih inovacij, razviti znanstveno odli-nost, vzpostaviti novo generacijo vrhunske raziskovalne infrastrukture ter spodbuditi vzajemno priznavanje kvalifi kacij, je e poudaril dr. Turk in dodal: Zmogljivost interneta, da daje na voljo informacije, e poveuje potrebo po tem, da imajo ljudje monost izbire.

www.svr.gov.si

IRT3000 - 18 - December 2008.ind13 13 16.12.2008 23:22:37

14 December 18 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind14 14 16.12.2008 23:22:38

15December 15 III

Kdo je letonji, e osemnajsti podjetnik leta, smo izvedeli v sredo, 19. novembra 2008. Slavnostna podelitev priznanja je bila v dvo-rani Smelt, na Dunajski 160 v Ljubljani, ude-leil pa se je je tudi predsednik dravnega sveta Bla Kavi.

Podjetnika leta izbere posebna komisija, ki jo sestavljajo dr. Bogomir Kova z Ekonom-ske fakultete v Ljubljani, tefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora Obrtno-pod-jetnike zbornice Slovenije, dr. Viljem Pe-niny, generalni sekretar Obrtno-podjetni-ke zbornice Slovenije, Rudi Bric, podjetnik leta 1993, Filip Remkar, podjetnik leta 2001, Ivo Boscarol, podjetnik leta 2003, Igor Akra-povi, podjetnik leta 2004, dr. Ale trancar, podjetnik leta 2005, Milo Urbanija, podje-tnik leta 2006, ter Primo Kaui, odgovorni urednik revije Podjetnik.

Komisija ie tiste, ki s svojim izdelkom, sto-ritvijo ali poslovnim modelom pomembno oblikujejo trno nio v svetovnem merilu, ki

Revija Podjetnik e osemnajsti podelila priznanje podjetnik letaPriznanje podjetnik leta je najstareje slovensko priznanje podjetnikom, podjetnicam in podjetnikim skupinam, ki ga e od leta 1991 podeljuje re-vija Podjetnik. V tem obdobju se je posebna komisija revije Podjetnik, ki izbira podjetnika leta, odloila za ve znanih imen, ki so sinonim za uspeno slovensko podjetnitvo in ki so sloves Slovenije ponesli tudi po svetu.

imajo mono blagovno znamko in za katere ocenjujejo, da jih pravi preboj na svetovnem trgu e aka. Pomembna pa je tudi zgodba, ki jo s seboj nosi podjetnik in sporoa, da se tudi v Sloveniji rojevajo velike podjetnike zgodbe.

Letonji nominiranci, ki so prejeli priznanje podjetniki vzor, le eden med njimi (oziro-ma podjetnika dvojica ali trojica) pa je po-stal podjetnik leta 2008, so:

Botjan Troha, Denis Roaj, Tibor Klajnek (ZootFly, d. o. o.)Raunalnike igre niso ve le igre, temve mona industrija. Trojica iz ljubljanskega podjetja ZootFly to e kako dobro ve, saj so eden pomembnejih evropskih ponudnikov igric pod svojo blagovno znamko, delajo pa tudi za najpomembneje svetovne ponudni-ke. Ekipa ZootFlyja je znailen predstavnik novodobnih podjetnikov, ki jim posel pome-ni ivljenjski slog, ki delajo iz uitka in samo tisto, kar bi poeli, tudi e ne bi imeli pod-jetja. Ob tem posedujejo ogromno znanja,

saj so po mnenju poznavalcev tehnoloko najbolj napredno slovensko podjetje z vidika raunalnike infrastrukture. Vse to je pre-prialo tudi drubo Horizonte, da je vanje vloila 300 tiso evrov tveganega kapitala. ZootFly ima 38 redno zaposlenih in ustvari ve kot dva milijona evrov letnih prihodkov.

Andrej Oroen in Jure Knez (Dewesoft , d. o. o.)Podjetnika iz Trbovelj sta podjetniko zgodbo zgradila na posreeni in izjemno uinkoviti kombinaciji tehninega znanja in podjetnike-ga pristopa. Andrej Oroen skrbi za vodenje podjetja, Jure Knez, sicer doktor strojnitva, pa vodi tehnini razvoj, ki navduuje najzah-tevneje uporabnike po vsem svetu. Tretji ste-ber podjetja je avstrijski partner, ki sta ga e ob ustanovitvi povabila v podjetje. Dewesoft tako danes izdeluje programsko opremo in merilne instrumente, ki jih uporabljajo Ferrari, Bosch, ekipe v formuli 1 in veina evropskih proizva-jalcev avtomobilov. Amerika Nasa trenutno vsa svoja vesoljska plovila nadzoruje z Dewe-soft ovo opremo. Podjetje ima le 12 zaposlenih, vendar zaradi svojih inovativnih tehnino do-vrenih izdelkov z veliko dodano vrednostjo in prepoznavnosti na trgu tudi velik potencial za prihodnjo rast.

Kristijan Gajek (Skupina Meteorit)Kristijan Gajek je na pogoriu mariborske teke industrije zgradil skupino podjetij oziro-ma holding, ki izdeluje jeklene konstrukcije in se ukvarja z gradbenitvom ter transportom. Njegova podjetja izdelajo 10 tiso ton jekle-nih konstrukcij letno, gradijo stanovanjska in turistinoapartmajska naselja, opravljajo zah-tevne prevoze v koprski luki ... Na Hrvakem je pred tremi leti ustanovil herinsko podje-tje ter s partnerji zgradil 400 bivalnih enot za turistine potrebe. Gajkovi cilji so e veliko viji. V Makedoniji je kupil podjetje v steaju, tako da namerava proizvodnjo jeklenih kon-strukcij v dveh letih poveati za tirikrat. Na Hrvakem pa se pripravlja na graditev tiso turistinih enot v Dalmaciji in kongresnega hotela v Zagrebu. Gajek zaposluje v Sloveniji 100 delavcev, v Makedoniji 80 in na Hrva-kem 20. Matino podjetje Meteorit je imelo lani 18,6 milijona evrov prihodkov, podjetje na Hrvakem pa 25 milijonov evrov.

www.ozs.si

Andrej Oroen in Jure Knez podjetnika leta 2008Priznanje podjetnik leta 2008 sta prejela Andrej Oroen in Jure Knez iz podjetja Dewesoft . Komisijo sta prepriala z izjemno kombinacijo tehninega znanja in pod-jetnike miselnosti, s katero sta se s svojimi izdelki uveljavila pri najzahtevnejih sve-tovnih kupcih. Odlini izdelki z veliko dodano vrednostjo in prepoznavnost na trgu jima zagotavljajo velik potencial za e hitrejo rast podjetja v prihodnosti.

Foto: Ale Beno, Eva Miheli

dogodki in dosekiutrip dom

a

IRT3000 - 18 - December 2008.ind15 15 16.12.2008 23:22:40

16 December 18 III

Tokrat je bil cilj izleta termalno sredie Terme 3000 v Moravskih Toplicah, ki je eno od najvejih turistino-zdravilikih sredi v Sloveniji. Pod strokovnim vodstvom so si ogledali tehnologijo in opremo, s katero pripravljajo naravno rno, termalno-mi-neralno in navadno vodo za 31 zunanjih in notranjih bazenov, katerih temperatura vode je med 26 in 36 stopinjami Celzija. Predstavili so tudi raunalniko podprt sis-tem vodenja in nadzora ogrevanja objektov, priprave bazenske vode, razsvetljave, raz-deljevanja, loevanja in obdelave termalne in odpadne vode, kotlovnice, klimatskih in prezraevalnih naprav ter toplotnih in hladilnih postaj, ki ga je s sodobno opremo izvedlo podjetje Metronik iz Ljubljane.

Glavni temi obnega zbora sta bili pregled opravljenega dela in nart dela za naprej, predstavil pa ju je predsednik drutva prof. dr. Boris Tovornik. Leta 2008 je dru-tvo veliko dejavnosti namenilo svoji pred-stavitvi strokovni in iri javnosti. Drutvo avtomatikov Slovenije je razstavljalo na sejmu IFAM 2008 v Celju, kjer je organizi-ralo okroglo mizo o novih tudijskih pro-gramih, sodelovalo je na sejmu MOS 2008 v Celju ter podprlo robotska tekmovanja za osnovne in srednje ole. Drutvo je za-elo pregledovati lanstvo in prenavljati spletne strani, kjer bodo lahko lani sami pregledovali in popravljali svoje podatke. Na spletni strani drutva so e na voljo po-bude in objave izobraevanj, teajev, tu-dijskih programov in gradiv njegovih la-nov. Ponovili so tudi anketo, s katero elijo ugotoviti stanje na podroju avtomatizaci-je v Slovenije. V njej je sodelovalo 31 pod-

Sreanje lanov Drutva avtomatikov SlovenijePoslanstvo Drutva avtomatikov Slovenije (DAS) je prispevati k razvoju in napredku na podroju avtomatike, skrbeti za napredovanje strokovne ravni lanov, spodbujati zanimanje za avtomatiko in vzgojo kadrov ter sodelova-nje raziskovalnih institucij, univerz, podjetij in posameznih strokovnjakov pri strokovnih raziskavah na podroju avtomatike, robotike in mehatronike. Drutvo vsako leto organizira tudi strokovni izlet, ki ga zdrui z obnim zbo-rom drutva, kjer pregleda opravljeno delo in naredi nart za naprej.

jetij, rezultati, ki se e obdelujejo, pa bodo predstavljeni spomladi 2009. Prvi rezultati ankete kaejo, da ni bistvenih sprememb glede na stanje, ki je bilo ugotovljeno z anketo pred nekaj leti. e vedno namre velja, da se podjetjem, ki so v proizvodnjo uvedla avtomatizacijo, lahko zelo poveajo prihodki in dodana vrednost. Uinki bi bili e bolji, e bi bilo na voljo ve izobraenih kadrov na tem podroju.

Med narti dejavnosti drutva leta 2009 naj opozorimo predvsem na nadaljevanje ankete o stanju avtomatizacije v Sloveniji in predstavitvi njenih rezultatov, pa tudi na izdajo nove broure o drutvu, sodelovanje pri organizaciji znanstvenih in strokovnih

dogodkov, kot sta konferenca ERK v Por-torou in sejem IFAM v Celju, sodelovanje v strokovnih revijah, podporo tudentskih in dijakih robotskih tekmovanj, iskanje novih partnerstev in lanov, predvsem iz industrije, in ne nazadnje na organizacijo konference o avtomatizaciji v industriji in gospodarstvu AIG 09, ki bo predvidoma konec maja ali zaetek junija 2009. Kon-ferenca AIG 09 je najpomembneji stro-kovni dogodek, ki ga organizira drutvo, namenjena pa je predstavitvi rezultatov strokovnjakov iz gospodarstva ter prenosu znanj in spoznanj iz akademske sfere v go-spodarstvo.

www.das.uni-mb.si

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Nalepka, odporna na acetonNova kemino obstojna potiskana nalepka, narejena v podjetju Avery Dennison, z oznako FassonTransfer PET Matt White Top Chem/S8015, ponuja odlien oprijem na razline povrine, vkljuno s plastinimi. Na novo razvita nalepka je e posebno primerna za uporabo v avtomatizirani proizvodnji, kjer je potreba po tiskanju in izpostavljenosti agresivnim kemikalijam toliko veja. Kljub tem vplivom iz okolja ostajajo nalepke itljive in nepokodovane. Njihova dobra lastnost je, da so zdruljive z ne-davno razvitim trakom iz materiala Fasson S 8015, ki je zelo odporen na kemino razjedanje. Umetnost te nove povrine je, da ostaja odporna proti agresivnim kemikalijam, vkljuno z acetonom, bencinom in zavorno tekoino.

www.europe.fasson.com

IRT3000 - 18 - December 2008.ind16 16 16.12.2008 23:22:44

17December 15 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind17 17 16.12.2008 23:22:50

18 December 18 III

Posvet Proizvodna logistika 08

Proizvodna logistika naj bo vitka in ustrezno informacijsko podprtaVe kot 120 strokovnjakov iz industrije in gospodarstva se je udeleilo dru-gega posveta o proizvodni logistiki, ki je bil 22. oktobra v Novem mestu. Programski odbor posveta je v sodelovanju s podjetjem GR Ineniring, d. o. o., udeleencem pripravil devet predavanj o organiziranju, kakovosti in informacijski podpori proizvodne logistike, podkrepljenih s primeri dobre prakse, ter ogled proizvodnje v Revozu, edinem slovenskem izdelovalcu avtomobilov.

Dr. Toma Perme

Proizvodna logistika postaja vse po-membneja, kar kae tudi zanimanje strokovnjakov iz industrije, ki so se letos v e vejem tevilu odzvali povabilu in se udeleili e drugega posveta o proizvodni logistiki, tudi tokrat v Novem mestu. Kraj dogodka seveda ni nakljuno izbran, saj je tu edina proizvodnja avtomobilov v Sloveniji. Za avtomobilsko industrijo pa je znailno, da ima od vseh najbolj raz-vito in organizirano preskrbovalno veri-go, katere kljuni len je prav proizvodna logistika. Zato je avtomobilska industrija lahko vzor drugim industrijskim podro-jem. O upravienosti tega slovesa so se udeleenci lahko na lastne oi prepriali na vodenem ogledu proizvodnje v Revo-zu, ki je bil sklepni del dogodka.

Sicer se je posvet tudi zael z Revozom. Prvo predavanje je namre obravnavalo optimizacijo notranjih pretokov v Revo-zu. Govorilo je o organiziranju in izvedbi toka materiala od dobaviteljev do delov-nih mest, kjer se sestavni deli vgrajujejo v konni izdelek, se pravi v avtomobila Clio in Twingo. Proizvodnja je organizi-rana po istem naelu vleenja, podpira pa jo sinhrona logistika z dostavo mate-riala na linijo za sestavljanje ravno v pra-vem zaporedju (just in sequence) in ravno ob pravem asu (just in time). Taka pro-izvodnja je izredno zapletena in zahteva z vidika logistike med drugim uvedbo standardov, uporabo uinkovitega pla-niranja proizvodnje in transportnih poti ter dobre dobavitelje.

Podjetja se vse bolj zavedajo, da je za uspeno proizvodno logistiko poleg uinkovite tehnoloke opreme potrebna tudi ustrezna informacijska podpora. Pri tem se nenehno spraujejo, katera pro-

gramska reitev je zanje najprimerneja. Edini pravi odgovor na to vpraanje pra-vi, da je izbira informacijske reitve od-visna predvsem od elenega obstojeega stanja potreb in zahtev, ki so opredeljene na podlagi poslovnega modela in modela procesov v obravnavanem podjetju. Pri tem je najbolje, da se e na zaetku loi med poslovno in proizvodno program-sko reitvijo, saj se lahko le tako poslo-vanje prilagodi povpreju dobrih praks, hkrati pa ohrani svoje znailnosti kot konkurenno prednost na trgu.

Informacijska podpora je za uinkovito proizvodno logistiko in uspeno poslo-vanje podjetja izredno pomembna. To je morda eno najpomembnejih sporoil posveta, saj je skoraj polovica prispevkov obravnavala oziroma predstavila pro-gramske reitve za podporo razlinim procesom v podjetju, ki so povezana tudi s proizvodno logistiko. Poleg pre-

gleda stanja na podroju informatizacije vodenja proizvodnje v Sloveniji so bile predstavljene e programske reitve za vodenje skladia, tudi v povezavi s sis-temom za vodenje proizvodnje, ter pro-gramska reitev za nartovanje in analizo strokov.

Pomemben del proizvodne logistike je e kakovost, ki pa jo je treba tudi meriti. Najprej moramo opredeliti procese in merljive cilje, nato pa izvajati in meri-ti ter procese nenehno izboljevati. Pri tem sta nujni standardizacija osnovnih procesov in uvedba kljunih kazalnikov. Podobno je tudi pri uvajanju nael in uporabi orodij vitke proizvodnje v pro-izvodni logistiki. Proizvodnja in z njo proizvodna logistika postajata vedno bolj zapleteni, zato se je treba vasih vr-niti k osnovam, da bi tako laje razumeli procese in jih popisali. Veinoma so na-ela vitkosti preprosta in razumljiva ter

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 18 - December 2008.ind18 18 16.12.2008 23:22:50

19December 15 III

zato tudi strokovno uinkovita. Kljub temu je treba gledati na proizvodne sisteme celovito in njihovo operativno uspenost ocenjevati s kljunimi kazal-niki uinkovitosti, njihovo strokovno uinkovitost s skupnim strokom la-stnitva, konkurennost pa z razmerjem med njima.

dogodki in dosekiPromoci jsk i lanek

Miselnost, da se uenje zakljui ob pridobitvi formalne izobrazbe, je e davno zastarela, saj vemo, da sta dodatno izobraevanje in neneh-no uenje nujni, e elimo uspeno slediti ve-dno novim zahtevam pri delu in biti uspeni posamezniki v sodobni drubi znanja. V izo-braevanju se zato vse bolj uveljavlja koncept vseivljenjskega uenja.

DODATNE INFORMACIJE:Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koperel. naslov: referat@fm-kp.si, spletna stran: www.fm-kp.si

Uimo se vse ivljenje!

Na Fakulteti za management Koper razvijamo koncept vseivljenjskega uenja skozi:- izvajanje formalnih in neformalnih oblik

izobraevanja ter - priznavanje znanj in spretnosti.

Formalno in neformalno izobraevanjeFormalne in neformalne oblike izobraevanja (glejte tabelo) so namenjene vsem, ki elijo izpo-polniti svoje znanje na podroju druboslovja, prava in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu. Tako pridobljeno znanje lah-ko posamezniki pozneje uveljavljajo tudi pri vpi-su v tudijske programe za pridobitev izobrazbe. Izobraevanja, ki jih na fakulteti pripravljamo v okviru vseivljenjskega uenja, ponujamo pod blagovno znamko STIK, ki simbolizira poveza-vo med teorijo in prakso.

Zakljuene skupineZa zakljuene skupine (organizacije) lahko kadar koli organiziramo izvedbo posameznih predme-tov ali delov tudijskih programov, izvedbo pa pri-lagodimo glede na as, kraj in delno tudi vsebino.

Priznavanje znanj in spretnostiNa Fakulteti za management Koper lahko posameznik zaprosi za vrednotenje znanj in

Tabela: Vrste in znailnosti programov vseivljenjskega uenja na Fakulteti za management Koper

spretnosti, ki jih je na razline naine prido-bil pred vpisom na fakulteto. Tako si zmanja tudijske obveznosti, ki jih mora opraviti v okviru programa. Vsem, ki se nameravajo vpi-sati v tudijske programe Fakultete za mana-gement Koper, svetujemo, da se o priznavanju znanj in spretnosti posvetujejo s svetovalcem na fakulteti.

Formalne oblike izobraevanja Neformalne oblike izobraevanja Vrsta programa Posamezni predmeti, deli tudijskih programov

ali tudijski programi za izpopolnjevanjeSeminarji, delavnice, teaji, okrogle mize itn.

Znailnosti Posamezniki se vkljuijo v izvedbo predmetov, ki jih fakulteta izvaja za vpisane tudente.

Posamezniki se vkljuijo v posamezne oblike izobraevanj, ki niso vezane na tudijske programe.

Preverjanje znanja Preverjanje znanja v obliki izpita Ni preverjanja znanja.Vrsta potrdila Potrdilo o izobraevanju, ovrednoteno s

kreditnimi tokamiPotrdilo o udelebi

Uveljavljanje znanja V primeru vpisa v tudijske programe fakultete se posamezniku priznajo doseene kreditne toke.

Potrdilo (znanje) lahko posamezniki uveljavljajo pri vpisu v tudijske programe po postopku priznavanj znanj in spretnosti.

Posvet je poleg predstavitev in ogleda proizvodnje ponudil tudi druenje in izmenjavo mnenj med udeleenci. Tudi razprave po predavanjih so bile zanimive in produktivne, kar je ponovno potrdilo, da je proizvodna logistika podroje, ki je v vzponu in kjer se z vsakim odgovo-rom poraja e ve vpraanj. Zato je prav,

da se o tem pogovarjamo, saj pravi do-govori zahtevajo predvsem prava vpraa-nja. Prava vpraanja pa so obiajno zelo preprosta, le da jih sami zlepa ne vidimo. Vasih je e pogovor ob druenju na ta-kih dogodkih, kot je posvet o proizvodni logistiki, dobra prilonost, da pridemo do pravih vpraanj.

IRT3000 - 18 - December 2008.ind19 19 16.12.2008 23:22:54

20 December 18 III

V uvodnem nagovoru udeleencem dogodka je predsednik Odbora za znanost in tehnolo-gijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Sloveni-je Janez krlec poudaril, da odbor deluje e priblino dve leti ter da je pravi povezovalni len med zbornico in institucijami znanja. Podlaga uspenemu sodelovanju je pred-vsem povezovanje odbora z Institutom Joef Stefan, Kemijskim intitutom, Fakulteto za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko mariborske univerze, Fakulteto za elektroteh-niko iz Ljubljane, olskima centroma Ptuj in Velenje ter tehnolokima centroma SEMTO in TECES. Ob tej prilonosti je Janez krlec v imenu odbora in zbornice podelil zahvalne listine dr. igi Turku za vso podporo, ki jo je bil odbor deleen v njegovem mandatu mi-nistra za razvoj, prof. dr. Draganu Mihajlo-viu in prof. dr. Mariji Kosec pa za vso pod-poro v procesih povezovanja gospodarstva in znanosti ter za nesebino pomo pri prenosu visokih znanj v podjetnitvo.

Konkurenno gospodarstvo je temelj ra-zvoja drave, ki ga gospodarstveniki in

Nanotehnoloki danOdbor za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije e naprej uspeno izpolnjuje svoje glavno poslanstvo in povezuje znan-stvenoraziskovalno sfero s podrojem drobnega gospodarstva in pod-jetnitva. Tokrat je odbor organiziral nanotehnoloki dan, na katerem so strokovnjaki iz znanstvenoraziskovalnih intitutov in industrije predstavili uporabo nanotehnologij, nanomaterialov, nanokompozitov ter nanopre-mazov v panogah, kot so tekstilna in lesna industrija, gradbenitvo, steklar-stvo, predelava plastike in elektronika. Dogodek, ki je bil 16. oktobra 2008 v veliki sejni dvorani Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije, je privabil veliko lanov zbornice, pa tudi predstavnike intitutov, fakultet, olskih centrov in gospodarstva.

podjetniki ne morejo uresniiti s prela-ganjem lastnine iz enega epa v drugega, ampak le z znanjem in ustvarjalnostjo, po monosti domaima. Pri tem je glavni izziv, kako im pogosteje zdruiti ljudi z institucij znanja z ljudmi iz gospodarstva, s podjetniki, pa tudi obrtniki. Zavedati se moramo, da drava ne more povedati ljudem iz gospodarstva in institucij zna-nja, kaj naj delajo, lahko pa jih povee in spodbudi, da oni povedo, kaj priakujejo od drave. Zato je bil ustanovljen Svet za konkurennost, katerega temelji so razvoj-ne skupine, sestavljene iz dveh polov, go-spodarskega in razvojno-raziskovalnega. Njihova naloga je, da oblikujejo predloge in elje ter jih posredujejo dravi, je opi-sal namen sveta njegov pobudnik dr. iga Turk, nekdanji minister za razvoj, in pri-pomnil, da priakuje, da bo svet nadaljeval delo, saj je strokoven in povsem nepoli-tien. Dr. uga Turk se je zahvalil za pri-znanje, ki ga je zelo vesel, hkrati pa tudi odboru in njenemu predsedniku Janezu krlecu za opravljeno izredno pomembno

delo pri povezovanju znanja in podjetnosti v Sloveniji. Dr. Turk tudi upa, da bo odbor uspeno delo nadaljeval in da bo imel pri tem eleno podporo.

O pomembnosti obrti in podjetnitva ter o znanju in izobraevanju je spregovoril tudi predsednik Obrtno-podjetnike zbornice Slovenije Miroslav Klun. Mala podjetja so zelo prilagodljiva, ustvarijo najve novih in varnih delovnih mest, zato lahko pomembno prispevajo k uspeni prebroditvi trenutnih tekih gospodarskih razmer. Obrtna zbor-nica namenja najve pozornosti znanju in izobraevanju, saj brez tega in novih tehno-logij ni niti napredka niti uspeha. Zato je e posebno zadovoljstvo videti tako polno dvo-rano ob dogodku, katerega pomen je v obr-tnikih vrstah e vedno premalo ozaveen. Zato se je treba zahvaliti Janezu krlecu in odboru, ki sta bistveno pripomogla k temu, da so tudi institucije znanja prepoznale obr-tno-podjetniko sfero kot del gospodarstva, ki mu lahko ponudijo podporo, ki jo nedvo-mno potrebuje in jo je v preteklosti vsekakor premalo izkorial.

Uvodne nagovore je sklenil direktor Insti-tuta Joef Stefan prof. dr. Jadran Lenari, ki je poudaril, da so institucije znanja brez sodelovanja z univerzitetnim izobraeva-njem in gospodarstvom kot pti brez kril. Gonilo razvoja vseh delov drube je uspe-no gospodarstvo, ki temelji na ustvarjal-nosti, inovativnosti in znanju. Vpraati pa se je treba, koliko znanstvenikov zares pozna ali vsaj sluti svojo vlogo in umee-nost v gospodarski in drubeni razvoj ter koliko gospodarstvenikov to obuti. Nista pomembna samo delo in vlaganje na po-droje razvoja, pomembno se je posvetiti tehnolokemu razvoju s povezovanjem znanosti in gospodarstva. e elimo nare-diti premik na tem podroju, ga moremo narediti samo vsi skupaj. Zato je treba toli-ko bolj pozdraviti vsa prizadevanja Janeza krleca in odbora, pa tudi vseh prisotnih na dogodku, ki so e s svojo udelebo na-redili in pokazali veliko.Janez krlec predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniki zbornici Slovenije

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 18 - December 2008.ind20 20 16.12.2008 23:22:55

21December 15 III

Razvoj nanotehnologijProf. dr. Dragan Mihailovi z Instituta Joef Stefan v Ljubljani, priznan strokovnjak in znanstvenik na podroju nanotehnologij ter vodja Centra odlinosti za nanotehno-logije in nanoznanosti, se je v kratki pred-stavitvi razvoja nanotehnologij osredotoil

predvsem na nekaj pomembnih podrob-nosti, ki so se zgodile od njegove zadnje predstavitve v okviru dogodkov, ki jih or-ganizira odbor.

Napredek na tem podroju je izredno hiter, izzivi pa danes mnogo bolj jasni, kot so bili

e pred tremi ali tirimi leti. Intel je na pri-mer za konec leta napovedal 16-nanometr-sko tehnologijo procesorjev, 45-nanometr-ska tehnologija pa je e v prodaji. Napoved pred nekaj leti je bila 100-nanometrska teh-nologija. Lani so napovedali prvi kvantni raunalnik, za konec letonjega leta pa e

Obrtniki in podjetniki v drubi z vrhunskimi raziskovalci in znanstveniki na nanotehnolokem dnevu.

dogodki in dosekiutrip dom

a

IRT3000 - 18 - December 2008.ind21 21 16.12.2008 23:22:59

22 December 18 III

predstavitev delujoega kvantnega raunal-nika za reevanje posebno zahtevnih pro-blemov. IBM je pokazal na mejo raunalni-tva, ko je predstavil stikalo, ki deluje z eno samo molekulo. Atom preskakuje iz ene lege v drugo, s imer spreminja tok tako, kot deluje tranzistor. IBM je predstavil tudi spominski element na podlagi enega atoma eleza na povrini bakra. Atom eleza ima magnetni moment, ki ga lahko s tipalom spremenimo (obrnemo) in tako zapiemo podatek z enim samim atomom.

Nanotehnologija je prodrla tudi v vsako-dnevno ivljenje. Proizvodnja ogljikovih nanocevk je leta 2008 znaala e 270 ton. Izredno veliko je novih izdelkov, saj je e ve kot 600 registriranih nanoteholokih izdelkov. Med njimi je tudi Gorenjev pral-ni stroj, ki uporablja nanodelce srebra za zaito proti bakterijam. Vsak teden se v bazo vpiejo trije do tirje novi izdelki, od baterij, barv do izdelkov nanoelektronike. Na prvem mestu med njimi so predvsem nanodelci srebra z antibakteriolokim uinkom, sledijo ogljikove nanocevke, na tretjem mestu pa so razni prahovi oksidov, ki se uporabljajo kot primesi v kompozitih in prevlekah. Uporaba nanodelcev je naj-pogosteja v industrijskih panogah, ki iz-delujejo izdelke, kot so kompoziti, kreme, premazi in elektronika.

Podpora razvoju nanopodrojaPodroje nanoznanosti in nanotehnolo-gije lahko primerjamo s podjetnitvom; potrebujemo nekaj poguma, iznajdljivo-sti, vztrajnosti in seveda veliko znanja. Slednje al pri nas premalo cenimo. V Sloveniji smo imeli do zdaj e kar nekaj

uspehov, kot so na primer proizvodnja na-noic, nanolitografi ja, prozorne elektrode, nanoelektrode za litijeve baterije in nano-zaznavala (nanosenzorji). Kljub odlini mednarodni oceni in dejstvu, da so rezul-tati na svetovni ravni, je sredstev in pod-pore drave za to podroje vse manj. Tudi z gospodarstvom niso nali pravega stika, saj je bilo to podroje v primerjavi z vla-ganjem na borzo premalo dobikonosno, zdaj pa industrija nima dovolj sredstev za vlaganje v razvoj. Tako je sredstev dovolj le e za obnavljanje obstojee opreme. Kljub temu je navduenje raziskovalcev izredno, saj se je letos na nanotehnologijo na podiplomski oli Instituta Joef Stefan vpisalo 35 tudentov, kar je dvakrat ve kot lani. Profesor Mihailovi vidi prilo-nost tudi v centrih odlinosti, ki kljub razmeroma skromnim sredstvom in ne-rodno zastavljenim birokratskim apara-tom vzpostavljajo povezovanje med indu-strijo in znanstveno sfero. Predvsem vidi prilonost v Svetu za konkurennost, ki je zblial raziskovalce z industrijo in ustvaril forum za ustvarjanje javnega mnenja ter opozarjanje vlade na te elje in potrebe.

O pomenu in delu Sveta za konkurennost je govorila tudi prof. dr. Marija Kosec z In-stituta Joef Stefan, ki je tudi predsednica tretje razvojne skupine za materiale in na-notehnologije pri Svetu za konkurennost. Izhodie skupine je, da so materiali infra-struktura tehnoloke drube in da mora druba, ki se je odloila, da bo tehnoloko razvita, to dejstvo sprejeti. V razvojni sku-pini je 15 ljudi, pol jih je iz gospodarstva. V razpravah je skupina prila do sklepa, da je na podroju materialov teko doloiti ozke

prednostne naloge, zato naj bodo prioritete kar raziskovalna odlinost intitucij znanja in ambicije industrije. Uinkovitost in do-dano vrednost raziskovalnega dela je treba poveati tudi s tem, da se oblikujejo resno vodeni in nadzorovani projekti z dovolj veliko fi nanno podporo, ki bodo vkljue-vali partnerje iz osnovnih raziskav in indu-strije. Predvsem pa je k sodelovanju treba spodbuditi ljudi.

SklepV nadaljevanju nanotehnolokega dneva so strokovnjaki s Kemijskega intituta, In-stituta Joef Stefan ter iz industrije in ma-lega gospodarstva predstavili primere upo-rabe nanomaterialov in nanotehnologij. Predstavili so nanomateriale v sodobnih tekstilijah, fl eksibilni elektroniki, bateri-jah, pa tudi v premazih za zaito razlinih materialov, ki jih e uporabljamo ali pa bi jih, e bi poznali njihove resnine pred-nosti in koristi. Znailnost predstavitev je bila predvsem izredna sporoilnost, ki je stanje razvoja in uporabo tako majhnih delcev, ki jih komaj zaznamo z najboljimi in najzmogljivejimi aparaturami, podala izredno poljudno.

S tem so predavatelji visoko znanost pri-bliali obrtnikom, podjetnikom in tudi drugim udeleencem dogodka ter pri njih vzbudili zanimanje. To je pomemben dose-ek, ki lahko pripelje tudi do konkretnej-ega sodelovanja. Zato so bila delo Odbora za znanost in tehnologije ter prizadevanja njegovega predsednika Janeza krleca, ki so gonilo povezovanje znanosti in drobnega gospodarstva, ta dan vekrat omenjena in iskreno pohvaljena.

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Potrebujete za svoj avtomatiziran in robotiziran strojni park ustrezno reitev? Druba Adept plus, d. o. o., vam nudi svetovanje in reitve na podroju zaite ter varnega obratovanja strojev in robotov. Zaposleni so pomemben del vsakega podjetja, zato poskrbi-mo za njihovo varnost pri delu. Za vse tipe strojev ne glede na vrsto uporabljene tehnologije in energije (elektrine, hidra-vline, pnevmatine) ponujamo reitve s svetlobnimi varno-stnimi zavesami.

Svetlobne varnostne zavese so namenjene zaiti pred nesre-ami v nevarnih obmojih delovanja strojev, robotov in v in-dustrijskih obratih. Omogoajo stopnjo zaite IP 54, IP 65 ali po naroilu celo stopnjo zaite IP 67. Glede na vrsto pokodb loimo naslednje tipe svetlobnih varnostnih zaves: za prepreitev manjih pokodb (praske, laji udarci) tip 2

(prikljuitev mona z modulom, ki ima relejske vhode) za prepreitev tejih, trajnih pokodb (globoke rane, zlomi,

odtrganine) tip 4

Prikljuitev je mona z modulom, ki ima tranzistorske vhode. Ohije svetlobne varnostne zavese je aluminijasto. Montaa je eno-stavna, s konzolnimi ali guminosilci ali s konektorjem in kablom.

www.ad-avtomatizacija.si

IRT3000 - 18 - December 2008.ind22 22 16.12.2008 23:23:01

23December 15 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind23 23 16.12.2008 23:23:08

24 December 18 III

Evropske tehnoloke platforme in EurekaSreanje TP & Eureka je bilo po mnenju udeleencev ter predstavnikov iz EU in RM-platforme izjemno uspeno. Ve kot 95 udeleencev, od tega ve kot polovica iz tujine, je aktivno razpravljalo o stanju in prihodnosti tehnolokih platform, aktivnostih RM ter povezovanju v EUREKO in ERA-NET.

Prof. dr. Slavko Dolinek

V uvodnem delu sreanja so bile najprej predstavljene slovenske aktivnosti na po-droju tehnolokih platform (Mateja e-pin, GZS). V nadaljevanju je Claude Rieg, DG-Research iz EC, prikazal aktivnosti TPM in vlogo tehnoloke platforme RM (Rapid Manufacturing tehnoloke plat-forme za hitro izdelavo) znotraj TPM. Dejstvo je, da je koncept hitre izdelave vse-binsko in operativno zelo dobro umeen v TPM. To je poudaril tudi vodja RM-plat-forme, Martin Schfer iz Simensa, ki je tudi lan High Level Group TPM. Prikazan je bil program FP7 NMP (Nanosciences, na-notechnologies, materials & new produc-tion technologies), kjer bodo prvi razpisi za podroje RM na zaetku leta 2010. Zato je toliko bolj pomembno, da si vsi aktiv-ni na podroju RM ali ostalih platformah ve monosti za sofi nanciranje svojih raz-iskovalnih dejavnosti poiejo z drugimi mehanizmi, od EUREKE do nacionalnih vlaganj v raziskave.

Andrej Cvelbar z Ministrstva za visoko olstvo, znanost in tehnologijo je izrpno predstavil program mednarodnega sode-lovanja EUREKA (www.eureka.be) in nje-gove monosti na podroju aplikativnih raziskav. Predstavljeni so bili zgodovina Eureke, mehanizmi za pridobivanje projek-tov, strateke usmeritve (grozdi in deniki), nekateri uspeni projekti, predvsem pa smo bili opozorjeni na novosti (Eurostars), in kaj naj bi bila Eureka v prihodnje.

Vsekakor je bil vrhunec sreanja predava-nje Francesca Jovaneja iz ITIA, ki je pred-stavil potrebe in koristi sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom. V zadnjih 30 letih dela na tem podroju je Jovane soo-blikoval koncepte Eureke in ERA-NET ter je tudi najbolj zasluen za nastanek TP Ma-nufuture. Poudaril je znana dejstva, da lah-

Evropske tehnoloke platformeETP (Evropske tehnoloke platforme) delujejo kot orodje za izboljanje koordinacije raziskovalnih dejavnosti. S tehnolokimi platformami lahko gospodarstvo in osta-li partnerji razvijejo skupno dolgorono vizijo in strateke raziskovalne usmeritve. Kljub temu v gospodarstvu ugotavljajo, da je sodelovanje in sklepanje partnerstev z raziskovalnimi organizacijami e vedno teko, zato njihovo zanimanje za sodelovanje v 7. okvirnem programu iz razlinih razlogov celo upada.

EurekaV primerjavi s 7. okvirnim progra-mom je Eureka kot temeljni pristop za krepitev sodelovanja med razisko-valno sfero in gospodarstvom veliko bolj usmerjena k reevanju gospodar-skih problemov, pri emer ni potrebno oblikovanje velikih konzorcijev, pa tudi postopki prijavljanja niso tako zahtev-ni. Zato je dobro v skupno strukturo zdruiti strateke cilje tehnolokih platform in Eurekino bogato uporab-nost za gospodarstvo.

Model za vzpostavljanja konkurenne trajnostne proizvodnje (vir: Jovane)

ko uinkovitost raziskovanja, ki bo v korist evropskega gospodarstva, doseemo le s povezovanjem in usklajevanjem medseboj-nih naporov in aktivnosti. Za raziskovalni prostor EU, ki je bil dolga leta razdrobljen in nepovezan, je bilo treba najprej oblikova-ti skupno vizijo. Pristop usklajevanja je bil nazorno prikazan na primeru oblikovanja vizije tehnolokega razvoja in raziskovanja v EU ter na vzpostavljanju mehanizmov za ERA-NET.

Za EU je proizvodnja vitalnega pomena, saj je v tem sektorju neposredno zaposlenih 30 milijonov ljudi, 60 milijonov zaposlenih v storitvah pa je neposredno vezanih na pro-izvodnjo. Zato mora EU zgraditi trajnostno konkurenno proizvodnjo (Competitive Sustainable Manufacturing CSM), refe-renni model za proaktivno ukrepanje pa je tak, da povezuje strateko razumevanje (Strategic Inteligence SI) in CSM.

Tehnoloke platforme (na primer TP Ma-nufuture) so imele pomembno vlogo pri razvoju in zaetku koncepta CSM. Obliko-vale so strateke mehanizme za ukrepanje, saj so dale osnovo za SI (Vizija razvoja do 2020, SRA strateki raziskovalni nart, RoadMap) in razvile ogrodje za imple-mentacijo SI. Tehnoloke platforme so torej opredelile smeri razvoja na nekem tehnolokem podroju do leta 2010. Na podlagi tega je treba oblikovati mehanizem

dogodki in dosekiut

rip d

oma

IRT3000 - 18 - December 2008.ind24 24 16.12.2008 23:23:08

25December 15 III

Eureki, koncepte EU TP in mehanizme za implementacijo pa bi bilo treba uinkovi-teje prenesti tudi v razlina nacionalna in regionalna okolja.

Poleg nekaj aktivnosti na podroju RM-platforme in predstavitev raziskav s tega podroja se je sreanje sklenilo z dvema dogodkoma s posredovanjem dobrih praks in okroglo mizo. Sklepe sreanja smo oblikovali kot usmeritve za delovanje naci-onalnih tehnolokih platform: Tehnoloke platforme je treba razumeti

kot mehanizme za oblikovanje strate-kih razvojno-raziskovalnih usmeritev, razlini razpisi pa so orodja za imple-mentacijo teh usmeritev.

TP so dobro odigrale svojo vlogo pri ra-zvoju SRA, vendar pa so aktivnosti za-stale pri izvajanju oziroma implemen-

dogodki in dosekiutrip dom

a

V Celjskem sejmu pojasnjujejo, da bodo tirje specializirani strokovni sejmi, ki so bienalne sejemske prireditve, potekali na ve kot 21.000 kvadratnih metrih raz-stavnih povrin. Sejmie bo razstavljavce gostilo med 21. in 24. aprilom 2009, do-gajanje na razstavnih prostorih pa bodo znova dopolnjevala strokovna predava-nja. Tudi leta 2009 bo sejemski etverek razdeljen po tematskih in dnevnih sklo-pih glede na vsebine, ki jih predstavljajo posamezni sejmi. Znova se bodo tako na sejmu sreali slovenski livarji, predstavi-le pa se bodo tudi tehnoloke platforme plastiarjev in orodjarjev, razlaga Breda Obrez Preskar.

tiranju z ustreznimi dravnimi razpisi, potrebnimi za njihovo izvajanje.

Na podroju implementacije SRA so bistvene razlike, na ravni EU (FP 7) je stanje znano, nacionalne/regionalne ravni pa so velika neznanka.

Eureka je pravo okolje za implementaci-jo SRA, oblikujemo lahko velike skupne projekte, kar je e toliko pomembneje, ker je fi nanciranje iz FP 7 zelo zaprto.

Sklep: Usmeriti se je treba v Eureko kot t. i. bottom-up pristop in s SME (z malimi in srednje velikimi podjetji) oblikovati skupne projekte.

Dodatne informacije in predstavitve so na spletni strani www.rm-platform.com.

Prof. dr. Slavko Dolinek, Inovacijsko ra-zvojni intitut Univerze v Ljubljani

Dobri obeti za strokovni sejemski etverek Forma tool, Plagkem, Graf&Pack in Livarstvo

Med najaktualnejimi temami organizator sejmov napoveduje okroglo mizo o fi nan-ni podpori investicijskim dejavnostim, na katero nameravajo povabiti predstavnike drave in fi nannih institucij, ki v tekih fi -nannih razmerah zelo zaostrujejo pogoje pridobivanja fi nannih sredstev za podjetja. Slednja pa brez ustrezne fi nanne podpore ne morejo razvijati svojih razvojnih projek-tov in ustvarjati novih delovnih mest.

Velikega zanimanja strokovne javnosti bodo zagotovo delene tudi razprave o izzivih, s katerimi se spoprijemajo slovenski orodjar-ji pri ohranjanju konkurenne prednosti v evropskem in svetovnem merilu, novi ma-

teriali ter tehnologije, ki pomembno usmer-jajo razvoj vseh panog, predstavljenih na sejmu. Pozornost bo znova namenjena tudi inovacijam in problematiki zaposlovanja, saj v Sloveniji e vedno primanjkuje ustre-zno izobraenih delavcev.

tirje sejmi, Forma tool (mednarodni sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev), Pla-gkem (mednarodni sejem plastike, gume in kemije), Livarstvo (mednarodni sejem li-varstva) ter Graf&Pack (mednarodni sejem grafi ke in pakiranja), so odlina prilonost za seznanitev z doseki in novostmi dejavno-sti, ki jih pokrivajo vsebine sejmov. To poleg zanimanja razstavljavcev dokazuje tudi zani-manje strokovne javnosti, ki bo sejme in spre-mljajoe prireditve izkoristila za izmenjavo mnenj in razpravo o prihodnosti panog.

V Celjskem sejmu e pojasnjujejo, da se je na sejmih leta 2007, ko so nazadnje pote-kali, predstavilo skoraj 800 razstavljavcev z vseh celin.

Konec novembra 2008 se je iztekel rok za prijavo na tiri strokovne sejme Forma tool, Plagkem, Livarstvo in Graf&Pack, ki bodo na celjskem sejmiu aprila 2009. Kot pojasnjuje organizator sejmov druba Celjski sejem, d. d., so z odzivom razstavljavcev zelo zadovoljni. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram je zanimanje za razstavljanje na tirih specializiranih sejmih do-bro, saj smo do izteka prijavnega roka skoraj zapolnili razpololjive sejem-ske razstavne zmogljivosti. Najveje zanimanje za razstavljanje sicer belei-mo za sejem orodij, orodjarstva in orodnih strojev Forma tool, je pojasnila izvrna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar.

za doseganje ciljev (FP 7, Eureka in drugi programi fi nanciranja raziskav). Dejstvo pa je, da so bili strateki cilji, razviti z EU TP, vkljueni le v FP 7, manj pa v druge programe. Spremembe priakujemo pri

IRT3000 - 18 - December 2008.ind25 25 16.12.2008 23:23:09

26 December 18 III

Da bi sledili hitremu razvoju dodajalnih tehnologij in im ve informacij o njem prenesli tudi v slovensko okolje, smo v okviru mree RAPIMAN (www.rapiman.net) organizirali konferenco o dodajal-nih tehnologijah, ki je letos doivela svo-jo drugo ponovitev. Druga mednarodna konferenca o dodajalnih tehnologijah iCAT (International Conference on Addi-tive Technologies) je potekala med 17. in 18. septembrom 2008 v hotelu Primus na Ptuju. Poudarek letonje konference je bil na rabi dodajalnih tehnologij v medicini in na poslovnih modelih, ki jih te tehnologije omogoajo. Zagotovo lahko trdimo, da je bila to ena redkih tehnolokih konferenc (najverjetneje edina), na kateri se je med 122 udeleenci zbralo 15 zdravnikov, ki so svoje izkunje izmenjali z inenirji.

Istoasno s konferenco je bilo na Ptuju e nekaj zanimivih dogodkov, povezanih z do-dajalnimi tehnologijami. Dan pred konfe-renco je bil 5. sestanek evropske tehnoloke platforme za hitro izdelavo RM-platform, ki je privabil veliko udeleencev iz industrij-skih okolij in bil odlien uvod v konferenco.

Razvojne usmeritve dodajalnih tehnologijIzdelovalne tehnologije, pri katerih izdelki nastajajo z dodajanjem materiala in/ali energije v proces, se vedno bolj uveljavljajo v industrijskem okolju. To dokazujejo mnogi pokazatelji, od rasti prodaje dodajalnih izdeloval-nih naprav do pojavljanja novih poslovnih modelov, ki jih te tehnologije omogoajo. Poleg trenutno zelo velike tehnoloke dodane vrednosti do-dajalne tehnologije zaznamujeta predvsem neodvisnost od geometrijske zapletenosti izdelka in izdelava v eni stopnji. e so se na zaetku dodajal-ne tehnologije uporabljale izkljuno na podroju hitre izdelave prototipov (Rapid Prototyping) in orodij (Rapid Tooling), danes vse hitreje prehajajo na podroje hitre proizvodnje konnih izdelkov (Rapid Manufacturing). Vse to seveda predvsem na podrojih, kjer njihove prednosti (geometrijska zaple-tenost, individualno prilagajanje itn.) prihajajo najbolj do izraza; to je na po-droju medicine, porta in visokozahtevnih izdelkov, kot so letala, vesoljska tehnika in avtomobilski porti. Ob tem se pojavljajo tevilni novi poslovni modeli, ki vasih niti ne temeljijo na dodajalnih tehnologijah, so pa posledi-ca razmiljanja, ki se je z razvojem dodajalnih in imformacijskih tehnologij raziril v industrijskem okolju. Tako je znan primer podjetja Adidas, ki 10 od-stotkov vse portne obutve izdela po meri za znanega kupca, sluni aparati pa se e veinoma izdelajo po meri in z dodajalnimi tehnologijami.

Dr. Igor Drstvenek

Veina udeleencev sestanka se je udeleila tudi konference, kar je bistveno pripomoglo k uresnievanju njenega poslanstva, ki je predvsem prenos in izmenjava znanja med industrijsko in akademsko sfero. To pome-ni, da imajo prednost predvsem teme, ki so tudi uporabne, ne samo raziskovalne.

Spremljevalni dogodkiSoasno s konferenco sta potekali e poletna ola projekta CustomFit in poletna ola mre-e SI-206, ki poteka v okviru projekta CEE-PUS. Obe sta na enem mestu zbrali veliko mladih, ki se med tudijem ukvarjajo tudi z dodajalnimi tehnologijami in oblikovanjem za hitro izdelavo. Med konferenco je bila tako na ogled razstava oblikovalskih izdelkov tu-

Drugo mednarodno konferenco o dodajal-nih tehnologijah iCAT 2008 so v sodelovanju organizirali Fakulteta za strojnitvo Univer-ze v Mariboru, Interesansa zavod, DAA-AM International in Inovacijsko-razvojni intitut Univerze v Ljubljani. Konferenco je fi nanno podprla tudi Javna agencija za raz-iskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Naprava za pasivno razgibavanje kolenskih sklepov po operativnih posegih (avtor: Liviu Cseki, mentor: dr. Igor Drstvenek).

Stroj za preizkuanje orodij za brizganje plastike (avtor Matej Kuhar, Mentor: dr. Igor Drstvenek, izdelano v sodelovanju s podje-tjem Tehcenter s Ptuja)

konferenca iCAT 2008 ut

rip d

oma

dentov z univerz, ki nastopajo v mrei SI-206 projekta CEEPUS. Oblikovalski izdelki so za-jemali tako industrijske izdelke kot medicini namenjene pripomoke in vsadke, izdelane za medicinske primere iz klinine prakse obeh slovenskih klininih centrov.

Zaradi svoje praktine naravnanosti je kon-ferenca pritegnila tudi precej podjetij, ki se ukvarjajo z dodajalnimi tehnologijami in ki so svoje doseke elela predstaviti udele-encem konference. Tako so v razstavnem prostoru konference razstavljali EOS, Con-

IRT3000 - 18 - December 2008.ind26 26 16.12.2008 23:23:10

27December 15 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind27 27 16.12.2008 23:23:19

28 December 18 III

konferenca iCAT 2008 ut

rip d

oma

ceptLaser, MTT group (prej MCP-HEK), Materialise, GOM (podjetje Topomatika), e-Studiotech in Ib-procadd. Torej vsi naj-veji proizvajalci dodajalnih sistemov v Evropi in njihovi zastopniki v Sloveniji.

Novosti in napredekUradno se je konferenca zaela naslednji dan z uvodnim predavanjem predsednika organizacijskega odbora konference Igorja Drstvenka, ki je gostom predstavil vizijo razvoja dodajalnih tehnologij in pomen konference iCAT pri razirjanju informacij in vedenja o dodajalnih tehnologijah.

Sodelujoe je pozdravil tudi upan obine Ptuj dr. tefan elan. V svojem nagovoru je predstavil mesto Ptuj in predvsem pomen znanja, inovacij in raziskav za razvoj mesta in drube v njem. Med drugim je poudaril nepripravljenost in nezmonost drubeno-politinega sistema za podporo razvojno-raziskovalnim dejavnostim.

Zadnji med gosti je nastopil tehnini direk-tor podjetja Tehcenter s Ptuja Mitja Bregar, ki je goste pozdravil v imenu generalnega pokrovitelja konference in predstavil pod-jetje ter pomen razvojno-raziskovalnih de-javnosti za njegov napredek.

Prvi dan konference je bil namenjen preda-vanjem vabljenih predavateljev. Na Ptuj so prispela nekatera velika imena dodajalnih tehnologij, torej raziskovalci, ki so s svojim delom nekakna referenca tega tehnoloke-ga podroja. Prvi se je predstavil najveji analitik hitre izdelave in najvekrat citirani avtor na podroju hitre izdelave Terry Wo-hlers. Njegovo podjetje Wohlers Associates se ukvarja z analizami trga in razvoja doda-jalnih tehnologij. Najbolj znana publikaci-ja, ki jo podjetje izdaja, je Wohlers Report, ki vsako leto zaobjame najnoveja dognanja

in doseke na podroju hitre izdelave. G. Wohlers je v svojem predavanju predstavil stanje industrije dodajalnih tehnologij na svetovni ravni.

Drugo zelo znano ime na tehnolokem podroju je prof. Gideon Levy z intitu-ta Inspire v St. Galenu v vici. Prof. Levy vodi enega redkih evropskih intitutov, ki je popolnoma samostojen in ki s svojimi raziskavami ustvarja nekaj milijonov vre-

Udeleenci poletnih ol v laboratoriju za inteligentne obdelovalne sisteme na Fakulteti za strojnitvo Univerze v Mariboru

Otvoritveni govori direktorja Tehcentra Mitje Bregarja, pokrovitelja konference in upana Mestne obine Ptuj dr. tefana elana ter predsednika organizacijskega odbora dr. Igorja Drstvenka

Terry Wohlers in zanimanje med udeleenci

Gideon Levy (Inspire AG)

IRT3000 - 18 - December 2008.ind28 28 16.12.2008 23:23:19

29December 15 III

den letni promet intituta. Prof. Levy je la-stnik mnoice patentov, po katerih podjetje 3DSystems iz ZDA izdeluje svoje materiale in naprave. Zadnje ase se ukvarja pred-vsem z zagotavljanjem kakovosti, na kon-ferenci pa je predstavil svoje videnje o po-menu zagotavljanja kakovosti za nadaljnji razvoj dodajalnih tehnologij v industrijski proizvodnji.

Nato se je predstavila Andrea Reinhardt, direktorica podjetja microTEC, ki je v praksi dokazalo, da je neposredna serijska izdelava konnih izdelkov po dodajalnem tehnolokem principu bistveno gospodar-neja od ustaljenega orodjarskega pristopa. Podjetje microTEC se ukvarja z izdelavo mikrokomponent za zdravstveno in far-macevtsko industrijo, zelo dejavno pa je tudi na podroju mikroelektronike, kjer so pred kratkim na trg dali pomnilniko kar-tico microSD s kapaciteto 40 GB, narejeno z njihovim patentiranim postopkom, ki po nainu delovanja e najbolj spominja na stereolitografi jo.

Andrea Reinhardt (microTEC)

Ian Campbell (LU)

Profesor Ian Campbell deluje na Loughbo-rough University v Veliki Britaniji, ki je ena od univerz, ki se ukvarjajo predvsem z do-dajalnimi tehnologijami in oblikovanjem. Dr. Campbell je predstavil primer neposre-dne izdelave konnih izdelkov na podro-ju biomehanskih analiz, kjer so uporabili postopek selektivnega laserskega sintranja za izdelavo nosilcev, ki se prilegajo katere-mu koli delu telesa in omogoajo zajema-nje kinematinih podatkov med gibanjem. Predavanje je jasno pokazalo, da so doda-jalne tehnologije tiste, ki danes pomenijo pomembno trno prednost.

konferenca iCAT 2008

Jukka Tuomi (HUT)

eprav je konferenca nosila dodajanje v na-slovu, je profesor Jukka Tuomi s helsinke tehnike univerze pokazal, da je tudi preo-blikovanje lahko ena od tehnik hitre izdela-ve. Inkrementalno preoblikovanje ploevin, ki ga je prof. Tuomi predstavil, res ni doda-jalna tehnologija, vendar poteka po slojih, kar je bistvo vseh hitrih tehnologij. Da tudi ISF Incremental Sheet Forming ni ni re-volucionarnega ve in da je skozi raziskave

postala popolnoma uporabna industrijska tehnologija, je pokazal na mnoici prime-rov iz vsakdanje fi nske industrijske prakse.Prof. Igor Smurov, znanstvenik ruskega po-rekla, deluje na francoskem intitutu ENISE iz St. Etienna. Njegove temeljne raziskave so med najizrpnejimi na podroju zago-tavljanja in nadzora delovnih parametrov laserskih dodajalnih sistemov. Predstavil je nov patentiran nain nadzora in regulacije delovnih parametrov za postopke selektiv-nega laserskega taljenja.

Prvi dan predavanj sta sklenili dve preda-vanji iz poslovnega sveta. Dr. Phill Reeves iz podjetja Econolyst, Velika Britanija, je predstavil nastajajoe poslovne modele na podroju industrije zabave in rekreacije, ki jih je neposredno omogoil dodajalni tehnoloki princip. Martijn Laar iz podje-tja Berenschot, Nizozemska, pa je govoril o poslovnih vidikih prilagajanja izdelkov zahtevam kupcev, kar jih omogoa hitra izdelava z dodajalnimi tehnologijami.

utrip doma

IRT3000 - 18 - December 2008.ind29 29 16.12.2008 23:23:38

30 December 18 III

Doc. dr. Nataa Ihan Hren, lanica organi-zacijskega odbora konference, odgovorna za medicinsko sekcijo, med predavanjem o trirazseni analizi obraznih znailnosti

Drugi dan konference je bil namenjen apli-kacijam dodajalnih tehnologij v medicini. Zael ga je prof. Ian Gibson z narodne uni-verze v Singapurju s preglednim predava-njem o medicinskih izdelkih, narejenih z dodajalnimi tehnologijami. Prof. Gibson je zelo dejaven na podroju medicinskih aplikacij in ima precej izkuenj z umetnimi vsadki, prav tako pa tudi z ineniringom organskih tkiv.

Dr. Joules Poukens iz univerzitetne bol-ninice Maastricht na Nizozemskem je pokazal praktine izkunje z dodajal-nimi tehnologijami na podroju obra-zne kirurgije. Dr. Poukens je izvedel prvo implantacijo lobanjskega vsadka, narejenega s postopkom selektivnega taljenja z elektronskim snopom. Sklop vabljenih predavanj je sklenil dr. David Gonzales, ki je prikazal primer dobre prakse pri izdelavi kirurkih pripomo-kov in orodij.

Konferenca se je nadaljevala z dvema vzporednima sekcijama, na katerih je bilo predstavljenih 22 referatov. Prva je bila namenjena medicinskim aplikacijam do-dajalnih tehnologij, druga pa poslovnim modelom in praktinim primerom indu-strijske rabe teh tehnologij. Ves as kon-ference je potekala e plakatna sekcija, na kateri se je s svojimi deli predstavilo 16 avtorjev.

Konferenca se je sklenila z ogledom ptujske-ga gradu in osrednjega dela mesta. Ogled je potekal v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj in Ptujskih Vedut, d. o. o. Udeleila se ga je veina udeleencev konference, ki so na koncu izrazili vso pohvalo organizator-jem za odlino izvedbo konference.

konferenca iCAT 2008 ut

rip d

oma

ArcelorMittal krepi nalobe v BrazilijiVodilni svetovni proizvajalec jekla Ar-celorMittal bo v proizvodnjo jekla v Braziliji vloil 1,6 milijarde dolarjev. Tako imenovana naloba greenfi eld naj bi okrepila proizvodne zmogljivo-sti jeklarskega koncerna v regiji.

ArcelorMittal je pred kratkim napo-vedal, da bo v svojo tovarno na jugo-vzhodu zvezne drave Minas Gerais vloil 1,2 milijarde dolarjev. Druba poveuje obseg nalob v Braziliji v asu, ko veina analitikov ugotavlja, da ta drava postaja motor junoameri-kega gospodarstva.

ArcelorMittal zaposluje priblino 320.000 ljudi v ve kot 60 dravah. Leta 2007 je zabeleil 105,2 milijarde dolar-jev prihodkov, proizvedel pa je 116 mi-lijonov ton jekla, kar je priblino deset odstotkov svetovne proizvodnje.

IRT3000 - 18 - December 2008.ind30 30 16.12.2008 23:23:46

31December 15 III

Nagrade in priznanjaPrvi konferenni dan smo sklenili s konfe-renno veerjo v udovitem okolju resta-vracije Gemina v hotelu Primus. Veer je popestrila skupina Trio Fuoco z interpreta-cijami nekaterih poznejih avtorjev klasine glasbe. Vrhunec veera pa so bile podelitve priznanj in nagrad. Organizator je v sode-lovanju z revijo Rapid Prototyping Journal podelil nagrado za najbolji prispevek na konferenci, plaketo za najboljega mladega znanstvenika in plaketo za najbolji izdelek. Nagrado za najbolji prispevek, 50 britan-skih funtov in enoletno naronino na RPJ, je po mnenju ocenjevalne komisije prejel Johannes Homa s tehnike univerze na Dunaju, za prispevek Fabrication of Cera-mic Cross Flow Filters with Solid Free Form Fabrication. Plaketo za najboljega mlade-ga znanstvenika je prejel Bogdan Valentan s Fakultete za strojnitvo Univerze v Mari-boru, za prispevek Investment Casting Wax Part Cooling Time Determination. Plaketo za najbolji oblikovalski izdelek pa je prejel Peter Sever, prav tako s Fakultete za stroj-nitvo Univerze v Mariboru, za napravo za

Udeleenci konference na ptujskem gradu

izjemni ranljivosti te industrije ob fi nan-nih pretresih, ki se odvijajo v svetu in ki bi imeli dosti manji vpliv, e bi vodstva pod-jetij znanje, tehnoloki razvoj in dodano vrednost imela e kje drugje kot na jezikih.Odmevi po konferenci so bili zelo obetav-ni, med vsemi pa izstopa mnenje Terryja Wohlersa, ki ga je zapisal na svojem blo-gu Wohlers Talk. V prispevku z naslovom ZDA zaostajajo (Th e US Has Fallen Behi-nd) je primerjal konferenco iCAT na Ptuju in najvejo tovrstno konferenco v Austinu v Teksasu z besedami: Z izjemo nekaterih akademskih raziskav je veina razmiljanja v ZDA izven asa, nerealna in preprosto dolgoasna. Celotno mnenje si lahko pre-berete na: http://wohlersassociates.com/blog/2008/09/the-us-has-fallen-behind/.

Zaradi izjemno hitrega napredka na in-dustrijskem podroju in zaradi potreb go-spodarstva po znanju se je organizacijski odbor konference iCAT odloil nadaljevati tradicijo konference iCAT tudi v prihodnje. Naslednjo konferenco bodo tako organizi-rali oktobra 2010. Takrat bo ozaveenost industrijskih partnerjev zagotovo veja, konferenca pa po letonjem uspehu tudi bolj prepoznavna.

Za prizadevno delo pti organizaciji konference, so studentje iz rok avtorja prejeli izvod Wohlers Reporta

konferenca iCAT 2008 utrip dom

a

aktivno prezraevanje parkiranih vozil.

lanom organizacijskega odbora iz tudent-skih vrst, ki so pomembno prispevali k uspe-ni organizaciji konference, je Wohlers po-delil izvod knjige Wohlers Report 2008 kot priznanje za uspeno in prizadevno delo.

Ugotovitve po konferenci in napovednikKonference se je udeleilo 122 udeleencev iz 25 drav s skoraj vseh celin. Med ude-leenci je bilo tudi 15 zdravnikov, od tega 9 maksilofacialnih kirurgov, kar je svojevr-sten dogodek na konferenci s tehnolokega podroja. Med udeleenci so seveda pre-vladovali Slovenci. Med 42 udeleenci iz Slovenije je bilo 25 udeleencev iz industri-je in 4 z medicinskega podroja. To tevilo je v celotnem tevilu obiskovalcev precej dober odstotek, je pa izredno majhno, e upotevamo, da je bilo na razline naine v slovenska podjetja razposlanih ve kot 700 pisnih vabil in trikrat toliko elektron-skih sporoil. Iz tega lahko sklepamo, da je znanje v slovenski industriji e vedno zelo podcenjeno, kar se trenutno odraa tudi v Ugotavljanje oblike

elementa z laser-skim skeniranjemMerilna roica Infi nite SC proizvajalca CimCore je bila izdelana za prilagoditev laserskih skenerjev, pri povratnem in-eniringu se uporablja za primerjavo z obstojeimi CAD-podatki. Omogoen je sprejem velike koliine podatkov. V pri-merjavi z merjenjem s tipanjem se lahko zbere ve podatkov o elementu, primer-java elenih in dejanskih vrednosti na osnovi CAD-podatkov je bistveno bolja.

V programski opremi PolyWorks je nato mono nadalje obdelati 3D-podatke. S prekrivanjem izmerjenih tok in CAD-podatkov se lahko hitro ugotovijo od-stopanja, popravki pa so natanneji.

www.romer.com

IRT3000 - 18 - December 2008.ind31 31 16.12.2008 23:23:51

32 December 18 III

IRT3000 - 18 - December 2008.ind32 32 16.12.2008 23:23:58

33December 15 III

V okviru obiska si je dr. Turk ogledal tudi Tehnini muzej INEA, kjer so shranjeni vi-sokotehnoloki vzorci, rezultat domaega raziskovalno-razvojnega in aplikativnega dela INEE. Dr. iga Turk je pohvalil rezul-tate INEE in poudaril, da bi bila lahko zgled drugim, e posebno na podroju obnovlji-vih virov in uinkovite rabe energije. Vidi tudi prilonost, da INEA postane osnova za razvojni center, ki ga eli japonski Mitsubi-shi Electric postaviti v Evropi.

Minister Turk je poudaril, da je v pogo-jih gospodarske krize, v katero vstopamo, pomembno, da jo v okviru tehnolokega razvoja obravnavamo kot prilonost. To je tudi njegovo sporoilo naslednikom. Za Slovenijo je ena od prilonosti aktiviranje raziskovalnega, razvojnega in podjetni-kega potenciala v malih in srednjih pod-jetjih tako v proizvodnem kot storitvenem segmentu. Mala in srednja podjetja so ve-inski del slovenskega gospodarstva in po-menijo zaradi svoje lokalne umeenosti najveji presek s strategijo drave na podro-ju razvoja, zaradi svoje poslovne in tehno-loke prilagodljivosti pa tudi nujni, morda odloilni segment za izvedbo tehnolokega preskoka. Sestavni del strategije podpiranja SME je spodbujanje povezovanja podjetij v tehnoloke mree in grozde za poveanje poslovne in tehnoloke kritinosti. INEA

Obisk dr. iga Turka v INEIDosedanji minister za razvoj dr. iga Turk je obiskal podjetje INEA, d. o. o., kjer se je z vodilnimi v podjetju pogovarjal o prilonostih in izzivih, ki jih po-nuja trenutna fi nanna in gospodarska kriza za tehnoloki razvoj. Govorili so tudi o razvoju visokotehnolokih podjetij v Sloveniji, o tehnoloki mrei Tehnologija vodenja procesov ter Centru odlinosti za sodobne tehnologi-je vodenja. Dananji obisk spada v niz ministrovih obiskov visokotehnolo-kih podjetij na podroju trajnostnega razvoja.

se tega dobro zaveda, kar kaejo tudi njeni rezultati.

INEA, d. o. o., je visokotehnoloko podjetje na podroju tehnologije vodenja procesov. Je prvi spin-off Instituta Joef Stefan in pi-lotni projekt za to, kar je pozneje preraslo

v Tehnoloki park Ljubljana z ve kot 40 start-upi. INEA e od leta 1987 razvija in dobavlja sisteme za vodenje energetskih procesov ter je najpomembneji slovenski razvijalec in globalni ponudnik specialnih reitev na podroju tehnologije raunalni-kega vodenja procesov. Visokonapredne algoritme, razvojna orodja in reitve do-bavlja tudi globalni korporaciji Mitsubishi Electric.

dogodki in dosekiutrip dom

a

IRT3000 - 18 - December 2008.ind33 33 16.12.2008 23:24:01

34 December 18 III

dogodki in dosekiut

rip d

oma

Avtomatizacija strege in montae je v po-vezavi z informatizacijo proizvodnih pro-cesov in uinkovitim avtomatiziranim zagotavljanjem in kontrolo kakovosti v montanih procesih v proizvodnji tisto podroje, ki lahko bistveno doprinese h konkurennosti podjetij. Prav to podroje je predmet nenehnih inovacij in izboljav. e pomeni v avtomobilski industriji in dobaviteljskih verigah avtomatizacija re-sninost, je v mnogih drugih industrijskih vejah, kjer so koliine izdelkov majhne ali pa je