IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12914Opeka.pdf · 6.9. eksterno izobraŽevanje ... 8.1. odgovori na zastavljena vpraŠanja ... 8.4. kriti

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V CVETLI�ARNAH

Mentor: izr. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Emanuela Opeka

Kranj, november 2007

ZAHVALA: Zahvaljujem se dr. Marku Ferjanu, za vso pomo� in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.

Vsem anketiranim cvetli�arnam, ki so si vzele �as in sodelovale pri anketi.

Najlepše pa se zahvaljujejm svojima staršema, mami Ilonki in o�etu Antonu, za vso podporo in spodbudo pri študiju, fantu Ivu ter Amandi in Anji za vso pomo� in nasvete pri nastajanju diplomskega dela.

POVZETEK V današnjem �asu se podjetja sre�ujejo z veliko konkurenco na vseh podro�jih. Za dobro poslovanje in za preživetje na trgu morajo podjetja veliko vlagati v razvoj izdelkov, tehnologijo in še posebej v znanje in usposobljenost svojih zaposlenih. Neposreden stik s kupci je zelo pomemben dejavnik, ki prispeva k dolgoro�ni uspešnosti podjetja ali le majhne trgovine, kot je cvetli�arna. Velikokrat, ko se odlo�imo za izobraževanje preko ustrezno usposobljenih ustanov ugotovimo, da so stroški precej visoki. V dolo�enih cvetli�arnah se kljub visokim stroškom izobraževanja delodajalci odlo�ijo vlagati v svoje zaposlene, saj jih s tem motivirajo in se obenem zavedajo, da izobražen kader doprinese boljše rezultate cvetli�arni.

Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela.

Prvi del zajema teoreti�no osnovo, kjer predstavim izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje v širšem smislu, razliko med pojmi, cilje in naloge izobraževalne dejavnosti, kurikulum ter cvetli�arstvo in zgodovino cvetja.

Drugi del diplomskega dela pa je empiri�en, kjer sem predstavila temeljno izobraževanje cvetli�arjev, trende v floristiki, predstavila sem en primer izobraževalne ustanove v tujini Wellantcollege.

Raziskavo sem napravila s pomo�jo anketnega vprašalnika, katerega sem poslala po elektronski pošti dvajsetim cvetli�arnam, za katere sem predvidevala, da usposabljajo in izpopolnjujejo svoj kader.

Ugotovila sem, da je najpogostejši na�in izobraževanja cvetli�arjev v Sloveniji prezentacija grosista o tredndih in novih materialih, na drugem mestu pa so seminarji, ki jih organizira Nizozemska cvetli�na zbornica.

Raziskava je pokazala, da so cvetli�arji pripravljeni ve� vlagati v izobraževanje svojih zaposlenih, saj vidijo izobraževanje kot investicijo. Vendar v Sloveniji ni ponudnikov izobraževanja že zaposlenih cvetli�arjev, kjer bi bili udeleženci aktivni in bi za svoje izdelke dobili oceno. Tudi odziv strank nad novitetami je pozitiven v ve�ini cvetli�arn in to še bolj motivira cvetli�arje, da pokažejo vedno znova kaj novega.

KLJU�NE BESEDE: • Izobraževanje

• Usposabljanje

• Pripravništvo

• U�ne metode

SUMMARY Nowadays more and more companies face the competition in all the aspects of their business. In order to run a company successfully, make profit, do business with the others and survive in the ruthless business world at the same time, a company itself soon realises it is obliged to invest in the development of its products, technology and mainly in the knowledge, education and training of its employees. The direct contact with the customers is of the vital importance, which contributes to the success not only of the large company in a long run, but also small businesses such as a flower shop can benefit from this profusely

As we opt for the decision to offer the employees additional training and to expand their knowledge, unfortunately, we are almost always faced with high costs of the companies who are specialised in giving such professional trainings.

In spite of the obstacle of high costs many flower shop owners still decide to invest in their employees' knowledge, as in this way, employees, indeed, feel truly motivated to work, but on the other hand, the employers know that the educated and trained staff will bring them better results, and consequently higher profits.

My thesis is divided into two parts.

The first part represents the theoretical base where education, training and seminars are presented in their broader sense. This part also includes an explanation to distinguish various terms and goals concerning educational activities, curriculum and history of florist business throughout the time.

The second part of my thesis is empirical. I researched and presented the basic educational trainings of florists and their latest trends in this field. The organization which deals with such trainings abroad Wellantcollege is also presented and its work explained in the thesis.

A part of my thesis is based on my own research of training in florist business. I conducted a survey and also sent questionnaires to twenty florist shops which are said to put a huge emphasis on the training of their employees.

I have found out that the most common way of educating florists in Slovenia is through presentations of wholesalers about new trends and materials. A bit less significant are seminars organized by the Dutch Chamber of Florists.

The research has also shown that florists are prepared to invest in the education and trainings of their employees as they view these as their investments.

Unfortunately there are no such organized trainings in Slovenia. The florists and their work cannot be evaluated through their own work. It is only possible to see a demonstrator at work but impossible to put the theory into practice on the spot at the seminar which is very common in the Netherlands.

The response of the customers is extremely positive when florists show new trends and materials in our flower shops, which motivates the florists even further to always show something new.

• KEY WORDS: Education, Training, Internship, Learnig methods

ZAHVALA POVZETEK SUMMARY KAZALO 1. UVOD.................................................................................1 2. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE........................................................2

2.1. RAZLIKE MED POJMI.................................................................2

2.2. CILJI IN NALOGE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ORGANIZACIJAH...............................................................................3

2.3. ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V PODJETJU......................................................4

2.4.U�NE METODE.............................................................................6

2.5. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA.............................................................................7

2.5.1. METODA VAJE............................................................................................8 2.5.2. METODA URJENJA....................................................................................9

2.5.3. METODA OPAZOVANJA IN POSNEMANJA.............................................9

2.6. LOKACIJA IZVAJANJA PROGRAMOV IN USPOSABLJANJ................................................................................9 3. KURIKULUM...................................................................11 3.1. DEFINIRANJE CILJEV V KURIKULUMU ................................12

3.2. IZBIRA U�NIH VSEBIN ............................................................12

3.3. OBLIKOVANJE STRATEGIJ IZOBRAŽEVANJA ....................12

3.4. PRIPRAVA U�NIH MATERILAOV ...........................................12

3.5. EVALVACIJA U�NIH MATERIALOV .......................................13

3.6. V FAZI IMPLEMENTACIJE NOVEGA PROGRAMA ...............13

4. CVETLI�ARSTVO...........................................................14

4.1. ZGODOVINA CVETJA PO SVETU............................................14

4.1.1. ANTI�NA GR�IJA.....................................................................................15

4.1.2. RIMLJANI...................................................................................................15

4.1.3. RENESANSA.............................................................................................15

4.1.4. ROKOKO...................................................................................................16

4.1.5. ROMANTIKA.............................................................................................16

4.2. CVETLI�ARSTVO, KOT GA POZNAMO DANES....................17 4.3. RAZVOJ CVETLI�ARSTVA V SLOVENIJI...............................18

5. FLORISTIKA....................................................................19

6. O RAZISKAVI..................................................................20

6.1. NAMEN OZIROMA CILJ RAZISKAVE......................................20

6.2. VPRAŠANJA RAZISKAVE........................................................20

6.3. OPIS METODE RAZISKAVE.....................................................21 6.4. TEMELJNO IZOBRAŽEVANJE CVETLI�ARJEV.....................22

6.4.1. ŠOLA..........................................................................................................22

6.4.2. U�NE VSEBINE.........................................................................................22 6.4.3. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH..................................................................24

6.5. OBRTNA ZBORNICA.................................................................24

6.5.1. LOKACIJA.................................................................................................24 6.5.2. IZVAJANJE PROGRAMOV.......................................................................25

6.5.3. MOJSTRSKI IZPIT.....................................................................................26

6.6. TRENDI / » modne muhe« V CVETLI�ARSTVU......................27 6.7. CILJI IZOBRAŽEVANJ CVETLI�ARJEV..................................29

6.8. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA.......................................................29

6.9. EKSTERNO IZOBRAŽEVANJE.................................................30 6.9.1. Primer izobraževanja v tujini – WELLANTCOLLEGE............................31

7. REZULTATI RAZISKAVE.................................................33

7.1. ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV...................................33

8. ZAKLJU�EK...................................................................55

8.1. ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA........................55

8.2. UGOTOVITVE.............................................................................56

8.3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE..................................................57

8.4. KRITI�NA ANALIZA .................................................................58

LITERATURA......................................................................59

VIRI......................................................................................60 KAZALO SLIK IN TABEL...................................................61 ANKETNI VPRAŠALNIK.....................................................63

Univerza v Mariboru – Fakulteta za Organizacijske vede ____ Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

_____________________________________________________________________ Emanuela Opeka: Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v cvetli�arnah stran 1

1. UVOD

Uspešnost organizacije je vedno bolj odvisna od tega, kako se prilagaja spremembam v okolju. Nosilci tega prilagajanja pa so zaposleni, njihovo znanje, sposobnosti in pripravljenost za sodelovanje v poslovnih procesih. Organizacije se vedno bolj zavedajo, da so njihovi zaposleni lahko klju�ni dejavnik pri pridobivanju dolo�enih konkuren�nih prednosti pred drugimi organizacijami, zato vlagajo v izboljševanje znanj zaposlenih, s tem pove�ujejo njihovo fleksibilnost oziroma aktivnosti, ki so povezane z vodenjem ljudi in ravnanjem z njimi, na�rtovati in izvajati sistemati�no, zagotovljena pa mora biti tudi usklajenost teh aktivnosti s poslovno strategijo organizacije oziroma s spremembami v okolju. (Leskovar-Špacapan, 2003, str. 53,54)

Organizacije so že od nekdaj cenjene predvsem po svojih materialnih sredstvih. To je sicer še vedno pomembno, vendar pa neotipljiva sredstva kot so znanje, ideje, ustvarjalnost, odnosi s kupci in dobavitelji pridobivajo na vrednosti. U�e�a se organizacija pa je povezana s pridobivanjem znanja, ustvarjanjem informacij, eksperimentiranjem, sistemati�nim reševanjem problemov, izboljševanjem in razširjanjem pridobljenega znanja.

Vsak posameznik si želi slediti hitremu tempu življenja na vseh podro�jih, hkrati pa imamo tudi željo po napredovanju, vendar pa sama želja ni dovolj, potrebna je dobra organizacija izobraževanja, ki nam da dobro usposobljene kadre.

Sama sem zaposlena v cvetli�arni mojih staršev, s 30 letno tradicijo, kjer se nenehno izobražujemo in usposabljamo. Ker živim s cvetjem, sem se tudi odlo�ila, da bom preu�ila ali se zaposleni cvetli�arji izpopolnjujejo in dodatno izobražujejo, koliko denarja porabijo za izobraževanje in kakšne so možnosti izobraževanja.

Navsezadnje pa me je zanimalo, v kolikšni meri se ujemata teorija in praksa. Ali pridobljeno znanje udeleženci izobraževanja uporabljajo v praksi in od �esa je odvisen na�in izobraževanja.



2. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE

2.1. RAZLIKE MED POJMI

Poslovanje sodobnega podjetja ne moremo to�no definirati, saj je podjetje sistem, ki se ves �as spreminja. Brez visoke stopnje znanja in sprememb tudi ni razvoja in rasti podjetja. Znanje zaposlenih je gonilna sila ve�ine pozitivnih premikov, zato bi morali v podjetjih neprestano potekati tudi procesi izobraževanja vseh zaposlenih. Podjetja morajo sprejeti izobraževanje in usposabljanje zaposlenih kot nekaj obi�ajnega in kot investicijo za boljše poslovanje.

IZOBRAŽEVANJE pojmujemo v najširšem smislu kot posebno družbeno dejavnost, usmerjeno k doseganju dolo�enega izobraževalnega smotra, lahko pa ga opredelimo kot dolgotrajen in na�rten proces razvijanja posameznikovih znanj, sposobnosti in navad, ki mu omogo�ajo vklju�itev v družbeno življenje in delo ter oblikujejo znanstveni pogled na svet ( Jereb,1998).

USPOSABLJANJE pa pomeni proces razvijanja sposobnosti, ki jih �lovek potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru dolo�ene dejavnosti (Jereb,1998).

�asovno daljše in krajše usposabljanje je danes nujna sestavina vsakega izobraževalnega procesa. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da je vsako usposabljanje povezano z izobraževanjem ter, da se izobraževanje in usposabljanje med seboj dopolnjujeta. Ko namre� govorimo o razvijanju znanja, spretnosti in navad, kot osnovnih sestavin vsakega izobraževanja, imamo v mislih vedno tudi usposabljanje �loveka za izvajanje dolo�enih poklicnih in življenjskih nalog.

Poleg teh osnovnih pojmov poznamo še nekatere, ki so tudi pomembni za razumevanje izobraževanja.

Po smotru in vsebini delimo izobraževanje na splošno in strokovno (Jereb,1998):

• Pri splošnem izobraževanju je težiš�e izobraževalnega procesa usmerjeno na posredovanje tistih znanj o naravi in družbi, ki jih



potrebuje za življenje vsak �lovek. Pri tem bi bilo zmotno misliti, da se splošno izobraževanje pri�ne in kon�a z obveznim šolanjem. Z osnovno šolo se sicer zaklju�i proces splošnega izobraževanja, kljub temu pa se posameznik izobražuje tudi v srednji, višji in visoki šoli, pa tudi v družini, delovnem in življenjskem okolju in z lastnimi izkušnjami.

• Pri strokovnem izobraževanju pa govorimo takrat, kadar gre za

posredovanje in sprejemanje znanja in za razvijanje tistih sposobnosti in navad, ki jih posameznik potrebuje za opravljanje dolo�enega strokovnega dela (poklicnega dela). Moramo pa vedeti, da se splošno in strokovno izobraževanje med seboj tako tesno prepletata in dopolnjujeta, da je zlasti na višjih nivojih izobraževanja težko re�i, kje se kon�a splošno in kje za�ne strokovno izobraževanje.

Temeljni pojem, ki je tudi povezan z izobraževanjem, je IZPOPOLNJEVANJE.

�lovek, usposobljen za opravljanje dolo�enega dela v neki dejavnosti, se danes neprestano soo�a z razvojem in inovacijami te dejavnosti in je zato prisiljen, da prvotno osvojeno znanje, spretnosti izpopolnjuje, dopolnjuje in specializira. �e bi namre� �lovek ostal le na za�etnem nivoju usposobljenosti in se ne bi stalno izpopolnjeval, bi ga razvoj v njegovi stroki kmalu prehitel, posledice pa bi se pokazale v zmanjševanju rezultatov njegovega dela. Zato razumemo pod pojmom izpopolnjevanje procese dopolnjevanja, sistematiziranja in spreminjanja že osvojenega znanja, spretnosti, navad in razvitih sposobnosti. (Jereb,1998)

2.2. CILJI IN NALOGE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V ORGANIZACIJAH Cilji in naloge izobraževalne dejavnosti v podjetju se dolo�ajo na osnovi razvojnih potreb in interesov zaposlenih, organizacije in družbe. Cilji so stalno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev skladno s spremembami in z razvojem tehnologije, organizacije dela in družbenoekonomskih odnosov, na�rtno uvajanje, usposabljanje in napredovanje kadrov ter usmerjanje kadrov v nadaljnje izobraževanje, tudi kontinuirano prou�evanje in zadovoljevanje potreb organizacije po izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju ter pravo�asno zadovoljevanje na�rtovanih potreb po kadrih ustreznih profilov, stopenj in smeri izobraževanja. Dvig izobraževalnih



aktivnosti na višjo, u�inkovitejšo raven z uvajanjem sodobnih oblik in metod izobraževanja, kon�no vrednotenje in preverjanje dosežkov izobraževanja v praksi ter uporaba rezultatov vrednotenja za izboljšanje izobraževalne dejavnosti v organizaciji. Da se denar, namenjen izobraževanju, u�inkovito porabi, je treba dolo�iti pomembne cilje izobraževanja (Welsby, 2003). Da bi to lahko storili, moramo imeti jasno sliko o tem, kakšen je razkorak med aktivnostmi, ki jih zaposleni izvajajo in aktivnostmi, ki bi jih morali izvajati, �e želijo dose�i poslovne cilje.

Razlika med poslovnim ciljem in ciljem izobraževanja je v tem, da prvi upošteva poslovne razmere podjetja kot celote, drugi pa je osredoto�en na ljudi in njihovo vedenje.

Cilj izobraževanja mora biti objektiven, natan�no dolo�en; merila, s katerimi bo mogo�e ugotoviti u�inkovitost izobraževanja, pa morajo biti v naprej opredeljena. Ta merila so lahko izražena števil�no, lahko pa spremembe v vedenju izrazimo tudi opisno. Pri postavljanju ciljev moramo biti realni, še posebej, kar zadeva �asovno obdobje, v katerem naj bi prišlo do sprememb.

Kot navaja (Jereb,1998) so naloge izobraževalne dejavnosti v podjetju analiziranje in ugotavljanje potreb po izobraževanju glede na zahtevnost in vrsto dela ter problematiko organiziranosti dela, na�rtovanje zadovoljevanja izobraževalnih potreb in usmerjanje zaposlenih v izobraževanje glede na zahteve in možnosti organizacije (finan�ne, materialne, kadrovske itd. ), izdelava programov in u�nih na�rtov posameznih predmetov ter drugih sestavin programov za razne oblike internega usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih, organiziranje in realizacija potreb po izobraževanju z izborom ustreznih oblik, metod in tehnik izobraževanja in usposabljanja ter nadzorovanje, spremljanje in vrednotenje rezultatov svojega dela.

2.3. ORGANIZACIJA SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V PODJETJU Izobraževanje lahko podjetja (Ferjan,1999, str. 61-63) izvajajo sama, uporabljajo pomo� zunanjih institucij, lahko pa ga izvajajo samo zunanje institucije. Elementi, na podlagi katerih se podjetja o tem odlo�ajo, so ekonomika izobraževanja, ohranjanje poslovne skrivnosti, razpoložljivost ustreznih kadrov, ki bi izobraževanje izvedli, razpoložljivost potrebne opreme in drugo. Služba, ki skrbi za organiziranje izobraževanja zaposlenih v



podjetju, je lahko organizirana kot šolsko-izobraževalni center, izobraževalna služba ali delovna naloga posameznika. Vlaganje podjetij v izobraževanje ima naslednje oblike:

Štipendiranje, interne kvalifikacije zaposlenih, šolanje vajencev po dualnem sistemu izobraževanja, pošiljanje zaposlenih v zunanje oblike izobraževanja, podeljevanje nagrad uspešnim u�encem in študentom, pripravništvo oziroma uvajanje novo zaposlenih, prakse študentov v podjetjih, sponzoriranje raznih sre�anj in študentov,...



2.4.U�NE METODE U�na metoda je (Ferjan, 1999, str. 79) na�in obravnavanja u�ne snovi glede na relacijo udeleženec izobraževanja- u�itelj – izvor znanja.

AKTIVNOST u�itelja in izobraževancev pri razli�nih metodah in oblikah izobraževanja (Jereb, 1989, str. 55)

OBLIKE IN METODE AKTIVNOST IZOBRAŽEVANJA

U�ITELJA

- MNOŽI�NA OBLIKA

- predavanje

- opisovanje

- poro�anj

- kazanje

- razgovor

- diskusija

- druge oblike

-SKUPINSKA OBLIKA

- vaje

- preu�evanje primerov AKTIVNOST

- igranje vlog - urjenje v skupini IZOBRAŽEVANCA

- POSAMI�NA OBLIKA

- delo s teksti

- programirano gradivo

- samostojno u�enje

- u�enje z ra�unalnikom

Slika 1: Aktivnost u�itelja in izobraževanca pri razli�nih oblikah izobraževanja



Glede na ravnanje udeležencev lo�imo pasivne metode, kjer u�itelj neposredno posreduje informacije, in aktivne metode, pri katerih u�enci z lastno aktivnostjo iš�ejo znanje. U�inki izobraževanja z vidika pomnenja in doseganja vzgojnih ciljev so neprimerno ve�ji ob uporabi aktivnih u�nih metod. Po drugi strani pa nekatere cilje izobraževanja lahko dosežemo zgolj z uporabo pasivnih u�nih metod. Glede na obravnavan odnos, uporabimo pasivne tipe u�nih metod, �e je udeležencem izobraževanja u�na snov bolj ali manj nepoznana, izvor znanja pa je u�itelj, aktivne, �e je udeležencem izobraževanja u�na snov vsaj nekoliko poznana, in samoizobraževanje, �e so udeleženci izobraževanja sposobni sami pridobivati znanje.

2.5. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA Oblike izobraževanja so temeljni organizacijski okvir izobraževalnega procesa, v katerem za dosego ciljev uporabljamo razli�ne metode. Te so (Ferjan, 1999, str. 79-81) množi�ne ali frontalne, kjer u�itelj pou�uje hkrati ve�jo skupino udeležencev izobraževanja, komunikacija pa je navadno enosmerna in poteka od u�itelja k u�encem. Skupinske so tiste, kjer oblikujemo manjše skupine, ki delajo samostojno, z rezultatom dela pa seznanijo u�itelja in ostale skupine, individualne pa predstavljajo delo posameznikov ob pomo�i u�itelja. Preden se odlo�imo, kakšno metodo oziroma obliko izobraževanja bomo izvedli, je treba ugotoviti predznanje udeležencev izobraževanja, prepoznati, katere metode oziroma oblike so zaradi zna�ilnosti u�ne snovi sploh primerne in ugotoviti ustreznost u�nih gradiv in prostorov.

Oblike izobraževanja, ki so posebej primerne za izobraževanje odraslih oziroma za izobraževanje v podjetju, so naslednje (Ferjan, 1999, str. 81-85): programiran pouk, ki je na�in u�enja, kjer u�itelja nadomeš�a program, ki je na voljo u�encu. Program u�encu omogo�a, da se bo u�il tiste vsebine, ki so mu predložene, predloži pa se mu npr. u�benik, avdiovizualno gradivo, delovni zvezek, slovar, zbirka vaj... Pri pou�evanju dosežemo uspeh posebej z uporabo aktivnih metod (spretnosti). Inštruktor opazuje u�enca, ga opozarja na napake in pohvali ob dobro opravljeni nalogi. U�enec utrjuje že pridobljena znanja s ponavljanjem. Predavanje je sestanek ve�jega števila ljudi, kjer predavatelj predava udeležencem o njim doslej še neznani temi. Vir znanja je predavatelj, gre pa za njegov monolog, tako, da so poslušalci pasivni. Pripravništvo je na�in pridobivanja prakti�ne usposobljenosti, nujne za



dejanski za�etek poklicne kariere, pomeni prehod iz šole v konkretno podjetje in poteka po programu pripravništva. Ob koncu pripravništva pripravnik opravlja pripravniški izpit, na podlagi katerega se oceni njegova usposobljenost za samostojno delo v poklicu oziroma stroki. Pri mentorstvu sodeluje mentor kot izkušen svetovalec oziroma vodnik. Mentorstvo vklju�uje številne oblike: prosti razgovor, razlago, razpravo, metodo študija primerov... Temelji na pasivnih in aktivnih metodah u�enja, lahko pa je formalna oblika izobraževanja kot dudi neformalna. Formalna ali neformalna oblika združevanja ljudi so tudi študijski krožki, njihov namen pa je lažja osvojitev in utrditev dolo�ene u�ne snovi z medsebojnim sodelovanjem. Zaposleni se združujejo v te krožke z namenom izboljšati kakovost, tehnološke postopke in spodbujati inovativnost. Seminarji so sre�anja ve�jega števila ljudi, da bi si izmenjali izkušnje, znanje in poglede na dolo�eno tematiko iz razli�nih vidikov. Te�aj pa je prav tako sre�anje ve�jega števila ljudi z namenom, da bi pridobili novo znanje oziroma po daljšem �asu ponovili u�no snov, ki so jo neko� že spoznali. Gre za pridobivanje znanja iz to�no dolo�enega podro�ja (tuj jezik, posebnost stroke,...), ki predstavlja zaokroženo celoto. Pogosto je na koncu preizkus znanja udeležencev.

Poleg tradicionalnih oblik usposabljanja je za pridobivanje znanja pomemben tudi novejši na�in, ki se imenuje akcijsko u�enje (Mencin Zorko, 2004, str. 64,65). To je skupinski proces, s katerim zbiramo ideje in sprejemamo odlo�itve pri zahtevnih težavah. Pri akcijskem u�enju je v ospredju resni�na težava, ki jo je treba spoznati, raz�leniti in nato poiskati njeno rešitev. To u�enje je primerno za u�inkovito ukrepanje v novih okoliš�inah, ko gre za sposobnost pridobitve novih pristopov, kadar vodstvo želi dose�i kakovostne izboljšave in uvesti konkretne poslovne spremembe in kadar gre za iskanje še drugih možnosti ob dotedanjih rešitvah z združevanjem znanj.

2.5.1. METODA VAJE Metode razli�nih vaj služijo predvsem preoblikovanju teoreti�nega znanja v veš�ine, v prakti�no uporabnost. Za vsako vajo je potrebno- kot pri vseh metodah te skupine- imeti neko osnovno znanje ali neke izkušnje. Glede na razli�ne u�ne predmete ali teme se vaje med seboj zelo razlikujejo: vaje iz fizike se razlikujejo od jezikovnih vaj, vaje prostori�nega risanja so druga�ne kot vaje tehni�nega risanja itd. Vaje so nepogrešljiv sestavni del vsakega strokovnega izobraževanja in usposabljanja ter jih je treba pripraviti skrbno in pretehtano. (Jereb, 1998, str. 62)



2.5.2. METODA URJENJA Kot navaja (Jereb,1998, str. 65) je metoda urjenja v praksi uveljavljena za prou�evanje dela. Ponavadi to metodo sestavljajo štiri stopnje:

1. pripravo na pou�evanje dela, 2. prikazovanje dela, 3. izvajanje dela in 4. utrjevanje.

V neposredne priprave pred za�etkom urjenja sodi priprava u�iteljev (instruktorjev) ter vrsta organizacijskih in tehni�nih priprav za pou�evanje dela. Pred pri�etkom urjenja je potrebno opredeliti u�no enoto, njen namen, obseg in zahtevnost. Nato je potrebna analiza u�ne enote- ergoanaliza, priprava delovnih sredstev in predmetov dela ter ureditev delovnega prostora (stroji, naprave, orodja, material in merila). Nenazadnje je potrebna priprava varnostnih sredstev in kontrola delovnih pogojev ter priprava dokumentacije za pou�evanje dela.

2.5.3. METODA OPAZOVANJA IN POSNEMANJA Ena najstarejših in najbolj preprostih metod za pou�evanje dela je metoda opazovanja in posnemanja. Posameznik se postopoma nau�i opravljanja nekega dela, kot že samo ime pove, tako da pri delu opazuje nekega že usposobljenega delavca in ga posnema. Tako u�enje temelji na številnih zmotah in napakah, vendar v cvetli�arski stroki je to najpogostejši in najbolj u�inkovit na�in izobraževanja. 2.6. LOKACIJA IZVAJANJA PROGRAMOV IN USPOSABLJANJA Usposabljanje se lahko izvaja na razli�nih lokacijah (Treven, 1998, str. 212,213). Usposabljanje na delovnem mestu zaposlenega, medtem ko ta opravlja svoje delo, uvrš�amo med notranje usposabljanje (primerno za novo zaposlene ljudi, ki jih je treba seznaniti z njihovimi delovnimi nalogami, za že zaposlene za izboljšanje njihovih spretnosti, predvsem pri uvedbi nove tehnologije, za zaposlene, ki prevzamejo nove naloge pri napredovanju ali



premestitvi na drugo delovno mesto). Usposabljanje lahko poteka tudi v posebnih prostorih, ki so opremljeni za te�aje ali seminarje (zaposleni pridobijo znanje o postopkih in proizvodih podjetja ter se seznanijo z novimi ali s sodobnejšimi metodami za u�inkovito prodajo, uresni�evanje zahtev porabnikov, s pisarniškim delom ali z novostmi iz drugih podro�ij). Zunanje usposabljanje pa je primerno predvsem za pove�anje znanja ali razvijanje spretnosti managerjev, vodij timov ter drugih zaposlenih in se lahko nanaša na podro�ja, kot so projektni management, oblikovanje strategije podjetja, timsko delo. Usposabljanje vodijo razli�ni strokovnjaki iz podjetja ali njegovega okolja: managerji, vodje timov, mentorji,..



3. KURIKULUM Proces dolgoro�nega planiranja v izobraževanju teorija dostikrat imenuje kurikulum.

Ferjan, M. (1999): »Organizacija izobraževanja« ,Moderna organizacija, Kranj.

Slika2: Skupine dejavnosti v kurikulumu.

EVALVECIJA MATERIALOV

IMPLEMENTACIJA

PRIPRAVA MATERIALOV

PRODOBIVANJE U�ITELJEV

SNOVANJE STRATEGIJ IZOBRAŽEVANJA

IZBIRA U�NE SNOVI

DEFINIRANJE CILJEV



3.1. DEFINIRANJE CILJEV V KURIKULUMU vsebuje procese: • opazovanje dogajanj v družbenem, znanstvenem in tehnološkem

okolju; • indetifikacija še aktualnih ciljev izobraževanja in ciljev, ki so že

zastareli; • indetifikacija potreb udeležencev izobraževanja; • dokon�no oblikovanje ciljne strukture.

3.2. IZBIRA U�NIH VSEBIN (potrebno je upoštevati):

• informacije o klju�nih dejstvih; • metodološka znanja strokovnega podro�ja; • vidik specifi�nih vrednot strokovnega podro�ja; • vidik komuniciranja (strokovna tehnologija, neverbalne oblike

sporo�anja); • vidik pridobivanja spretnosti; • zagotavljanje sposobnosti dejanske uporabe znanja v praksi; • možnost nadgrajevanja znanja.

3.3. OBLIKOVANJE STRATEGIJ IZOBRAŽEVANJA naj temelji na predpostavkah:

• ekonomske upravi�enosti; • prilagodljivosti potrebam udeležencev izobraževanja in uporabnikov

kadrov; • aktivnosti udeležencev; • obstoje�ega intelektualnega kapitala udeležencev; • motivacije udeležencev.

3.4. PRIPRAVA U�NIH MATERILAOV vsebuje: • pripravo u�nega gradiva za slušatelje (tekstovno in drugo gradivo); • pripravo u�iteljevih virov (opredelitev ciljev izobraževanja, vsebinske

priprave, dodatni vsebinski viri, gradivo za izvedbo razli�nih vaj in drugo);

• pripravo opreme u�ilnic oziroma prostorov, kjer bo izobraževanje potekalo.



3.5. EVALVACIJA U�NIH MATERIALOV mora odgovoriti na slede�a vprašanja:

• Ali materiali omogo�ajo, da bodo udeleženci izobraževanja dosegli cilje: o Kakšen je odnos med cilji, vsebino in strategijo izobraževanja? o Ali so materiali morda že zastareli? o Ali so materiali pripravljeni tako, da jih udeleženci razumejo?

• Kakšen je odnos med u�nim materialom in u�iteljem oziroma u�nim materialom in u�encem: o Ali so materiali prakti�ni za u�itelja? o Kakšna je cena materialov? o Ali so materiali dostopni?

3.6. V FAZI IMPLEMENTACIJE NOVEGA PROGRAMA je potrebno skrbeti za:

• logistiko ( to je priskrbo, skladiš�enje, distribucijo virov); • kontaktiranje z u�itelji ( motiviranje, participiranje v kurikulumu, skrb za

kakovost); • kontaktiranje z u�enci; • izvajanje administrativno-tehni�nih opravil.



4. CVETLI�ARSTVO Cvetlice so vselej nekaj ve� kot to, kar jim daje narava po zakonitostih njihovega naravnega življenja. Pa naj bodo to samo cvetovi ali listi, ki so bolj ali manj nežni, mehki ali trdi, pisani ali beli, še polni življenja ali že oveneli in suhi – vedno so za �loveka vrednote, ki se jih ne da meriti z obi�ajnimi merili.

Do cvetlic si je �lovek v razli�nih obdobjih in deželah poiskal najrazli�nejše odnose. Lahko se mu izrazi ljubezen, spoštovanje in �aš�enje ali so nosilke dobrih želja. Drugi jih uporabljajo pri posebnih slovesnostih , z njimi ustvarjajo razpoloženje in veselje, ljudje jih drug drugemu darujejo ali pa uporabljajo še za druge namene.

4.1. ZGODOVINA CVETJA PO SVETU Naša zemlja je stara kakih 5 milijard let in le 2 milijona let je na njej življenje. Pred 250.000 leti, ko se je pri�el razvijati �lovek v sedanji podobi, so bile na Zemlji že vse rastline in živali v podobni obliki kot danes. Pred 10.000 leti je �lovek za�el obdelovati zemljo in gojiti živali,pred tem je živel kot lovec in nabiralec plodov. Njegov obstoj je bil tesno povezan s pojavi in ritmom narave. Ker so mu rastline pomenile preživetje, je misle�i �lovek v njihovih oblikah videl fantazijske podobe. �lovek je o rastlinah in mo�i narave razmišljal kot o bogovih oziroma duhovih. Tako rastline �loveku niso predstavljale le preživetja, temve� so zelo zgodaj zavzele prostor tudi v njegovem duhovnem in kulturnem življenju. Pred 7.000 leti, ko so se razvijale prve civilizacije na rodovitnih obmo�jih Evfrata, Tigrisa in Nila, so tam nastale risbe z rastlinami in drevesi.

Posamezne rastline so imele simbolni pomen v življenju takratnih ljudi (drevo življenja, rastline za darovanje) vse do 1.700 let pred Kristusom, ko so Judje iz Egiptovskega suženjstva prinesli obi�aj, da so nevesti naredili ven�ek iz mirte. Mnoge kulturne rastline, ki jih poznamo še danes, so imele za takratne prebivalce simbolni pomen. (Stopar J. (2004): »Oblikovanje s cvetjem)



4.1.1. ANTI�NA GR�IJA Starogrška kultura se je razvijala v zadnjem tiso�letju pred n.št. na obmo�ju sredozemke obale in otokov. Stari Grki so s cvetjem krasili oltarje pred templji ali ob poti do njih.

S cvetjem so se tudi sami okrasili ali pa so ga nosili v rokah, privezano na palico, ali v skledi kot nasad. Posameznim bogovom so pripisovali dolo�eno cvetje.

• AFRODITI, boginji lepote in ljubezni so pripisali vrtnico. • ATENI, boginji modrosti in umetnosti so pripisali oljko. Z oljko so krasili

tudi povratnike iz bojev in vojn. • Zmagovalcem športnih bojev so nadeli venec iz lovorjevih vej. • Zmagovalci na igrah v �ast bogu morja Pozejdona, so nosili vence iz

palmovih listov. (palmini listi so bili tudi znamenje miru) • ob prazniku Dioniza, bogu vina in rastlinstva, so mlada dekleta nosila

posebna, približno 2m dolga žezla, povita s poganjki trte in okrašena s trakovi. Venci so bili znamenje izkazovanje �asti, niso pa jih nosili samo na glavi, temve� so jih tudi obesili na vrata svojih izbrank, ali na vrata, kjer se je rodil sin. Tako kot danes so že Grki imeli praznik, ko so se spominjali umrlih. Ob tej priložnosti so grobove okrasili s cvetjem, prinesli so tudi hrano in pija�o.

4.1.2. RIMLJANI Vrtnice v Rimu niso bile namenjene le bogovom,temve� tudi politi�nemu in posvetnemu življenju. V �asu vladanja cesarjev so veljale vrtnice kot cvetje ljubezni in praznovanj. Imeli so že posebne vrtove (rozarije), kjer so gojili vrtnice. Rastlinjake so iznašli prav Rimljani, iz želje po cvetju skozi vse leto. Pod zemljo so napeljali cevi s toplo vodo in v zavarovanih prostorih gojili vrtnice in listje tudi pozimi. V starem Rimu so uživali v razkošnem cvetju in vrtnice so bile le del tega razkošja.

4.1.3. RENESANSA Renesansa je bila široko kulturno gibanje, ki ga v Italiji zaznamo že v 14. stoletju. Zrasla je iz svobodomiselnega, humanisti�nega delovanja u�enjakov, filozofov, politikov in likovnih umetnikov. Šlo je za raziskovanje preteklosti in



za prenovitev vseh umetnosti in znanosti, ki so cvetele v antiki. V središ�u sedaj ni ve� Bog, temve� �lovek kot bitje po božji podobi. Abstraktno in religiozno mišljenje srednjega veka ni ve� v modi, poudarjena je želja po spoznanju in razumevanju resnice.

4.1.4. ROKOKO Pletli so vence za posebne ljudi in poznali so številne romanti�ne obi�aje, ki so jih povezovali s cvetjem. Tako so posamezniki za�eli praznovati Boži� in z boži�nimi lu�kami na dreveš�ku, ki je bil doslej še neznan obi�aj. Cvetje je postalo tudi priljubljen motiv na porcelanu, na namiznih pladnjih, lakiranem pohištvu in tudi na svili. Življenje v �asu rokokoja je bilo prijetno, kakor cvetje, sveže in veselo, razigrano in vedro, graciozno in blizu naravi, žensko in sanjavo. Tako je bil ROKOKO �as, ko je bila ženska celo pomembna vladarica, Marija Terezija (1717-1780).

4.1.5. ROMANTIKA Romantika je obdobje, ki se je pojavila med klasicizmom in realizmom. Mo�no je poudarjala �ustva, strast in domišljijo. V tem �asu se pojavi bidermajer, kratko cvetje, povezano v šopek in povito s pisanim trakom.



4.2. CVETLI�ARSTVO, KOT GA POZNAMO DANES Razvilo se je šele v za�etku 19. stoletja, ko v Nem�iji uzakonijo cvetli�arski poklic, dobijo u�ne knjige in se u�ijo pravil oblikovanja s cvetjem. Cvetli�arne so se množile v evropskih velikih mestih in prevzemale posel uli�nih prodajalk, med katerimi so nekatere prodajale cvetje samo ob�asno, druge pa so na svojih cizah ponujale cvetje in šopke ve�ji del leta. Tudi v New Yorku so odpirali prodajalne s cvetjem. Modne smernice so uvajali pariški cvetli�arji. Številni cvetli�arji so cvetje za�eli oglaševati kot »naravno« in se tako lo�evati od drugih cvetli�arjev, ki so prodajali cvetje, izdelano iz papirja ali svile. Prvo tekmovanje ljubiteljskih cvetli�arjev je organiziralo angleško Kraljevo hortikulturno združenje leta 1861. Tekmovale so skoraj samo ženske, ve�inoma premožnejše gospe, ki jim je oblikovanje šopkov pomenilo dobrodošlo kratko�asje. Takšna tekmovanja so se zelo hitro razširila po Evropi. Na za�etku 20. stoletja so na Nizozemskem ustanovili prvo cvetli�no borzo. Nizozemski gojitelji �ebulnic niso želeli ve� biti odvisni od posameznih kupcev, temve� so hoteli nastopiti združeni, mo�nejši. Industrija rezanega cvetja se je pripravljala, da se razširi po vsem svetu. Ponudba po svetu je dandanes vse bolj izena�ena, predvsem zaradi Nizozemcev, ki so vodilni, tako pri pridelavi kot pri industriji.

Prodaja rezanega cvetja je ostala enaka: cvetje prodajajo v svežnjih, ti pa so gradivo, iz katerega cvetli�arji in oblikovalci kasneje oblikujejo cvetli�ne vezave. Prav tako še vedno velja na�elo uli�ne prodaje: kupec oceni videz, izbere in pla�a. (Sušnik, 2001, str.10)

Kot vidimo, je bil razvoj cvetli�arske stroke tesno povezan z družbeno ekonomskim statusom države in s tem posledi�no tudi s kupno mo�jo potrošnika. Poleg teh dejavnikov vplivata na razvoj cvetli�arstva še dva dejavnika, ki se nenehno prepletata in dajeta sinergijsko mo� cvetli�arski stroki. Prvi je osveš�enost potrošnika in njegova dojemljivost za novosti, drugi dejavnik pa je stroka sama, ki ponuja vedno nove izrazne možnosti. To pomeni, da razvoja stroke ni, �e ni novost, in novosti se ne prodajajo, �e ni posluha zanje in za potrošnika, ki bi jih bil pripravljen kupiti.



4.3. RAZVOJ CVETLI�ARSTVA V SLOVENIJI

Razvoj cvetli�arske stroke v Sloveniji se za�ne omenjati v sedemdesetih letih, ko je bilo v cvetli�arnah mogo�e kupiti le nekaj cvetja ( lilije, vrtnice, gerbere, nageljne in praprot za zelenje). Takrat je bilo v Sloveniji zelo malo cvetli�arn. Ljudje so ve�inoma kupovali cvetje za poroke, pogrebe in rojstne dneve. Razni aranžmaji, ki so jih delali cvetli�arji, so bili skromni po oblikah in barvnih kombinacijah. Poleg tega je bila ve�ina cvetli�arn v državni lasti.

V poznih osemdesetih in devetdesetih letih so nastale nove cvetli�arne v zasebni lasti. Ti zasebni ponudniki so ponudili pestrejšo izbiro cvetja in raznih dekoracijskih materialov. Poleg tega so bile njihove cvetli�arne lepše opremljene. Bili so konkuren�ni zaradi nižjih cen, ker so lažje utajevali davke od prodaje. S tem jim je ostajal dobi�ek, ki so ga razdeljevali med zaposlene in nove investicije. To je bil vzrok, da so cvetli�arski kadri iz državnih cvetli�arn odhajali v zasebne cvetli�arne. Zasebni sektor se je krepil tudi z izobraževanjem kadra, s �imer je lahko ponudil ve� in bolje v primerjavi z državnim sektorjem.

Devetdeseta leta so pove�ala možnosti uvoza in s tem razvoj cvetli�arske stroke. Cvetli�arne so se specializirale in tako so nastale cvetli�arne, ki ponujajo sveže rezano cvetje in lon�nice, ter semenarne, ki ponujajo materiale za vrti�karje, hrano za doma�e živali, razne rastline za zunanjo ureditev in še marsikaj, kar ne sodi v cvetli�arno, vendar pa se je neko� pred specializacijo ponujalo tudi v cvetli�arnah.

Danes je v Sloveniji okrog 650 cvetli�arn in ve� kot 10 t.i. vrtnarskih centrov. To kaže, da smo Slovenci kar veliki ljubitelji cvetja, lon�nic ter balkonskih rastlin. Radi imamo urejene vrtove in parke. Ozelenitev mest je prej vzorna kot ne. Vse skupaj kaže na dokaj visoko raven bivalne kulture. Prav tako se po podatkih nizozemske cvetli�arske zbornice, ki vodi statistiko porabe rezanega cvetja in lon�nic, po porabi cvetja na prebivalca uvrš�amo nekje v sredino.



5. FLORISTIKA Floristika je umetnost, ki za »gradbeni« material uporablja cvetje, zelenje in najrazli�nejše dekoracijske elemente žive in nežive narave. Florist je torej �lovek, ki na podlagi teoreti�nega znanja o oblikovanju cvetja ustvarja kreacije iz cvetja. Za uspešno oblikovanje izdelkov (šopkov, daril in opreme prostorov s cvetjem) mora poznati vrsto teoreti�nih pravil:

- poznavanje barv in barvnih kombinacij; - poznavanje lastnosti rastlin in njihovo rast in zahteve v

naravnem okolju; - tehnike vezanja šopkov, sestavljanja aranžmajev; - poznavanje razmerij, ki morajo vladati med uporabljenimi

materiali, pravilne kombinacije materialov; - primernost razli�nih oblik šopkov ali aranžmajev za dolo�ene

priložnosti ali namen; Poleg teoreti�nih osnov, ki jih mora poznati tudi vsak cvetli�ar, ima florist nekaj ve�, �emur radi re�emo umetniška žilica ali nadarjenost, saj je možnih kombinacij preprosto nešteto.



6. O RAZISKAVI 6.1. NAMEN OZIROMA CILJ RAZISKAVE Namen mojega raziskovanja je ugotoviti, kakšne so možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih cvetli�arjev v Sloveniji. Zanimalo me je, ali so cvetli�arji zadovoljni s ponudbo izobraževalnih ustanov na tem podro�ju. Katerih oblik izobraževanja se najpogosteje udeležijo in katere teme jih najbolj zanimajo. Ugotoviti sem želela tudi, na kakšen na�in se vodilni odlo�ijo kdo se bo udeležil izobraževanja in ali udeleženci izobraževanja uporabljajo osvojeno znanje na delovnem mestu. Raziskava temelji na metodi anketiranja zaprtega tipa vprašanj, ker sem zaposlena v cvetli�arski stroki in sem odgovore v naprej predvidevala, tako pa sem tudi cvetli�arjem omogo�ila hitrejše in lažje odgovarjanje na vprašanja. Cilj ankete pa je potrditi oziroma ovre�i postavljena vprašanja.

6.2. VPRAŠANJA RAZISKAVE Oblikovanje vprašanj je pomembna stopnja v raziskovalnem postopku in izvira predvsem iz obvladovanja ustrezne teorije. Raziskovalec lahko postavi tudi taka vprašanja, na katere že vnaprej pozna odgovore, toda v raziskovalnem postopku bo prav s temi odgovori prikazal resnico.

V raziskovalni nalogi sem želela dobiti odgovore na vprašanja:

1. Ali je v Sloveniji dovolj ponudnikov izobraževanja v cvetli�arski stroki? 2. Kakšne oblike izobraževanja se cvetli�arji najpogosteje udeležijo? 3. Katere teme jih najbolj zanimajo? 4. Kaj vpliva na odlo�itev kdo od zaposlenih se bo udeležil izobraževanja?



6.3. OPIS METODE RAZISKAVE

Preverjanje vprašanj o raziskovalnem delu vodi med najbolj bistven opravek, kajti le tako je mogo�e znanstveno osvetliti rezultate. Na za�etku raziskave mora vsak raziskovalec jasno predvideti tudi metodo, katera mu bo dala odgovor, ki ga potrebuje za dosego cilja raziskave.

Raziskava temelji na metodi anketiranja zaprtega tipa vprašanj.

Namen mojega anketnega vprašalnika, je bilo raziskati ali se zaposleni cvetli�arji v Sloveniji, dodatno izobražujejo in izpopolnjujejo.

Anketni vprašalnik sem po elektronski pošti poslala cvetli�arnam iz razli�nih regij po Sloveniji in sem naredila izbor popolnih odgovorov dvajsetih cvetli�arn, nekatere od njih pa sem poklicala tudi po telefonu, da sem dobila še bolj zanesljive podatke. Anketni vprašalnik sem sestavila tako, da dobim odgovore izklju�no dolo�ene cvetli�arne, njihovem vlaganju v izobraževanje, nisem pa anketirala posamezne zaposlene v cvetli�arnah, zato podatki o spolu pri moji raziskavi niso bili pomembni. Pri raziskavi se tudi nisem osredoto�ila na njihovo izobrazbo, ker imajo cvetli�arji ve�inoma kon�ano tri letno- cvetli�ar in štiri letno šolo- vrtnarski tehnik. Na vprašanja ankete so odgovarjali lastniki oziroma vodje cvetli�arn. Strukturni vzorec raziskave je 20 cvetli�arn v razli�nih regijah Slovenije z razli�nimi navadami in željami strank.

Anketni vprašalnik je sestavljen iz 22 vprašanj. Prvih 6 vprašanj zajema osnovne podatke o anketiranih cvetli�arnah ( koliko je zaposlenih, ali se dodatno izobražujejo, kolikokrat letno se udeležijo izobraževanja, ali izvajajo samoizobraževanje in ali se izobražujejo s pomo�jo zunanjih institucij. Ostala vprašanja pa se nanašajo na želje in mnenja anketiranih cvetli�arn (kakšne so možnosti izobraževanja, kateri so najpogostejši izvajalci, katere teme jih najbolj zanimajo, najpogostejši na�in izobraževanja in ali bi si želeli ve�jo izbiro dodatnega izobraževanja.

Raziskavo sem izvajala od februarja do maja 2007.



6.4. TEMELJNO IZOBRAŽEVANJE CVETLI�ARJEV Vsaka cvetli�arna ima korenine v podjetniškem duhu.V obdobju velikih gospodarskih sprememb je podjetniško razmišljanje še pomembnejše kot v preteklosti.In ni dovolj , da so podjetniki samo vodilni ljudje v podjetju. V prihodnosti je klju� uspeha podjetij tudi v razvijanju in zaposlovanju delavcev, ki bodo prepoznavali nove poslovne priložnosti, obvladati hitro se spreminjajo�e okolje in gojili cvetli�arsko kulturo v širšem smislu. Z izobraževanjem skušamo cvetli�arji spodbuditi, da v sebi odkrijemo skrite potenciale, poiš�emo nova znanja, spoznanja, ideje in priložnosti, ker želimo postati še uspešnejši v poslovnem svetu in v zasebnem življenju.

6.4.1. ŠOLA Prva vrtnarska šola v Sloveniji je bila ustanovljena leta 1946 v Celju. Kasneje pa so se zaradi vse ve�jega zanimanja za ta poklic za�ele ustanavljati vrtnarske šole po celi Sloveniji in sicer Srednja kmetijska šola Grm,v Novem mestu, na Ptuju, Poklicna in tehniška kmetijska šola, Srednja kmetijska šola v Mariboru, Srednja kmetijska šola v Murski Soboti, v Kranju in v Novi Gorici.

6.4.2. U�NE VSEBINE Formalna izobrazba je pogoj za opravljanje strokovnega dela, vse oblike pridobivanja novih znanj, izkušenj in veš�in pa pogoj za delovno uspešnost.

Vrtnarska šola v Celju ima najdaljšo tradicijo izobraževanja na tem podro�ju, zato bom opisala programe, ki se na njej izvajajo in u�ne vsebine, ki potekajo pri posameznem programu.

o VRTNAR (3-letni program): Poleg splošnih predmetov so v mojem diplomskem delu bolj pomembn strokovni predmeti, ker se nanašajo na izobraževanje cvetli�arjev, zato bom naštela le te:

• vrtnarstvo in varstvo rastlin, • vrtnarski stroji in naprave, • cvetli�arstvo in aranžerstvo, • parkovne rastline in • parkovne tehnike.



o CVETLI�AR (3-letni program):

Strokovna znanja dijaki pridobivajo pri predmetih:

• Vrtnarstvo, • Dendrologija, • okrasne in zelnate rastline, • vrtnarski stroji in naprave, • aranžerstvo in • prakti�no usposabljanje. o HORTIKULTURNI TEHNIK (4-letni program): Poleg splošnih predmetov, ki jih je nekaj ve� kot pri triletnem

izobraževanju, je tudi nekaj ve� strokovnih predmetov:

• informatika in poslovno komuniciranje, • trajnostni razvoj, • podjetniško trženje, • pridelava kulturnih rastlin, • vrtnarska mehanizacija, • osnove krajinarstva, • logistika v vrtnarstvu, • specialno varstvo rastlin, • osnove hortikulturnega oblikovanja, • trženje in promocija slovenskih proizvodov in storitev, • osnove vrtnarske tehnologije, • oblikovanje in urejanje prostora z rastlinami, • oblikovanje bivalnega in poslovnega prostora s cvetjem in • prakti�ni pouk. o ARANŽERSKI TEHNIK (4-letni program):

Se strokovno-teoreti�nega znanja nau�i pri predmetih:

• Trženje, • kemija in poznavanje blaga, • podjetništvo, • stili in vsebine umetnin, • aranžerstvo in oblikovanje ter • prakti�ni pouk.



6.4.3. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Že vrsto let na Vrtnarski šoli v Celju, dolga leta edini tovrstni šoli pri nas, poleg rednega šolanja izvajajo tudi program izobraževanja odraslih. Izobraževanje poteka predvsem v obliki samoizobraževanja, razen pri strokovnih predmetih, kjer se organizirajo predavanja. Preverjanje znanja poteka po izpitih in pri prakti�nem predmetu se ustvari izdelek, ki ga kandidat zagovarja. Na Vrtnarski šoli Celje organizirajo tudi za�etne in nadaljevalne te�aje in seminarje s podro�ij:

• aranžiranje in oblikovanje s cvetjem in zelenjem ter darilna floristika, • urejanje okolja (zasnova,zasaditev in oskrba hišnega vrta), • zeliš�ni vrt, • zelenjavni in sadni vrt, • razmnoževanje in nega okrasnih rastlin. Podatke Vrtnarske šole Celje,sem dobila na internetni strani: www.vrtnarska-sola.si

6.5. OBRTNA ZBORNICA V svoji viziji si je Obrtna zbornica Slovenije za�rtala vsebinska izhodiš�a svojega delovanja. Med dolgoro�nimi cilji je tudi zagotavljanje visoko strokovnega usposabljanja in izobraževanja, prenos znanja in tehnologij, povezovanje na nacionalnem in mednarodnem nivoju, pridobivanje sredstev iz skladov EU za hitrejši razvoj �loveških virov, širjenje ideje in miselnosti.

6.5.1. LOKACIJA Svojo dejavnost izvaja center v prostorih Obrtne zbornice Slovenije, Celovška 69, Ljubljana. Najve� izobraževanj poteka na sedežu centra v Ljubljani, kjer imajo na razpolago zmogljivosti za 130 udeležencev. V sodelovanju z obmo�nimi obrtnimi zbornicami izobraževalni center OZS organizira izobraževalne dogodke tudi regijsko.



6.5.2. IZVAJANJE PROGRAMOV Izvajanje programov v srednjem poklicnem izobraževanju poteka na razli�na dva na�ina:

• srednje poklicno izobraževanje v dualni organizaciji (klasi�ni dualni model) in

• srednje poklicno izobraževanje v šolski in dualni organizaciji (model skupnega izvajanja programov).

Novi izobraževalni programi so pripravljeni na podlagi izobraževalnega standarta dualne organizacije. Bistvena razlika med navedenima oblikama izobraževanja (šolski, dualni) je, da je v dualni organizaciji prakti�ni del izobraževanja organiziran pri delodajalcih, v šolski organizaciji pa v šolskih delavnicah in manjšem obsegu tudi v obratovalnicah. Skupni model daje ve�ji poudarek pridobivanju prakti�nih znanj, delovnih sposobnosti in navad, spoznavanju realnega delovnega okolja in sodelavcev, to je znanj, ki jih v šolskih delavnicah ni mogo�e pridobiti.



6.5.3. MOJSTRSKI IZPIT Izraz » mojster » se med ljudmi uporablja kot sinonim za strokovnjaka v dolo�enem poklicu.Obrtni mojster pa ne odraža samo poznavanja stroke in kvalitetnega opravljanja obrtne dejavnosti,temve� pomeni poznavanje spleta širših znanj.ki so potrebna za kvalitetno opravljanje obrtnega dela. Naziv mojster se pridobi z opravljenim mojstrskim izpitom, kandidat pa z njim pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

• Namen mojstrskih izpitov Z mojstrskim izpitom se preveri, ali je kandidat usposobljen mojstrsko

opravljati svoje poklicno oziroma strokovno delo, samostojno voditi obratovalnico, izobraževati vajence, ter ali obvlada druga znanja in veš�ine, dolo�ene z izpitnim katalogom za mojstrski izpit.

• Deli izpita in izpitne enote 1. del: ( prakti�ni del), 2. del: ( strokovno- teoreti�ni del), 3. del: ( poslovodno- ekonomski del) in 4. del: ( pedagoško- andragoški del)

Na internetni strani obrtne zbornice Slovenije sem zasledila, da je 33 kandidatov iz Slovenije uspešno opravilo in dobilo naziv cvetli�arskega mojstra. Tudi sama sem se pogovarjala s cvetli�arji in opazila, da se vse ve� odlo�ajo in želijo postati cvetli�arski mojstri. Še pred nekaj leti pa je bil edini cvetli�arski mojster v Sloveniji gospod Franci Landeker ( kateri je moral po naziv v tujino, sedaj je v komisiji in ocenjuje izdelke pri prakti�nem delu izpita). Mislim, da je želja po nazivu mojstrskega izpita, ena potrditev za samega sebe in za stranke, katere so negotove in skepti�ne, ko pa vidijo na steni diplomo oziroma certifikat, se malo lažje prepustijo ustvarjalcu. Tukaj ne pridobi kandidat ni� novih znanj, tu se vse nanaša na naziv.



6.6. TRENDI / » modne muhe« V CVETLI�ARSTVU

KAKO SE ROJEVA MODA V FLORISTIKI Zgodovina mode obla�enja sega prav dale� v zgodovino �loveštva, �eprav se zdi, da je ta lobi vse mo�nejši in narekuje ali vsaj sooblikuje modo še na drugih podro�jih. Modne trende oblikujejo dogajanja v okolju, družbene spremembe, na�in življenja in vse tisto, kar ga spremlja in vpliva nanj. Zgodovina cvetli�arstva sicer sega v Egipt, staro Gr�ijo, Rim, vendar sodobno cvetli�arstvo nima tako zelo dolge tradicije kot moda obla�enja.

Floristi�no razvite zahodnoevropske države ( Nem�ija, Nizozemska in skandinavske države ) so bile kar nekaj let pred nami, zdaj pa tudi pri nas nekaj posameznikov zavzeto spremlja modo. Glede na to, da je kar 90 % vsega blaga v naših cvetli�arnah iz uvoza, to pravzaprav ni težko. Res pa je, da je treba nekaj o modnih trendih tudi vedeti, kajti tako lahko uporabimo material na na�in, da so videti modni.

V Evropi sta dve organizaciji, ki skrbita za modne trende:

• prva je organizirana med prodajalci in proizvajalci izdelkov,ki jih potrebujejo cvetli�arji. V to skupino, ki se imenuje Efsa, so vklju�ena podjetja, ki prodajajo naravno suho cvetje, vse modne dodatke za cvetli�arje, okrasne papirje, trakove, okrasne lon�ke, vaze, košare, osnove za šopke in še mnogo drugega.

Ta skupina je zelo mo�na, še toliko bolj, ker je združila mo�i in dolo�ila osnovne modne smernice, kot so barvni odtenki, oblike, materiali in vzorci. Najamejo najboljše svetovne modne oblikovalce, ki jim za�rtajo izhodiš�a, potem pa njihovi oblikovalci ustvarjajo za vsako podjetje posebej.

• Druga skupina, ki cvetli�arjem pomaga z nasveti, plakati, brošurami in letaki, je Nizozemska cvetli�na zbornica, ki na podoben na�in skrbi, da so uporabniki dovolj zgodaj seznanjeni s trendi.

Tako Efsa kot tudi Nizozemska cvetli�na zbornica si prizadevata za iste cilje, kajti ena in druga izhajata z enakih temeljev, to je dogajanj v družbi, ki narekujejo modo.

Seveda vsa ta industrija za�ne delovati dosti �asa pred dejansko sezono, saj morajo modno blago najprej kupiti veleprodajalci, ga prodati cvetli�arjem in ti morajo biti pripravljeni še pred sezono. Ravnati se v skladu z modnimi trendi ali ne, pa danes ni ve� vprašanje, ampak potreba, saj ljudje hodimo naokrog z odprtimi o�mi in �e si kupujemo nove obleke, ker so stare iz mode, potem si želimo tudi šopka, ki bo tokrat moderen in



ne bo enak kot lansko leto. Moda v floristiki je zelo dobrodošla, saj se ljudje venomer razveselimo sprememb, pa �e tudi gre samo za šopek cvetja, dekorativno lon�nico s primernim okrasnim lon�kom ali modno aranžiranim darilom.



6.7. CILJI IZOBRAŽEVANJ CVETLI�ARJEV Cilj cvetli�arjev je zagotavljanje pravo�asne priprave in prenosa znanja v sistemati�ni in organizirani obliki. Z izobraževanjem strmijo k: - doseganju realizacije poslovnih ciljev, - pridobivanju znanj za sedanje delo, - omogo�anju osebnostnega razvoja posameznika, - dostopnosti izobraževanja vsem zaposlenim - omogo�anju znanj za razvoj dejavnosti, - omogo�anju znanj in novitet za dolo�en namen in priložnost, - prenosu znanja, temelje�ega na izkušnjah. 6.8. OBLIKE IZOBRAŽEVANJA Navedeni cilji usmerjajo cvetli�arje v pridobitev potrebnih znanj in veš�in tako skozi razli�ne izobraževalne oblike kot tudi na samem delovnem mestu.Najpogostejše oblike izobraževanja, katere se udeležujejo cvetli�arji (Ferjan,1999, str. 82-83): - PRIPRAVNIŠTVO ( oziroma inštruiranje) Ob uporabi aktivnih metod pou�evanja je rezultat vedno boljši kot ob uporabi pasivnih. Zlasti spretnosti oziroma veš�ine je možno pridobiti zgolj z lastno aktivnostjo u�enca. Pri prou�evanju gre, poenostavljeno povedano, za naslednje procese pridobivanja znanja: - priprava u�enca za inštrukcije (motiviranje, razlaga); - inštruktor demonstrira u�encu predvsem dolo�ene spretnosti oziroma veš�ine; - u�enec opazuje inštruktorja; - inštrzktor opazuje u�enca in ga po potrebi opozarja na morebitne napake, seveda pa ne sme izostati tudi pohvala; - u�enec utrjuje že pridobljena znanja s ponavljanjem - MENTORSTVO Mentor je izkušen svetovalec, ki uvaja novega �lana v organizacijo. Spozna ga z ljudmi v organizaciji, s poslovnimi partnerji in njihovimi potrebami, navadami, stereotipi, na�inom komuniciranja in podobno. Novega �lana



mentor seznani s specifi�nimi pravili, procedurami in postopki, ki izvirajo iz narave dela. Seznani ga torej z množico procesov, stanj in dejstev, katere v šoli težje spoznamo. - ŠTUDIJSKI KROŽKI Gre za formalno ali neformalno obliko združevanja ljudi z namenom, da bi preko medsebojnega sodelovanja lažje osvojili in utrdili dolo�eno u�no snov. Temeljni princip delovanja študijskih krožkov je medsebojna pomo�. -SEMINARJI IN TE�AJI Seminar je sre�anje ve�jega števila ljudi, da bi si izmenjali izkušnje, znanje in poglede na dolo�eno tematiko iz razli�nih vidikov. Bistvo vsakega seminarja je v tem, da ljudje izmenjujejo znanje. Vodja seminarja mora pred izvedbo seminarja razmisliti o kontekstu obravnavane tematike, sami naravi obravnavane tematike, razli�nih vidikih obravnave, spremljajo�ih dejstvih in možnih zaklju�kih obravnave. Te�aj je tudi sre�anje ve�jega števila ljudi,z namenom, da bi pridobili novo znanje oziroma po daljšem �asu ponovili u�no snov, ki so jo neko� že spoznali.Gre za pridobivanje znanja to�no dolo�enega podro�ja, ki predstavlja zaokroženo celoto. Na te�aju se poslužujemo tako pasivnih kot aktivnih u�nih metod. Pasivne se navadno uporabljajo za posredovanje informativnih znanj, z aktivnimi pa udeleženci pridobivajo prakti�na znanja. Zelo pogosto je na koncu te�aja preizkus znanja udeležencev. 6.9. EKSTERNO IZOBRAŽEVANJE Ta vrsta izobraževanja je namenjena predvsem pridobivanju: - razli�nih certifikatov, ki so potrebni za delo v dolo�eni cvetli�arni, - novitet iz tujine, - idej za izdelovanje izdelkov iz materialov, ki jih zaposleni še ne poznajo.



6.9.1. Primer izobraževanja v tujini – WELLANTCOLLEGE: Wellantcollege je izobraževalna ustanova na Nizozemskem, blizu Amsterdama, še bližje pa je svetovno znani Nizozemski cvetli�ni borzi v Aalsmeerju. Ustanova izobražuje na razli�nih podro�jih, kot so veterinarstvo, zelenjadarstvo, veleprodaja cvetja, cvetli�arstvo in vrtnarstvo z modnim interierjem. Veliko pozornost pa posve�ajo mednarodnemu izobraževanju- Wellant international. Najpogostejši udeleženci mednarodnega izobraževanja so Japonci, kateri so zelo inovativni in želijo biti v trendu s �asom, zato tudi u�itelji najpogosteje izobražujejo na Japonskem. Mednarodni projekt izobraževanja zajema cvetli�arstvo, vrtnarstvo, hortikulturo in veleprodajo ter management. Z izobraževanjem v Wellantu udeleženec lahko pridobi nazive štirih stopenj, kot so: basic- osnovno oziroma temeljno znanje, intermediate- vmesno znanje, advanced- napredovanje in master- mojster floristike. Za naziv vsake stopnje in pridobitev diplome, mora udeleženec pozitivno opraviti pet razli�nih tematik izobraževanja. Izobraževanje in izpopolnjevanje v tujini je bilo organizirano tudi v Sloveniji, preko organizatorja Romana Feren�aka, ki je sodeloval z Nizozemsko cvetli�no zbornico. Izobraževanje se je izvajalo v obliki te�aja z aktivno metodo, kjer so bili izvajalci priznani Nizozemski floristi oziroma u�itelji iz WellantCollege-a. Te�aj je bil organiziran dvakrat letno. Za pridobitev diplome evropsko priznanega florista, se je cvetli�ar moral udeležiti petih te�ajev razli�nih tematik. Tematike so: poro�na floristika, žalna floristika, valentinovo-Velika no�, veliki aranžmaji, aranžmaji iz suhega cvetja. Vsak posamezni te�aj se je izvajal tri dni v prostorih Vrtnarske šole v Celju. Vsak dan se je izdelalo dva aranžmaja, zadnji dan pa preizkus znanja celotnega te�aja in ocenitev izdelka. Jaz in moj brat sva se izobraževala s pomo�jo te institucije. Oba sva prejela diplomo, vse delne tematike opravila z visokimi ocenami in pridobljeno znanje uporabljava na delovnem mestu. Stranke so se precej hitro navadile na nov na�in aranžiranja s cvetjem, vendar ostajajo izjeme, ki prisegajo na klasiko. Na žalost pa je cena takšnega te�aja precej visoka in veliko cvetli�arjev se ne more udeležiti. Te�aj stane približno 3.200 € in zajema trikrat kosilo, vso cvetje iz katerega se izdeluje in dodatni material. Tema 'veliki aranžmaji' se je izvajala na sedežu šole Wellent Collegue na Nizozemskem, kjer smo imeli možnost podrobneje spoznati cvetli�no borzo in prodajo cvetja. Podrobneje smo si ogledali veliko cvetli�arn in jih primerjali s slovenskimi. Okraševali smo cerkve z resni�no velikimi aranžmaji, za katere v svojem delovnem okolju sploh ni priložnosti, tudi cena cvetja s katerim smo izdelovali je precej nižja kot cvetje, s katerim pride uvoženo v Slovenijo. Za



zaklju�ni izpit smo opravljali timsko delo, ki je zahtevalo celoto, vsak posameznik pa je izdeloval svoj aranžma. �eprav so cene za nekatere precej visoke, se je udeleževalo približno 60 cvetli�arjev iz vse Slovenije in diplomo prejelo približno 25 udeležencev. Vsi, ki si želimo takšnih te�ajev, ker je to najboljša oblika izobraževanja in usposabljanja na tem podro�ju, smo precej razo�arani, saj je Roman Feren�ak prenehal organizirati te�aje in tako v Sloveniji ni ponudnikov oziroma organizatorjev takšnih te�ajev. Primer certifikata in diplome:

Slika 3: primer certifikata za opravljen en del te�aja od petih, za pridobitev naziva evropskega florista in primer diplome za opravljenih vseh petih te�ajev.



7. REZULTATI RAZISKAVE

7.1. ANALIZA ANKETNIH VPRAŠALNIKOV

Na za�etku diplome je bilo omenjeno, da je izobraževanje klju�nega pomena pri konkuren�ni prednosti v podjetju, zato sem se odlo�ila analizirati izobraževanje že zaposlenih cvetli�arjev. Raziskava je trditev potrdila, vendar, kot bomo v nadaljevanju videli, je v Sloveniji premalo ponudnikov izobraževanja in izpopolnjevanja že zaposlenih cvetli�arjev.

1. Število zaposlenih v cvetli�arni Med anketiranimi cvetli�arnami je šest cvetli�arn, kjer so zaposlene do tri osebe, kar predstavlja 30 odstotkov anketiranih, v desetih cvetli�arnah, kar je 50 odstotkov, je zaposlenih do pet oseb in 20 odstotkov vseh anketiranih, to so štiri cvetli�arne, kjer je zaposlenih osem in ve� oseb. Razvrstitev po številu zaposlenih oseb v cvetli�arni je grafi�no prikazana na sliki 4.

Število zaposlenih v cvetli�arni

6

10

4

1-3 osebedo 5 oseb8 in vec oseb

Slika 4: Grafi�na razvrstitev zaposlenih v eni cvetli�arni



2. Ali se udeležujete dodatnega izobraževanja?

Vseh dvajset cvetli�arn se dodatno izobražuje, kar predstavlja 100 odstotkov vseh anketiranih cvetli�arn. Nekateri izvajajo samo pripravništvo, dodatnega izpopolnjevanja pa se ne udeležujejo, vendar vsi anketirani se udeležujejo vsaj enega na�ina izobraževanja.

20

00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Šte

vilo

ank

etir

anih

cve

tli�

arn

da neUdeležba dodatnega izobraževanja

Udeležba dodatnega izobraževanja

dodatnoizobrazevanje

Slika 5: Graf udeležbe anketiranih cvetli�arn dodatnega izobraževanja



3. Število udeležb izobraževanja v enem letu

Med dvajsetimi cvetli�arnami so tri cvetli�arne, ki se udeležijo izobraževanja enkrat na leto, kar predstavlja 15 odstotkov anketiranih, šest cvetli�arn se udeleži 2-5 krat letno, kar predstavlja 30 odstotkov, prav tako se šest cvetli�arn udeleži izobraževanja 5-8 krat letno in pet cvetli�arn, kar je 25 odstotkov anketiranih, se udeleži izobraževanja 8-10 krat letno. Razvrstitev po številu udeležb izobraževanja v enem letu prikazuje slika 6.

Število udeležb v enem letu

3

6

5

6 1x letno2-5x letno6-8x letno9-10x letno

Slika 6: Graf razvrstitve po številu udeležb izobraževanja v enem letu



4. Izvajanje samoizobraževanja

Štirinajst anketiranih cvetli�arn izvaja samoizobraževanje, kar predstavlja 70 odstotkov anketiranih in šest cvetli�arn ne izvaja samoizobraževanje in se samo dodatno izpopolnjujejo s pomo�jo zunanjih institucij.

0

2

4

6

8

10

12

14

Šte

vilo

ank

etir

anih

cve

tli�

arn

da ne

Izvajajanje samoizobraževanja

zaposleni

Slika 7: Graf razvrstitve izvajanja samoizobraževanja v cvetli�arni.



5. Najbolj pogost na�in samoizobraževanja

Med anketiranimi cvetli�arnami niti ena ni obkrožila kot najbolj pogost na�in samoizobraževanja v njihovi cvetli�arni uvajanje novih delavcev, zato pa je kar dvanajst cvetli�arn obkrožilo pripravništvo, kot njihov najbolj pogost na�in samoizobraževanja, kar predstavlja 60 odstotkov anketiranih, šestim cvetli�arnam pa je najbolj pogost na�in samoizobraževanja prakti�ni pouk, ki je potreben za dijake srednje šole in predstavlja 30 odstotkov anketiranih, samo dve cvetli�arni ( 10 odstotkov) pa izobražujeta dijake Vrtnarske šole po programu dualnega sistema, kjer si mora dijak pred za�etkom leta zagotoviti delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja pri katerem opravlja dva delovna dneva prakti�ni pouk,ostale tri dni pa ima reden pouk na šoli.

Slika 8: Graf razvrstitve po najbolj pogostem na�inu samoizobraževanja

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

an

keti

ran

ih c

vetl

i�ar

n

uvajanje novihdelavcev

pripravništvo prakti�ni pouk dualni sistem

Najbolj pogost na�in samoizobraževanja



6. Ali se izobražujete s pomo�jo zunanjih institucij?

Vse anketirane cvetli�arne se izobražujejo in izpopolnjujejo s pomo�jo zunanjih institucij, kar predstavlja 100 odstotkov. Tako kot povsod konkuren�nost naraš�a, naraš�a konkurenca tudi med grosisti cvetja v Sloveniji. Tako je nekoliko pestrejša ponudba glede prezentacij grosistov. Vsak od grosistov pripravi pred prihajajo�o sezono predstavitev novitet in novih materialov, ki jih ponuja. Za izdelovanje novitet iz novih materialov najamejo priznane floriste iz tujine. Ravno zaradi velikega števila grosistov, ki prirejajo prezentacije oziroma predstavitve novitet, je udeležba izobraževanja s pomo�jo zunanjih institucij 100 odstotna.

0

5

10

15

20

Ank

etir

ane

cvel

i�ar

ne

da ne

Izobraževanje s pomo�jo zunanjih institucij

zaposleni

Slika 9: Grafi�ni prikaz izobraževanja cvetli�arjev s pomo�jo zunanjih institucij



7. Kateri so najpogostejši izvajalci izobraževanja?

Ker je Nizozemska država cvetja, od tam tudi prihajajo najbolj znani cvetli�arji in aranžerji, tam se rojeva moda v floristiki, od tam pride najve� cvetja po celem svetu in tako so tudi nizozrmci najpogostejši predstavniki prezentacij in seminarjev oziroma izvajalci izobraževanj. Kar dvanajst cvetli�arn je mnenja, da so najpogostejši izvajalci nizozemci, pet cvetli�arn je mnenja, da so italijanski floristi in tri cvetli�arne nemci, kot najpogostejši izvajalci izobraževanja. Veliko jih je pri tem vprašanju obkrožilo kar dva odgovora in sicer zraven enega tujega tudi slovenskega izvajalca. To pa zato, ker pri vseh seminarjih, predstavitvah in prezentacijah poleg enega ali dveh tujih izvajalcev izdeluje novitete tudi eden slovenski cvetli�ar. Cvetli�arne, ki so obkrožile 25 odstotno udeležbo italijanov se verjetno udeležujejo izobraževanja pogosteje na primorski regiji, saj grosist, ki ima sedež na obali, naprimer Dar Koper, organizira dvakrat letno prezentacijo novitet in vedno povabi italijanske izvajalce, saj je na primorskem v cvetli�arnah vidna ve�inoma italijanska moda. Naprimer štajerska regija se bolj ali manj drži zahodne mode in mariborski grosist cvetja in cvetli�arskih dodatkov, najame za svoje predstavitve ve�inoma nemške in avstrijske floriste.

Anketiranci so obkrožili dva od danih odgovorov, zato izgleda kot, da ni slovenskih izvajalcev, vendar se vprašanje nanaša na najpogostejše izvajalce. Poleg enega ali dveh tujih izvajalcev seminarji vedno potekajo v sodelovanju z enim slovenskim floristom.

Najpogostejši izvajalci izobraževanja

125

3 0

Nizozemci

Italijani

Nemci

Slovenci

Slika 10: Graf razvrstitve najpogostejših izvajalcev izobraževanj



8. Ponudba izobraževanja in izpopolnjevanja v cvetli�arski stroki

Na vprašanje, koliko se po njihovem mnenju zdi ponudnikov izobraževanja in izpopolnjevanja v Sloveniji, je 80 odstotkov anketiranih, to je 16 cvetli�arn, obkrožilo odgovor : premalo. Štiri cvetli�arne se strinjajo z dosedanjo izbiro in se jim zdi dovolj ponudnikov, nobena cvetli�arna pa se ni odlo�ila za odgovor: ni�.

02468

10121416

Šte

vilo

cve

tli�

arn

ni� premalo dovolj

Mnenja cvetli�arjev o ponudbi izobraževanj v Sloveniji

anketiranci

Slika 11: Grafi�ni prikaz mnenj cvetli�arjev o ponudbi izobraževanja



9. Želja po ve�ji ponudbi dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja

Osemnajst cvetli�arn je vprašanje, ali bi si želeli ve�jo ponudbo dodatnega izobraževanja, odgovorilo pritrdilno, kar je 90 odstotkov anketiranih, 10 odstotkov pa si ne želi ve�jo ponudbo in jim je zadostna dosedanja.



10. Udeležba cvetli�arjev pri predstavitvah novitet za aktualno obdobje pri grosistih

50 odstotkov anketiranih se vedno udeleži predstavitev, 30 odstotkov se pogosto udeleži in 20 odstotkov se redko udeleži takšnega na�ina izobraževanja. Glavni namen grosistov teh prezentacih je predstavitev novih materialov in pokazati cvetli�arjem kaj in kako se z njimi izdeluje, poleg izobraževanja pa je tudi tržni namen, saj ta dan prodajo ve�ino novih materialov. Na sliki 12, sem grafi�no prikazala pogostost udeležb cvetli�arjev pri predstavitvah grosistov.

Pogostost udeležb cvetli�arn pri predstavitvah grosistov

10

6

4

vedno

pogosto

redko

Slika 12: Grafi�ni prikaz udeležbe cvetli�arjev pri predstavitvah grosistov



11. Katere teme se najraje udeležijo cvetli�arji?

Anketirance sem prosila, naj od 1-6 ocenijo temo, ki se jo najraje udeležijo pri izobraževanju, pri tem naj bo ocena 1- najmanj zaželjena in ocena 6- najbolj priljubljena tema.

Iz tabele je razvidno, da se cvetli�arji najraje udeležijo teme zavijanje daril, saj so vsi ocenili s pozitivno oceno in sicer 6 cvetli�arn ( kar je 30 odstotkov) je to temo ocenilo z najvišjo možno oceno, 7 cvetli�arn ( 35 odstotkov), pa jo je postavilo na drugo mesto. Na drugem mestu je tema: žalni aranžmaji, kjer ima povpre�no oceno 5, tema: izdelovanje šopkov pa je na tretjem mestu s povpre�no oceno 4.Tudi tema: aktualni prazniki si deli tretje mesto, vendar se je ve� anketirancev odlo�ilo za nižjo oceno (2). Najmanj priljubljeni temi sta: izdelovanje suhih aranžmajev, katero je 8 cvetli�arn (40 odstotkov ) ocenilo z najnižjo možno oceno, 40 odstotkov ji je dalo oceno dve (2) in le 4 cvetli�arne so jo ocenile z oceno tri (3). Tema: osnovna skrb za rastline, je pristala na zadnjem mestu, kot najmanj priljubljena tema cvetli�arjev, saj jo je kar 12 cvetli�arn ocenilo z najnižjo možno oceno, 6 cvetli�arn jo je ocenilo z oceno 2, ena cvetli�arna pa ji je dala oceno pet (5). Po mojem mnenju je ta tema najmanj priljubljena, zaradi tega, ker se osnovnih pravil varstva rastlin cvetli�arji u�ijo že v srednji šoli in je to vsakdanje delo v cvetli�arni.



PRILJUBLJENOST

Tabela 1: Ocenitev najbolj priljubljene teme cvetli�arjev z oceno 1 do 6

OCENA TEMA

1 2 3 4 5 6

1.ZAVIJANJE DARIL

0 0 2 5 7 6

2.IZDELOVANJE ŠOPKOV 0 2 2 8 3 5

3.ŽALNI ARANŽMAJI 0 0 6 5 4 5

4. IZDELOVANJE SUHIH ARANŽMAJEV

8 8 4 0 0 0

5. OSNOVNA SKRB ZA RASTLINE 12 6 1 0 1 0

6. VALENTINOVO, 8. MAREC, BOŽI�, AKTUALNI PRAZNIKI

0 4 5 2 5 4



12. Kakšnega na�ina izobraževanja se cvetli�arji najpogosteje udeležijo? Najpogostejši na�in izobraževanja so prezentacije grosistov, saj se 13 cvetli�arn, kar je 65 odstotkov najpogosteje udeleži izobraževanja pri svojih grosistih. Udeleženci izobraževanja opazujejo izvajalce, kateri so na odru in izdelujejo izdelke. Pri tem na�inu ni aktivnosti izobraževanca, vendar udeleženec dobi literaturo in brošure z novitetami (za prihajajo�e obdobje), ki jih potem izdeluje v cvetli�arni. Štiri cvetli�arne se najpogosteje udeležijo seminarjev, ena cvetli�arna najpogosteje obiskuje sejme in dve cvetli�arni se najpogosteje izobražujeta v tujin, v posebni šoli floristov.

Slika 13 grafi�no prikazuje najpogostejši na�in izobraževanja cvetli�arjev.

0

2

4

6

8

10

12

14

Šte

vilo

ank

etir

anih

cve

tli�

arn

prezentacijegrosistov

seminarji sejmi šola floristov vtujini

Najbolj pogost na�in izobraževanja cvetli�arjev

anketiranci

Slika 13: Graf razvrstitve po najpogostejšem na�inu izobraževanja cvetli�arjev



13. Kolikokrat letno se udeležite seminarja? Poleg prezentacij je seminar najpogostejši na�in izobraževanja cvetli�arjev. Seminar organizira Vol�ji Potok v sodelovanju z Nizozemsko cvetli�no zbornico dvakrat letno. Prvi seminar je ponavadi februarja in predstavlja trende za POMLAD in POLETJE, ter drugi, ki je organiziran septembra, ta pa predstavlja trende za JESEN in ZIMO. Ravno zaradi tega se ve�ina cvetli�arn udeleži seminarja dvakrat letno. Kar 14 cvetli�arn, kar je 70 odstotkov anketiranih, se udeleži seminarja 1 do 2 krat letno. 6 cvetli�arn se udeležuje seminarjev tudi v tujini in se udeležijo seminarjev 3 do 4 krat letno. Nobena cvetli�arna pa se ne udeleži seminarja ve� kot štirikrat na leto. Grafi�no je razvrstitev udeležb cvetli�arjev na seminarjih v enem letu prikazana na sliki 14.

0

2

4

6

8

10

12

14

Šte

vilo

cve

tli�

arn

1- 2 x letno 3- 4x letno 5x in ve� letno

Udeležitev cvetli�arjev na seminarjih v enem letu

anketiranci

Slika 14: Graf razvrstitve udeležb cvetli�arjev na seminarjih v enem letu



14. Cena seminarjev v Sloveniji

16 cvetli�arn, kar je 80 odstotkov anketiranih je mnenja, da so seminarji v Sloveniji poceni, 4 cvetli�arne, kar je 20 odstotkov anketiranih, pa je mnenja, da so cene primerne. Nih�e od anketiranih ni mnenja, da so cene drage. Cena seminarja ja približno 15 eurov na osebo in vklju�uje aperitivno dobrodošlico, dopoldansko tri urno izobraževanje, kosilo in popoldansko tri urno izobraževanje.

Mišljenje cvetli�arjev o ceni seminarjev

16

4 0

poceni

primernadraga

Slika 15: Grafi�ni prikaz mišljenja cvetli�arjev o primernosti cene seminarjev



15. Pozitivne strani seminarja Na vprašanje, zakaj jim je vše� seminar, so anketiranci odgovorili s SE STRINJAM in SE NE STRINJAM. 70 odstotkov anketiranih cvetli�arn izve kaj novega na seminarju, 30 odstotkov pa je mnenja, da na seminarjih ne izve ni� novega. Vsi so se strinjali, da na seminarju spoznajo nove materiale. Vsem anketirancem pa je seminar vše� tudi zato, ker se sre�ajo z mnogimi cvetli�arji. Samo 30 odstotkom anketiranih je seminar vše� zato, ker radi samo opazujejo, potem pa v cvetli�arni vadijo in preverjajo osvojeno znanje. Vsem dvajsetim cvetli�arnam je seminar vše� tudi zaradi cene, saj je dostopen vsem.

02468

101214161820

Šte

vilo

cve

tli�ar

n

nove ideje novi materiali sre�anje scvetli�arji

opazovanje cena

Zakaj je cvetli�arjem vše� seminar

Da

Ne

Slika 16: Graf razvrstitve mišljenje cvetli�arjev, zakaj jim je vše� seminar



16. Slabosti seminarja Tudi pri tem vprašanju so anketiranci odgovarjali z DRŽI in NE DRŽI. Štirinajstim cvetli�arnam, kar je 70 odstotkov vseh anketiranih, seminar ni vše�, ker samo opazujejo in ni� ne izdelujejo. 40 odstotkov anketiranih se strinja, da se stvari velikokrat ponavljajo. Vsi anketiranci so se strinjali, da bi morali na seminarjih dobiti ve� gradiva. 20 odstotkom anketiranih pa se zdi negativna stran seminarja prehitra zasedenost mest.

0

5

10

15

20

Šte

vilo

cve

tli�

arn

samoopazovanje

stvari seponavljajo

premalogradiva

zasedenostmest

Zakaj cvetli�arjem seminarji niso v�eš?

DaNe

Slika 17: Graf razvrstitve mišljenja cvetli�arjev, zakaj jim seminar ni vše�



17. Koliko denarja namenite za izobraževanja na delavca v enem letu? 50 odstotkov anketiranih cvetli�arn nameni do 150 eurov na delavca v enem letu za izobraževanje, v osmih cvetli�arnah, kar je 40 odstotkov pa nameni za izobraževanje do 500 eurov za delavca v enem letu. Samo 10 odstotkov anketiranih cvetli�arn pa nameni do 3.000 eurov za delavca v enem letu. Na sliki 18 je grafi�no prikazano v odstotkih do koliko denarja namenijo cvetli�arji za izobraževanje na enega delavca v enem letu.

Vsota denarja, namenjena za izobraževanje delavca v enem letu

108

2

do 150 eurov

do 500 eurov

do 3000 eurov

Slika 18: Grafi�ni prikaz razvrstitve cvetli�arn po tem, koliko denarja namenijo cvetli�arji za izobraževanje na enega delavca v enem letu



18. Koliko denarja ste pripravljeni nameniti za izobraževanje enega delavca v enem letu? Na vprašanje, koliko denarja so vodje cvetli�arn pripravljeni nameniti za izobraževanje delavca v enem letu, je 30 odstotkov anketiranih odgovorilo 500 do 900 eurov na leto. 8 cvetli�arn je pripravljena nameniti od 900 do 1.500 eurov na leto in 6 cvetli�arn, kar je prav tako 30 odstotkov, bi namenila od 1.500 eurov do 3.000 eurov za delavca v enem letu, vendar ni ponudnikov na tem podro�ju.

Koliko denarja so cvetli�arji pripravljeni nameniti za izobraževanje v enem letu

6

8

6500 - 900 eurov

900 - 1500 eurov

1500 - 3000 eurov

Slika 19: Grafi�na razvrstitev cvetli�arn po vsoti denarja, ki ga je pripravljena nameniti v enem letu za delavca



19. Kako se odlo�ite kdo se bo udeležil izobraževanja?

6 cvetli�arn se odlo�i na podlagi znanja in sicer, tisti, ki ima najmanj idej in znanja se udeleži izobraževanja. V osmih cvetli�arnah izobražujejo in izpopolnjujejo najboljše, ti pa prenesejo znanje na ostale sodelavce. 6 cvetli�arn se vsako leto odlo�i za enega ali dva delavca, ki se bosta udeležila izobraževanja, tako se vsako leto udeleži drug delavec. Pod ponujen odgovor: drugo..., je 8 cvetli�arn napisalo : tisti, ki si sam financira izobraževanje. Razvrstitev cvetli�arn, po kriteriju odlo�itve, kdo se bo udeležil izobraževanja.

Odlo�itev vodilnih, kdo se bo udeležil izobraževanja

6

6

8vsako leto se udeležieden

tist, ki najmanj zna

najbolj zna

Slika 20: Graf razvrstitve cvetli�arn po kriterijih odlo�itve, kdo se bo udeležil izobraževanja



20. Starostna skupina, ki se najpogosteje udeleži izobraževanja 16 cvetli�arn najbolj pogosto izobražuje svoje delavce, ki so v starostni skupini od 20 do 35 let, to pa je 80 odstotkov vseh anketiranih. 4 cvetli�arne, kar je 20 odstotkov anketiranih, izobražuje predvsem starostno skupino od 35 do 50 let in nobena anketirana cvetli�arna ne izobražuje najbolj pogosto delavce stare med 50 in 60 let. Slika 21 grafi�no prikazuje razvrstitev cvetli�arjev v starostne skupine, ki se najpogosteje udeležujejo izobraževanj.

02468

10121416

Šte

vilo

ank

etir

anih

cve

tli�

arn

20 - 35 let 35 - 50 let 50 - 60 let

Razvrstitev udeležencev izobraževanja v starostne skupine

starostna skupina

Slika 21: Graf prikazuje razvrstitev anketiranih cvetli�arn po starostnih skupinah, ki se najpogosteje udeležujejo izobraževanj



21. Ali pridobljeno znanje uporabljate pri svojem delu?

Vse anketirane cvetli�arne uporabljajo pridobljeno znanje na svojem delovnem mestu.

22. Ali so stranke zadovoljne z novitetami? 60 odstotkov anketiranih, to je 12 cvetli�arn, pravi, da so njihove stranke zadovoljne z novitetami in se jim vedno prepustijo. V šestih cvetli�arnah, kar je 30 odstotkov anketiranih, pa mora prete�i nekaj �asa, da se stramke navadijo na novitete, V dveh cvetli�arnah pa stranke prisegajo na klasiko in se novitet zelo težko navadijo.

0

2

4

6

8

10

12

Šte

vilo

cve

tli�

arn

zadovoljne Prete�e nekaj �asa Težko se navadijo

Zadovoljstvo strank nad novitetami

anketiranci

Slika 22: Grafi�ni prikaz zadovoljstva strank z novitetami v anketiranih cvetli�arn



8. ZAKLJU�EK

8.1. ODGOVORI NA ZASTAVLJENA VPRAŠANJA

V1: Ali je v Sloveniji dovolj ponudnikov izobraževanja v cvetli�arski stroki? Anketirane cvetli�arne so mnenja, da je v Sloveniji premalo ponudnikov izobraževanja v cvetli�arski stroki. Prevladujejo seminarji in predstavitve grosistov, pri tem pa udeleženci niso aktivni. Zato si želijo dodatno šolo floristov, kjer bi bili aktivni.

V2: Kakšne oblike izobraževanja se cvetli�arji najpogosteje udeležijo? Iz slike 10 je razvidno, da se anketirane cvetli�arne najpogosteje udeležijo prezentacij grosistov, nekatere tudi seminarjev. Prezentacije grosistov so pogostejše zato, ker je veliko število grosistov, ki prirejajo ta na�in izobraževanja in tako se vsaka cvetli�arna lahko udeleži pri vsakem grosistu.

V3: Katere teme cvetli�arje najbolj zanimajo? Iz tabele 1 je razvidno, da jih najbolj zanima tema ZAVIJANJE DARIL, kateri so namenili najve� najvišjih ocen, takoj za njo pa jih zanimata temi IZDELOVANJE ŠOPKOV in ŽALNA FLORISTIKA.

V4: Kaj vpliva na odlo�itev, kdo se bo udeležil izobraževanja? Na odlo�itev, kdo se bo udeležil izobraževanja v prvi meri vpliva znanje delavcev. V osmih cvetli�arnah se odlo�ijo, da bodo izobraževali najbolšega, z najve� idejami in znanja, ta pa bo kasneje prenesel znanje na druge sodelavce. V šestih cvetli�arnah pa izobražujejo tistega z najmanj idej in znanja. Na udeležbo izobraževanja pa vpliva tudi število zaposlenih v cvetli�arni. V cvetli�arni, kjer je zaposlenih ve� oseb, se pogosteje in števil�neje izobražujejo. Na udeležbo izobraževanja lahko vpliva tudi želja



udeleženca in sicer, �e sam financira izobraževanje.To predvsem velja za izobraževanje v tujini.

8.2. UGOTOVITVE Razvoj cvetli�arske stroke je tesno povezan z družbeno ekonomskim statusom države in s tem tudi kupno mo�jo potrošnika. Poleg teh dveh dejavnikov vplivata na razvoj stroke še dva dejavnika, ki se med seboj nenehno prepletata in dajeta sinergijsko mo� cvetli�arski stroki. Prvi je osveš�enost potrošnika in njegova dojemljivost za novosti, drugi dejavnik pa je stroka sama, ki ponuja vedno nove izrazne možnosti. To pomeni, da razvoja stroke ni, �e ni novosti in novosti se ne prodajajo, �e ni posluha zanje in za potrošnika, ki bi jih bil pripravljen kupiti.

Na podlagi teoreti�nih izsledkov in odgovorov iz anket sem ugotovila, da so cvetli�arji zelo motivirani za izobraževanje in jim to predstavlja konkuren�no prednost, vendar je premalo ponudnikov izobraževanja na tem podro�ju. V nekaterih cvetli�arnah vlagajo v izobraževanje zaposlenih in s tem njihov razvoj razumejo kot investicijo in jih izobražujejo tudi v tujini, �eprav so cene precej visoke. Veliko cvetli�arn pa nima možnosti za takšne investicije in se najpogosteje udeležujejo predstavitev grosistov.

Sedemdeset odstotkov anketiranih cvetli�arn izvaja samoizobraževanje, kjer je najbolj pogost na�in pripravništvo, takoj za njim pa prakti�ni pouk. V nekaterih cvetli�arnah izobražujejo enega delavca, ta pa kasneje izobražuje ostale sodelavce. Vse cvetli�arne se izobražujejo s pomo�jo zunanjih institucij, saj se zavedajo, da se moda spreminja iz dneva v dan in, �e želijo biti v koraku pred drugimi, morajo sprejeti odgovornost, da ohranjajo in dopolnjujejo svoja znanja, saj jim to prinaša ve�je zadovoljstvo pri delu in ve�jo možnost zaposljivosti, sposobni so bolje reševati svoje težave, ustvarjalno razmišljati in pridobivati nove, lastne zamisli.



8.3. PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE

Rezultati raziskave so pokazali, da so cvetli�arji v Sloveniji zelo motivirani za izobraževanje, da si želijo dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, vendar ni ponudnikov izobraževanja na tem podro�ju.

Sama menim, da bi bilo zaželjeno, da bi se v Sloveniji ustanovilo neko podjetje, ki bi se ukvarjalo predvsem z izobraževanjem že zaposlenih cvetli�arjev. Tako bi se organiziralo izobraževanje v obliki krožkov ali te�ajev za vsako temo posebej. Cena bi bila dostopna za vse cvetli�arje, izvajalci pa bi bili priznani cvetli�arji iz tujine. Menim, da bi se cvetli�arne v Sloveniji zelo pogosto udeležile izobraževanj saj s tem vodilni omogo�ijo pripadnost zaposlenih in s tem prijetno delovno okolje, izzive na delovnem mestu in realizacijo njihovih idej.

�eprav so stroški izobraževanj in usposabljanj precej visoki, se cvetli�arne zavedajo, da bodo imeli zaposleni v nadaljnem razvoju še naprej glavno, odgovorno in najpomembnejšo strateško vlogo.

Za izboljšanje stanja in dosego strateškega cilja – zvišanje izobrazbene ravni in izboljšanje lastne ustvarjalnosti bi morali v Sloveniji razviti izobraževalno infrastrukturo, ki bi podpirala te usmeritve. Programi temeljnega izobraževanja odraslih morajo dobiti v izobraževanju poseben položaj kot programi nacionalnega pomena. Tako kot v razvitem svetu, bi morala država tudi pri nas podpreti razvoj in izvajanje tovrstnih programov.



8.4. KRITI�NA ANALIZA V sistemu družbe je med drugimi vrednotami našlo svoje mesto tudi izobraževanje in je dobilo svoj poseben pomen. V �loveku se pod vplivom raznih dejavnikov izoblikuje želja po dodatnem izobraževanju in dolo�eno vrednotenje izobraževanja. Nekateri se izobražujejo samo zaradi dokumenta, ki ga prejme po kon�anem izobraževanju, nekateri potrebujejo izobraževanje zaradi znanja, to pa je v precejšnji meri odvisno od tega, kje je izobraževanje in izobrazba kot njihova družbena vrednota.

Cvetli�arne se vedno bolj zavedajo, da so klju�ni dejavnik njihovih konkuren�nih prednosti zaposleni, ki so s svojimi znanji in sposobnostmi dovolj motivirani, da dobro opravljajo vsakodnevne izzive na delovnem mestu in tako skrbijo za svoj osebni razvoj ter razvoj cvetli�arne.

Morali bi popestriti ponudbo usposabljanja in izobraževanja, uvesti programe in jih prilagoditi potrebam cvetli�arn kot celote, zaposlenim cvetli�arjem in posameznim delovnim nalogam. Ve�inoma se cvetli�arji strinjajo, da so od oblik usposabljanja in izobraževanja za zaposlene najbolj primerne tiste, ki združujejo prakti�ni in teoreti�ni del, sicer pa naj bi bil poudarek na prakti�nem delu in prilagojen posamezni temi.

Pridobivanje in prenos znanj, ki jih potrebujejo cvetli�arji za svoje delo in uspešno poslovanje cvetli�arne je lahko velika prednost in eden klju�nih dejavnikov uspeha.



LITERATURA Ferjan M. (1999): Organizacija izobraževanja, Založba Moderna organizacija, Kranj

Jereb J. (1998): Teoreti�ne osnove izobraževanja, Založba Moderna organizacija, Kranj

Koloko�avnik S. (1998): Mesto cvetja, revija Moj mali svet, Ljubljana 11 (98)

Leskovar- Špacapan G. (2003): Vodenje ljudi in ravnanje z njimi za spodbujanje njihove kreativnosti in inovativnosti, Naše gospodarstvo, Maribor 49 (03)

Mencin Zorko D. (2004): Do novega znanja z akcijskim u�enjem, Manager+

Osebni cvetli�ar, zakaj pa ne? (2002): Revija Ona, št. 9 (02)

Stopar J. (2004): Oblikovanje s cvetjem, Tehniška založba Slovenije

Sušnik M. In S. (2001): Šopki, Založba Kme�ki glas, Ljubljana

Treven S. (1998): Management �loveških virov, Gospodarski vestnik, Ljubljanja

Welsby P. (2003): Dolo�anje pomembnih ciljev izobraževanja, Finance, Ljubljana



VIRI

-zapiski iz srednje vrtnarske šole, iz predmeta: Cvetli�arstvo in aranžerstvo

- http//www.izobrazevanje.com ( februar 2007)

- http//www.gardenia.si, april (2007)

- http//www.vrtnarska-sola.si, marec(2007)

- http//www. efsa.com, (marec 2007)

- http//www.ozs.si, (marec 2007) Obrtna zbornica Slovenije

- http// www.wellant.nl, (marec 2007) Wellantcollege



KAZALO SLIK IN TABEL Slika 1: Aktivnost u�itelja in izobraževanca pri razli�nih oblikah izobraževanja..................................................................................................6

Slika2: Skupine dejavnosti v kurikulumu...................................................11 Slika 3: primer certifikata za opravljen en del te�aja od petih, za pridobitev naziva evropskega florista in primer diplome za opravljenih vseh petih te�ajev....................................................................32 Slika 4: Grafi�na razvrstitev zaposlenih v eni cvetli�arni.........................33 Slika 5: Graf udeležbe anketiranih cvetli�arn dodatnega izobraževanja................................................................................................34

Slika 6: Graf razvrstitve po številu udeležb izobraževanja v enem letu..35

Slika 7: Graf razvrstitve izvajanja samoizobraževanja v cvetli�arni........36

Slika 8: Graf razvrstitve po najbolj pogostem na�inu samoizobraževanja.......................................................................................37 Slika 9: Grafi�ni prikaz izobraževanja cvetli�arjev s pomo�jo zunanjih institucij.........................................................................................................38

Slika 10: Graf razvrstitve najpogostejših izvajalcev izobraževanj...........39

Slika 11: Grafi�ni prikaz mnenj cvetli�arjev o ponudbi izobraževanja....40

Slika 12: Grafi�ni prikaz udeležbe cvetli�arjev pri predstavitvah grosistov.......................................................................................................42

Slika 13: Graf razvrstitve po najpogostejšem na�inu izobraževanja cvetli�arjev...................................................................................................45

Slika 14: Graf razvrstitve udeležb cvetli�arjev na seminarjih v enem letu.................................................................................................................46

Slika 15: Grafi�ni prikaz mišljenja cvetli�arjev o primernosti cene seminarjev.....................................................................................................47

Slika 16: Graf razvrstitve mišljenje cvetli�arjev, zakaj jim je vše� seminar..........................................................................................................48



Slika 17: Graf razvrstitve mišljenja cvetli�arjev, zakaj jim seminar ni vše�...........................................................................................................49

Slika 18: Grafi�ni prikaz razvrstitve cvetli�arn po tem, koliko denarja namenijo cvetli�arji za izobraževanje na enega delavca v enem letu.......................................................................................................50

Slika 19: Grafi�na razvrstitev cvetli�arn po vsoti denarja, ki ga je pripravljena nameniti v enem letu za delavca............................................51

Slika 20: Graf razvrstitve cvetli�arn po kriterijih odlo�itve, kdo se bo udeležil izobraževanja..................................................................................52

Slika 21: Graf prikazuje razvrstitev anketiranih cvetli�arn po starostnih skupinah, ki se najpogosteje udeležujejo izobraževanj..................................................................................................53

Slika 22: Grafi�ni prikaz zadovoljstva strank z novitetami v anketiranih cvetli�arn.......................................................................................................54

Tabela 1: Ocenitev najbolj priljubljene teme cvetli�arjev z oceno od 1 do 6........................................................................................................44



PRILOGA- ANKETNI VPRAŠALNIK ANKETA:

Spoštovani! Sem študentka Fakultete za organizacijske vede v Kranju in pišem diplomsko nalogo z naslovom Izobraževanje in usposabljanje cvetli�arjev v Sloveniji. Anketa je anonimna.

Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem, Emanuela Opeka.

1. Koliko zaposlenih šteje vaša cvetli�arna?

1. do 3 osebe 2. do 5 oseb 3. 8 oseb in ve�

2. Ali se udeležujete dodatnega izobraževjanja? 1. da 2. ne 3. Kolikokrat letno se udeležite izobraževanja? 1. 1 krat 2. 2-5 krat 3. 6-8 krat 4. 9-10 krat 4. Ali izvajate v cvetli�arni samoizobraževanje? 1. da 2. ne 5. Najbolj pogost na�in izobraževanja? 1. uvajanje novih delavcev 2. pripravništvo 3. prakti�ni pouk 4. prakti�ni pouk dualnega sistema



6. Ali se izobražujete s pomo�jo zunanjih institucij? 1. da 2. ne 7. Kateri so najpogostejši izvajalci izobraževanja? 1. Nizozemci 2. Italijani 3. Nemci 4. Slovenci 5. drugo 8. Koliko je ponudnikov izobraževanja v cvetli�arski stroki v Sloveniji? 1. ni� 2. premalo 3. dovolj 9. Ali bi si želeli ve�jo izbiro dodatnega izobraževanja? 1. da 2. ne 10. Ali se udeležite predstavitev novitet in novih materialov za aktualno obdobje vaših grosistov? 1. vedno 2. pogosto 3. redko 11. Katere teme vas najbolj zanimajo in se jih najraje udeležite? 1. zavijanje daril 2. izdelovanje šopkov 3. žalni aranžmaji 4. izdelovanje suhih aranžmajev iz suhega cvetja 5. osnovna skrb za rastline 6. aktualni prazniki ( valentinovo, 8. marec, Boži�,...) 12. Kakšen na�in izobraževanja se najpogosteje udeležite? 1. seminar 2. sejem



3. dodatna šola floristov 4. prezentacije grosistov 13. Seminarja se udeležimo: 1. 1-2 krat letno 2. 3-4 krat letno 3. 5 krat in ve� 14. Cena seminarja v Sloveniji, po vašem mnenju? 1. poceni 2. primerna 3. draga 15. Seminar mi je vše�, ker: 1. izvem kaj novega se strinjam se ne strinjam 2. spoznam nove materiale se strinjam se ne strinjam 3. se sre�amo z mnogimi cvetli�arji se strinjam se ne strinjam 4. vše� mi je cena se strinjam se ne strinjam 5. drugo 16. Seminar mi ni vše�, ker : 1. Ker samo opazujemo, ni� ne izdelujemo 2. stvari se velikokrat ponavljajo 3. ne dobimo ve� gradiva 4. mesta so prehitro zasedena 5. drugo 17. Koliko denarja namenite za izobraževanje na delavca v enem letu? 1. do 150 € 2. do 500 € 3. do 3000 € 18. Koliko denarja ste pripravljeni nameniti za izobraževanje za enega delavca,�e bi bila ponudba izobraževanja ve�ja? 1. 500-900 € 2. 900-1500 € 3. 1500-3000 €



19. Kako se odlo�ite kdo se no udeležil izobraževanja? 1. tisti, ki ima najmanj idej in znanja 2. tisti, ki zna najbolje, da se izpopolni, tako da svoje znanje prenese na ostale sodelavce 3. vsako leto se udeleži eden 4. drugo 20. Kakšna starostna skupina se najpogosteje udeleži dodatnega izpopolnjevanja in usposabljanja? 1. 20-35 let 2. 35- 50 let 3. 50-60 let 21. Ali pridobljeno znanje udeleženci izobraževanj uporabljajo pri svojem delu? 1. da 2. ne 3. redko 22. Ali so stranke zadovoljne z novitetami ? 1. veliko strank je navdušenih nad novitetami 2. prete�e kar nekaj �asa, da se navadijo 3. redko katerim so novitete vše� 4. drugo

Documents

IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH V …diplome.fov.uni-mb.si/vis/12914Opeka.pdf · 6.9. eksterno izobraŽevanje ... 8.1. odgovori na zastavljena vpraŠanja ... 8.4. kriti