Javni sektor

ISSN

185

4-55

21

iz

haja

vs

ak m

esec

Strokovni svetovalec za računovodstvo

in obračun plač za uporabnike

proračunskih sredstev in nevladne organizacije

December 2014

2 December 2014

Javni sektor

V mesecu novembru smo v uvodniku navedli definicije pojmov: Nagrada, Boniteta, Darilo, Sponzorstvo in Donacija. Veseli me, da se s temi pojmi srečujete v praksi in se posvečate tudi temu, kaj je v javnem sektorju dovoljeno z vidika gospodarnega in upravičenega rav- nanja s sredstvi. Hkrati pa lahko darilo v takšni ali drugi obliki odtehta veliko več, kot je njegova denarna vrednost.

Prostor v uvodniku izkoriščam tudi za to, da predstavim objave v Uradnem listu. Na vrsti so objave za mesec oktober. Izbral sem nekaj aktualnih za javni sektor:

V Uradnem listu RS, št. 76/2014, z dne 24. 10. 2014 je bila objavljena uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delov-nih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Sprememba določa direktorate v ministrstvu za finance: Direktorat za javno premoženje, Direktorat za finančni sistem, Direktorat za zakladništvo, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Direktorat za proračun, Direktorat za javno računovodstvo in Direktorat za javno naročanje. Uporablja se od 1. novembra 2014.

V Uradnem listu RS, št. 75/2014, z dne 21. 10. 2014 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o standardih in pogojih izmenjave elektronskih računov prek enotne vstopne in izsto-pne točke pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila. Sprememba 6. člena določa, da bo mogoče izdajati e-račune tudi v primeru, ko proračunski uporabniki nimajo ustrezne strojne in programske opreme, potrebne za izdajo e-računov v enotni standardizirani obli-ki, določeni s tem pravilnikom.

Nov 11.b člen določa načelo vzajemnosti, po katerem v skladu s pogodbami, sklenjenimi s ponudniki plačilnih storitev in izvajalci storitev izmenjave e-računov, UJP zaračunava nadomestila in stroške za procesno izdelavo in izmenjavo e-računov, prejetih s strani ponudnikov plačilnih storitev in izvajalci storitev izmenjave e-računov. Sprememba velja od 22. oktobra 2014.

V Uradnem listu RS, št. 74/2014, z dne 17. 10. 2014 je bil objavljen Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih.

Sodišče je sklenilo: »Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 67/11 – uradno prečiščeno besedilo in 82/13). Do končne odločitve Ustavnega sodišča ima hipotekarni upnik v primerih, ko je bila do začetka učinkovanja zadržanja izvrševanja 15.a do 15.t člena Zakona o finančnih zavarovanjih notarska prodaja že začeta in pogodba o prodaji ali prevzemu lastninske pravice še ni bila sklenjena, pravico, da odstopi od notarske prodaje in vloži predlog za izvršbo pri pristojnem sodišču ali da vztraja pri zahtevani notarski prodaji. V primeru, da upnik vztraja pri notarski prodaji, roki za opravila na podlagi Zakona o finančnih zavarovanjih ne tečejo, ponudniki pa lahko od danih ponudb odstopijo. Notar v primeru navedenega odstopa hipotekarnega upnika ali ponudnika vrne plačano varščino oziroma vrne plačane varščine. Predlog, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje 10. člena Zakona o spremembah

➣ Nagrada – finančni vidik 3

➣ Boniteta – javno finančni vidik 3

➣ Donacije – finančni vidik 4

➣ Darilo – javno finančni vidik 4

➣ Darila – DDV vidik 4

➣ Financiranje odpravnine pripravnikov v zdravstvu 5

➣ Odpravnina in delna upokojitev 6

➣ Nakup na Kosovu 7

➣ Financiranje nakupa programa preko mesečnih obrokov 7

➣ Častni člani in članarina društva 8

➣ Poročanje potnih stroškov za člane društva 9

➣ Povračila stroškov za prevoz iz matične v podružnično šolo 9

➣ Delovna doba in dela preko javnih del 11

➣ Bolniška odsotnost in obračun odpravnine 12

➣ Letni dopust za zaposlene v javnem sektorju po pogodbi za določen čas, sklenjeni pred 12. aprilom 2013 12

➣ Povračilo stroškov kosila na službeni poti 13

➣ Pravilnost knjiženja amortizacije 13

➣ Dodatek za delovno dobo in obdobje na zavodu za zaposlovanje 14

➣ Obseg pravice do odbitka DDV od osebnih zaščitnih delovnih sredstev 15

➣ Oproščene dejavnosti v javnem interesu 16

VPRAŠANJA ODGOVORI

in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 82/13), se zavrne.«

V Uradnem listu RS, št. 72/2014, z dne 10. 10. 2014 je bil objavljen Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja dela petega odstavka 6.a člena, drugega stavka sedmega odstavka 6.a člena, trinajstega odstavka 10.a člena in osmega odstavka 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.

Sodišče je sklenilo: »Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvrševanje: petega odstavka 6.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14 in 50/14) v delu, v katerem so prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke in jih je ta banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na Družbo za upravljanje terjatev bank, vodila kot kredite neplačnikov, vendar jih ni prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank; drugega stavka sedmega odstavka 6.a člena, trinajstega odstavka 10.a člena in osmega odstavka 39. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter; 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 50/14).«

Mihael SketZa založbo Verlag Dashöfer

December 2014 3

Javni sektor

VPRAŠANJA ODGOVORI

Nagrada – finančni vidik

Javni zavod, šola: Učenci so za zbiranje pločevink dobili nagrado 1.500 EUR, ki nam ni bila izplačana v denarju, ampak smo za to protivrednost dobili različne blazine. Kako naj to poknjižimo?

Navajate, da ste prejeli nagrado, ki pa ni izplačana v denarju, ampak ste v enaki protivrednosti prejeli različne blazine. Niste navedli, kakšne vrste blazin ste dobili, da bi lahko ocenili, ali bi te blazine morale biti evidentirane med osnovnimi sredstvi ali ne. Priporočam torej, da za začetek ugotovite, ali boste imeli te blazine evidentirane med osnovnimi sredstvi (konto 040), drobnim inventarjem (konto 041) ali stroški materiala (konto 460).

Prikazala bom predlagano knjiženje, kot da gre za zamenjavo sredstev.

Faza 1: Najprej knjižite prejeto nagrado kot terjatev do orga-nizacije, ki nagrado podeljuje na debetno stran konta 120. Če boste evidentirali blazine kot osnovna sred-stva, naj bo protiknjižba na kreditni strani konta 922, saj boste iz tega konta nato pokrivali amortizacijo. V kolikor boste blazine evidentirali med stroške, naj bo protiknjižba na kreditni strani konta 763 med drugimi prihodki (saj ne gre za prodajo blaga in storitev ali za finančne prihodke). Torej, ali 120/922 ali 120/763.

Faza 2: Sedaj knjižite pridobitev sredstev kot obveznost do organizacije na kreditno stran konta 220. Ker gre za isto organizacijo, nato takoj izvedete tudi pobot terjatve in obveznosti (220/120). S tem takoj tudi zaprete terjatev in obveznost. Protiknjižba je odvisna od vaše presoje ali gre za osnovno sredstvo ali strošek materiala. Torej ali 460/220 in nato še 220/120 ali druga možnost ali 040/220 in nato še 220/120.

Predlagam, da celotni poslovni dogodek tudi pogodbeno dogovorite.

Kljub temu, da dejanskega prelivanja denarnih sredstev ne bo, naj bo izvedeno tudi knjiženje denarnega toka s temeljnico ob pobotu.

Snežana Vrbanić, mag. jav. upr., Pabide d.o.o.

Boniteta – javno finančni vidik

Ali lahko župan uporablja službeno vozilo v zasebne namene, potem ko bo zaposlen? V skladu z davčno zakonodajo mu v zvezi s tem obračunamo boniteto. Kako pa je z javno finančnega vidika?

Imamo interni pravilnik, v katerem glede stalne uporabe službenega vozila piše:

»ob dodelitvi službenega vozila v stalno osebno uporabo se uporabniku izdajo naslednji dokumenti:

➤ Sklep odgovorne osebe o dodelitvi službenega vozila v stalno osebno uporabo (za župana je to sklep od komisije za volitve in imenovanja)

➤ Potni nalog za uporabo službenega vozila v stalno osebno uporabo,

➤ Primopredajni zapisnik o prevzemu službenega vozila v stalno osebno uporabo.

Župan trenutno še ni zaposlen, bo pa čez en mesec. Ali mora potem v njegovi pogodbi kaj pisati glede bonitet?

Z javno finančnega vidika ni nobenih zakonskih omejitev, da župan ne bi mogel uporabljati službenega vozila tudi v zasebne namene. Je pa treba v pogodbi o zaposlitvi, ki jo boste sklenili z županom, navesti pravico do uporabe službenega osebnega vozila v službene in zasebne namene.

Ob dodelitvi službenega vozila ustrezno upoštevajte tudi vaša interna pravila.

Jasmina Mandžuka, Deloitte revizija d.o.o.

4 December 2014

Javni sektor

Donacije – finančni vidik

Ali lahko javni zavod ali društvo zbira denarne prispevke in jih nakaže direktno na določeno osnovno šolo v Bosno za odpravo posledic poplav.

Javni zavod ali društvo lahko zbira prostovoljne denarne prispevke – donacije za točno določene namene in jih lahko nakaže direktno na prejemnika – pravno osebo. Se pravi, da bo ta »humanitarna pomoč« v obliki denarja.

V kolikor pa bi javni zavod ali društvo zbiral blago (oblačila, hrano, zaščitna sredstva ...) se takšno blago šteje kot neko-mercialna menjava.

Takšen izvoz blaga nekomericalne narave, ki je namenjen humanitarni pomoči v primeru naravnih nesreč in je namen- jen brezplačnemu razdeljevanju fizičnim osebam, je možno izvoziti na podlagi ustne carinske deklaracije, v kolikor to odobrijo carinski organi. V primeru Bosne in Hercegovine je posebnost ta, da mora biti prejemnik blaga obvezno humanitarna organizacija v BIH ali drug javni organ, kot npr. občina, šola ,kanton ...

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Darilo – javno finančni vidik

Smo javni zdravstveni zavod in direktor se je odločil, da bi ob koncu leta podaril delavcem in članom sveta zavoda posodico za malico (menažna posoda). Ena taka

posoda stane 10 EUR. Zanima me, ali kot javni zavod sploh lahko kupimo in podarimo svojim zaposlenim ob koncu leta določeno stvar, v konkretnem primeru menažno posodo. Namreč, nikjer v predpisih ne zasledim podlage za tovrstna darila, razen v davčni zakonodaji, kjer so darila manjše vrednosti do 13 EUR neobdavčena.

Iz javnih sredstev ni podlage, da bi financirali darila. Vsekakor bi potem v poštev prišla sredstva, pridobljena s tržno dejavnostjo, ki pa seveda v planu za leto 2014 niso bila planirana konkretno za darila. Zanima nas, ali sploh obstaja možnost, da zavod ob koncu leta delavce nagradi z takim darilom, ki ni neposredno povezano z njihovim delom.

V samem finančnem načrtu te postavke nimamo, saj do zdaj nismo imeli takega primera, zato pa se sedaj zani-mamo, ali je to v javnih zavodih sploh dovoljeno in bomo potem v finančnem načrtu za leto 2015 to postavko tudi v določeni višini planirali.

Davčna obravnava daril je pomembna tako za javni sektor kot zasebni sektor.

Velja, da zaposlenim lahko delodajalec nameni darilo v višini 13 EUR , vendar ne pogosto in tudi ne redno.

Kaj zakonodajalec misli s »pogosto in redno dajanje daril« ni pojasnjeno, vendar vaš namen obdarovanja sodi v okviru tega. Pomeni, da bodo darilo dobili vsi zaposleni. Od tako realiziranega darila se ne obračunajo davki in prispevki.

Glede na namen porabe sredstev za nakup daril pa se v Javnem zavodu odločite, iz katerih virov se lahko nabavijo darila. Če imate tržno dejavnost je nekoliko laže glede namena porabe sredstev, vsekakor pa odločitev za nakup darila za prizadevno delo v okviru tega zneska zapišite v sklep o nakupu, ki ga sprejme ustrezen organ upravljanja (direktor zavoda) in zadevo lahko realizirate v letu 2014.

Evgenija Javornik, Revidera d.o.o.

Darila – DDV vidik

Smo javni zavod s področja srednješol-skega izobraževanja in uveljavljamo za leto 2013 odbitni delež 25 %. Ker imamo dileme pri poračunavanju odbitka vsto-

pnega DDV, vas prosimo za pojasnila v konkretnih sle-dečih primerih:

December 2014 5

Javni sektor

Financiranje odpravnine pripravnikov v zdravstvu

Zanima nas pripravništvo vseh profilov, tako za zdravnika (trenutno bo pri nas zaposle-na specializantka za mladinsko psihiatrijo, pripravništvo traja 5 let), za zdravstvenega

tehnika, psihologa in univ. dipl. biologa (traja 1 leto). Nikjer nismo zasledili, da refundirajo tudi odpravnino za pripravni-ke (povsod piše samo plača, potni stroški, malica, regres po preteku 4 mesecev).

Podrobneje:

Podpisali smo dogovor s pogodbenim partnerjem Zdravstve-no zavarovalnico glede financiranja pripravništva za:

➤ zdravnika (trenutno bo pri nas zaposlena speciali-zantka za mladinsko psihiatrijo, pripravništvo tra-ja 5 let, V finančnem načrtu nimamo opredeljenega pripravnika, po odločbi nam je Zdravniška zbornica pripravnico določila).

➤ za zdravstvenega tehnika (če se hoče zaposliti, mora narediti strokovni izpit ter imeti opravljene najmanj 3 mesece pripravništva v zavodu),

➤ psihologa in univ. dipl. biolog (traja 1 leto).

V dogovoru (pogodbi) piše, da refundirajo plačo, potne stroške, malico in regres, vendar šele po preteku 4 mesecev.

Predvidevam, da vam pripravništva za navedena delovna mesta financira Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Glede na to, da je Dogovor pogodba in kot taka volja dveh pogodbenih strank, bi bilo dobro, da bi se vprašanja glede štirimesečnega zamika financiranja plač in drugih osebnih prejemkov ter odpravnina po končanem pripravništvu uredila pred podpisom Dogovora. Preverite, kakšne so možnosti za spremembo Dogovora, pa tudi to, kakšne obveznosti ima vaša ustanova iz tega naslova (ali je morda dolžna del sredstev prispevati sama).

Delovna mesta, ki ste jih pridobili na podlagi Dogovora, morate vključiti v kadrovski načrt, potrebne pa so tudi spremembe finančnega načrta. V finančnem načrtu je treba tudi predvideti vire za financiranje pripravniških delovnih mest za štiri mesece, ko nimate finančnega kritja iz Dogovora.

Glede vprašanja, ali se poračunava odbitek vstopnega DDV pri darilih, in sicer :

➤ za otroke zaposlenih (do vrednosti 42,00 eur) in zaposlenih (novoletna obdaritev)

➤ za poslovne partnerje (koledar, čokolade, svinčniki) ter

➤ pri voščilnicah, darilnih vrečkah

smo ugotovili, da je meja, ki se uporablja glede DDV 20 EUR. Izjemo od navedenega pravila določa 2. odstavek 7. člena ZDDV-1, ki pravi, da se za dobavo blaga, opravljeno za plači-lo, ne šteje dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravlja-nja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 EUR.

Ugotovili smo, da so določena darila nad to mejo. Od računov za ta darila smo že upoštevali odbitni DDV (25 %). Sedaj nas zanima, ali moramo kaj popraviti pri obračunu DDV. Imamo na primer več računov za eno darilo, ki preseže vrednost 20 EUR, ali pa imamo na primer en račun, na katerem je več predmetov, nekateri od njih so darila, ki presežejo vrednost 20 EUR.

Med dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se uvršča tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, ki ga ta uporabi za neposlovne namene ali zase- bne namene zaposlenih, ga brezplačno odtuji ali kakorkoli drugače uporabi, kot za namene opravljanja dejavnosti, če je pri nabavi tega blaga deloma ali v celoti uveljavil pravico do odbitka DDV. Pod pojmom dobava blaga so mišljena tako (opredmetena) osnovna sredstva kot tudi trgovsko blago, proizvodi, polproizvodi, material, drobni inventar ipd.

Dajanje daril se ne šteje kot dobava blaga, opravljena za plačilo, kadar vrednost posameznega darila ne presega 20,00 €, če se dajejo le občasno, v okviru opravljanja dejavnosti in če se ne dajejo istim osebam.

Kot darilo se šteje celotna vrednost darila obdarovancu in ne vrednost posameznega predmeta v celotnem darilu.

Menim, da se v obravnavanem primeru takšno dajanje daril šteje kot dobava blaga, opravljena za plačilo. Pri podelitvi darila bi morali obračunati DDV.

Darko Bohte s.p.

6 December 2014

Javni sektor

V skladu z ZDR-1 je odpravnina zaradi prenehanja DR za določen čas nova obveznost, ki pripada tudi pripravniku. Obveznost izplačila bo nastopila po prenehanju delovnega razmerja. Ker je obveznost izplačila odpravnine vezana na delovna mesta, ki so predmet iz Dogovora, je dolžnost financerja, da vam zagotovi vire za ta namen.

Mojca Ločniškar

Odpravnina in delna upokojitev

V našem zavodu imamo zaposleno delavko, kateri želimo izplačati odpravnino zaradi odpovedi delovnega razmerja. Delavka se je pred časom na podlagi odločbe ZPIZ-a upo-

kojila za 4 ure, preostale 4 ure pa je še naprej zaposlena v našem zavodu. Ob delni upokojitvi ji nismo izplačali odprav-nine. Zaradi omejitev, ki jih ima kot invalid, zanjo nimamo primernega delovnega mesta. Njena plača za 4-urni delav-nik znaša 885 eurov (bruto), preostali del dobi povrnjen s stani ZPIZ-a. Delavka ima 35 let delovne dobe. Zanima nas, ali je naš izračun odpravnine pravilen, saj menimo, da bi ji morali odpravnino izračunati tako, da bi upoštevali njeno bruto plačo (kot če bi delala 8 ur), jo pomnožiti s 35 (njena skupna delovna doba) in deliti z 2.

Dopolnitev vprašanja: Manjka podatek o tem, za kakšno vrsto prenehanja delovnega razmerja gre (ali zaradi upo-kojitve ali zaradi drugih razlogov iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Zanima me tudi statusna oblika delodajalca, pri katerem je delavka zaposlena, in za opravljanje katere dejavnosti je delodajalec ustanovljen.

Iz vprašanja izhaja, da gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Podlago za navedeno odpoved pogodbe o zaposlitvi dajeta četrta alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13-popr.; v nadaljevanju: ZDR-1) in 116. člen ZDR-1, po katerem delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela

pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

Na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz navedenega razloga se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe ZDR-1, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga. To pomeni, da ima delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov (četrta alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1) na podlagi 116. člena ZDR-1 pravico do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Pravico do odpravnine iz poslovnega razloga določa 108. člen ZDR-1. Ker pa se na podlagi 9. člena ZDR-1 s kolektivno pogodbo lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, in ker je izračun odpravnine iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za zaposlene v dejavno-sti vzgoje in izobraževanja na podlagi 40. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96-popr., 51/98, 28/99, 39/99-ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01-popr., 56/02, 43/06-ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12 in 46/13; v nadaljnjem be-sedilu: KPVIZ) v primerjavi z izračunom na podlagi 108. člena ZDR-1 ugodnejši, bo delavka iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogo-ji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti upravičena do odpravnine po 40. členu KPVIZ, in sicer v višini 50 % njene povprečne izplačane plače brez odtegljajev v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Na vprašanje, ali je osnova za izračun odpravnine po 40. členu KPVIZ neto ali bruto plača delavca, daje razlaga odbora za razlago KPVIZ (Uradni list RS, št. 52/2007), po kateri uporabljen izraz »povprečna izplačana plača brez odtegljajev« pomeni bruto znesek povprečne plače delavke.

Za podrobnejša navodila za izračun odpravnine v konkre-tnem primeru pa se je treba obrniti na resorno ministrstvo, konkretno na ministrstvo, pristojno za izobraževanje.

Avtor založbe Verlag Dashőfer

December 2014 7

Javni sektor

in redno mesečno vzdrževanje. Po treh letih se najemnina zniža na znesek rednega mesečnega vzdrževanja. Prosila bi za informacijo – ponazoritev, na kakšen način evidentiramo v poslovnih knjigah novo neopredmeteno osnovno sredstvo. Kako evidentiramo v knjigi prejetih računov DDV ob preje-mu rednega mesečnega računa nabavno vrednost ostalih osnovnih sredstev?

Evidentiranje pridobitve novega neopredmetenega OS:

V vaših poslovnih knjigah boste na podlagi pogodbe, po kateri imate določen pogodbeni znesek oz. vrednost računalniškega programa brez DDV, evidentirali to nabavo kot neopredmeteno OS na konto 003 – premoženjske pravice.

Iz pogodbe izhaja, da boste računalniški program poravnali oz. plačali na obroke, in sicer na 3 leta (36 obrokov). Ponudnik vam ne bo zaračunal nobenih obresti. Zato boste na podlagi temeljnice aktivirali računalniški program, in sicer:

Aktiviranje: Konto 003/971 dolg. Obveznosti iz poslovanja – celotno vrednost

Plačilo mesečnih obrokov: ponudnik vam mesečno izstavlja račune, ki so sestavljeni iz dela poravnave nakupa računalni-škega programa in dela, ki se nanaša na mesečno redno vzdr-ževanje programa. Knjiženje je sledeče:

➤ Za del plačila računalniškega program na konto 971/ ➤ Za del vzdrževanja rač. programa – stroški tekočega leta

kto 461/

Odbitni delež DDV kto 174/ – tako za nakup OS – računal-niškega programa kot vzdrževanja – natančnejši odgovor podaja avtor pod podnaslovom DDV vidik.

Zmanjšanje denarnih sredstev kto /110 za celotni del meseč-nega računa

Obračun amortizacije: kto 462/010 popravek vrednosti neo-pr. OS Pri obračunu amortizacije uporabljate predpisane sto-pnje po Pravilniku o odpisu

Evidenčna knjiženja: mesečno ob vsakem računu – kto 4207 nakup nematerialnega premoženja za del računalniškega programa in kto 402…/ kto 499

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Nakup na Kosovu

Prejeli smo račun za knjige oz. strokovno li-teraturo za izvajanje predmetov. Literatura je ostala na Kosovu, kjer jo potrebujejo naši kosovski študentje. Tam namreč izvajamo

študij. Zanima me, kako naj obravnavamo prejeti račun?

Skladno s 1. in 4. točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 so predmet DDV med drugim tudi dobave blaga, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo ter uvoz blaga. Z vidika evropskega (slovenskega) DDV se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se opravi dobava blaga (če se blaga ne odpošilja ali prevaža), oziroma kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku (kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba).

V kolikor je torej vaš zavod kupil zadevno literaturo na območju Kosova, ta literatura pa ni bila uvožena v Unijo (torej je ostala na Kosovu), prejeti račun ni predmet slovenskega DDV. V tem primeru se tega računa ne evidentira v slovenske DDV evidence.

Slovenija žal s Kosovom še nima vzpostavljene vzajemnosti, da bi vaš zavod lahko zahteval vračilo tam obračunanega DDV. V kolikor je vaš zavod registriran za DDV namene na Kosovu, se ta prejeti račun evidentira v DDV evidence te države.

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Financiranje nakupa programa preko mesečnih obrokov

Kot javni zavod v letošnjem letu prehajamo na nov računovodski program. Ker imamo na razpolago omejena sredstva za investicije v nova neopredmetena in opredmetena sred-

stva, smo se s ponudnikom dogovorili , da plačujemo prva tri leta višjo najemnino, s katero pokrivamo nakup programa

8 December 2014

Javni sektor

DDV vidik

Treba je poudariti, da je vaše vprašanje nekoliko nejasno, prav tako pa vpogleda v vsebino dogovora, sklenjenega med vašim zavodom iz ponudnikom računalniškega programa, nimam. Zgolj na podlagi podatkov, ki ste jih posredovali, lahko le predvidevam, da je izvajalec zadevni računalniški program očitno že izdelal in ga vaš zavod že uporablja. V kolikor je temu tako, potem bi bilo pravilno, da izvajalec obračuna DDV od vrednosti tega računalniškega programa že v trenutku, ko je bila storitev opravljena (predpostavljam, da do predplačila ni prišlo), ne glede na to, da vam je ponudil odlog plačila v posameznih mesečnih obrokih. Kot namreč določa prvi odstavek 33. člena ZDDV-1, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko so storitve opravljene. V tem primeru bi bilo primerno, da v naslednjih obdobjih s strani izvajalca mesečno prejemate le še obvestila o mesečnih obveznostih, saj bi bilo pravilno, če bi bil račun za računalniški program izstavljen takrat, ko nastaneta obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV.

Vaš zavod lahko obračunani DDV odbija le do višine, do kate-re to pravico ima (v celoti ali v določenem odbitnem deležu).

Glede na to, da gre v zadevnem primeru za neopredmeteno osnovno sredstvo, se postavlja vprašanje, na kakšen način se takšen nakup pravilno evidentira v DDV-O obrazec.

Skladno z 69. členom ZDDV-1 se za osnovna sredstva popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. Omenjeno obdobje začne teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva, to pa je davčno obdobje, v katerem je izvršen (oziroma ni izvršen) odbitek DDV. Omenjeno podrobneje opredeljujeta tudi drugi in tretji odstavek 110. člena ZDDV-1, ki določata, da se za osnovna sredstva v tem primeru štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva. Za osnovna sredstva pa se štejejo tudi nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih ne uvrščajo med osnovna sredstva, vendar jih davčni zavezanec uporablja za opravljanje dejavnosti.

Na podlagi navedenega je torej moč zaključiti, da se razporedi-tev odbitka DDV na obdobje 5 let ne nanaša na primer na ne-opredmetena osnovna sredstva, kamor pa se, tako pojasnjuje kolegica Gominšek, uvršča tudi računalniški program.

Sama namen posebnih polj DDV-O obrazca (34 in 35) razumem na način, da se loči nabave nepremičnin in tistih osnovnih sredstev, pri katerih se odbitek DDV razporedi na 20, oziroma 5 let, vendar pa je treba upoštevati, da je navodilo za izpolnjevanje polja 35 DDV-O obrazca precej širše. Kot namreč izhaja iz navodil za izpolnjevanje obračuna DDV, se v polje 35 vpisuje nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev. Glede na to, da iz navodil jasno ne izhaja, da se neopredmetenih osnovnih sredstev v polje 35 ne vpisuje, bi lahko torej zaključili, da je treba v to polje evidentirati tudi vsa neopredmetena osnovna sredstva. Zaradi izpostavljene dileme zato predlagam, da prejeti račun za računalniški program evidentirate v polja 31, 35 (in 41 v višini odbitnega deleža).

Glede vrednosti davčne osnove velja še poudariti, da vrednost DDV, ki ga davčni zavezanec ne sme odbiti, povečuje vrednost sredstva, zato je tudi v tem delu DDV-O obrazec nekoliko nejasen, saj na eni strani od davčnih zavezancev zahteva, da na primer v polje 35 vpisujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, na drugi strani pa iz navodila za izpolnjevanje obračuna DDV izhaja, da se v polja tega obrazca vpisujejo vrednosti brez DDV. Sama bi v tem primeru upoštevala generalno pravilo in zneske v polja vpisovala brez obračunanega DDV, ne glede na to, da pravice do celotnega ali delnega odbitka DDV ne bi imela.

Mesečne račune za opravljene servisne storitve oziroma storitve vzdrževanja, se v DDV-O obrazec evidentira enako kot ostale račune za prejete storitve, in sicer v polje 31 (in 41 v višini odbitnega deleža).

DDV asistenca, Aleksandra Heinzer s.p.

Častni člani in članarina društva

Društvo ima člane in častne člane. Članari-na za člane je 15 eur/mesec. Društvo deluje 10 mesecev (med počitnicami ne). Častnega člana želimo razbremeniti plačevanja čla-

narine, zaradi zaslug klubu. Zanimajo nas zakonske mo-žnosti oz. ali lahko častnega člana oprostimo plačevanja članarine.

December 2014 9

Javni sektor

dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela. Navedeni dejanski stroški se zavezancu priznajo na podlagi dokazil, in sicer pod pogoji in do višin, kot določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (v nadaljevanju Uredba).

Iz navedenega torej izhaja, da je pravica do uveljavljanja dejanskih stroškov dana izključno prejemniku dohodka (v vašem primeru pogodbenikoma) in je omejena na stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljenim delom. Ti stroški pa se priznajo le na podlagi dokazil, pod pogoji in do višine, določene v Uredbi.

Postopek uveljavljanja dejanskih stroškov v zvezi z dohodki iz drugega pogodbenega razmerja določa 289. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), in sicer jih rezident Slove-nije v primeru, ko mu je dohodek izplačala oseba, ki velja za plačnika davka (društvo, ki je plačnik davka, izplača doho-dek oziroma potne stroške pogodbeniku – predvidevam, da gre za rezidenta Slovenije), lahko uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Ugovor vloži na predpisa-nem obrazcu v roku 15 dni od vročitve informativnega iz-računa.

KER, Katja Erjavšek s.p.Pripravljeno dne: 29.5.2014

Povračila stroškov za prevoz iz matične v podružnično šolo

Imamo matično in podružnično šolo. Dve delavki se 3x na teden vozita iz matične v podružnično šolo na delo. Za prevoz na delo se jima izplačuje mesečna vozovnica

Ljubljana–Dob–Ljubljana. Za relacijo Dob–Krtina pa kilometrina po 0,12 EUR. Ali je ta kilometrina prava ali bi morala biti 0,26 EUR? Ali jim lahko izplačamo mesečno vozovnico Ljubljana–Krtina–Ljubljana, čeprav dejansko prideta na Dob?

Nadalje na podružnično šolo 1x do 2x na teden odhaja tudi knjižničarka, svetovalna delavka in računalničar. Kako je s kilometrino pri teh?

Društvo že v svojem aktu o ustanovitvi opredeljuje tematiko glede članstva. Zato predlagam, da v aktu o ustanovitvi opredelite, kdo in kako lahko postane častni član vašega društva, hkrati pa opredelite, da častni člani ne plačujejo članarine oziroma da imajo določen popust pri višini članarine.

V kolikor imate to zapisano v vaših pravilih, ta oprostitev plačevanja članarine častnega člana društva ne predstavlja darila in s tem povezane obdavčitve po zakonu o dohodnini.

Majda Gominšek, Svetovalna hiša Gominšek

Poročanje potnih stroškov za člane društva

Društvo ima dva pogodbenika, ki sta hkrati tudi člana društva. Ali se o potnih stroških, ki jih občasno prejmeta, poroča DURSU? Ali se morajo všteti v pogodbo o delu in

obrutiti in potem uveljavljati pri dohodnini?

Način obračunavanja povračil stroškov, med katere spadajo tudi potni stroški, in posledično njihova davčna obravnava sta odvisna od razmerja med plačnikom in prejemnikom dohodka. Če je v zadevnem primeru s pogodbenikoma sklenjena pogodba o delu (podjemna pogodba), menim, da se stroški povezani z opravljanjem dela pogodbenikov obravnavajo po pravilih, ki v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) veljajo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. V tem primeru se v dohodek pogodbenika vštevajo tudi vsi stroški, ki so nastali z opravljanjem dela (torej tudi potni stroški), navedene stroške pa lahko posameznik uveljavlja naknadno.

Možnost uveljavljanja dejanskih stroškov v zvezi z dohodkom iz drugega pogodbenega razmerja se torej nanaša na dosežen dohodek. Davčna osnova od navedenih dohodkov je opredeljena v četrtem odstavku 41. člena ZDoh-2, in sicer je to vsak posamezni dohodek iz tega naslova, zmanjšan za zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec (po ZDoh-2M) in normirane stroške v višini 10 % dohodka. Zavezanec pa lahko poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi

10 December 2014

Javni sektor

Menim, da morajo vsi, ki hodijo na podružnično šolo opravljat delo, imeti kilometrino po 0,12 EUR.

Pravica delavca do povračila stroškov v zvezi z delom je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljevanju ZDR-1), ki v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Če višina povračila stroškov v zvezi z delom ni določena s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se določi s podzakonskim aktom. Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem.

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence in uporabo lastnega vozila v državi je na splošno urejeno v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS (Uradni list RS, št. 18/91 in nadaljnje spremembe), za javne uslužbence, zaposlena na področju vzgoje in izobraževanja, pa se specialna ureditev nahaja v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12 in 46/13; v nadaljevanju KPVI). Natančneje ureja določbe v zvezi s povračilom stroškov v zvezi z delom in nekaterimi drugimi prejemki javnih uslužbencev Aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 40/12 - v nadaljevanju Aneks k KPVI), ki je bil sprejet zaradi realizacije Dogovora o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014.

Kot izhaja iz Aneksa k KPVI, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini stroškov javnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če javni uslužbenec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Javni prevoz ni možen, če ne obstaja, če ga glede na delovni čas javnega uslužbenca ni možno uporabiti ali če bi uporaba javnega prevoza glede na vozni red in delovni čas javnega uslužbenca, ne upoštevaje čas trajanja vožnje, za javnega uslužbenca pomenila več kot

eno uro dnevne časovne izgube v eno smer. Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega raz- poreda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz četrtega odstavka tega člena. Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada. V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. V kolikor nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi se mu povrne kilometrina v višini 8% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.

KPVI oz. predhodno omenjeni Aneks k KPVI določa, da je uporaba lastnega avtomobila v službene namene izjemo-ma mogoča, a vendar samo na podlagi dogovora med de-lodajalcem in javnim uslužbencem, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela. V primeru, da je javnemu uslužbencu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za ob-časno uporabo avtomobila v obliki kilometrine na podlagi potnega naloga. Kilometrina za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevo-ženi kilometer. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi pa znaša 30 od-stotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 okta-nov za prevoženi kilometer.

V konkretnem primeru gre tako za javne uslužbence, ki imajo v pogodbi o zaposlitvi navedena dva kraja opravljanja dela, zato jim mora delodajelec povrniti stroške prevoza za prihod od kraja bivališča oziroma od kraja, od katerega se dejansko vozi na delo do kraja opravljanja dela, na katerem javni uslužbenec ta dan prične opravljati delovno obveznost (torej do prvega kraja opravljanja dela v tem dnevu) ter za povračilo od zadnjega kraja opravljanja dela do kraja bivališča (povračilo za prihod na delo in za odhod z dela se lahko povrneta za različne razdalje, v kolikor javni uslužbenec opravlja delo na več lokacijah v enem dnevu). Opravljanje dela na drugi lokaciji delodajalca med delovnim časom, na katero ga napoti delodajalec, se ne šteje kot prihod na delo in z dela, ampak se šteje kot pot na drugo lokacijo delodajalca med delovnim časom. Delodajalec

December 2014 11

Javni sektor

mora javnemu uslužbencu za prevoz na drugo lokacijo omogočiti prevoz do druge lokacije opravljanja dela, mu omogočiti uporabo službenega vozila, mu povrniti stroške javnega prevoza oziroma mu omogočiti uporabo službene vozovnice za javni prevoz; lahko pa se delodajalec z javnim uslužbencem tudi dogovori za uporabo lastnega motornega vozila v službene namene, višina pa je narave prevozov (10. člen Aneks k KPVI - 18 % ali celo 30% kilometrina).

Brigita Rajšter Vranović

Delovna doba in dela preko javnih del

V dijaškem domu – javni zavod – smo za-poslili delavko za nadomeščanje bolni-ške, ki je v preteklosti delala tudi preko javnih del. Na izpisu iz ZPIZ ima napisano

ure zavarovanja 30, ure polni 30 – to delo je opravlja-la od 11. 5. 2010 do 10. 5. 2011. Zanima me, ali se ji ta čas šteje v dodatek za delovno dobo ali ne. Imamo KP za vzgojo in izobraževanje.

Skladno z določbo 129. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripada delavcu dodatek za delovno dobo, višina pa se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. V prehodnih določbah ZDR-1, ki velja od 12. 4. 2013, je bilo v 222. členu navedeno, da delavci, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 odstotkov od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe, ohranijo tak dodatek, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače.

Dodatek za delovno dobo je bil urejen v 84. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96 (45/96 – popravek), 51/98, 28/99, 39/99-ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01 (78/01 – popravek), 56/02, 43/06-ZKolP, 52/07, 60/08, 61/08, 33/10, 83/10, 89/10, 79/11, 40/12, 3/13, 46/13 in 67/13), a je bil z aneksom h kolektivni pogodbi (Uradni list RS, št. 60/08) zaradi ureditve v zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, razveljavljen. 84. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji je določal: »Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v

višini 0,5 % od osnovne plače za vsako leto izpolnjene delovne dobe. Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto delovne dobe nad 25 let. V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno dobo, razen dokupljene, beneficirane in posebne dobe ter dobe za čas zavarovanja za brezposelnost. Delavcu se dodatek prizna v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogoja. Osnovni koeficient za določitev dodatka za delovno dobo se določi tako, da se h koeficientu za osnovno plačo prišteje koeficient za napredovanje in opravljanje funkcije po zakonu.«

Od spremembe zakonodaje v letu 2008 so plače, dodatki – tudi dodatek za delovno dobo – in nadomestila zaposlenih v javnem sektorju, tudi v javnih zavodih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, urejeni v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF in 46/13). Kot določa 25. člen ZSPJS, je dodatek za delovno dobo del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini, višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe pa se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

Višina dodatka za delovno dobo je za javni sektor urejena v 35. členu Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 89/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/13, 22/13, 22/13 in 46/13; v nadaljevanju KPJS) in določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

V primeru dela preko javnih del se zastavlja vprašanje, kakšna je narava takšne oblike dela ter ali je delo preko javnih del enakovredno rednemu delovnemu razmerju.

Javna dela so urejena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13 in 100/13; v nadaljevanju ZUTD) v določbah okoli 49. do 53. člena. Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest. Namenjena so aktiviranju brezposelnih oseb,

12 December 2014

Javni sektor

ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

Glede na to, da gre v primeru dela preko javnih del za zaposlitve, v katerih imajo osebe, ki opravljajo javna dela, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (praviloma za leto dni), imajo plačo, upravičeni pa so do sredstev za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela do letnega dopusta, odpravnine ob upokojitvi … menim, da se javnim uslužbencem, ki so prej odpravljali delo preko javnih del, to delo upošteva pri dodatku za delovno dobo.

Brigita Rajšter Vranović

Bolniška odsotnost in obračun odpravnine

Smo javni socialno-varstveni zavod. Na podlagi tretjega odstavka 79. člena ZDR-1 delavcu pripada odpravnina ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Na

podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDR-1 je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Prosimo vas za naslednja pojasnila: Ali se v obdobje dela šteje tudi bolniška odsotnost? Katero obdobje se vzame za izračun odpravnine, če je delavec pred prenehanjem PZ npr. dva meseca in pol v bolniškem staležu in kako je v primeru, če je delavec pred prenehanjem na letnem dopustu (ali se to upošteva, vsi dodatki so obračunani v urnem nadomestilu)?

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati skladno z določbo 79. Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 21/13 in 78/13 – popravek; v nad. ZDR-1) brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa po prejšnjem odstavku o tem sporazumeta pogodbeni stranki ali če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o

zaposlitvi v skladu z ZDR-1. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas po prvem odstavku 79. člena ZDR-1, ima pravico do odpravnine.

Pravice do odpravnine nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Kot določa četrti odstavek 79. člena ZDR-1, je osnova za odmero odpravnine povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Višina odpravnine ob prekinitvi pogodbe o zaposlitvi je odvisna od trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ter od delavčeve povprečne mesečne bruto plače, ki jo je delavec prejemal oz., ki bi jo prejemal, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Brigita Rajšter Vranović

Letni dopust za zaposlene v javnem sektorju po pogodbi za določen čas,

sklenjeni pred 12. aprilom 2013

Kakor vemo, so delavci prejeli obvestila o dopustih do konca marca 2013. Novi zakon je stopil v veljavo v aprilu 2013. Ali uvedba nove zakonodaje vpliva na spremembo

višine dopusta za delavce, zaposlene za določen čas? Ali je treba izdelati nova obvestila za te delavce?

Prav to vprašanje smo na našem ministrstvu zastavili pisno ministrstvu, pristojnemu za delo, takoj po začetku veljavnosti ZDR-1. Do danes nam še niso odgovorili, v telefonskem pogovoru (že skoraj pred enim mesecem) pa so nam povedali, da se bo do tega vprašanja opredelila skupina za spremljanje izvajanja ZDR-1. Na spletni strani ministrstva,

December 2014 13

Javni sektor

kjer naj bi skupina objavljala svoja stališča, do danes ni še nič objavljenega. Počakati bo torej treba na stališče skupine. Sicer pa vidim problem predvsem pri tistih delavcih, ki so pred uveljavitvijo ZDR-1 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas in v taki pogodbi je bilo treba v skladu z 29. členom ZDR določiti tudi izrabo letnega dopusta, ki pa jo je ZDR v primerjavi z ZDR-1 urejal drugače, »ugodneje za delavca«. S tem vprašanjem pa je v nadaljevanju povezano tudi vprašanje v zvezi z upravičenostjo do regresa za letni dopust za te delavce, ki je ugodneje rešen po ZDR v primerjavi z ZDR-1. Glede na 51. člen ZDR-1 (ki določa, da ne glede na spremembo zakona, torej tudi Zakona o delovnih razmerjih, kolektivne po-godbe ali splošnega akta delodajalca, delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi), je moje mnenje v zvezi z izpostavljenim vprašanjem, da imajo delavci, ki so pred uveljavitvijo ZDR-1 sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pravico do izrabe letnega dopusta in posledič-no pravico do regresa za letni dopust v skladu s pogodbo o zaposlitvi, torej v skladu z ZDR in ne ZDR-1. Nadalje menim, da zaposlenim, ki so bila izdana obvestila o letnem dopustu, novih ni treba izdajati. Sicer pa je treba, kot sem že zgoraj omenila, počakati na mnenje skupine.

Vanja Mavri

Povračilo stroškov kosila na službeni poti

Gre za javni zavod, zaposleni pa se udeležu- jejo projektnih srečanj, eno- ali večdnevnih, v Sloveniji in tujini. Na projektnih srečanjih organizatorji poskrbijo za obroke (delovna

kosila), ki jih potem udeleženci sami poravnajo, težava pa je v tem, ker so stroški največkrat višji od povračil preko dnevnic oz. dnevnic zaradi spremenjene uredbe mnogokrat niti ni v celoti.

V pravilniku o povračilu stroškov na službenih potovanjih bi določili, da je delavec upravičen do povračila stroškov

delovnega kosila in tak račun bi knjižili na konto 4615 – Drugi stroški službenih potovanj oz. 402499 – Drugi izdatki za službena potovanja. To ja za zavod davčno priznan odhodek in se ne smatra za boniteto.

Dnevnica predstavlja nadomestilo za prehrano. Do katere višine se dnevnica ne všteje v osnovo dohodka iz delovnega razmerje, določa 4. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Zaradi te določbe lahko delavcem neobdavčeno (torej brez obračuna dohodnine) poravnate stroške za kosilo samo do predpisane višine. Ker bo del stroškov, ki presega znesek po Uredbi obdavčen z dohodnino, je v skladu z ZDDPO-2 tudi davčno priznan strošek.

Anka Mirnik Kosič

Pravilnost knjiženja amortizacije

Smo javni zavod in imamo priznano amor-tizacijo osnovnih sredstev in zgradbe v ceni storitve.

Na podlagi prijave na razpis smo dogradili del zgradbe in povečali nabavno vrednost.

Sredstva razpisa so iz evropskega sklada in so: 85 % sredstva EU in 15 % sredstva pristojnega ministrstva.

Zanima nas pravilnost knjiženja amortizacije:

1) Sredstva EU – za ta del amortizacijo odpisujemo v breme kontov 98 in ta amortizacija ne povečuje cene storitve.

2) Sredstva ministrstva – ali lahko za ta del knjižimo stroške v breme stroškov? Če lahko, na osnovi katerih dokumentov?

Javni zavod, ki prejme sredstva za investicije, ta vedno evidentira kot obveznost do virov sredstev. Evidentiranje prejetih sredstev za investicije se razlikuje glede na to, ali so sredstva prejeta od ustanovitelja ali od drugih pravnih oseb. Kadar gre za sredstva, prejeta v upravljanje, po posameznih

14 December 2014

Javni sektor

ustanoviteljih, za katere se sestavlja premoženjska bilanca države oziroma občine, se takšna sredstva vedno evidenti- rajo na kontih skupine 98 ali 94. Če pa pravna oseba, ki nakaže denarna sredstva, ni ustanovitelj niti ni med njim in ustanoviteljem sklenjena pogodba o prenosu sredstev na ustanovitelja oziroma o prenosu sredstev v upravljanje javnemu zavodu (71. člen Pravilnika o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava), se ta sredstva obravnavajo kot brezplačno pridobljena sredstva, ki se evidentirajo v skupini kontov 92 – dolgoročne pasivne časovne razmejitve.

Za dolgoročne pasivne časovne razmejitev SRS 10 pravi, da se med dolgoročne odložene prihodke uvrščajo tudi državne podpore in donacije, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma za pokrivanje določenih stroškov. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije teh sredstev oziroma določenih stroškov in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke, kar pa ne velja za določene uporabnike EKN. Obračunana amortizacija se pokriva neposredno v breme donacije, namenjene nadomeščanju stroškov amortizacije.

Če znesek sredstev, prejetih od financerja za pokrivanje stroškov amortizacije, ali če znesek za pokrivanje stroškov amortizacije, vračunan v vrednost prodanih proizvodov ali storitev obračunskega obdobja, presega stroške amortizacije tega obračunskega obdobja, se skladno s 16. členom pravilnika o razčlenjevanju prihodkov in odhodkov pri določenih uporabnikih EKN razlika kot namenski prihodki prenese prek kontov dolgoročnih časovnih razmejitev v naslednje obračunsko obdobje. Po prenosu se poveča vir za pokrivanje stroškov amortizacije v naslednjih obdobjih, kar pomeni namenske prihodke za pridobitev neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, katerih obračunana amortizacija se pokriva v breme tega vira. To izhaja iz dejstva, da se amortizacija v javnem sektorju praviloma pokriva v breme obveznosti do virov sredstev in le izjemoma v breme prihodkov. Posledica je tudi poseben način knjiženja amortizacije, saj se stroški amortizacije ne pokrivajo z zmanjševanjem obveznosti do virov sredstev ali odloženih prihodkov in povečevanjem prihodkov (tako kot se po SRS), ampak se neposredno s knjiženjem na kontih obveznosti do virov sredstev.

Takšno obravnavanje je tudi v duhu 68. člena pravilnika o EKN, ki določa, da obveznost za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva sestavlja knjigovodska

vrednost teh sredstev, povečana za zneske neporabljene obračunane amortizacije in namenskih denarnih sredstev, prejetih za pridobitev tovrstnih sredstev, ter zmanjšana za znesek neodplačanih posojil, najetih za nakup teh sredstev in znesek dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev, namenjenih nadomestitvi stroškov amortizacije osnovnih sredstev, pridobljenih z donacijami. Če je pridobljenih sredstev več, kot je obračunana amortizacija, je to lahko dodaten vir za nabavo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, ne pa za druge namene.

Sonja Kermat

Dodatek za delovno dobo in obdobje na zavodu

za zaposlovanje

Smo javni zavod s področja socialnega varstva. Zaposleni je bil pred zaposlitvijo pri nas že zaposlen pri drugih delodajalcih. V letu 2005 je 9 mesecev na zavodu za

zaposlovanje prejemal nadomestilo (zavarovanje na podlagi 17. člena ZPIZ), v letu 2006 pa je bil 5 mesecev prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje. Ali ti dve obdobji upoštevamo v seštevku delovne dobe in pri odmeri dodatka na delovno dobo?

Dodatek za delovno dobo sta za javne uslužbence na podro-čju zdravstva in socialnega varstva v letih 2005 in 2006 poleg Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002: v na-daljnjem besedilu: ZDR) in Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/2002, 110/2002-ZDT-B, 72/2003, 115/2003-UPB1, 126/2003, 20/2004-UPB2, 70/2004, 24/2005-UPB3, 53/2005, 70/2005-UPB4, 14/2006, 27/2006 Skl.US: U-I-60/06-12, 32/2006-UPB5, 68/2006 in 110/2006-UPB6; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) urejali tudi Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991-I, 53/1992, 13/1993 – ZNOIP, 34/1993, 12/1994, 18/1994 – ZRPJZ, 27/1994, 59/1994, 80/1994, 39/1995, 60/1995, 64/1995, 2/1996, 20/1996, 37/1996, 56/1996, 1/1997 (2/1997 – popr.), 19/1997, 25/1997, 37/1997, 40/1997, 79/1997, 87/1997 – ZPSDP, 87/1997, 3/1998, 3/1998, 3/1998, 7/1998, 9/1998, 9/1998, 51/1998, 2/1999, 2/1999, 2/1999,

December 2014 15

Javni sektor

39/1999 – ZMPUPR, 39/1999 (40/1999 – popr.), 59/1999, 59/1999, 59/1999, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 3/2000, 62/2000, 67/2000, 81/2000, 116/2000, 122/2000, 3/2001, 8/2001, 23/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 43/2001, 99/2001, 6/2002, 6/2002, 8/2002, 9/2002, 19/2002, 19/2002, 19/2002, 73/2003, 115/2005; v nadaljnjem besedilu: KPND) in Kolek-tivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/1994, 57/1995, 19/1996, 56/1998, 76/1998, 102/2000, 62/2001; v nadaljnjem besedilu: KPDZSV).

ZDR je v 129. členu določal le, da se višina dodatka, ki pripada delavcu za delovno dobo, določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Podrobneje je opredeljeval dodatek za delovno dobo ZSPJS v prvem odstavku 25. člena, in sicer kot del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini. Po 38. členu KPND so v delovno dobo sodila vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki so se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štela v zavarovalno dobo, po 82. členu KPDZSV pa vsa obdobja dela v državi in tujini, ki so se po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štela v zavarovalno dobo, razen dokupljene, benificirane in posebne dobe.

V skladu z 8. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/1999, 72/2000, 81/2000-ZPSV-C, 124/2000, 109/2001, 83/2002 Odl.US: U-I-178/02-14, 108/2002, 110/2002-ZISDU-1, 112/2002 Skl.US: U-I-307/98-38, 26/2003-UPB1, 40/2003 Odl.US: U-I-273/00-13, 63/2003, 63/2003 Odl.US: U-I-57/00-51, 133/2003 Odl.US: U-I-36/00-52, 135/2003, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 20/2004-UPB2, 54/2004-ZDoh-1 (56/2004 popr., 62/2004 popr., 63/2004 popr.), 63/2004-ZZRZI, 136/2004 Odl.US: U-I-273/01-21, 68/2005 Odl.US: U-I-29/04-19, 72/2005, 104/2005-UPB3, 69/2006, 109/2006-UPB4, 112/2006 Odl.US: U-I-358/04-13 in 114/2006-ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) se je štela v delovno dobo zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe, v zavarovalno dobo pa obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki. Zavarovalno dobo je poleg 8. člena opredeljeval tudi 188. člen ZPIZ-1, in sicer kot čas, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim časom, kot polni delovni čas pa se je štel tudi čas, ki ga je zavarovanec prebil:

➤ v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim časom od polnega zaradi nege svojega otroka starega do treh let oziroma zaradi nege in varstva težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe, v skladu s predpisi, ki urejajo pravice v zvezi s starševstvom,

➤ v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega delovni invalid s pravico do delne invalidske pokojnine,

➤ v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega v trajanju, ki ustreza skupnemu številu ur takšnega dela v posameznem letu, preračunanem na polni delovni čas.

Kot obdobje, prebito v obveznem zavarovanju, ki se je štelo v zavarovalno dobo (in s tem v zavarovalno dobo po KPDZSV), se je sicer po 22. členu ZPIZ-1 štelo tudi obdobje brezposelnosti osebe, ki je prejemala denarno nadome-stilo za primer brezposelnosti oziroma ji je zavod za zapo-slovanje plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine, in obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje v primerih, ki jih je določal 34. člen ZPIZ-1. Ob upoštevanju ZSPJS, po katerem se z dodatkom za de-lovno dobo vrednotijo oziroma »nagrajujejo« delovne iz-kušnje javnega uslužbenca, pridobljene v celotni delovni dobi, teh pa javni uslužbenec v času prejemanja nado-mestila za čas brezposelnosti in prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje ni pridobival (iz razloga, ker ni bil v delovnem razmerju), se torej navedeni obdobji ne moreta upoštevati pri obračunavanju dodatka za delovno dobo.

Vanja Mavri

Obseg pravice do odbitka DDV od osebnih zaščitnih delovnih sredstev

Če prav razumemo, gre ostala delovna obleka pod bonitete in se DDV ne sme poračunati – to velja tudi za čistilke in v kuhinji. Ali je kje uniforma definirana

oziroma ali je uniforma lahko zaščitna obleka?

Uniforme so določene z zakoni ali pravilniki le za nekatere poklice, osebna zaščitna delovna sredstva pa so določena

16 December 2014

Javni sektor

z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, številka 43/2011 – ZVZD-1).

Pravica do odbitka DDV je v obravnavanem primeru vezana na vse tisto, kar je upravičeno glede varnosti in zdravja pri delu in znotraj okvirov, določenih oziroma navedenih v izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Menim, da v kolikor imate za zaposlene predavatelje, ki poučujejo na terenu, in tudi za dijake, ki so udeleženci terenskega pouka v gozdu, za dijake zdravstvene šole ter za zaposlene v kuhinji in čistilke, delovno obleko določeno oziroma navedeno v izjavi o varnosti z oceno tveganja oziroma je ta upravičena zaradi varnosti in zdravja pri delu, imate za to pravico do odbitka DDV.

Darko Bohte s.p.

:

Oproščene dejavnosti v javnem interesu

Smo javni zavod s področja srednješolskega izobraževanja in uveljavljamo za leto 2013 odbitni delež 25 %. Ker imamo dileme pri poračunavanju odbitka vstopnega DDV, vas

prosimo za pojasnila v konkretnih sledečih primerih:

Ali se poračunava odbitek vstopnega DDV pri prireditvah, in sicer :

➤ nastopi skupin ob zaključku šolskega leta, ob predstavi za otroke zaposlenih – novoletna prireditev

➤ kaj pa v primeru, ko gredo dijaki na prireditev, ki je

a) obvezna po programu b) ni obvezna

Šola prejme v tem primeru račun za prireditev in jo zaraču-na dijakom v okviru storitev šole. Zanima nas tudi, ali mo-ramo na računu dijakom obračunati DDV?

Plačila DDV je med drugim oproščeno šolsko izobraževanje, vključno z dobavami blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

Skladno z določili drugega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, številka 13/2011-UPB3 do 46/2013-ZIPRS1314-a – ZDDV-1), pa dobava blaga in storitev ni oproščena plačila DDV, če:

➤ ni nujna za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez te dobave, ali

➤ je osnovni namen dobave, da organizacija pridobi do-daten prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam davčnih zavezancev, ki obraču-navajo DDV.

Menim, da v obravnavanem primeru med oproščene dejavnosti v javnem interesu sodi samo dijaška prireditev, ki je obvezna po programu, za ostale pa morate obračunati DDV.

Darko Bohte s.p.

Javni sektor on-line

Za več odgovorov na vprašanja s področja javnega sektorja obiščite spletno stran:

www.javni-sektor.si

Najnovejši članki: ➤ Kako pravilno obračunati in izplačati stroške prevoza

predsednici sveta šole in ali je potrebno oddati REK obrazec?

JAVNI SEKTOR – Strokovni svetovalec za računovodstvo in obračun plač proračunskih sredstev in nevladne organizacijeIzdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorni urednik: Mihael Sket, prof. soc in zgod./ Stavek in tisk: Grafika Kodre, s.p./ Izhaja: enkrat mesečno/ Cena: 138 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Naročnina daje pravico do odgovora na eno vprašanje naročnika. / Odgovor na vprašanje naročnika pošljemo v 2 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika. ISSN: 1854-5521