IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK ŠTEFKA VAVTI »n 0815 k in gradivo/RIG 60/RIG Vavti 60.pdf · V preteklih desetletjih so se narativni pristopi in življenjske zgodbe znanstveno uveljavili

Š T E F K A VAV T I»n i s e m 0815 k o r o š e c …« – p r i m e r i e t n i č n e

i d e n t i F i k a c i j e p r i s l o v e n s ko g o v o r e č i h ( p o s t )a d o l e s c e n t i h n a d v o j e z i č n e m av s t r i j s k e m

ko r o š k e m

problems of ethnic identification – young slovenes at southern carinthia (austria)The demographic and socioeconomic data show, that the young generations of small ethnic groups like the Slovenes in Southern Carinthia (Austria) are threatened: Through processes of globalization and individualization the younger generation has to redefine its identification. Furthermore, demographic and socio-economic processes like declining birth rates, intermar-riage and migration threaten the (ethnic) future of these young Slovenes: In this generation, for instance, the communication value of autochthonous languages has been in a permanent decline (e.g. English as »lingua franca« in internet and science). In this article I will present the qualitative, biographic approach of my research work: On the basis of selected examples I will demonstrate, how young Slovenes in Southern Carinthia identify and locate themselves in their respective ethnic group. Whereas young people who are well integrated in Slovene schools, families and cultural organizations still feel deeply rooted in their ethnic group, those living in ethnic mixed families or in German speaking environments with biographical breaks and lack of Slovene political/cultural membership, often show distance, ambivalence and various affiliation-conflicts, but with a feeling of belonging to their Slovene ethnic roots.

Keywords:ethnicidentification,Sloveneethnicgroup,SouthernCarinthia,younggeneration

Demografski in socioekonomski podatki kažejo za južno Koroško razvoj, ki bistveno ogroža obstoj slovenske narodne skupnosti, saj predvsem mlada populacija doživlja selitve v nemško govoreče centre, mešane zakone in upadanje števila rojstev. Poleg tega se mladostniki sooča-jo z globalizacijskimi procesi in individualizacijo, ki zmanjšujejo funkcionalnost slovenskega jezika. V prispevku bom na kratko opisala metodološki pristop in ob primerih iz intervjujev prikazala etnične identifikacije izbranih mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti na južnem Koroškem. Z biografsko-analitičnim pristopom želim poglobljeno prodreti v doživljanje etničnosti pri (še) slovensko govorečih koroških mladostnikih in postadolescentih. Ob štirih re-konstrukcijah primerov bom pokazala, da so se pogoji pripadanja v preteklih desetletjih spre-menili. Medtem ko so v preteklosti cele družine zaradi asimilacijskega pritiska s strani večinske-ga naroda zanikale svoj etnični izvor, danes pritisk ni več tako jasen in viden, temveč se kaže v obliki strukturalnega nasilja. Predvsem mladostniki, ki izhajajo iz mešanih zakonov, živijo na obrobnem ali v nemško govorečem okolju, zanje so značilni prelomi v biografijah, niso vklju-čeni v slovenske strukture ali so na katerikoli način izločeni iz »slovenskih klik«, se velikokrat distancirajo in so ambivalentni glede pripadanja. To pa ne pomeni odpovedi svojim slovenskim koreninam, kajti čustvena povezanost ostaja.

Ključnebesede:etničneidentifikacije,slovenskanarodnaskupnost,južnaKoroška,generacijamladih

IZVIRNIZNANSTVENIČLANEK

RIG 60 book C.indb 40 18.12.2009 6:41:26

41Razprave in gradivo, Ljubljana, 2009, št. 60

UVODINOZADJE

Na avstrijskem dvojezičnem Koroškem živi slovenska narodna skupnost, kipajezaraditravmatičnihzgodovinskihdogodkovvpreteklemstoletju–omenimnaj predvsem 'obrambni boj' (Abwehrkampf) leta 1920, izseljevanje med drugosvetovnovojneinOrtstafelsturmv70.letih–inznjimitesnopovezanihasimila-cijskihprocesovvsedodanesmočnoogrožena.1Polegtegananjenobstojinna(etnične)identifikacijevplivajodružbeneinpolitičnespremembeinasimilacijskiprocesi,katerimsopodvrženiposamezničlani.Dodatnopaslovenskonarodnoskupnostogrožatademografskiinsocioekonomskirazvoj:predvsemnaetničnostmladepopulacijevplivajovednoboljrazpršeneposelitve,selitevvvečjaavstrijskamestainmešanizakoni.Višjasplošnastopnjaizobrazbevdrugihzveznihdeželahpovzroča,datjaodhajajo2tistivišjekvalificiraniSlovenciinSlovenke,kiodhajajo“strebuhomzakruhom”.Polegtegasodružbeniprocesi,kotstaindividualizacijainglobalizacija(Beck2000),bistvenozmanjšalimedsosedskestikenavasehinstempovzročilipomanjkanjejezikovnepraksevdomačem,tj.slovenskemjeziku.3Vsitidejavnikivraziskovalnemprostorupovzročajomočnonazadovanje(znanja)slovenščine.Polegopisanihdejavnikovsemladostnikivdanašnjidružbisoočajošezdrugimivpliviglobalizacije,naprimerzvednohitrejšimtempomnagospo-darskemindelovnempodročju,kjermorabitiposameznikčimboljfleksibilen,in s svetom spleta, kjer prevladuje angleščina. Vsi našteti dejavniki pa ogrožajopredvsemobstojmalihnarodnihskupnostiinzmanjšujejojezikovnousposoblje-nostmladih.Vtozgodovinskoinsocialno-demografskoozadjejepoloženaštudijaoidentifikacijahslovenskogovorečihmladostnikovnadvojezičnemKoroškem,skaterosetrenutnoukvarjamnaSlovenskemznanstveneminštitutuvCelovcu.

V pričujočem prispevku bom na kratko predstavila metodološki pristop innanizalanekajmislioteoretičnemozadju.Natobomobrekonstrukcijištirihpri-merov prikazala prvi vpogled na identifikacije (post)adolescentov. Teh sicer nimogočeposploševati,sopadelživljenjskeinsocialnerealnostinadvojezičnemavstrijskemKoroškem.

1 Zgodovinska vprašanja sicer v ozadju vplivajo na identifikacije mladostnikov, vendar se v pričujočemprispevku ne bom spuščala v teme, ki so zainteresiranim na voljo v številnih drugih publikacijah, omenimnaj predvsem naslednja dela: Pleterski 2000; Malle in Sima 1996; Moritsch in Bahovec 2000; Klemenčič inKlemenčič2006/2007.

2 PrimerjajvtejzvezitudiReiterer2000;Zupančič2007.

3 DeSwaan(2002)vtejzvezigovoriocommunication valuejezikov.

RIG 60 book C.indb 41 18.12.2009 6:41:26

42 Štefka Vavti: »Nisem 0815 Korošec …« – primeri etnične identifikacije pri …

METODOLOŠKIPRISTOPINANALIZAŽIVLJENJSKIHZGODB

Metodološkipristop,kisemga izbralazasvoje terenskodelo, jekvalitativnenarave:raziskujemnapodlagitakoimenovanegrounded theory(GlaserinStrauss1967;1979),kjernivnaprejformuliranihhipotez,teorijapaserazvijašeleobizsled-kihterenskegaraziskovanja.Trenutnoprimladihpripadnikihslovenskenarodneskupnosti na dvojezičnem Koroškem opravljam narativne intervjuje (Schütze1983; 1999) – to so življenjske pripovedi. V preteklih desetletjih so se narativnipristopi in življenjske zgodbe znanstveno uveljavili zlasti pri raziskovanju iden-titete(primerjajStraub2000:137–163).Življenjskezgodbe(Fuchs-Heinritz2005;AlheitinDausien2000)bodopomagalepripoglobljenempristopukraziskovanjudoživljanjaetničnostiprislovenskogovorečihmladostnikihinpostadolescentih,analizapabovsebovalašeelementekvalitativnevsebinskeanalize,4dokumentar-nemetode5indiskurzivneanalize.6Ciljnaskupinasomladostniceinmladostniki,kiseše identificirajosslovenskonarodnoskupnostjo.Medmladostnikepapri-števamtudipostadolescente,takodaintervjuvamosebevstarostimed17.in30.letom.

Obprvihtranskribiranihnarativnihintervjujihsemsinajprejogledalauvodnestavke (Nohl 2008: 53), ki dajo prvi vtis o tem, kako obravnavane osebe vidijosvojoetničnopripadnost.Prianalizipasempolegvsebinepripovediupoštevalatudi način pripovedovanja.7 Rosenthal (1995) je prepričana, da intervjuvanci,ki pripovedujejo o svojem življenju, prevzamejo vlogo “biografskih akterjev”.Dogodekinnjegovodoživljanjeterpripovedovanjerazumekotdialektičenoraz-merje medsebojnega prežemanja dogodka, spomina in doživljanja. Biografsko-teoretičnipristopomogočacelostnoperspektivo,topapomeni,daraziskovalec/kamladostnikomnevsiljuje raziskovalnihkriterijev, temvečda tiobpripovedo-vanju sami konstruirajo svoje zgodbe. Pri tem je pomemben princip odprtosti.Biografijo pa obenem razumem tudi kot družbeni konstrukt, v katerem sta vinterakcijiposameznikindružba.Jetorejpresečiščemed“vdružbinajdenim”in“v ravnanju posameznika konstituirajočimi se procesi”. To se pravi, da življenjeinpripovedovanjeonjem(tudizamolčanjeinnačinpripovedovanja)nistasamonekaindividualnazmogljivost, temvečstapolegtegadružbenokonstituirana.Vtemsklopustapomembnivprašanji:Zakajsepripovedovalec/kapravzdajspo-minja tega dogodka? Katera biografsko pomembna tema je s tem povezana? Vvsakimajhnipripovedi,kisejepripovedovalec/kavizbranemkontekstuspomni,

4 PrimerjajMayring1996.

5 Prevodavtoriceprispevka,tudidocumentary method,primerjajBohnsack2001;Nohl2008.

6 PrimerjajWodakidr.1998.

7 Naprimerrababesede“mi”kotizrazakolektivneidentifikacijealipabesede“oni”kotizrazadistanciranja,ibid.

RIG 60 book C.indb 42 18.12.2009 6:41:26


pa so odtenki oziroma sledovi celotnega biografskega gledanja (Schulze 2006:71).Priraziskovanjuvkontekstuetnografijeinbiografijesenavezujemtudinapri-spevkenemškihpedagogov(CloosinThole2006).Vsakizmedprikazanihštirihprimerov ima poleg posebnega tudi nekaj splošnega in je s tem del družbeneresničnostinadvojezičnemKoroškem.Biografskipristopbopomagalnajtideja-vnike, ki tako rekoč v ozadju, v posameznih življenjskih okoliščinah, vplivajonato,damladčloveksvojoetničnostohranjaalipa jo“pozabi” inzanemarja.Vpričujočem prispevku bom predstavila rekonstrukcije štirih primerov in s temsamoenegaodvečanalitičnihkorakov.

ETNIČNEIDENTIFIKACIJENADVOJEZIČNEMKOROŠKEM

Na dvojezičnem Koroškem je bilo v preteklih desetletjih opravljenih nekajštudijinraziskovalnihprojektovnatemoetničneidentiteteinidentifikacije.8TakonaprimerBoeckmannidr.(1988)razlikujejopetidentifikacijskihtipov–odvisnoodbližinealidistancedoslovenskekultureinslovenskegajezika.Guggenbergeridr. (1994) to tipizacijo še razširjajo: posebno dvojne in prilagojene identiteteizkazujejoštevilnenianseobližinioziromadistancidoetničnegaizvora.VendarsedoslejpolegMerkača(1983;1986)šenihčenispuščalvtemo(etnične)identi-fikacijeprimladostnikihinpostadolescentih.

Merkačjepredvečkotpetindvajsetimiletiraziskovalidentitetomladostnikovna južnem Koroškem in takrat razlikoval identitete po tem, kako močno so semladostnikičutilipovezanesslovenskonarodnoskupnostjo.Umestil jih jevtriglavne skupine: zavedne Slovence, nevtralne Slovence in takšne, ki se počutijopovezanes slovensko inznemškonarodnoskupnostjo.Opisalpa jih je takole:Prvisepočutijo tesnopovezanesslovenskonarodnoskupnostjo,občujejopre-težno slovensko in se v različnih socialnih situacijah zavzemajo za uveljavitevslovenskegajezika.Živijovokolju,kijenaklonjenoslovenskinarodniskupnostiinseborijozanjeneinterese.Drugisečutijopovezanesslovenskonarodnosku-pnostjo,včasihpaimajovtis,dajebolje,dasvojopripadnostzatajijo.Čepravtakokrepijoprocesodtujevanja,drugemožnostinevidijo.Nočejobitiekstremisti insezatoizogibajoodprtimkonfrontacijaminkonfliktom.Tretjisovzgodnjimla-dostišegovorilislovensko,zdajpavvsakdanjemživljenjuuporabljajovglavnemnemščinoinsepočutijopovezanezobemaetničnimaskupnostma,prilagajajoseokoljuinseodtujujejoslovenskinarodniskupnosti.

Ker so se v preteklih petindvajsetih letih okvirni pogoji spremenili, sem seodločilazapoglobljenoštudijoidentifikacijprimladostnikihinpostadolescentih,

8 PrimerjajBoeckmannidr.1988;Guggenbergeridr.1994;NećakLükinJesih(ur.)2002;ZavratnikZimic1998;JurićPahor2000;Vavti2009;PriestlyinComanaru2009.

RIG 60 book C.indb 43 18.12.2009 6:41:26


kitačasodraščajoinživijonadvojezičnemKoroškemalipasevokviruvisoko-šolskegaštudijanahajajovenemodvečjihavstrijskihmest.Zanimajopamepred-vsemdejavniki,kisovbiografijahodgovornizaodtujevanjeinzanianseoddalje-vanjaodetničnepripadnosti.Študijatakogledanoneboreprezentativnazavsekoroškeslovenskogovorečemladostnike,bopaposredovalapoglobljenpoglednamehanizme indejavnike,ki soodgovornizaasimilacijskeprocese.Želimpanajtiodgovorenanaslednjavprašanja:Kakšnisoidentifikacijskivzorcimladihnatemprostoru?Skaterimiproblemisesoočajoinkakodoživljajopoložajslovenskenarodneskupnosti?Kakšenpomenimatazanjenarodnostinetničnapripadnostinkakšnovlogoigraslovenščinavnjihovemvsakdanjemživljenju.

TEORETIČNOOZADJE

Vpoznimodernijeposameznikprisiljen,daseznajdevvednohitrejesespre-minjajočemsvetu,nedabipritemizgubilsvojonotranjokontinuiteto.Medtemkojevmoderniopaznoopuščanjetradicionalnih,religioznihinmitičnihvezi intezamenjujeracionalnipoglednasvet,sevpostmodernipojavljavednovečjiplura-lizemidentitetinmožnosti,medkaterimiposamezniklahkoizbirasvojoidentiteto(Gergen1996).Nastran-Uletova(2000)meni,dajebilproblemidentitetevmoder-ni,kakokonstruiratiidentitetoinjoohranititrdnoinstabilno.Vpoznimodernipajeproblem,kakosiobdržatimožnostiodprte.9Pomembnajetorejsposobnostprilagajanjanapluralnostživljenjskihpriložnostiintveganj,kerjetrebaobvladativednonovesituacije.Dejstvoje,dasodobnadružbasiliposameznikavvečjoflek-sibilnost,pritempamoraprizadetikljubtemuvzpostavitinotranjeravnotežje.Zvsemtemrazvojempasesoočajopredvsemmladostniki.

Temaidentitete10jezeloobširnainjezatovokviruprispevkanebomobširnejeobravnavala.11Goffman(1975;slovenskiprevod2008)razlikujeosebnoidentite-to–tosoindividualneznačilnostiposameznika(imamtemnelase,semvitkainsezanimamzajezike,ipd.);socialnoidentiteto–tojecelotanormativnihpričakovanjvnekisocialnisituacijiinto,kakonekogaprepoznavajodrugi(kotčlanicosloven-skegadruštva,naprimer,meimajodrugizaSlovenko),teridentitetojaza(kivsete

9 PrimerjajtudiHelsper(1983),kiimaželjoponovemvnaslovusvojegaprispevka“Immeranders,immerneu/vednodrugačen,vednonov”.

10 Natemmestusenebomspuščalavidentitetnediskurze,samotoliko,davglavnemrazlikujemotripristope,insicerpsihoanalitskega,interakcijskegaterteorijesocialnegakonstruktivizma.PsihoanalitskipristopzastopanaprimerErikson1981,njegovadela ješerazširilMarcia1993.Zastopniki interakcijske teorijesonaprimerMead1980;Goffman1975;2008(slov.prevod),medkonstruktivistepameddrugimilahkoprištevamoGergena1996inHalla.

11 ZaobširenpregledprimerjajJužnič1993;BrubakerinCooper2000.Etničnostiinidentitetisemedštevilni-miposvečataBarth1969inEriksen1993.

RIG 60 book C.indb 44 18.12.2009 6:41:27


značilnostimedsebojpoveže).Posameznikskušastalnovzpostavljatiravnotežjemeddružbenoinosebnoidentiteto,pravtoravnotežjepajepogojzapridobiva-nje identitete jaza.MedtemkoErikson(1981:123)izhaja izdejstva,da ječlovekobkoncuadolescencerazvilsvojoosebnost(inidentiteto),sosepogojivpoznimodernispemenili:zdajgovorimoovečplastniidentiteti(Keupp1998),ofluidniidentiteti, kjer se človek kot neke vrste “socialni kameleon” stalno spreminja inprilagajanovimdanostim(Gergen1996:247).Mladostniktorejvednoznovaspre-minjavidenje inrazumevanjesamegasebeinsvojegaodnosadookolja.Procesoblikovanjaidentitetepajenekevrsteevalvacijapreteklihinsedanjihlastnostiinodločitevotem,kakšnaosebnostželimopostati.Kritičnoobdobjezaoblikovanjeidentitetejeadolescenca.Uleidr.(2000:41–43)vtejzvezigovorijoo“biografijahnegotovosti”:mladisoprisiljeni,dasisamiskujejodružbenapravila,orientacijeinidentitete.Možnostizavstopvodraslostsosenamrečvokviruindividualizacijezaostrileindelomamladepreobremenjujejo,12sajvsvojemživljenjskemokoljunenajdejovečstabilnihdružbenihinkulturnihokvirov.AnthonyGiddens(1995)vtejzvezigovorioizgubi“ontološkevarnosti”,tojeizgubizaupanjavkontinuitetoosebne identitete inneomajnostdružbenegaokolja.Pravzdaj tonazornodoži-vljamoobfinančnikrizi.

Hurrelmann (2007: 13–26), ki v nemškem prostoru raziskuje socializacijskavprašanja,vsvojemdelupoudarja,daživljenjskoobdobje“mladosti”vbiografijipostajavednodaljše:pubertetasezačenjavednoboljzgodaj,višja izobrazba inznjopovezanaodvisnostodstarševpastaodgovornizapodaljšanje(post)ado-lescncenekakodo28., 30. leta,komladiodraslivstopijovpoklic.TudiUletova(2009:32–36)vintervjujuvMladinipoudarja,dajeprišlovprestopanjuizmla-dostivodraslostdopreobrata:obdobjeodraščanjasepodaljšuje,identitetnakrizapa,kijebilaprejznačilnazamladost,sejezdajpreneslavzgodnjoodraslost,kjermladi “vijugajo med različnimi možnostmi in iščejo neko življenjsko pot zase”(Ule2009:33).Beckvsvojemkonceptuindividualizacijesplohizpostavljarazkrojtradicionalnih predpisov in vidi mladostnika kot neke vrste “načrtovalni urad”za svojo življenjsko pot (Beck 1986: 217). Adolescenca je vsekakor obdobje, vkaterem se človekova identiteta nanovo strukturira. To reorganizacijo poudarjatudiErdheim(1984:273–368),kopišeoadolescenciinrazvojukulture.Poudarjapomembnost tegaživljenjskegaobdobja,kipa jepovezanozvrstokonfliktovvzvezizizstopomizožjedružinevširšeokolje.13

12 OvlogiadolescenceprimerjajtudiPoljšakŠkraban2004;Erdheim1984;Marcia1993inštevilnedruge.OomejevanjumladostiododraslostiprimerjajmeddrugimiHurrelmann(2007:28).

13 Pritemsopomembnitudiiniciacijskiprocesi,kisevtakoimenovanih“vročih”razlikujejoodtakoimeno-vanih“mrzlih”kultur.PrimerjajErdheim(1984:284–325).

RIG 60 book C.indb 45 18.12.2009 6:41:27


Odpuberteteigrajopomembnovlogopeergroupinrazličnemladinskekultu-re,kipomagajomladimnajtisvojoidentiteto.Vnašidružbijemladostvrednotazase, ker se v medijih idealizirajo atributi mladosti. Uletova v tej zvezi govori o“juvenilizacijidružbe”,kjersomladisicerizrinjeni,obenempavladakultmlado-sti.Vtejzvezizagovarja,dajemladetrebažezgodajuvajativpolitičnodružboinjimnalagatiodgovornosti(Ule2009:35).TopaveljatudizaslovenskogovorečemladostnikenadvojezičnemKoroškem,kiimajopremalomožnostizasoobliko-vanjepolitičnedružbe.

Z oblačili in s kulturo se mlad človek izloča iz množice. Različne mladinskekulture zajemajo tudi mladostnike na dvojezičnem Koroškem: medtem ko sonekateri precej politizirani in bi šli – denimo zaradi dvojezičnih topografskihnapisov ali ekoloških tem – tudi na cesto, se drugi priključujejo mednarodnimmladinskimkulturam,kotsometal,gothic,punk,emo,ipd.Vštudentskemčasuintenzivnopreizkušajorazličneživljenjskestileineksperimentirajosamisseboj.Pri tem jim gre tudi za odnos med posameznikom in družbo: sprašujejo se, alinajnadaljujejostradicijoinkulturostarševalipanajsiustvarijosvojlastennačinživljenja.Vdoslejopravljenihintervjujihopažam,dasekritičnoopredeljujejoalicelodistancirajoodslovenskenarodneskupnostišele,kozapuščajodomačeoko-ljeindvojezičnešolskeinkulturneustanove,vkateresobilivključeni.

Številneraziskavepotrjujejo,daseidentitetautrdipokoncuštudija,vendarseskoziživljenješenaprejrazvija,posebnotoveljazačaspomembnejšihspremembvživljenjuinrazneživljenjskekrize.14Topaveljatudizaetničnere-inpreorienta-cije,kisomnogoplastniprocesiinseodvijajonapodlaginajrazličnejšihživljenj-skihizkušenjvtekubiografij ingeneracij.Združinskosocializacijosopoloženitemelji,kivplivajonaetničnosamozavest.Drugigradbenikamnipasokonkretnoživljenjskookolje,biografskeprelomniceterdružbeneinpolitičnerazmere(Vavti2009).

REKONSTRUKCIJAŠTIRIHŽIVLJENJSKIHZGODB

Rekonstrukcijaživljenjskihzgodbjevokviruobširneraziskaveedenodanali-tičnihkorakov,vkateremobdelujemglavneteme,kisojihobravnavalimladostni-kivsvojihživljenjskihpripovedih(primerjajJösting2005).Predstavilabomštirimladostnike/mladostnice, s katerimi sem med aprilom in julijem 2009 posnelanarativneintervjuje.Pritemmijebilopomembno,dasoseidentificiralissloven-skonarodnoskupnostjoterdasoodraščalivšeslovenskogovorečemdružinskemokolju.Uvodnovprašanjesemoblikovalatakole:“Zanimamsezaživljenjeinsoži-

14 PrimerjajFrey&Haußer1987;Marcia1993.

RIG 60 book C.indb 46 18.12.2009 6:41:27


tjenajužnemKoroškem,pripovedujiztvojegaživljenja,kakosititodoživel/aodzgodnjegaotroštvaprekošolevsedodanes.”Kersobilepripovedidelomakratke,sempostavilašedodatnavprašanja,meddrugimtudivprašanje:“KajtipomenibitiSlovenec/Slovenka?”15NačinanalizesemprevzelaodNohla(2008:53),kivsvojiknjigipredstavljadokumentarnometodoRalfaBohnsacka.Kermezanimajopredvsemtistimladostniki,kisevniansahžeoddaljujejoodsvojeetničnepripad-nosti, indejavniki,kina taprocesvplivajo, semzaprispevekpolegzavedne inzakoreninjeneSlovenkeizbralašetripostadolescente,kisonapotioddaljevanjaodsvojihetničnihkorenin.Vnaslednjihzgodbahsoznamenomzaščiteizbranihpripovedovalcevinpripovedovalkvsaimenainvsibiografskipodatkizakriti.

aleks in dilema pripadanja

Pripovedovalecjemoškegaspolainjebilobpovpraševanjustar23let.OdraščaljevnemškogovorečemokoljuvvečjemmestunajužnemKoroškem,izhajapaizmešanegazakona,pričemerjematiSlovenka,očepanemškogovoreč.Govornajezikamedsocializacijostabilapisnaslovenščinainnemškidialekt.Aleksjeobisk-ovaldvojezičniotroškivrtec,vkateremjebildelnovključenvskupine,kjervečinanigovorilaslovenščine.Vretrospektivinjegovepripovedijebilžetedajprisotenobčutek“nepripadanja”.Tase jeutrdilvdvojezični ljudskišoli,kajti tudi tamjebiltesnejepovezanzotrokiizmešanihalinemškogovorečihzakonov.ToseješenadaljevalomedšolanjemnaZveznigimnazijizaSlovence,kajtikotopisujevsvojiživljenjskizgodbi,tuditamnibilsprejetvtakoimenovani“slovenskikrog”:

Odkrito?…Ko.naprimervgimnaziji,močnoklikarstvo…nevemalinajtozdajpovežemstistodruščino,vendarsemtotakodoživel.nastajajovednokliketakoimenovanihotrokizvplivnih slovenskih družin (poudarjeno) .ki imajovplivnedvojezičnestarše…tako…skozi to,danisembilvplivenotrok,zvplivnimistarši,sembilpačoutsider…intomejenapraviloboljkritičnega nasproti takšnim oblastniškim skupnostim (poudarjeno) …priostrenobilahkodejal,eh,dasemdistanciranindanebiradpristopilktakšnimskupnostim…kot…nikdarbisenepriključiltakšnimskupnostim,kjerimamvtis,dagrezaoblastinvpliv…semrajevmajhnihkompaktnihskupnostih,kjer jevsakenakopraven,kotennormalenčlovekpač…zatotudinegremvtakšnescene,semtorejkritičeninsiizbiramprijatelje,kisoenakomisleči…kinimajoprednostizaradikakršnihkoli zunanjih dejavni-kov(poudarjeno)…Zato,kersemimelvslovenskigimnazijivednopozicijooutsiderja(int.1:5,prevodiznemščine).16

15 TovprašanjejekotvstopnovprašanjevsvojištudijiuporabljalaJurićPahor(2000).

16 Debelečrkestojijozapoudarjenebesede;vsakapikastojizasekundopavze.Transkribiralasemdobese-dno,tosepravi,danapakenamernonisopopravljene.

RIG 60 book C.indb 47 18.12.2009 6:41:27


V tem odseku pripovedi se Aleks omejuje od tako imenovanega slovenske-

ga klikarstva in od vplivnih slovenskih družin, od katerih se ni čutil sprejetega.

Prikazujesekotžrtev, za storilcepa imavplivnepripadnikeslovenskenarodne

skupnosti. Konflikt glede pripadanja ima v njegovi življenjski zgodbi osrednji

pomen.Naenistranisedistanciraodslovenskenarodneskupnosti,kiganispre-

jelakot“svojega”,nadrugistranipaseomejujetudiodpreostalihKorošcev,kajti

nazačetkuzgodbereflektiranasvojslovenskiizvorinpoudarja,danipovprečen

“0815 koroški prebivalec”, dajezaradisvojegadvojezičnegaizvora“nekaj poseb-

nega”.

Vtejdilemisejepoznejepriključilnekimladinskisceni,kjernjegovaetnična

pripadnost“ni nobena tema”.Vnjegovemživljenjskemokoljuslovenščinanima

večvelikoprostora,kajtiokoljejenemško,prijateljskikrogjenemškogovorečin

vnemškemjezikudanespredvsemlažjekomunicira:

Ker v nemščini boljše govorim, moje misli hitreje lahko izražam v bese-

dah…eh,kervslovenskemjeziku,čemoramgovoriti,potemznam.Začelo

se jev tekušolanjavnemški šoli,kajti tamnisemvečpotreboval sloven-

ščine,inpraktičnojemojjezikzačelupadati…domatudinevedno…pri

nasnitakobilo,da moraš slovensko govorit (poudarjeno)…Sajsodružine,

kjervelikovažnostpolagajonato,da moraš slovensko govorit (poudarje-

no),tamniničdrugega,čepravtudivsiznajonemško…ja,sigurnobibilo

boljpraktično,čebizdajšeboljegovoril…škodaje,daneznamvečtako

dobro,eeeh…razumemvseinčesemkje,kjer moram govoriti slovensko

(poudarjeno), tudinimamproblemas tem…čeprav, ježeneumno,čese

nespomnimkakebesede…alinapačno,naprimerednino,dvojino,množi-

no…innapačnogovorim…topazato,kernisemvečvajen(int.1:3,prevod

iznemščine).

V njegovi življenjski zgodbi je nekaj prelomov, ki so odgovorni za to, da je

Aleksovaslovenskaetničnaidentitetadanessamošesimboličnenarave:začnese

z mešanim zakonom njegovih staršev (lojalnost z nemško govorečim očetom),

ki ga niso silili, da mora govoriti slovensko, in življenjem v nemško govorečem

okolju,nadaljujepasesskupinami,kigavključujejoaliizločujejo.Ževvrtcujebil

kotdvojezičniotroktesnejepovezanznemškogovorečimiotroki.Tosejenadalje-

valovljudskišoliinnaZveznigimnazijizaSlovence.Pozneje,kojeprešelvneko

poklicnovišjošolo, je slovenščinapovsem izgubila svojemesto insvojpomen.

Obenemsejevpubertetiomejiltudiodšeslovenskogovorečematere.

Vzvezissvojoetničnopripadnostjosemladifantdanesdistanciraodetničnih

kategorijinpoudarja,dasepočutienostavno“kot človek”.Tolahkorazberemoiz

naslednjegacitata:

RIG 60 book C.indb 48 18.12.2009 6:41:27


...(vzdihne)…kakosepočutim…kotčlovek (poudarjeno)…nekotItaljanali Madžar, Slovenec, Korošec ali koroški Slovenec … kaj takega. Pri temnedelamrazlik…bilojevseeno…bilojesicerdejstvo,dasembilkoroškiSlovenc, ampak v mojem življenjskem okolju bi lahko bil prav tako … bilahkopravtakobilBritancaliAmeričan(ibid.,prevodiznemščine).

Zanimivoje,davtemodsekugovorivpreteklosti,“bilo je dejstvo, da sem bil koroški Slovenc”. Je bil koroški Slovenec in danes ni več? Se z rabo preteklegačasaomejujeodsvojeetničnepripadnosti? Iznjegovezgodbesemrazbrala,daslovenščina v njegovem življenjskem okolju danes nima več komunikacijskevrednosti. Poleg zunanjih dejavnikov, ki sem jih že opisala, pa je brez dvomatudimanjkajočapripadnosttakoimenovanipeergroupodgovornazato,dase“vslovenskemkrogu”nikdarnipočutildoma.Dajezaraditegatrpel,jerazvidnoiznaslednjegacitata:

Takratvslovenskigimnazijiduševnonisembiltakodaleč,dabirekel:Tomijevseeno!…Biloje…jazsemsivednomislil:Jo,tisovsivenikliki,jo…inzakajjaztamnisemnotri,eeh(ibid.,prevodiznemščine).

Pozneje ješepoudaril,damujezato,dase jedistanciral,danes“vseeno”.Vzačetni sekvenci zgodbe pa poudarja svoj slovenski izvor (glej tabela). Dilemaglede pripadanja je obenem glavna tema Aleksove pripovedi in je brez dvomaodgovornazato,dajenjegovaetničnostdanessamošesimboličneindeklarativ-nenarave,kajtipočutiseenostavno“kot človek”.

katja je etnično zakoreninjena

Pripovedovalkaježenskegaspolainjebilavčasupovpraševanjastara21let.OdraščalajepretežnovnekislovenskogovorečivasiobmejisSlovenijo.Otroštvojepreživelatakoznotrajdružinekottudizunajnjevizključnoslovenskemokolju.Poznejejeobiskovaladvojezičneoziromaslovenskešole.Polegtegajebilatesnovključenavslovenskakulturnadruštva.Tudiprijateljskikrogjebilodzgodnjegaotroštvaskorajizključnoslovenski.“Vslovenskemkrogu”setorejpočutidoma:

Ja…doraščalasemnavasi,kjerješezdajpravzapravstoodstotnoslovensko,in…nevem,kototroksemimelaobčutek, jogovorimslovensko… indadrugitudinemškogovorijo,eeh…vširšemokoljualipavobčinialipa…zdaj,dajeAvstrijapačnemškogovorečadežela…insemkarhitrovedela,dasmomanjšina(ja),ampaknikolisenisemzaraditegaslabopočutila,invdružinisemdobiladostisamozavesti,zaraditega…(mh),nemškosemsepotemšele v šoli naučila(poudarjeno)…iiiininhodilasemvmajhnoljud-skošolo(mhm),kjerje,kjersoštirjerazredibilivenem,venemprostoru,invšolijebilpoukslovenščinehm…vednozelopovezanzbranjemknjig

RIG 60 book C.indb 49 18.12.2009 6:41:27


inskulturo,semijezdelo.Takojenašaučiteljicako…natojepomemb-nost…ehvlagala…inja…mislimdamijetododanes,dameše…ehdamiješevažno,daprebiramslovenskeknjigeindapojemslovenskepesmi(int.2:3).

PripadanjeknekiskupinijezaKatjosamoumevno,vdružinipasojiposredo-validovoljsamozavestiinslovenskezakoreninjenosti,kistasepozneješeutrjevalivprijateljskemkroguinspripadnostjokslovenskimkulturnimdruštvom.

Katjasepočutitesnopovezanassvojimetničnimozadjemintovsvojiživjenj-skizgodbivednoznovatematizira:

Med10.in15.letom…semprekobratrancev…sem,ja…prekoprijateljevnaKoroškemtud`…dobilastikesSlovenci,bireklaizvennaše,kakobirekla…našeobčine(mhm).Intosemijevednofajnzdelo,spoznatidruganarečjainja,kartedajsplohnisemrazumela,dasoseprijatelji,skaterimismosevčasihnakakihprireditvah,dasosepogovarjalislovensko,ampakdaso,sose,česobilivšoli,vslovenskigimnaziji,dasosetamnemškopogovarjali.Kerjepačtoodprvegarazredatakobiloinsose(mhm)sramovalisvojihdialektov…insosepotemrajšinemškopogovarjali.tojebilozame,tosešezdajspominjam,karsplohnisemmoglarazumet,nemoremrazumeti,kertam…smosečistonormalnoslovenskopogovarjali,vsakvsvojemnarečju(mhm),… in japolj semnaprejhodilavvišjo šolov (kraj)… in… tamsemizdisem,eh…prvičpač imela…eh … imeladolgo,pačdolgotrajne…eeeh…stikesSlovenci izSlovenije. In tamsemprvič tudspoznala,da jetrebaševeliko(sezasmeje),velikonaučit`,čehočešperfektnoslovenskogovorit`…poljenobčutek,česehočeštekočepogovarjat`poslovensko,polj(sesmeje)…ževčasihzmanjkabesed,inja…tamsempoljprvičimelatomotivacijo,dasejetrebavsenaprejučitislovenščino(ibid.).

Tudi v puberteti, ko postaja vse bolj pomemben tako imenovani peergroup,jebilaKatjavključenavslovenskookoljeinsejepočutilaznjimtesnopovezana.To se nenazadnje izraža v dejstvu, da ne razume, zakaj Slovenci med seboj negovorijoslovensko,izražapasetudivnjenipripravljenosti,dase“vse naprej uči slovenščine”.

Čeprav občuti sedanje okvirne pogoje na južnem Koroškem kot kontrapro-duktivne za obstoj slovenske narodne skupnosti, pa je vendar prepričana, da“slovenski napisi ne bodo rešili Slovence”:

Vtemprimerujepačpolitičnoposebno…zaSlovenceneugodno,ampakmislim, da, da … en narod ne more preživeti s tem, da … mu je politikanaklonjena…pomojemjevažno,dasegojikulturaindasedomagovorislovensko…panepolitika,inslovenskinapisi…sevedabibilolepo,čebipovsodimelislovenskenapise… mislimpa,daslovenski napisi ne bodo

RIG 60 book C.indb 50 18.12.2009 6:41:28


rešili Slovence (poudarjeno) (mhm) … v tem primeru je, kot že rečeno,

kultura,patudišola…jevelikoboljvažno(int.2:5).

Katja jevsvojemživljenjskemokoljunašlaugodnepogojezazakoreninjeno

slovenskoetničnoidentiteto,kipomagaprevzetitudisamoodgovornostzaobstoj

slovenskenarodneskupnosti.Odraščanjevslovenskemokolju,vključevanjevslo-

venskestruktureinobiskdvojezičnihizobraževalnihustanovsobistvenovplivali

nanjenoetničnost.Tudipoklicsijeizbralatak,dabolahkoostalanadvojezičnem

Koroškemindelalatakorekočvslovenskemin/alidvojezičnemokolju.Zanjoje

samoumevno,dasepočuti“v krogu”,daje“koroška Slovenka”indaje“ponosna

na to”.Taževdružiniposredovanasamozavestpajipomagatuditam,kjerzaradi

narodnepripadnostidoživljakonflikteinnapade.17

darko se vse bolj distancira

Pripovedovalecjemoškegaspolainjebilvčasuintervjujastar26let.Odraščal

jevvečjemnemškogovorečemsrediščunajužnemKoroškeminjeotroksamo-

hranilke, ki ga je jezikovno socializirala v pisni slovenščini. Darko je obiskoval

dvojezičniotroškivrtecindvojezičnoljudskošoloterbildijakZveznegimnazije

zaSlovencevCelovcu,kjerjepoznejetudimaturiral.Odločilsejezaštudijzunaj

KoroškeinseizobražujenaDunaju.Medtemkojeodzgodnjegaotroštvaživelv

nemškogovorečemokolju,stabilinjegovadružinainizobraževalnapotvsloven-

skemoziromadvojezičnemokolju.

Njegovadružinasicernibilatesnopovezanasslovenskimistrukturami,bilapa

jepasivenpotrošnikslovenskekulture,karsejeodražalovobiskihalternativnih

slovenskihprireditev.VpripovediseDarkokarnazačetkudistanciraodetnične

pripadnostiteridentiteteinpoudarja:

Naja…vbistvusesamsplohne vidim kot Slovenec(poudarjeno)…tudine

kotKorošecaliAvstrijec…temvečkotoseba,kiima…avstrijskodržavljan-

stvo,kigovorislovenskoinnemško…angleškoinšpanskotudi…takoda

sevbistvu…karsemojeidentitetetiče,nenanarod…oziram…ne…neka

takastvar…Istočasnopaježetako,daeh,sempo…vteku,kosemživelna

Koroškem…jazzdajživimžepetletizvenKoroške(mhm)…eh…javbistvu

jetoževednobilo…omniprezentno.dasiSlovenec,toboljzaradi,nevem

ehjazaradipolitičnegaokoljanaKoroškem(int.3:1).

17 Vintervjujuopisujemeddrugimsceno,kjersonanekištudentski“fešti”nemškogovorečištudentiverbal-nonapadliskupinoslovenskogovorečih,češdanajgovorijonemškoalipazapustijofešto.Temštudentomsoseuspešnoinsamozavestnouprli.

RIG 60 book C.indb 51 18.12.2009 6:41:28


VprvisekvencinjegovezgodbeseDarkotorej“v bistvu sam sploh ne vidi kot

Slovenca”, čeprav je zanj na drugi strani na Koroškem najpomembnejša tema,

“da si Slovenec”.Primer,kisegaobtemspomni,jebombninapadnadvojezično

ljudskošolovCelovcu.Bombosonašli24.avgusta1994predšoloinjepredstav-

ljala povsem konkretno eksistenčno ogroženost. Pri dezaktiviranju je bil težko

ranjenpolicistTheodorKelz.Bombninapadpajekotenegaodštevilnihizvedel

FranzFuchs,ki jebilzatopoznejeobsojen.NadaljeDarkogovorioraznihaver-

zijah in protislovenski drži v delu koroškega prebivalstva. Vse to pa kaže, da je

najužnemKoroškemdoživljalstrukturalnonasilje,čepravjeodraščalvčasu,ko

je bilo vzdušje med obema narodnostma na južnem Koroškem v primerjavi s

Ortstafelsturmomvsedemdesetihletihumirjeno.

Čepravslovenskajezikovnakompetencamladegaštudentazaradinjegoveveč-

letneodsotnostiizdvojezičnegaprostoravidnotrpi,sejevintervjujuodločilza

raboslovenščineinpripovedovaltakole:

Kakomije,ješlonaKoroškem?Ehvbistvunibilo…jeenasamoumevnost

b`la…eh…dabitotakpravrealiziral,tojevednoodzunajprišlo…neka-

ko…in…eh…enastvarjetud`…danarečjanegovorim…nerožansko,ne

podjunsko,neziljsko…(mhm),ker…mojamamapačni…mejevpisnoslo-

venščinoučila,oziromasmogovorili…povečini.Intojetudimogočetaka

barierabila,karsezdajstarihstarševtiče,ker…ja.kersopačizPodjune,

ja…tud`tako…narečje…tudičegasamrazumem…minimožno,daga

govorim.(jaja)…eh.tobibilaenastvar…eh,eh…nodrugačenaKoroškem

mijepač…,da-dakotsemžeprejomenil,topolitičnookolje…jepačtako

da-da-da .semi jezdelovedno,alipozneje,kosemsestemukvarjal .se

mijezdelo,dahočejo,dajetistaperspektiva…dasodobriinslabikoroški

Slovenci…in…idejajepačzatem…dajeasimilacija.kerjedostitakih,ki

se,sosevteku…šemaloneznajoslovenskovbistvu,ampak…eh…kostari

staršišegovorijoslovenskodeloma.in…kosemtistoasimilacijotud`videl

v…čegeneracijeodenihprijateljevodmene…tosemijezdelo,dajetista

enastvar…kokoroškiSlovenci…jepačtisto,dajenekaverzijavozadju…

kersemenizdi,karsepolitičnostitiče,da…daeh…tudičesemprejrekel,

daseneoziramnanarodalinekajtakega,bipažerekel,datak…enoneko

historično oziranje na partizane … oziroma protifašističnemu uporu … to

sožereči,kosemenizdi,damasanaKoroškem…eh…dajetodeltistega

glavnega…glavneaverzijeprotiSlovencem(ibid.).

Jezik jev tejsekvencipripovedipolomljen,asociativen,z razlagajočimivrin-

jenimi deli, ki kažejo čustveno prizadetost. Govori o tem, kako je bilo zanj biti

SlovenecnaKoroškem:naenistrani jebilosamoumevno,nadrugipa jezahte-

RIG 60 book C.indb 52 18.12.2009 6:41:28


va po realizaciji prišla od zunaj.18 Pomembna izjava je, da ne govori narečja into dejstvo občuti kot bariero v odnosu do starih staršev. V preteklosti so igraletri slovenske doline: Rož, Podjuna, Zila v slovenski etničnosti in pripadnosti najužnemKoroškempomembnovlogo,karseizražavštevilnihnarodnihpesmih.19Ta odsek kaže, da z manjkajočim narečjem v njegovi družini manjka tudi nekevrstepripadnost.Konkretnogovoriodružinskihvezehsstarimistarši,skaterimibiganarečjeboljpovezalo.Darkogovorišeopolitičnidiferenciacijiindelitviv“dobre in slabe Slovence”,kidastaodgovornizaasimilacijo.Zasimilacijosesoočatudi v ožjem prijateljskem krogu, kjer stari starši še govorijo slovensko, njegoviprijateljipaneveč.Vtemsklopuspetomeni“neko averzijo v ozadju”,kikoreni-nivprotifašističnemuporuSlovenk inSlovencev.Pravv tomiselpa jevrinjenarelativizacijaizjavevprvemstavku(glejtabela),kopravi,dasevbistvuneozirananarod.Natemmestuseoziranapartizane,s tempaseznjimi tudivgotovimeriidentificira.Taidentifikacijapanazadnjepomeni,daje“žrtev”,kerpritegneaverzije:ponjegovemmnenjuvprotifašističnemuporukoreniniaverzijanemškogovorečihKorošcevprotiSlovencem.

NadaljnjipoteksvojegaživljenjaDarkovidikotneko“igro s slučajem”, odvisnoodopcij,kisemubodoponujale,inpoudarjasvojofleksibilnost:

Drugač pa ne vem kako, izven Evrope najbrž še tekom študija … glavnisedež,kjebomglavno,vglavnemstanoval,šenevem…ampakjazsem,karsetegatičeprecejfleksibilen,tako…ah…seperspektiveselahkotekom,vtemletušespremenijo.(mhm)(...)innevem…tlejepačboljtakaigrasslučajem,kjerse.nevem,čeimamenodobroopcijovjužnoAzijoalijužnoAmeriko,aliAfriko…nevem(ibid.).

Darkova zgodba je na prvi pogled izraz vedno večje distanciranosti od svo-jega etničnega izvora, delni izseki pa vendarle kažejo tudi na njegovo tesnoemocionalnopovezanost.Njegovastikinpovezanostsslovenščinosicerobčutnoupadata,kajtineberevečslovenskihčasopisov,živivoddaljenihmestihintudivprihodnostisevidinekjevtujini–odvisnoodpoklicnihopcij,kijihboimel–nepanaKoroškem,kotsampravi:“Vrbsko jezero samo ni motivacija zame (se zasmeje), da bi se vrnil.” Tudivtejzvezilahkogovorimoosimboličnietničnostiinpovezanostissvojimizvorom.

18 Kategorizacijaodzunaj:mi,oni.PrimerjajVavti(2005).

19 “Rož,Podjuna,Zila,venectrehdolin,mojadomovina,narodmoj trpin”, takosezačneslovenska ljudskapesem,kijoradiprepevajokoroškiSlovenci.PrimerjajvtejzvezitudideloJurićPahorjeve(2000),kijedelomaanalitskointerpretiralabesedilapesmiinkakoti“delujejo”vnezavednem.

RIG 60 book C.indb 53 18.12.2009 6:41:28


janja je ambivalentna

Pripovedovalkaježenskegaspolainjebilaobintervjujustara27let.OdraščalajepretežnovnemškogovorečemokoljublizuCelovcainobiskovaladelomadvo-jezičnešolskeustanove,polegtegapaseješolalatudivnemškemokolju.Tukajsekažejoprviprelomi,okaterihpripovedujenaslednje:

Ja…jazsemšlavdvojezičnivrtec-vrtec…potemsemšladveletivnemškoljudskošolo,keršenismoimeli,keršenibilodvojezičnešolevCelovcu…sem šla dve leti, tretji in četrti razred v slovensko … navrh v gimnazijo …kjer vem, ja … da smo se takrat bolj nemško pogovarjali med sabo, medprijatelji…kotslovensko…všoližeslovensko,aizvenšoleboljnemškosepogovarjali…ampaktojetudistempovezano,dasoljudjevbusunapri-merserazburjali,česmoseslovenskopogovarjali…spetnazaj“najgremospetnazaj”,nevem,kam…Innevem,čejezdajressamotob`lo…i-i-inn…vem,dajeprimenizdajnaprimer,naDunaju…sezgodi,da…Jazsevednoslovensko pogovarjam z (ime otroka), z njim, ampak meni se včasih, jazsemže tak, imamže takodostiod tega,da ljudi…kako te gledajo, če tuj jezik govoriš! (poudarjeno), to jenaDunaju in tle tud, to jepovsod… intukajtud…tojepovsodtako.jazsenemorem…reč`…jaz se počutim kot tujka na Dunaju(poudarjeno)zatoker,jazopazimljudi,kateretomoti…datujjezikgovoriš(hm)…in…jazjaboljšinemškogovorim,kotslovensko,ampak. se potrudim, da slovensko govorim(poudarjeno)in…tojepačmaloenkonflikt(žalostno)zame,ja…zmojimokoljemnaDunaju…ampakjazvem,dajetotletud`.alsotutudinivelikoboljše(hm)…ah…vgim-naziji,jaznisemkončalagimnazijo,semšlapotemnanemško(imešole)…navrhpanaenodrugošolo,kjersemimelaslovenščino(poudarjeno).bilahkoimelaslovenščino,sempapotemangleškovzela,slovenskosemseitakpogovarjala innebibilopotrebno .ker jebilboljbazičen tečaj in…potem sem pa sploh šla v tujino … (…) In odkar imam otroka, mi je spetzelovaženjezik(sezasmeje),inserespotrudiminvem,dasem,dasemsedostizboljšala(mhm)…paševednonimamtaobčutek,dabilahkoovsemgovorilavslovenščini(mhm)…eh.že,bimoralaževečbrat`intosisama,sisamadajemmoje-mojenaloge,daresberem…vresnicinedelamvelikozato(int.4:2).

Govoritorejoprelomihprišolanjuinprirabislovenščine,kiniavtomatičnopovezanazobiskomslovenskihalidvojezičnihšolskihustanov.Nasprotno,vpeer-groupsemladostnikipogovarjajonemško.TopaJanjatesnopovezujezdejstvom,dasoseljudjevavtobusurazburjali,karjepokazateljzastrukturalnonasilje.Vtemsklopusespomnitudinaizjavo“naj gremo nazaj!”Tuditozačudi,kajti:“horuk,nazajvJugoslavijo!”jebiloslišativkoroškemvsakdanupredvsemv70.letih,koje bilo politično vzušje občutno zaostreno. V svojo zgodbo Janja vplete kratko

RIG 60 book C.indb 54 18.12.2009 6:41:28


zgodbico,kiopisuje,karsedajdoživljanaDunajuvzvezizotrokom,skaterimvjavnihprevoznihsredstvihgovorislovensko.Vtejzvezinenadomapostanedvoj-nažrtev:koroškaSlovenkainpamigrantka,zakaterojoimajonaDunaju,kadargovorislovensko.Samagovoriokonfliktu,ježalostna,zobčutkom,danisprejeta.Predvsemjotoprizadene,ker“ja boljši nemško govorim kot slovensko, ampak … se potrudim, da slovensko govorim (poudarjeno)”. Zatatrudpajookoljekaznujespogledi.Tavrinjenamajhnazgodbakaženjenkonflikt,kiseganemoreotresti.Povzroča pa ambivalentno držo nasproti njeni narodni pripadnosti, ki se vlečeskozicelonjenoživljenjskozgodbo.Pritemjetrudzajeziknaenistraniinnekaresigniranostnadrugi:“Inja…tojepač.konflikt…jazsepotrudim,danaprejtakogovorim,ampakjaznebi…jazpolj,jazsenedefiniramkotSlovenka.…Jo(mhm).kotrečeno”(ibid.).Taizrazdokazuje,daetničnaidentifikacijainrabaslovenskegajezikanistaavtomatičnopovezani.

VrnitevnaKoroškojezaJanjoživljenjskatema,kipajivzbujaobčutkestrahu.Tudivtejzvezigrezapripadanje,za“krog”,vkaterembisepočutiladoma,zabli-žinoindistancooziromaomejitev.VJanjinihbesedahtozvenitakole:

Občutek, hm . da niti nočem v tem notri bit` … (mhm). Sem rada kot, vdružini, in imam občutek, da moja družina ni takšna, glih . samo medkoroškimiSlovencipane…ja,tojazvem,dasedaljudi,kiseressamomedsabosrečajo,ja,dase.pačjazimamobčutek,dajeturesžeentakšenkrog,da,kije,dasegovorimedsabo,ja:“Tajepahčiodtegaintega.”.Jazmislimdaježetako,ja:“Čigavapasi?”(mhm)…toježetakonormalnovprašanje(sesmeje)…(ime)tistaodtistega,odtiste…tosonekakovprašanja…čevejo,dasikoroškiSlovenecpakarvprašajo,odkodprideš, to ježemalo. v en ladel (op.: predal) . struktura od družine, potem se že tako … danekam … (jaja) in to … ne vem imam občutek, da ni prav . seveda je tle,ampakjetežko.Kotrečeno…mijetežkorazlagat`,občutek,kigaimam.česemtukaj,sepotemdomajadobropočutim,čepasemspetnaDunaju,paod-od-od-oddaljavevidikjebolj-bolj-boljtak,dasimislim:ne, to ja ne more bit` . to!(poudarjeno),sinemorempredstavljati,kaj bom delala čez dan(poudarjeno)(…)Malostrahpride!Nedabistrahbil,ampaktakomalpanikodobim.Also,začasnopač(ibid.).

TudiJanjagovorionekemslovenskemkrogu,kateremupasamanočepripada-ti,kajtipritemgrezakategoriziranje,pripise,vključitevinizločevanje,pripadanjek“pravidružini”,ipd.Vsetopajizbujastrahinpaniko.Družinajeeno,slovenskadružbaoziromastrukturepadrugo.Vtejzvezijezanimivo,daniprvainedina,kitaproblemtematiziravsvojizgodbi.Tovrstnokategoriziranjeinprilaščanjenizaželeno,čepravseJanjatrudizajezik,gasvojemuotrokuposredujetudivtežav-nihokoliščinah,bereslovenskeknjige in imatrdnosocialnomrežovslovenskogovorečemkroguprijateljicinprijateljev.

RIG 60 book C.indb 55 18.12.2009 6:41:28


SKLEP

ŠtirjeprimerimladihkoroškihSlovenkinSlovencevkažejonadilemo,skaterose bodo v prihodnosti morali soočati tudi predstavniki slovenske narodne sku-pnosti.Zgleda,dasoserazmere,vkaterihse izražanarodnazavest,vpreteklihdesetletjihspremenile.Medtemkososepred–denimo–tridesetimi,štiridesetimileticeledružine(invasi)zaradiasimilacijskegapritiskasstranivečinskeganarodaodpovedaleslovenskemuozadjuinzanikalesvojetničniizvor, jesituacijadanesdrugačna:Pritisknivečtakojaseninviden,temvečsekaževoblikistrukturalneganasilja(kaznovanjespogledi,zverbalninapadinaštudentskifešti,ipd.).Temboljjasnopanekaterimladidoživljajokategoriziranjeinizločevanjeznotrajmanjšinesame:kdospadavkrog,kdojenarobuinkdojesplohžezunaj,sovprašanja,kisepostavljajotudimladostnikom.Slovenskikrog,slovensko“kliko”,vplivnedru-žine, ipd.sov tejobliki tematiziralimladostnikisami inprekooblikpripadanjain/ali nepripadanja tematizirali svojo pozicijo v narodni skupnosti. Jasno je intokažepredvsemKatjinprimer,dasovkrogutisti,kisoodraščalivvarnemslo-venskemdružinskeminslovensko-družbenemzavetju.Tovelja–takokažejoprviintervjuji–tudizamladostnike,kisoševslovenskihšolahinkulturnihdruštvih.Distanciranost,ambivalentnostinkonfliktepripadanja,kipanikakornepomeni-joodpovedisvojimslovenskimkoreninam,sempogostonašlaprimladostnikih,kiizhajajoizmešanihzakonov,živijonaobrobjualivnemškogovorečemokolju,imajoprelomevbiografijah,nisovključenivslovenskestrukture,sonakaterikolinačinizločeniiz“slovenskihklik”,ipd.Priostrenobiteprimerelahkointerpretiralitudi tako: Slovenke in Slovenci na dvojezičnem Koroškem nimajo samo enega“sovražnika”20zunaj,temvečsebodomoralivvečjimeriposvečatitudisvojilastniodgovornostizaodtujevanjemladih.

20 Npr.BZÖ,kiseboriprotidvojezičnimtopografskimnapisom,alipatistidelvečinskeganaroda,kisomuSlovenkeinSlovenciševednotrnvpeti.Dejstvojeintosopokazaletudibiografskezgodbe,dajevkoroškemvsakdanuševednonajtistrukturalnonasilje,kotsozmerjanjeinzasramovanjeter“kaznujoči”pogledi.

RIG 60 book C.indb 56 18.12.2009 6:41:29


Tabela 1: Izbrani primeri etnične identifikacije mladih pripadnikov slovenske narodne skupnosti na južnem Koroškem, interpretacija prvih treh stavkov v kontekstu življenjske zgodbe21 (Štefka Vavti 2009)Intervju 1 Intervju 2 Intervju 3 Intervju 4

Vedeti, da se ima enizvor … da je človeknekajposebnega…

Eh…bitiSlovenka,alimh,alislovenskijezik,daznamtajezikvednonajprej povežem združino…mh…

Naja…vbistvusesamsplohnevidimkotSlo-venec(poudarjeno)…tudine…kotKorošecaliAvstrijc…temvečkotoseba,ki ima…avstri-jsko državljanstvo, kigovori slovensko innemško…angleškoinšpanskotudi

Aha, hm … težkovprašanje … hhh …eh … jaz ne bi rekla,če bi me kdo vprašal,odkod sem in to, jazne bi rekla, da semSlovenka

to se pravi, da ni en0815 koroški prebiva-lec…

je to bil prvi pač, alitam sem se naučilajezika…

tako da se v bistvu …kar se moje identitetetiče, ne na narod …oziram … ne … nekatakastvar…

…JazsežepočutimkotSlovenka, zato, ker sepogovarjam…zmojimotrokom.. invdružinitud`…ampak…

iz mojega nazora je‘človek’ (nemško: man) nekaj poseb-nega, da ima nekdodruge stvari v glavi,posebej politika intako…(v nemščini oblikaman–distanciranje)

tam sem se naučilagovorit` slovenskoin…eh…

Istočasno pa je žetako,daeh,sempo…v teku, ko sem živelna Koroškem … jazzdajživim…žepetletizven Koroške … eh …ja v bistvu je to ževedno bilo … omnip-rezentno…dasiSlov-enec…

jaz se sploh s temistvarmi nisem bavi-la, da bi mislila …jaz vem … da sem izmanjšine, in daaaa …nekako sem ponosnana to, ampak menise zdi … eh … ja, alsotežko, ja-jaz vem, dasem ja … ne-ne-ne …zame je zelo težkovprašanje

Tema:Izvor;sedistan-cira od drugih Koroš-cevinodSlovencev–Konflikt in dilema glede pripadanja stapogostoformuliranavrazličnih življenjskihkontekstih; imaobčuteknepripadanja,je“zunaj”inpripadniknekemladinskescene,kjer etničnost ne igranobenevloge.

Družina kot naveznatočka.Tema:Zakoreninjenost in zasidranost; jetesnopovezana s slovenskonarodno skupnostjo,kulturo, ipd. Se vidi“v krogu”, pripadanjeinetničnostpozitivnoobravnava, deloma seomejuje od nemškogovorečih.

Tema: Distanciranostin ambivalentnost;se ne želi prištevatik neki “narodnosti”.Tematizirainizpostavimanjkajoči dialekt,kajti to je občutil kotbariero v kontaktu sstarimistarši.

Tema:Teža in ambiva-lentnost; se ne počuti“v krogu”, temveč “narobu” in to vednoznova tematizira,ambiva lentna držatečekotrdečanitskoziživljenjskozgodbo.

21 PritemseopiramnaNohla(2008:53innasl.).Sicerpasotoodgovorinadodatnovprašanje“Kajtipomeni,bitiSlovenec/Slovenka”.TovprašanjejeJurićPahor(2000)uporabljalakotvstopnovprašanje.

RIG 60 book C.indb 57 18.12.2009 6:41:29


VIRIINLITERATURA:

Alheit, Peter in Bettina Dausien (2000) “Die biographische Konstruktion der

Wirklichkeit:ÜberlegungenzurBiographizitätdesSozialen.”VErikaM.

Hoerning (ur.) Biographische Sozialisation Stuttgart: Lucius & Lucius:

257–283.

Barth,Frederic(1969)Ethnic Groups and Boundaries: The Social Organization of

Cultural Difference.Oslo:Universitetsforlaget.

Beck,Ulrich(2000)What is globalization?Cambridge:PolityPress.

Beck, Ulrich (1986) Risikogesellschaft: Auf dem Weg in eine andere Moderne.

Frankfurt/Main:Suhrkamp.

Boeckmann, Klaus, Karl Brunner idr. (1988) Zweisprachigkeit und Identität.

Celovec:Drava.

Bohnsack,Ralf(2001)“DokumentarischeMethode:TheorieundPraxiswissens-

soziologischer Interpretation.”VTh.Hug (ur.)Wie kommt Wissenschaft

zu Wissen?Bd.3.Opladen:Baltmannsweiler:326–345.

Brubaker, Rogers in Frederick Cooper (2000) “Beyond ‚identity‘.” Theory and

Society29,KluwerAcademicPublishers:1–47.

Cloos, Peter in Werner Thole, ur. (2006) Ethnografische Zugänge: Professions-

und adressatInnenbezogene Forschung im Kontext von Pädagogik.

Wiesbaden:VSVerlagfürSozialwissenschaften.

De Swaan, Abraham (2002) Words of the World: The Global Language System.

Cambridge:CambridgeUniversityPress.

Eriksen, Thomas Hylland (1993) Ethnicity and Nationalism: Anthropological

Perspectives.London:Pluto.

Erikson,ErikH.(1981)Identität und Lebenszyklus.Frankfurt/Main:Suhrkamp.

Erdheim,Mario(1984)Die gesellschaftliche Produktion von Unbewußtheit: eine

Einführung in den ethnopsychoanalytischen Prozeß.FrankfurtamMain:

Suhrkamp

Fuchs-Heinritz, Werner (2005) Biographische Forschung: Eine Einführung in

Praxis und Methoden.Wiesbaden:VSVerlagfürSozialwissenschaften.

Frey,Hans-PeterinKarlHaußer(1987)“Entwicklungsliniensozialwissenschaftli-

cherIdentitätsforschung.”VFrey&Haußer(ur.)Identität: Entwicklungen

psychologischer und soziologischer Forschung.Stuttgart:Enke:3–26.

RIG 60 book C.indb 58 18.12.2009 6:41:29


Gans,Herbert(1979)“Symbolicethnicity:Thefutureofethnicgroupsandcultu-

resinAmerica.”VHerbertGansidr.On the Making of Americans: Essays

in honor of David Riesman. UniversityofPennsylvaniaPress:193–220.

Gergen,KennethJ.(1996)Das übersättigte Selbst: Identitätsprobleme im heutigen

Leben. Heidelberg:Auer.

Giddens,Anthony(1995)The Consequences of Modernity.London:PolityPress.

Glaser,BarneyinAnselmStrauss(1979)“DieEntdeckunggegenstandsbezogener

Theorie: Eine Grundstrategie qualitativer Sozialforschung.” V Christel

Hopf & Elmar Weingarten (ur.) Qualitative Sozialforschung. Stuttgart:

91–111.

Glaser, Barney G. (2001) The grounded theory perspective: Conceptualization

contrasted with description.MillValley,CA:SociologyPress.

Goffman, Erving (1975) Stigma: Über Techniken der Bewältigung beschädigter

Identität.Frankfurt/Main:Suhrkamp.

Goffman, Erving (2008) Stigma: zapiski o upravljaju poškodovane identitete.

Maribor:Aristej.

Guggenberger, Helmut, Wolfgang Holzinger idr. (1994) Bericht zur Studie

Ethnische Identitätsbildung in der slowenischen Minderheit Kärntens.

Celovec:vezanmanuskript.

Hall, Stuart in Paul Du Gay, ur. (1996) Questions of Cultural Identity. London:

Sage.

Helsper,Werner(1983)“Identität inder ‚Nicht-Identität‘? Immeranders? Immer

neu?”VWilfriedBreyvogel(ur.)Autonomie und Widerstand: Zur Theo rie

und Geschichte des Jugendprotestes.Essen:RigodonVerlag:85–97.

Hurrelmann, Klaus (2007) Lebensphase Jugend: eine Einführung in die sozial-

wissenschaftliche Jugendforschung: Grundlagentexte Soziologie.

Weinheim/München:Juventa.

Jösting,Sabine(2005)Jugendfreundschaften: zur Konstruktion von Männlichkeit

in der Adoleszenz.Wiesbaden:VSVerlagfürSozialwissenschaften.

JurićPahor,Marija(2000)Narod, identiteta, spol.KnjižnazbirkaSmeri.Trst:ZTT

EST.

Južnič,Stane(1993)Identiteta.Ljubljana:Fakultetazadružbenevede.

Keupp, Heiner (1998) “Diskursarena Identität: Lernprozesse in der

Identitätsforschung.”VRenateHöferinHeinerKeupp(ur.)Identitätsarbeit

RIG 60 book C.indb 59 18.12.2009 6:41:29


heute: Klassische und aktuelle Perspektiven der Identitätsforschung.Frankfurt/Main:Suhrkamp:11–39.

Malle, Augustin in Valentin Sima (1996) “Ethnische Homogenisierungdurch Absiedlung von Eliten (am Beispiel der Kärntner Slowenenim Nationalsozialismus).” V Rudolf Ardelt in Christian Gerbel (ur.)Österreichischer Zeitgeschichtetag 1995.InnsbruckinDunaj:502–509.

Marcia,JamesE.(1993)“Theegoidentitystatusapproachtoegoidentity.”VJamesMarcia,A.S.Watermanidr.(ur.)Ego identity: A handbook for psychosocial research.NewYork:Springer:3–21.

Mead,GeorgeH.(1980)Gesammelte Aufsätze.V:HansJoas(ur.)Bd.1.Frankfurt/Main:Suhrkamp.

Merkač,Franc(1983)“Zavestslovenskihmladostnikovosvetu,vkateremživijoinidentitetinarodneskupnosti.”Mladje 50,Celovec:Drava:84–92.

Merkač, Franc (1986) Lebenswelten slowenischer Jugendlicher: Volksgruppenidentitätsfindung – Emanzipation in Kärnten.Celovec:Avtonomnadelav-nica.

Miheljak,Vlado,ur.(2002)Mladina 2000: Slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje.Maribor:Aristej.

Moritsch,AndreasinTinaBahovec,ur.(2000).Die Kärntner Slowenen 1900–2000. Bilanz des 20. Jahrhunderts.Celovec,LjubljanainDunaj:Mohorjeva.

Nastran Ule, Mirjana (2000) Sodobne identitete: v vrtincu diskurzov. Ljubljana:Znanstvenoinpublicističnosredišče.

Nečak Lük, Albina, Boris Jesih idr., ur. (2002) Medetnični odnosi v slovenskem etničnem prostoru III: občina Železna Kapla-Bela. Ljubljana: Institut zanarodnostnavprašanja.

Nohl, Arnd-Michael (2008) Interview und dokumentarische Methode: Anleitungen für die Forschungspraxis(2.nakl.).Wiesbaden:VS-VerlagfürSozialwissenschaften.

Poljšak Škraban, Olga (2004) Obdobje adolescence in razvoj identitete: izbrane teme.Ljubljana:Pedagoškafakulteta.

Priestly, Tom in Roxandra Comanaru (2009) “'Identity' among the minoritySlovenesofCarinthia,Austria.”Razprave in gradivo58:6–23.

Reiterer,AlbertF.(2000)“LebensweltMuttersprache:dasSlowenischeundseineheutige Wahrnehmung – ein Bericht.” Kärntner Jahrbuch für Politik 2000:340–362.

RIG 60 book C.indb 60 18.12.2009 6:41:29


Rosenthal, Gabriele (1995) Erlebte und erzählte Lebensgeschichte: Gestalt und Struktur biographischer Selbstbeschreibungen. Frankfurt/Main in NewYork:Campus.

Schulze,Heidrun(2006)Migrieren – Arbeiten – Krankwerden: Eine biographie-theoretische Untersuchung.Bielefeld:transcript.

Schütze, Fritz (1983) “Biographieforschung und narratives Interview.” Neue Praxis3:283–293.

Straub, Jürgen (2000) “Biographische Sozialisation und narrative Kompetenz:zu einigen Voraussetzungen lebensgeschichtlichen Denkens.” V ErikaHoerning (ur.) Biographische Sozialisation. Stuttgart: Enke Verlag: 137–163.

Ule,Mirjana(2009)Intervju.Mladina26(3.julij):32–36.

Ule,Mirjana,TanjaReneridr.(2000)Socialna ranljivost mladih.Ljubljana:Aristej.

Vavti, Stefanie (2005) “Wir sind Kanaltaler!”: Regionale und lokale Identitätenim viersprachigen Valcanale in Italien [67 Absätze]. Forum QualitativeSozialforschung / Forum: Qualitative Social Research [On-line Journal],7(1),Art.34

(http://www.qualitative-research.net/fqs-texte/1-06/06-1-34-d.htm, 15. 2.2007).

Vavti, Stefanie (2009) “Wir haben alles in uns …” Identifikationen in der Sprachenvielfalt. Fallbeispiele aus Südkärnten (Österreich) und dem Kanaltal (Italien).Frankfurt/Main:PeterLangVerlagderWissenschaften.

Wodak,Ruth,RudolfdeCilliaidr.(1998)ZurdiskursivenKonstruktionnationalerIdentität.FrankfurtamMain:Suhrkamp.

ZavratnikZimic,Simona(1998)Pogovori s koroškimi Slovenci: o etnični identiteti, slovenščini, dvojezični vzgoji in samopodobi.Celovec,LjubljanainDunaj:Mohorjevazaložba.

Zupančič, Jernej (2007) “Sodobni socialni in etnični procesi med koroškimiSlovenci.”Razprave in gradivo53–54:140–161.

RIG 60 book C.indb 61 18.12.2009 6:41:29

Documents

IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK ŠTEFKA VAVTI »n 0815 k in gradivo/RIG 60/RIG Vavti 60.pdf · V preteklih desetletjih so se narativni pristopi in življenjske zgodbe znanstveno uveljavili