Embed Size (px)
DESCRIPTION
www.geocities.com/sigacan Siga’čan 19 1 [email protected] Siga’čan 19 2 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 19 3 [email protected] Siga’čan 19 4 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 19 5 [email protected] Siga’čan 19 6 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 19 7 [email protected] Siga’čan 19 8 www.geocities.com/sigacan Siga’čan 19 9
Citation preview
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 1
�tevilka 19, leto V
Siga�čan 19
Wadgawuorn, tehničn, �leht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje � trenutnu Debela Deklica �Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pi�uka pihaun urednik � Tirolski Jodlar; Zmieri bel pli�ast, m pasiu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej � @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobnčlawiku, pa čest newadgauorn urednik � Debew na Ma�ganih; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri belzmatrana urednika, ta prawa »gurmana«, al kaku bi se �e djalu � �rauf & Padplat. Urednic za lpata,pa usega kar pa�e zrawn - Speča Faraonka pa Prjatlca Mzelcau: Izdelawa grba � �rauf; Izdelawa stranina pajčen � weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Komisije za cenzura � Usiprod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije � tejst, ka ta zadn wastane; Lektorierajne: Kiaej ut?; Naslou: Siga�čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za tacajtnh se utai 0% DDV, �e zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma ta�bazgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!);Zahwala: kolektiu Siga�čana se iz dna srca, pa �e gluobi zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga gaspuduJanezu Kobalu.
Opozorilo: Zaradi avtorjevega mlatenja prazne slame jepopolnoma nesmiselno, da bi prebrali celoten uvodnik.Najbolje bo, da preberite le odebeljen tekst spodaj.
Jessss! Končno je zopet meni zaupano pisanje uvodnika[predstavljajte si avtorja, kako ima usta raztegnjena do u�es].Vedno komaj čakam, da ga lahko jaz napi�em. Zame je uvodnik
kot če�nja na vrhu torte, čokolada na skorji kolača ali smetana na pudingu,torej nič ni brez njega. Res sem stra�ansko vesel, ko mi drugi v uredni�tvurečejo »no pa imej sedaj ti zopet tisti svoj uvodnik« [predstavljajte si avtorja,kako skače od veselja].
Nič ni lep�ega, kot usesti se za velik črn starinski pisalni stroj in napisatiuvodnik, ali pa si pri mesarju kupiti kravjo ko�o, ter gosi izpuliti pero. Ko�ouporabimo za pergament, z gosjim peresom pa nanj napi�emo uvodnik Čebi �ivel v kameni dobi, jaz jamskih sten ne bi zlorabljal za to, da bi nanječečkal slike napol golih ljudi, ki se podijo za �ivalmi (kaj vse si človek lahkomisli ob takih prizorih!?), ampak bi stene popisal z uvodniki vseh vrst in�anrov: Čustveni uvodnik, slavnostni uvodnik, predstavitveni uvodnik, neslanuvodnik, zasoljen uvodnik, oster, popopran uvodnik, uvodnik za dobro letino,uvodnik, kot uvodnik, ki stoji tik pred uvodnikom � skratka ljudje bi tisočelet pozneje imeli kaj brati in se čuditi, kako pametni in razgledani so bilinjihovi predniki �
Ah, uvodnik, ti moja draga rubrika, kamor lahko izlijem vse svoje najboljgloboke skrivnosti. Iz globin srca se, skozi prste preko računalni�kih tipk,
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 3
pretaka opojna moč, ki da uvodniku tisto NEKAJ, kar ga naredi privlačnega,skoraj �ivega. Da, uvodnik, ti si malodane oseba. Marsikaj ti lahko zaupam,ker vem, da te skoraj nihče ne bere, ker si le � uvodnik [predstavljajte siavtorja, kako zamaknjeno premi�ljuje, kako bi zapisal �e kaj boljneumnega.].
Vedno, ko se, za vsako �tevilko posebej dogovarjamo, kdo bo kaj napisal,se jaz derem in tulim »uvodnik je moj, samo moj«, ter cepetam z nogami,kadar mi ni podeljena čast uvodnikovanja. Za vsako �tevilko posebej seborim za uvodnik, a malokrat mi uspe, kajti imam zelo po�re�ne in častihlepnekolege. Ne vem kaj bi � bi � kosinus, sinus, tangens, kotangens, ah, kakose mi me�a! Kaj je reklo jajce kuri, ko je �lo čez cesto? �e en litrček gazvrnimo, potem pa domov! [predstavljajte si avtorja, kako buta z glavoob monitor] � No � To pa je bilo nekaj � Glede na to, da sem zjutrajpozabil vzeti tiste preklemanske kapljice, mi morate oprostiti, če mi občasnomalce zaide, povrhu tega pa �e ta evforija v zvezi s pisanjem uvodnika, sajrazumete, a ne?
�e malce nazaj k uvodnikovanju: Torej rad bi pisal vedno samo uvodnike,moja največja �elja je, da bi bil zaposlen kot pisec uvodnikov kakezdravstvene revije, kajti zelo v�eč so mi uvodna razpravljanja o velikihmedicinskih problemih in zanimivostih (zmedenost prebavnega trakta, naravnelepote črevesne sluznice �). Če bi mi ponoči, ko spim v uho za�epetali»napi�i uvodnik«, bi v spanju vstal, sedel za računalnik in začel razbijati potipkovnici [predstavljajte si avtorja, kako to počne]. Ko bi se zjutrajzbudil bi bila tipkovnica uničena, a uvodnik napisan in pojma ne bi imel, kajse je zgodilo �
No, to je bil moj uvodnik. Upam, da ste u�ivali ob tem, ko ste gaprebrali, ali pa ob tem, ko ste ga izpustili. Mogoče bomo zopetuvodnikovali prihodnjič, če mi bo uspelo pregovoriti koga vuredni�tvu, da mi ga odstopi [predstavljajte si avtorja, kako za hrbtomskriva svojega udomačenega dihurja, ki ga bo uporabil proti vsakemu,ki se mu bo upal reči »Ti?Uvodnik? Ne!!!« ]
Siga�čan 19
Waguon. Lih ta tidn se je wad nejč uzieu an waguon, tak de u Cierknam namajnka prou weč kajt, de boma imil tud ulak. Siga�čani pa �e razmi�lema,de boma na Sigadah pastajl letali�če, se je turistična wabjeskanast sigadusak dan wejč.3x hura za DDD!.Dve Danski Dvojčici sta se odločili, da bosta del kolektivaSiga�čana + �e obilo dodatka popeljali na ogled premikajočih-se-slikic vveliko dvorano v samo sredi�če, torej deponijo Slovenije. Večjih izgredov nibilo, če ne upo�tevamo zastra�enih otročičev, nadrtih mulcev, zgro�enihstar�ev, s pijačo politih babic, dedkov, ki so jim pokradli proteze, objokanihredarjev, blagajničark z �ivčnim zlomom �Pajčejna. Na na�i vsepajčevinasti strani se v va�e veselje in na�e preverjanjeva�e uslu�nosti in vedenja o na�em presvetlem časopisu, se zdaj nahaja Anketa,v kateri podate svoje mnenje in Kviz, da vidimo koliko dobro nas kaj poznate.Anketa in Kviz se oba nahajata na razdelku Wsesuorte, samo pomaknite senavzdol po strani in na�li boste Anketo in povezavo do Kviza, ki vsebujedeset vpra�anj, samo sprehodite se po strani navzdol za vsa vpra�anja. Papridno re�ujte!Novo poglavje. Čestitajmo si! V zgodovini Siga�čana se je začelo novopoglavje.Vi nam pa čestitajte nam na [email protected] ! V zahvalu boste od nasprejeli lep emajl v katerem hvalimo sami sebe, kot se le da!Mački se �e zej guonje. To na Sigadah se mački durh niki pregajneje,normaln člauk �e spat na mre, ka ni pa ni gmaha. Pawaswajne se kar nejčekamplit. Na wim, a sa mački ris tuk nucni, al se le dilaje, de bi jem bli mafou�lji.Pust bo to. Spet je lita wakul, pa spet bo pust. Cierkna bo spet pouhnu�iem. Se kot de panawad ni bene. U glawnem, praije, de člawk �ele zapusta rata tistu, ka je. Upajma, de bo litas ki mejn babjih dicau pa ma�atihbab.Pomlad. V na�e kraje �e spet prihaja pomlad, sneg počasi jokaje zapu�čana�e bregove. Sonček se nam �e smeji v brk, mi pa �e zmeraj vse toopazujemo le skozi okno in čakamo, da pride nekdo, ki nas na rokah poneseven, na plan v beli dan.
An ma falauz
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 5
Basen o korenčku, oslu, pra�iču, zajčku involku
Bila je zima, bela odeja snega je prekrivala gozd, veje so se krivile podte�o drobnih sne�ink, ki so dokazovale rek, da je v slogi moč. Tla so nosiladebelo plast kristaliziranega H2O ter majhnih, belih kristalčkov naključnihoblik in izboklin, ki so se svetlikali in utripali iz pogleda v pogled. Skratka,vse je bilo belo, tla, so bila bela, tu in tam črna, drevesa so bila bela, tu in tamrjava, nebo je bilo belo, tu in tam sivo.
Sredi vse te beline in pu�čobnih, zamorjenih barv pa je visel korenček,drzno oran�en, zelen, kakor, da kljubuje vsej belini in turobnosti okolice.Visel je iz neke veje s pomočjo ko�čka celofana, ki je delno ovijal korenčekin bil zataknjen na vejo. Na korenčku, pa so visele oči. Izgledal je takoslasten, v dvoje rjavih okic, se je obrnjeno odseval v vsej svoji oran�nosti.Okice so opazile vsako podrobnost na njemu, polnost in sočnost, ki so dalevedeti, da je korenček dovolj dolgo prebival v topli zemljici iz katere ječrpal sokove in se z njih pomočjo bohotil, čeprav je mo�no, da so zravenpomagale tudi kemikalije. Iz ust pod očmi se je �e nabirala slina in kmalu vveliki kaplji kanila na sneg in v njem ustvarila majhen krater. Oči in gobec izkaterega je kapljala slina sta pripadali oslu, ki je v korenček zrl z gotovimprepričanjem, da je tako sočen korenček sredi zime, zagotovo Darilo. Karpa so oči opazile �ele malce kasneje, oziroma vsaj br�, ko je prvič stopil naled, je to, da korenček visi nad zamrznjenim jezerom in to kar ene dva metranad zaledenelim jezerom. Osel se je po padcu hitro umaknil nazaj, saj jevidel, da je led v sredini kar dosti tenak. Zopet se je zazrl v korenček inpričel Razmi�ljati. Lahko se je kar čutilo, s kak�no silo so se obračale kolescav oslovi glavi, zapadlo je �e malce snega, nebo je postalo �e sivej�e in jutrose je prevesilo v opoldan. Tačas pa mimo pritaca pra�ič, zagleda osla, natopa, sledeč njegovemu pogledu, �e korenček. Tudi njemu se pocedijo sline inpristopi k oslu ter ga ogovori. Osel se zdrami, z sebe otrese sneg in pogledapra�iča. »Ej, kočk, ravno zmotil si me, skoraj sem �e ugotovil kako priti do
Siga�čan 19
korenčka!« jezno reče osel. »Ma ni panike mulo, zdaj ko sem jaz tu, bovaskupaj pri�la do korenččka in si ga razdelila, kaj pravi�?« odvrne pra�ič.Osel se znova zamisli, samemu mu do korenčka zagotovo ne bo uspelo priti,če pa mu pomaga pra�ič, bo dobil vsaj pol, pol je pa �e vedno bolje kot nič.Nadvse zadovoljen z tem te�kim matematičnim izračunom pra�iču pritrdi.»Hm, no lahko se sprehodiva do tja in poskusiva splezati eden na drugega inga doseči,« učeno reče pra�ič »Ni �ans, drugič ne grem na led, je pretenak,tebe pa tudi dvomim da bo zdr�al.« Mu odvrne osel in se ozre po pra�ičevemzavaljenem, zama�čenem �ivotu. »Hmm, lahko bi splezal na drevo in pri�eldo korenčka,« ponovno razmisli pra�ič. »Pa ne midva, sploh pa so vse lubjepojedle srne, tako da je deblo preveč gladko,« ga zavrne osel. »Hmmm, pače butnem v drevo, mogoče se bo korenček snel z veje.« Dobi idejo pra�ič.»Odlično! Poiskusi!« odvrne osel. Tako se pra�ič z vso gmoto svojegaza�pehanega telesa zabije v drevo. Edini rezultat je bil ogromna kepa snega,ki je padla na osla. »Hmmmm, treba bo bolj razmislit,« reče pra�ič. Tako seoba zazreta v korenček in globoko premi�ljujeta. Zapade �e malce več snega,nebo postane popolnoma sivo in opoldne se prevesi v popoldne.
Mimo prikoraka zajček, zagleda osla in pra�iča, nato pa sledeč njunimapogledoma �e korenček. Za�eli si ga, zato pristopi k oslu in pra�iču, ter juogovori. »O, kočk in mulo, kako kaj?« »Tiho, zajc, a ne vidi�, da razmi�ljavakako dobiti korenček!« mu odvrneta. »A to je vajin problem, hej ni panike,samo zlezita eden na drugega, jaz bom nastavil na vaju palico, se sprehodilpo njej in dosegel korenček, ker sem najla�ji, potem si ga pa razdelimo na tridele,« zvito reče zajec in si zraven misli: »Ni �ans debilko in zavaljenko,korenček je moj, samo MOJ! Osel in pra�ič sta oba navdu�ena nad zajčkovimpredlogom in br� poi�četa ustrezno palico in zlezeta eden na drugega. Kolikorčudno je �e to izgledalo, osel na pra�iču, je zajček na njiju postavil palico instekel po njej. »Ha, ha, idiota korenček bom sam vzel, moj je moj! Kjer seprepirata dva, tretji dobiček �« reče zajček in se po�ene iz konca paliceproti korenčku z razprtimi usti, hkrati pripravljenimi, da rečejo »ima« inzagrabijo korenček. To se sicer ne zgodi kajti ravno takrat zapiha vetrc, kizaniha korenček, tako da zajčkove usta hlastnejo v prazen zrak. Skorajtakoj za tem pa zajček ugotovi, da je gravitacija kar zahtevna reč in zgrmi natla. Trdno pristane na ledu, se pobere pogleda pod sabo in opazi strele kakobe�ijo stran od njega po ledu. Hoče reči »Krucefix!« kar ni zelo dobra beseda,
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 7
�e sploh če je to zadnja beseda, ki jo bo� izustil. Led se vdre in zajčekpotone za vekomaj. Tačas se zgodi čude�, iz vrhnje veje pade na spodnjovejo, kjer visi korenček kup snega, veja se nagne in korenček skoraj dose�edno. To v pra�iču vzbudi pohlep, ob skoraj�nji izgubi korenčka skoraj zblazni,zato brez pomislekov zbe�i po ledu. Osel ob tem, ker so njegovi mo�ganirabili malce več časa za ocenitev polo�aja, nesluteno hitro ugotovi, da ga jehotel zajček opehariti, sedaj pa �e pra�ič. Zato se brezglavo po�ene zapra�ičem in popolnoma ignorira misel, da ni dobro iti dvakrat na led. Ledseveda njiju ni vzdr�al, saj �e zajčka ni, zato se vdre in pogoltne �e njiju.Sneg nato pade �e iz spodnje veje in korenček se lepo zavihti na prej�njipolo�aj. Čas teče naprej, zapade �e več snega, nebo postane temno, najezeru nastane nov led in popoldan se prevesi v večer. Mimo prikoraka volkin pogleda v jezero ter vidi v njemu tri zmrznjene �ivali. Sledeč njihovemupogledu opazi korenček.V glavi se mu porodi misel: »�e dobro, da nisemvegetarijanec,« in odkoraka naprej v noč.
Nauk: Brez pameti tudi �peh ne pomaga.
Siga�čan 19
Mali grmiček, ki je hotel postati »veeeeelik«
Začelo se je, kot se začne vsaka zgodba majhnih, z velikim grmom, ki jehotel imeti otroke. Pa je obrodil le�nike, jih trosil naokrog in upal, da bodoiz njih vzklili novi majhni grmički. Dolgo se je trudil brez uspeha, vendar jekmalu pri�la tista pomlad, ki je prinesla novo rojstvo, povsod hvaljenegalesa, ki je nasploh zelo uporaben za kurjenje v pečeh.
Najprej je iz tal pogledala le majhna kal, za katero se od samega začetkani dalo določiti spola. Veliki grm je upal, da bo dobil potomca in ne potomke,da ga bo lahko naučil vsega, kar se je naučil v svojem �ivljenju.
Upanje je obrodilo sad takoj, bil je on. Obstajala je le ena te�ava, ki se jepokazala �ele, ko je grmiček spregovoril. Spra�ujete me, kako grmičkigovorijo. Ste �e kdaj spomladi sedeli v gozdu in poslu�ali �umenje dreves, leredki ga razumejo, malega grmička ni razumel nihče. Izkazalo se je, da niravno najbolj nadarjen za pogovore, sploh pa ne za dalj�e govore, bil je tudistra�no zamerljiv in hitro vzkipljiv. Sploh pa ni maral drugih grmičkov, hotelje postati največji izmed vseh.
V svoji �elji, da bi postal največji se je opiral na močan vpliv svojegaočeta, ki ga je imel v gozdu. To ga je re�evalo iz vseh zagatnih situacij vkaterih se je zna�el. Oče je slepo verjel vanj, kajti bil je njegov edini sin, vkaterega je bil močno zagledan. Videl ga je le z njegove »svetle« strani, ni paznal pravilno oceniti njegovih napak, da bi ga pokaral in usmeril na pravopot. Bil je �e star in slaboviden.
Počasi si je mali grmiček postajal vplivnej�i, skrival se je za prijatelji svojegaočeta, kajti oče je res imel vplivne prijatelje, kot so hrast, bukev, javor �
Kmalu je postal najvplivej�i v gozdu, vendar mu to ni zado�čalo, hotel jepostati najvplivnej�i v vseh gozdovih, sploh pa v iglastih. Vse lepo in prav,vse dokler ni iz enega od iglastih gozdov povsem naključno pricopljalamajhna veverica, ki je neizmerno ljubila le�nike, kot jih ljubijo večinoma vseveverice.
Nenadoma je zagledala dva prelepa in velika le�nika, ki sta se lesketala vjutranji rosi, sve�a umita, prav na najlep�i veji malega grmička. Polastila sejo je neizmerna lakota, kajti lepota in duh le�nikov ji je zme�al glavo. Mali
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 9
grmiček je �e spal in ni opazil preteče mu nevarnosti, dokler nista bila le�nika�e odtrgana in zau�ita.
Bilo je vendarle prepozno, njegova lepota je izginila v prelepem jutru, kise je rojevalo skozi veje njegovih mogočnih prijateljev, ki pa mu v trenutkuslabosti niso znali prav pomagati. Mali grmiček se je razhudil, razhudil se jena iglaste gozdove, ki so dajali zaveti�če tako zlobni �ivali, kot zna biti samomala veverička.
Naročil je ljudem, seveda mali grmiček je imel vpliv tudi pri ljudeh, posebejpri tistih, ki so pod prsti radi čutili �elestenje zelenih listov, katerih je le-onimel zadosti. Kakorkoli �e, naročil jim je naj po�agajo vse iglaste gozdove vbli�nji in daljni okolici, kdo jih potrebuje, če pa sami nudijo zaveti�če nevarnim�ivalim.
Ljudje so ga ubogali in so �li. Vendar so bili iglavci trpe�ni in se niso dalikar tako posekati. Bili so trdo�ivi in so ljudem uničili veliko �tevilo �ag insekir. Kmalu so tudi listavci spregledali in videli, kako nesmiselno je uničevanjesvojih nekdanjih prijateljev. Začeli so se obračati nasproti malemu grmičku,ga rotiti, naj si premisli. A on jih ni poslu�al, dokler ni ostal sam.
Od�li so tudi ljudje, kajti zaloga zelenih lističev ni neskončna, ko mu jih jezmanjkalo, so ga zapustili �e zadnji »prijatelji«. Ostal je sam, nič več ni bilvelik, ampak spet tak kot v začetku. Bil je le mali grmiček brez prijateljev.
Siga�čan 19
Čas je za kraj�e EPP oglase:
Hop �op Tirolskega Jodlarja vam predstavljaedinstven izdelek, ki mu ni para na tem sveti!
OMLETAR
KUPITE OMLETAR!!!KUPITE OMLETAR!!!KUPITE OMLETAR!!!KUPITE OMLETAR!!!KUPITE OMLETAR!!!
Tudi, če ga ne rabite, ga boste kupili! Seveda ga boste!Če pa nam pi�ete v naslednje pol ure, dobite zraven
�E EN OMLETAR!!!Kaj �e čakate, OMLETAR čaka na vas!
Za omletar pi�ite na: [email protected]
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 11
Zbor Vrtnega Zelenjadja
Bila ena izmed tistih noči, ko ima� občutek, da je v zraku nekaj čarobnega,magičnega, ko se ti zdi, da se bo zgodilo nekaj neverjetnega, in da bi, če bito noč prespal, lahko marsikaj zanimivega zamudil.
No torej � tiste poletne noči sem se opotekal mimo nekega vrta, ki pa,da vam dam vedeti, ni bil isti vrt, kot oni, kjer bivajo tisti znameniti vrtnipalčki (srrrrrrhhhh!!!). Sicer pa vam nisem dol�an razlagati, za kateri vrt je�lo, mogoče prav za va�ega! Zasli�al sem mrmranje. Sprva sem sicer pomislilna palčke, a sem to misel kaj hitro zavrgel, saj sem sli�al, da se ti nerazmno�ujejo več, ker so jih � no � s posegom prikraj�ali za te u�itke(uporabili so poseben postopek pri katerem odstranijo � eee � tisto, karje potrebno odstraniti. Vem sli�i se kruto, vendar je bilo nujno, če ne bi nasti palčki v nekaj mesecih preplavili). Torej, da pojasnim, za kaj je �lo, imelsem edinstveno prilo�nost prislu�kovati seji ZVZ. Če vam je kratica neznana(nedvomno vam je), vam povem da gre za Zbor Vrtnega Zelenjadja. Vem,da se politike v na�em cajtngu izogibamo, vendar če gre za take pomembnezadeve, kot so zelenjadarske politične zdrahe, se temu nisem mogel odreči.Kaj sem pa jaz kriv, če sem pa slučajno �el mimo tega vrta in sem slučajnosli�al, ko se je zelenjava pogovarjala? No, seveda boste sedaj trdili, danisem pri pameti, da sem trčen, da se mi kole�čki v glavi ne vrtijo v pravosmer, ali pa bi uporabili kak�en podoben izraz, ki pomeni du�evnoneuravnove�enost, vendar pomislite, da bi, le če bi bili ob pravem času napravem mestu, mogoče tudi vi to lahko sli�ali � no kaj pa vem, mogoče pane, mo�no je tudi, da sem jaz kak�en izbranec, kar se tiče tega �
Sprva nisem ujel rdeče niti pogovora, vendar mi je kmalu postalo jasno,da se prepirajo nekaj okoli tega, kdo bo postal novi poglavar oz. predsedniktega zelenjavnega vrta. �lo pa je nekako takole (kolikor mi je po mojemluknjastem spominu uspelo rekonstruirati dogodek):
� Krompir se je izrinil iz vrste, se ponosno postavil pred zbrano zelenjavnodru�čino ter dejal: »Ne, ne, draga moja zelenjava! Jaz bi moral biti predsednik.V meni se pretaka plemi�ka kri, saj me ne pri�tevajo zastonj med gomolje!«
Siga�čan 19
Stročji fi�ol je odkimaval z glavo in ugovarjal: »Ne pozabite vendar nečesa!Gospod krompir se ves čas skriva v zemlji in nima pregleda nad celotnimdogajanjem v vrtu! Jaz, drage dame in mo�je, pa se ovijam okoli kola, kisega daleč v nebo in vidim čisto vse, kar se dogaja naokrog po vrtu! Zelodobro sem »razgledan«, ni kaj, torej sem edino jaz primeren za va�egapredsednika!« Mimo manj�ih kumaric se je nato prerinila solata in se rahlopriklonila stročjemu fi�olu: »No, ti ljubi fi�ol v stroku, ne oporekam ti tvojerazgledanosti, pa vendar bi pripomnila, da si se zaradi svojega visokegapolo�aja �e malce prevzel in z vi�ka gleda� na nas, pritlehno zelenjad. �e ve�ne, kako hudo nam je tu spodaj. Poleti nam je vroče in soparno, tebe pa tamzgoraj hladi hladen vetrič � joj in da ne govorim kaj ljudje počnejo z menoj:Poleg sekljanja me utapljajo v olju in kisu, pa �e solijo me, da me povsodpreklemansko peče in srbi!« Radič je za�ugal s svojimi listi: »No, glede tegasva v podobnem polo�aju, ne pozabi tega, ljuba solata!«
»Ha, ha, kaj se vidva ogla�ata! Kaj vse z menoj počno!? Poleg kisanja mezapirajo v kozarce!!! Pa kak�na gneča je potem notri in tudi dihati se ne da,kaj �ele da bi se lahko premikala!!!« se je oglasila največja izmed kumar.
Paradi�nik je vzvi�eno stal na bli�njem kupu zemlje in sprva le poslu�alrazpravo in čakal na primeren trenutek, ko bo tudi on vskočil. Ponudila se jeprilo�nost: »Prijateljčki, kaj pa jaz!? Vaju, radič in solata, �večijo le surovo,kaj vse pa počno z menoj! Lupijo me, re�ejo me, pasirajo me, du�ijo me,me namakajo v slanici, me zapirajo v steklenice in me potem zmerjajo skečapom, me konzervirajo, me z desetinami mojih prijateljčkom zapirajo vtube in nam pravijo koncetrat, iz mene delajo juho in �e bi lahko na�teval,vedite, vse to namreč zelo boli. Resnično menim, da sem vreden pomilovanja,ter globokega občudovanja, kajti te�ko je �ivljenje paradi�nika na grenkizemljici tej.« Paradi�nik je globoko zajel sapo in se proseče ozrl po zelenjadju.
Sledilo je nekaj trenutkov ti�ine, na licu čustvene gospe kumare pa se jeutrnila drobna solza. »Dobro zmagal si, res si pravi mučenec in zato bodi na�predsednik,« je skoraj enoglasno zavzdihnil celoten Zbor Vrtnega Zelenjadja,krompir pa je �e dodal: »No ja, tudi z menoj počnejo marsikaj, a recimo, dati odstopim mesto zaradi ljubega miru v na�em vrtu!«
Paradi�nik je bil precej prijetno presenečen, tako da je vzhičeno zdrdral:»Hvala ti dragi krompir okrogli! Vedel sem, da se bo� izkazal � v znak
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 13
hvale�nosti te postavim za podpredsednika, moj ljubi zlati stročji fi�ol,tebe postavim za ministra za dober razgled, solata, mislim, da si edino ti resprimerna, da zasede� ministrsko mesto za varstvo kolorofila, ti radič, bo�moja roka pravice, minister za iztrebljanje plevela in drugih zajedalskih ternekoristnih oblik zelenja � in ti, moja kumara sočna, bo� moja tajnica, kajtitaka postavna dekleta kot si ti, imajo pravico do take dostojanstvene slu�be.Vse kar bom zahteval od tebe je samo to, da mi bo� občasno skuhala kavicoin me kdaj pa kdaj malce pockrljala, ko bom utrujen od napornega dela,hehe �«
Kumara je od jeze (�e bolj) pozelenela in začela kričati: »Ti!!! Kaj si padrzne�!? Mar misli�, da bom tvoja dekla in �e ljubica ob enem!? Kako siupa� predlagati kaj tako nagnusnega in odurnega, paradajz o�abni, jaz semvendar dama, vredna spo�tovanja!!!« Zadihana je obstala za nekaj trenutkovin izgledalo je, kot da nekaj premi�ljuje, »no, če �e enkrat pomislim, tvojpredlog niti ni tako slab, slab je bil samo način, s katerim si mi ga postregel� in kak�na naj bi bila plača?«
Buča je za�epetala cuketi: »Kaj sem ti rekla! Kumare so vedno iskalemo�nosti, kako bi pri�le na lep način skozi �ivljenje, vedno so bile bolj »lahke«sorte, meni, buči, tega ne more nihče očitati, ker sem pač te�ka in velika!«
K omizju se je prikotalila čebula, ki se je do sedaj dr�ala bolj v ozadja inizgledalo le, kot da jo je nekaj zelo razburilo. Dejala je: »Opala, dragi �e-ne-predsednik paradi�nik, ti bi kar tako podarjal slu�be svojim prijateljem, kaj!?Tako pa ne bo �lo! Sicer pa menim, da g. krompir, ki ga seveda iz srcaspo�tujem, ni ravno primeren za te�ko in zahtevno slu�bo podpredsednika.Kaj, če se vam kaj zgodi, dragi paradi�nik, pa bognedaj da bi se, a nakrompir bi padla vsa odgovornost in breme vodstva in kaj bi potem storilon? Kot prvo, ne bi prenesel takega pritiska in bi se lepo zaril v zemljo, kotnoj zarije glavo v pesek ter vrt prepustil vsem mogočim kri�em in te�avam,ki bi nastopile.« Nato se je obrnil h krompirju: »Čeprav naju tenstajo skupaj(ponekod očitno tega ne počnejo; op.TJ), torej naju dru�i posebnaprelivajoča se kuhinjska harmonija, ti moram ugovarjati. Med tenstanjem siti �e ves zrezan, spackan in spe�tan, torej ne čuti� več muk. Jaz pa, ki semtrdo�iva, med pra�enjem, čutim vsako bolečino, vsako muko in vem kaj jetrpljenje in ga znam tudi odlično prena�ati, torej, dragi moj krompir, mislim,
Siga�čan 19
da sem jaz bolj primerna za podpredsednico!«Paradi�nik je namr�čil čelo in se zamislil: »Hmmm � dober argument ni
kaj � sicer pa � Ah, �e vem, ljuba sozelenjava! Glasovali bomo, kdo bopodpredsenik! Vsi, ki imato volilno pravico, kar lepo sem!«
Takrat se je tiho oglasil petr�ilj: »Tudi jaz bi � rad glasoval.« Vsi zarenčijovanj: »Ti pa lepo tiho, ker si le začimba! Ti nima� volilne pravice!«
»Jaz � jaz � sem zelenjava,« je tiho, kot se le da, ugovarjal petr�ilj. »HAHAHAHAHEHEHEHIHIHI!!!« se je razlegel hrupen smeh po vsem
vrtu. Buča se je med smehom trikrat prekucnila, motovilec je histeričnoplahutal s svojimi listi, stročji fi�ol je skoraj padel s fi�olovke, ponavadiumirjena artičoka je delala prevale, (pre)zrel paradi�nik pa se od smehanenadoma razletel, tako da je od njega ostal komaj pecelj.
»Glejte no, drage povrtnine,« se je oglasila kumara, ki je prva opazila, kajse je zgodilo z nesojenim predsednikom, »izgubili smo predsednika � karrazneslo ga je! In to od napuha!«
»Kaj bomo pa sedaj!?« je vsa prestra�ena, s tresočim glasom rekla karfijolain skoraj na jok ji je �lo ob pogledu na pecelj, ki je ostal za paradi�nikom.
»Eh, konec koncev predsednika ne rabimo, saj tako ali tako ne bomodolgo, če nas ne bodo pojedli, bomo pa zgnili!« je v tipično optimistično-pompoznem slogu dejal krompir. »Tako je!!!« je enoglasno vzkliknila vsazelenjava, čebula pa je �e dodala: »Sicer bi jaz najraje sedaj malce ugovarjala,pa vendar � jutro bo kmalu tu, in pri�li nas bodo zalivat ter plet, zato malcezaspimo, ker nas čaka naporen dan!« Pogovor na vrtu je počasi pre�el vmrmranje, kmalu je �e ţo potihnilo in zavladala je popolna ti�ina �
�e nekaj časa sem ves zamaknjen stal ob ograji in se je dr�al, kot pijanecplota. Prav �al mi je bilo, da sem se iz tega pravljičnega sveta moral vrniti vkrut, realen svet, kjer zelenjava ne govori, v bistvu niti pisne ne, ko jo daje�v lonec, čeprav ve, kaj jo čaka. Pričujoč pripetljaj je vzrok, zakaj nikolinisem bil in ne bom vegetarijanec. Zelenjave sploh ne jem, ker do nje paččutim prevelike simpatije, le občasno si privo�čim paradi�nik iz ma�čevanja,ker se mi zaradi svoje vzvi�enosti in samoljubja nekako ni priljubil.
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 15
Siga�čan 19
O človeku, ki je hotel imet rojstni dan vsakdan,
nimamo kaj povedati, ker je umrt zaradi zama�čenja �il in ga je infarkt vdnevni sobi in to ravno prej�en torek, preden se je njegova �ena vrnila zjutranjega teka.
V prihodnje lahko preberete tudi zgodbe o:o O prebivalcu Polzele, ki je sovra�il najlonkeo O kači z nogami, ki so ji nagajali, da je ku�čaro O babici, ki je imela 1002 različnih receptov za jabolčni zavitek, a
je bila preslabotna, da bi nabirala jabolkao O najbolj sluzasti sljuzi, ki je bila po čudnem naključju v sorodstvu
z Grizli Adamsomo O deklici, ki ni prodajala samo v�igalic, temveč tudi... khkho O mali morski pici, ki je prijateljevala z malo morsko deklicoo O gori, ki je bila komaj večja od grička, pa je kljub temu obdr�ala
ime
EVOLUCIJA
Med �ivimi bitji so najbolj razviti sesalci.Pred sesalci so bile metle.
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 17
Siga�čan 19
Ljubezni iskanja
Večer je znova pri�el, vrata Bobijeve gostilne so se narahlo odprle in notrije pokukalo četrt Tonetove glave plus oko. Po hitro vr�enem pogledu prekogostilne ter ocenitvi, da je vse varno, se izza vrat pojavi �e ostanek Toneta.V svoj značilni, rahlo sključeni hoji priraca do �anka in se z lahkim izdihomsede za stol. Točno v tem trenutku ga pričaka prijateljski udarec po hrbtu.Saj zadeva je bila mi�ljena popolnoma prijazno, na ubogega Toneta pa jeimelo tak�en učinek kot na muho muholovec. Če pri�tejemo zraven �e učinek�oka, dobimo prav lepo stresno situacijo, ki jo ljudje tako radi izrabljajo zaomedlevico. Tako Tonetovi mo�gani priredijo en lep izklop in tone se zvrnepo tleh.. Na �alost ko so �e ravno mislili, da se bodo lahko lepo odpočili, jihdve dobro merjeni klofuti zopet aktivirata. Tone kmalu ugotovi, da se zaklofutami skriva Helga, nič kaj ne�no ga vzdigne in posadi na stol. »No, no,saj te nisem tako močno. Kdo bi si mislil, da si tako občutljiv.« Ko se Tonemalce zave, ji odgovori »Preveč ljudem sem se zameril, da bi lahko mirnohodil okrog, sploh pa se mi je zdelo kot da bi me nekdo z palico po hrbtu.«»Nja, nja, raje povej kaj zanimivega.« »Si pri�la sem samo zaradi tega?«»No, kaj naj rečem, veliko drugih zanimivih stvari niti ni tu okoli, no kaj mibo� danes zanimivega povedal.« »Ffff ok, no predvsem sem se odločil, da bimoral biti bolj direkten, pogumen v teh, zadevah �«
*Preteklost*Tone koraka pridu�eno po temačni ulici do bara, hotel je malce zamenjati
sceno, saj se mu je zdelo, da v Bobijevi gostilni trenutno ne bo kaj prevečopravil. Ko si ogleda okolico, stopi kar v prvi bar, ki mu je pri�el naproti.Razgleda se po okolici, opazi dekle, ki sedi samo za mizo. Zbere ves svojpogum in stopi k njej. »Oprostite, je sede� prost?« jo ogovori. »Ja je, mojfant je �el samo na strani�če,« mu odgovori. Tone hitro pomisli, da verjetnopreizku�a njegov, pogum in blefira, ker je sam pri sebi dejal, do bo boljpogumen, se kar usede za mizo. Dekle ga začudeno pogleda, tačas pa čeznjega �e pade senca in te�ka roka ga pograbi za ovratnik ter vzdigne z sede�a.»Kaj ti moji punci mori�?« zagrmi glas nekje s konca roke. »He,he kdo jaz?Niti slučajno �« »Ne maram tipov, ki se sučejo okoli moje punce!« ponovnozagrmi glas s konca roke. Tone začne obupano zavijati z očmi in iskati izhoda.
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 19
Najde ga v steklenici na sosednji mizi, ki jo jadrno pograbi in udari po glavi,ki bi po njegovih izračunih morala biti nekje na koncu tele roke. SevedaTonetova moč �e zdaleč ni zado�čala, da bi steklenica naredila kakr�nokoli�kodo, �e razbila se ni, je pa bila ravno dovolj, da ga je roka izpustila inskoraj po vseh �tirih se je pognal iz gostilne. Br� ko je zdivjal po ulici, bi seskoraj zaletel v �ensko, ki je �alostno slonela ob cesti, izgledala mu je zelolepa, z dolgimi rjavimi lasmi in lepo izpolnjeno postavo, oblečena v dolgide�ni pla�č. Le ta se naglo obrne in Toneta zagrabi. »Mora� mi pomagati,«mu reče. »Jaz sem Anita in lovijo me.« »K � kdo te lovi, zakaj te lovijo.«Presenečeno vpra�a Tone, ki ga je ta nenadni zasuk v prijaznosti dodobra�okiral. »Hočejo vzeti nekaj mojega, mora� mi pomagati to skriti!« V rokemu potisne majhno �katlico. »Tega ne sme� pokazati nobenemu, tudi sam nesme� odpreti,« mu zabiča in ga odvleče v ulico. »Saj res, kako ti je ime?«»Eeee Tone,« odgovori Tone. »No, Tone, če bo� prijazen in mi pomagal,bom tudi jaz zelo prijazna do tebe � kajne, da bi mi rad pomagal?« mumedeno reče Anita. Tonetu poskočijo misli, tale čudovita �enska hoče da jipomagam, kot v stripih. Izpadel bom kot velik junak. »Eee seveda, brezskrbi da bom pomagal.« »No odlično, hočem, da tole �katlico skrije� in mijo ponovno da� jutri zvečer, na tem istem kraju. Zelo ti bom hvale�na, bo�videl kako prijazna sem lahko.« Ko to reče, Anita odide, Tone pa zasanjanoodkoraka po ulici navzdol. Na koncu le-te, pa ga pričaka presenečenje vobliki modrih angelov, po�enejo se nad njim, Tone posku�a zbe�ati, todatrije policaji so br� na njemu in v vzkliku obupa �katlico pogoltne. »Pogoltniljo je!« vzklikne en policaj. »Uh, kako nagrav�no,« reče drugi. »Odvlecimoga na postajo!« reče tretji ali pa morda prvi, te�ko je ločiti. Na policiji gahitro zasli�ijo in iz Toneta ni bil kak hud problem izvleci informacije. »Dajtemu odvajalo, tisto �katlico moramo imeti in vtaknite ga v ječo!« reče �ef intako je bilo storjeno. Tone se znajde v mali celici, kmalu pa začuti polegsebe �e eno osebo, ko jo zagleda, se mu sobica resnično zazdi majhna.Najne�nej�i opis tele osebe bi bil kri�anec med opico in nilskim konjem zdebilnim, skorajda otro�kim izrazom. »Hu, huuh, haaa, prijateljček �«Osebek ga zagrabi in stisne k sebi na postelji. » Huuu, ghaa, kajne da bo�muj prjatu, bom huugh lepo skrbu zate hheegh �« reče velikan in ga pričnebo�ati.. »Ghaaa, sm �e imu enga prjatlčka, pa sm ga stiskau pa bo�au haaghuu�« Pri tem Toneta tako stisne da izbije iz njega ves dih. »� heeeghee, pol
Siga�čan 19
pa se je nehau premikat, pa so ga odpelali stran huuh �« Tone postane vnjegovam prijemu čisto majčken z izbuljenimi očki kakor zajček in počasiga v črevesju prične �čegetati �
*Nadaljevanje prihodnjič*
Sierkauc
Sierkauc je jemu tud ma bel �wah spomin, tak de je spuotje pazabu usakanaumnast, ka je je nariedu. Marskier mu je pruobau ki s kalam utoučt not uglawa, sam ni prou kajt pamagalu, wan i �e zmiera mislu s saje glawa, če bise temu sploh lahk reklu mislnt.
Tak je pr�la hmal zima wakul, pa z nuo mraz, pa use drugu kar prnese.Zima pa na prnese sam slabih rči, prnese tud ki dabrga, tu sa ldje Sierkaucuzmiera prajl. Tu si je tud rade wuole zapounu. Je jemu pač »selektiwn«spomin, kot bi se tel reč djalu pa ta najm. Ka sa blezu ldje zej pou bel učen,pa se spaznaje prou na use, ne tak kot suj cajt, ka je jemu usak saje rič zawakul ganit, pa se je na tistu spaznau, pa dabru waprawlueu, kar i jemu zawaprajt. No, zej sa blezu usi bel pametn, sam ni lih prou ki zla widet, ka čese ma bel wazre� wakul, widi� skuz le weč naumnast.
U glawnem, kot sm �e djau, se je Sierkauc rade wuole zapounu tistu, ka biblu buli pazabit � Hmal je začieu padat tud ta prej snig.
Sierkauc pa negowa mat sta bla tud bel riwna, se ne, de bi jema ki majnkalu,tu ne, sam lih ki kajt si tud nista mogla prwa�it. Se snig je paznau, sam mrazprnese tud �e ki drujga � lied. Lied pa ni kar tak niki, je prou niki pasebnga,se se zna prou lpu sutit. Sutit, prou lih tak kot se suti tistu gruble, ka ga imawad �tacunarje �ena ga pa rakah pa wakul wratu.
Se �e wiste, ki je pr�lu temu na�mu prjatlu u glawa, ki si je u nuo utouku.Zmislu se je, de če ima wad �tacunarje �ena taku gruble won z ledu, ka kidrujga ka bi se tak sutilu, wan �e ni widu, mre bit tu kajt wridnu. Se kar imawana je use an kop soudau wridnu.
Pa se je latu lied zbierat not u bajt, de bi ga pal lahk zdrabiu čest nadrabnu, pa ga za prou kajt soudau lahk predau na somnu, ka bo na pumladu wos. Bau se pa je, de bi se �e kadu druj zmislu ki tak brihtnga, pa je teu
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 21
wos lied čim hitrej� pabrat. Nabierau ga je cile dniewe, ga nasu u bajta. Aja, sm bi pazabu pawidat, de je bi spet sam dama, ka je mat mogla lih niki umista jet waprajt.
Sierkauc je pa kar nabierau, pa nabierau, pa nabierau, dukr ni bla cilabajta pouhna ledu, zakurit je sewide pazabu, ka se mu je tak mdilu. Tak dese lied �e ni začieu tak hitra tapit, pa je kar uridu wabstau. Hmal mu je u bajtzmajnkalu placa, pa je začieu use ukop nasit čie u kazouc, ka je bi predbajta, hmal je blu use pouhnu ledu, lied se je pa �e kar dilau. Mraz je pa leskuz bel prtiskau.
Dwa dniewa je �e zbierau na� Sierkauc lied na kop. Neč ni spau � idu �ki �ele ki drujga. Pa je pa naajnkat pategnila jugajne. Tu pa lih tist cajt, ka jena� pub wad same zmatranast zale�eu kar gar na anmu kopu ledu, ka ga jelih niesu če damou. Pa je spau, kar douga cajt, se je bi uriedu zmatran, kadila pa tud ni bi lih ki zla nawajen. Ka je spau, se je pa lied začieu tapit, hitrase je tapiu, se se je kar zla wagrilu u kratkmu cajtu.
Spau je da naslejdnga dnie, ka je pr�la negawa mat damou, wadprla wratabajte, pe je je hmal zalilu, ka se je nabralu nuot ane wade wad usega ledu,ka je bi nuot. Sam debielu je paglieda, pa je pa zaglieda sajga puba, ka jele�eu sred izera pad kazoucem. Usa u strahu je leti če da nega, se se je ba,de sa ble paplawe, pa de je utanu.
Ka se je Sierkauc le wabudu, se je wazrou wakul sebe, pa widu use ukoppad wada, prou neč mu ni blu jasnu. Mat ga je pra�a ki je dilau, wan i jerazla�u, ki si je zamislu. A mislte, de ga je wana pal namu�ga, ki pa, se na bineč zalieglu, prie se je za glawa, pa �la pucat not u bajta, kar je blu zawapucat. Zrawn se je pa truo�ta, de bo pubu ta naumnast s cajtam pre�la.Sam se je zastuojn truo�ta � tu je pa �e druga �tuorje.
Knjige so kot psi: zveste, mirne in vedno pripravljene, da nas razvesele.Gorje, če jih posodimo: u�aljene so in se ne vrnejo nikoli več.
Vsi vemo, da je metanje ri�a na porokah �e tradicija, ki ima za svojo posledicole to, da mora zmetani ri� nekdo pospraviti. Kak�ne pa so lahko posledice,če ri� v �enina in nevesto mečejo ljudje, ki na marsikatero stvar pozabijo, patudi na to, da je treba ri� vzeti iz �katle, si lahko mislite sami.
Siga�čan 19
LJUBEZEN Z MEHURČKI ALI BREZ
Bli�a se čas pomladi, ptički �e veselo �vrgolijo, zvončki in trobentice �epogumno kukajo izpod zemlje, sonček prijetno greje ... ah, res ne morem,da ne bi pomislila na ljubezen.
Je kdo čez zimo ostal brez bolj�e polovice? Je kdo nesrečno zaljubljen?Je kdo zaljubljen pa ne zbere dovolj poguma, da bi stopil do občudovaneosebe? Je kdo, ki �e celo �ivljenje i�če pravo osebo? Je kdo, ki je razočaralsvojo ljubljeno osebo in jo hoče nazaj? Skratka je kdo, ki bi rad imel ljubezen,jo razdajal in jo prejemal? Po mojem je večina med nami takih, ki ne moremobrez ljubezni, pa naj bo tak�na, tak�na ali pa tak�na. Povem vam, ZDAJ jepravi čas! Če �e ne veste je pomladno ozračje prav ljubezensko naelektreno,in to pozitivno vpliva na spletanje novih ljubezenskih vezi. Narava, ki seprebuja, prav vzpodbuja ljubezen da o�ivi, za�ivi v vsej svoji lepoti. Dovoljje bilo govoričenja, preidimo na AKCIJO! Problem se pojavi takoj, kopreskoči iskrica, in sta oba za, in sicer kam iti na zmenek??? Zmenek obsvečkah in dragi večerji v presti�ni restavraciji zna biti nekoliko predrag inpreobičajen. Je �e res, da je romantično, vendar pa �ivimo v modernemsvetu, zato je take vrste zmenek malo iz »�ivljenjskega konteksta« Skratka,te�ko je najti pravi kraj, kjer vaju nihče ne bo motil, da mo�njiček ne boprehitro suh in da bo vse skupaj dajalo vtis romantičnega zmenka.
Predlagam zmenek kar po domače in sicer kar na domači kmetiji. A zakajpa ne? Je domiselno in preprosto. Te vrste zmenke so uporabljali �e na�ipredniki, skratka je preizku�eno. Če pogledamo koliko otrok so imele dru�inev starih časih, moramo priznati da je kmečki zrak zelo plodoviten in prav�njiza zmenke.
Predstavljajte si da pridete po dekle kar s traktorjem. Zagotavljam vam,da boste po�eli veliko pogledov, tako od sosedov kot od dekleta samega.Vo�nja s traktorjem zna biti zelo zanimiva, saj velikost voznikove kabine nedopu�ča veliko prostora za sedenje. Telesna bli�ina je lahko zelo vznemirjajočobčutek, katerega lahko stopnjuje �e prijetno tresenje. Ko prispeta, jo lahkokot pravi kavalir pomaga� stopiti s traktorja. Potem pa, če te je kaj v mi�icahin punca seveda nima preveč odvečnih kilogramov, jo lahko odnese� čezkravje tortice naravnost pred �talo, pardon pred hlevska vrata. V hlevu ji
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 23
lahko poka�e� svojo skrbnost, čistost in ljubezen do kravic in pra�ičkovtako, da počisti� tortice na tleh, nakrmi� �ivino. Zraven vzpodbudi dekle, dati bo �e ona pomagala, in sicer pri mol�nji krav. Medtem ko vse skupajprakticirata si lahko izmenjujeta skrite poglede, kajti trenutek ne bi mogelbiti bolj primeren. Za kosilo ali malico priporočam slastno zapečene čevapčiče.Če �e ne veste, se s čevapčiči da krasno igrati, uporabiti morate samo svojodomi�ljijo. Popoldne si privo�čita sprehod. Da pa bi ga čimbolj izkoristilamed potjo nabirajta regrat, ki ga bosta kasneje pripravila za večerjo, sevedas slanino! Na travniku ali gozdu lahko poka�eta svojo igrivost in se grestamalo lovit. �e namig fantom: Zvonček ali trobentica v dekletovih laseh jelahko izvirna popestritev, ki lahko vzpodbudi k poljubu ...
Zvečer bo �e prehitro tukaj, zato se kot spodoben fant in dekle razideta vpričakovanju naslednjega zmenka. Na prvem zmenku pač ni spodobno, kajveč kot samo poljub, zakaj bi se vsi zmenki končali enako?!
Kjerkoli �e boste in karkoli boste �e počeli imejte se radi inDOBRODO�LICA POMLADI!
Kdaj se zdi, de gre use naruobe!
Siga�čan 19
Kjer se prepirata dva, sraka sraki novicopoda
�torija, ki govori sama zase
9.30 � Franči�ka se dobi pri Pavli na jutranji kavici: »Eeeej niki ti mrm musajn pawidat! A wi�, de sta se Ciril pa Duora, tu sta une dwa, ka ga nad mana�wita kriga. Zmjeri sta tak mjerna, pru fajn člawika sta, sam včjeri zvečjer,sta si pa kr ane par grdih besid rekla adn drujmu. Sam sta se br� pamerila,tak de sm Marjota lahka pal umjeru pagljeda !!!
11.00 � Pavla sreča v trgovini Ivico. »Ti paaaaaslu�, ki sm jest sli�e! Mi jeFran�ička prajla, de sta se včjeri Cirl pa Duora kar fajn kriga! Blezu de jenjen dic upew, de se ga pa ciu bajt sli�alu !!!
14.00 � Ivica mo�u pri kosilu: » Ki vse se na gawri pa Cjerknam! Včjeri stase Ciril pa Duora daja! Pa tu ciu večjer. Blezu, de je kar naprej upew če unje, nakanc je je pa �e klafnu! A si mor� mislt!«
16.00 � Ivičin mo� sreča soseda pred hi�o: » Ooooo Jurčkaw !!! A wi� kism sli�eu wad babe pr ju�n!! Duora pa un njen Ciril, de sta taku imi �Wana se je drla na nega, pa �e sklafta ga je pal na kanc !!!«
18.00 � Jurčkaw govori s svojo ljubico Rezo : » Ti paslu�, sm danc gawaruz mou�em wad une Ivice, ka muj wana pawida pr ju�n, ka je srejče Pavle utrgowin, nji je pa Franči�ka dja, de sta se Ciril pa Duora prou uredu poučlaučeri. Pou Cerkna je sli�alu kaku ga je toukla, bugi riwe� je biu čest palumenpa krwaw, Se prajm, ke�nu je tu, sam de nau maje zwidla ki mawa medwamed saba�
21.00 � Jurčkova ljubica Reza svoji prijateljici Amaliji: »Ti na wi�, ki semed una Doura pa Cirilam dagaje, jel de ne? Mah sn sli�a wad anga, dej blaDuora čest buga učjeri, sej kriga z Cirilam, pa jih je pa tak fasa buga riwa,de j bla čest plawa, ja pa tud �uoba je mi poučena, a wi�, pa če sm prou
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 25
�li�a, tud �e preci anih kasti je tud imi paluomenih.
9.30 Naslednji dan � Amalija v slu�bi sodelavkam in sodelavcem: »Ojojojprejoj a si �li�a de je Ciril Duore un dan tuk pregarbaw, de je u bolnic naintenziwn, pa wrjetnu bo tam �e ke�n misc, zatu ka ima pretres ma�ganaw,pa zlouomena hrbtenica, pa preluknena pluča, zdrablen kouk, puočenalatjerna, preklana ta spuodna čelust, pa sam �e ene dva zaba sta ji wasta,jejej,zvit urat ima tut, na disn rak ima vse prste paluomene, ka ga je tut wanaajnkrat urjedu umajla, ta liva raka ima pa sam ma naluomena, pa de nagawarim wad wadprtga zloma dal na ta disn naj, ta liwa naga ima pa čestwatekla.Ja mi je una Reza, ka dila gar u zdrawstwenmu domu, kaj bouni�ka sestra,pawida, wana pa �e wi, ka sa ji duhtarji pawidal, a wite! Wani si pa ja wsemed saba pawije, a ne! Se sa si vsi damač! Jejej ke�ni sa dans te duhtarji.Vse si pretrabezlaje, tut tistu, kar bi blu bel fajn, de ldje neb med sabagawaril! Take priwatne zadive, a wiste!
List, list, liiiist �
Mičken pou�, ka je gliedau won iz zemle, se je čudu switu, ka je bi wakulnega. Usem se je nikam mdilu, bedn ni nabenga paznau. Edinu kar je blu mapaduobnu negojmu switu, je blu tu, de sa usi nikam lizl.
Sam za razlika wad nega, ka je lizu s salate na salata, ma pa zeml ma padzemle, ma pa grublu, ma pa asfaltu, sa ta čudna bitja, jem rečma, lizle u anetake lukne, ka je won z neh sama swinarije pr�la.
Zej, če sklepama ma logičnu, se praj, kukr praije stari ldje, de muhe grejena drek, gre tud swinarije na swinarije. Se muhe wad zmiera welaje zanamarne �wali.
No, ta čudna »bitja« sa ble zla wztrajne pr tem dilu, pa se ih ni dalu tak palahn luosat. Ka sa ajnkat zlizle u ana taka lukne, se ih je le te�ku dabilu won.Pou� prou ni widu zaki, se u tistih lukneh fri�nga lufta lih ni blu ki prewečhadilu, pa tud na zuna nisa ki preweč lpu zgliedale, se sa ble nawadnu usemakre pa �e ma wad gnaja, pa tud zara�ene sa znale bit.
Ka je an cajt tu gliedau je widu, de tist, ka lizeje glabaku če nuot, dabije
Siga�čan 19
Na nas se je v ponedeljek takoj po prispevku slovenske pridobitnetelevizije o stanju v Cerknem prek elektronske po�te obrnila prijateljicaCerknega in stara navdu�enka nad starim pri Tekačih.Posredujemo njeno obupano pismo, ki daje čutiti, da je bila piska tegapisma ob pisanju prav obrjuta, saj je pisala s črnilom, ki pa se je
kajt weč tačih �ekastih papierieu, pa weč ka ih je, bel sa wesiel, se imaje beldebeu war�et, pa tud weč finih tomobilau, al kaku jem �e praije.
Sam nisa bli usi tač, de bi widl kam, pa kuk glabaku je triba palist. Bi jeadn, ka sa mu prajl slawejčk. Bi je tak mičken, bel ko ke�na kura je bi zawidet, pa uriedu zgoblen. Se ni widu kam bi zlizu, pa je lizu an cajt som, ancajt čie, sam prou nkamr ne prou douga, pa prou glabaku. Ka je bi an cajtnot u tom, se je wapla�iu, de je u naruodn lukn, ka ni blu benga wad nkuodr,de bi ga ma pacartau, pa je hit �ou u druga.
Sam tu ni gwieralu prou douga, ka se je za an cajt skazalu, de ni jemu ubena lukne weč dawalejne list. Tak de si je mogu sam spamagat kukr jewidu pa znau, wastau je sam pa juokau, se sa ga usi pastran gliedal. Na mis,de bi se wad začietka wadlaču, kiera jama bo da kanca razjeskau, ni widune kuod ne kam, dukr se ni čest zgubu, pa �e sam je bi wastau, ka ga ninabedn weč marau.
Kanc kanceu, pa se tu ni skazalu za tak slabu, se ka je pou�k an cajtwapazowau tud une, ka sa se u teh jamah zaredil, pa je wad začietka zgliedalu,de se ih nkukr na bo dalu won sprajt, je wapazu, de sa tel le mala cajt �wil,se ih je �ulejne u tom s kopam papierjeu pa tomobilau hmal pagubilu, pa sabajhwal bel kot ruo�ce na jesen.
Na neh mista sa wos cajt prhajel nawi, ka sa da�wil ista al pa paduobnausuoda kot sa je bli da�wil tist, ka sa bli tam pred nemi �
Pou� je sam gliedau pa se čudu, kaku mrje bit ane take �wali tuk naumne,de lizeje čie, kuodr nimaje lih prou douga cajta wabstajnka. Usak brihtn grena sunce pa čie, čier mu je lpu, ne pa u toma pa smrad.
Tak ih je gliedau �e an cajt, pa se jem je pa sam ma pasmejeu, pa �ou sajepuot, pačas pa palahn, gar na wrh salate, kuodr je taplu pa lpu.
Siga�čan 19
www.geocities.com/sigacan 27
razmazalo zaradi njenih solz.
Lep pozdrav! Sem prijateljica Cerknega, vendar �al tam ne �ivim �e vrstolet. Sedaj �ivim v Krastniku in tukaj je tudi lepo, ker me �e ime krajaspominja na Krastavega, a �e vseeno ne tako kot v Cerknem. Manjkavse, najbolj pa harmonika Krastavega.Pi�em vam, ker bi morebiti bili vi tako prijazni in mi pomagali pri mojioto�nosti, ki me je popadla po dana�njem prispevku na televiziji.�al mi je, zelo mi je �al, da je pri�lo do razprtij med občinskimi veljaki intekači. Vsako leto z veseljem prisluhnem obto�nici pusta in občudujemsodnika, ko bere kolomon. Najbolj mi je v�eč stari in prav nič rada nevidim stare, ki stalno pometa. Kdaj pa kdaj si za�elim, da bi �la v trgovinopo novo metlo in da je ne bi bilo nazaj. Potem bi s starim končno lahkoza�ivela srečno skupno �ivljenje, ki nama je bilo usojeno, pa je Pust nekajzamočil.U�alostila pa sem se najbolj, ko je povedalo, da naj bi bila obsodbatokrat v sloven�čini. Resnično bom pogre�ala znane izraze izrezane izobsodbe: �pustni materniki�, pa �lamant, kje ga ima�?� Pa �Ljudje, zami�itevsega je konec!� pa �od Čapalovega fanta fanta fant�. To so le izrazi, ki sopri�li v zgodovino, koliko je �e vseh ostalih, ki se jih zaradi starosti nespomnim. Večkrat sli�im svojo dveletno vnukinjo, ki mi ponavlja te �eustaljene fraze ob zajtrku in sem prav ponosna na to, da zna tudi onacerkljansko.Ko sem �e �ivela v Cerknem, sva kolomon pisala stari in jaz. Pisanje jetrajalo tudi do 15 dni, ker sva morala primerjati podatke, ki sva jih poprejzbirala celo leto, da so bili karseda točni, in potem sva popila kozarček alidva, potem pa smuk v posteljo, kjer sva prepredala vse najine novepogruntav�čine, ki sva jih napisala in se smejala do jutra. V soju jutra svase znova prepustila najini navihani domi�ljiji in pisala dalje. Ob pustnihponedeljkih je bilo �e posebej zabavno, ko sva �la odkopati lesenokladivo v Opeknico in sva ga z vsem ponosom nesla čez celo vas. Ljudjeso gledali in govorili: �Čigava je pa ta deklina zraven starega?� To je bilatista prava cerkljan�čina ne pa te packarije, ki jih zdaj hočejo uvesti.Zamislite si, da bi bil zdaj�nje Sodi�če kralja in cesarja RS kar naenkratcesarsko-kraljeva sodnija, in odvetnik adwokat. Pa to je nezasli�ano.
Siga�čan 19
Supercitat
- Ti �wi� pa na welič nag?- Kaku na bi, se imam cifra 47 ...
Duhtar: Ki je bi wa� wače?Juohn : Wegetarjanc!Duhtar: Ne tu. Ki je dilau?Juohn : Se sm wam djau, predajeu je sadje pa zelenawa ...
Juohn sedi z ana mlada čeča na awtobusu.Juohn: A ste wi mrbit s Kuopra??Čeča: Ne nisem!Juohn: Zanimiwu, kaku je swit mičken. Tud jest nism s Kuopra, pa swa seuseglih srejče ...
In vedite ... " opazujemo vas ...
�e novost za bralceDOSTAVA NA DOM
Odslej naprej je mogoče priti do Sigačana tudi drugače. Pi�ite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite va� naslov in obvestili vas bomo,kam lahko pridete iskati najnovej�o �tevilko Sigačana. Pričakujemo, danam boste ob va�em obisku na taisti naslov dostavili tudi pico (jemo vserazen morske), pivo (zelena steklenica, če je le mogoče), ali kajpodobnega.
