Embed Size (px)
DESCRIPTION
26 Izhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : Maj 2004 K OLEKTIV S IGA ’ ČANA : K OMISIJE ZA CENZURA - Wsi prod anmu, adn prod usem. L EKTORIRAJNE - Bi blu fajn, ja. I ZDELAWA GRBA - Šrauf I ZDELAWA STRANI NA PAJČEN - Da Sivi, pamuč - Tirolski Jodlar. Z AHWALA : Kolektiu Siga’čana se iz dna srca zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu. Pa wsem wam še, ka nas prenašate, na dama se, hwala. Siga’čan 26 3 w w w. s i g a c a n . n e t
Citation preview
Siga’čanIzhaja cca vsaka 2 meseca, za ceno pa raje ne sprašujte. Leto V, Izdano : Maj 2004
26
Siga’čan 26
KOLEKTIV SIGA’ČANA:Da Sivi - Wadgawuorn, tehničn, hadabn urednik, mpa wiečn dic.Tirolski Jodlar - Kolumnist mpa jodlarist, zej bel male.Frnihtan Nejče - Kolumnist wad lih n pičk zgoblenga filozofa.Debeu na Mažganih - Kolumist, ka ma was ris rad.Padplat - Uradnišku pateptan kolumnist, ka ma rad nage nagie.Pina&Toma - Dinamičn kolumnišk duo, poun vseh žaub.Zvita Šnita - Rezidenčna risarka, ka se ji kar suče wad wesejla.Jadranka - Veleumna striparka. IZDELAWA GRBA - ŠraufIZDELAWA STRANI NA PAJČEN - Da Sivi, pamuč - Tirolski Jodlar.
KOMISIJE ZA CENZURA - Wsi prod anmu, adn prod usem.LEKTORIRAJNE - Bi blu fajn, ja.
Cajtnh je tiskan na 110% nere-cikliranmu papirju, prspiwama kot panawad h uničejnu ekosis-tema (Siiikaj siikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Alge u murje!!! Nafta nad tjulne!!!)
ZAHWALA: Kolektiu Siga’čana se iz dna srca zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu. Pa wsem wam še, ka nas prenašate, na dama se, hwala.
Sedim za svojo mizo in gledam skozi okno: razno razne rožice so odprle svoje cvetove, travniki pa so zaradi
tega po letu dni zopet pisani; v zraku leb-di duh cvetočih dreves, predvsem jablan, hrušk in češenj (njam, njam); gozdovi so se zopet zarasli in so postali bolj temni tako, da nam bodo lahko v (pre)vročih poletnih dneh nudili hlad in senco (vsaj srali bomo na hladnem – se še spominjate izgubljene tožbe?); ušesa nam polnijo klici in pesmi naših visokoletečih prijateljicam, pa tudi čedalje več ljudi je moč opaziti izven svojih malih štiri-ali več oglatih hišk… Da, pom-lad je končno prišla tudi v naše kraje. Je pa pozabila na svojega dragega prijateljčka, ki ga mi kličemo sonček. Ampak nič se bat – zagotovila nam je, da bo tudi on slej ko prej prišel.No, ni pa pozabilo svojo prijateljico – spom-ladansko utrujenost, ki jo mi pri kolektivu Siga’čan poznamo tudi pod drugim imenom in sicer celoletna utrujenost oz. Lenoba. Le-ta je v zadnjem mesecu in pol močno »na-bildala« (verjetno s kidanjem snega) – kar se sicer zdi protislovno, vendar ni! – in ko ji je prišlo na uho, da smo postali pretirano prid-ni, je vdrla v naše prostore (uničila kljuko od vrat), nas vse po vrsti s svojimi močnimi rokami (raje ne povem koliko jih ima, da vas ne bo postalo strah in bodo tako zraven vas morali spati starši) prijela za goltance, nas
www.sigacan.net 3
Siga’čan 26dvignila v luft ter nam zagrozila, da bo poklicala tistega volka, ki na relaciji Plužne - Lužnk še vedno preži na nič hudega sluteče Siga’čane. S tem nam je prav zares pognala strah v kosti, da ne govorim kaj nam je pognala v spodnje hlače! In tako v strahu pred njo še vedno trepetamo kadarkoli delamo karkoli v zvezi s Siga’čanom. Toda mi smo po srcu in duši uporniki, zatorej se ne bomo tako hitro vdali, pa čeprav nas je strah. Zaradi tega tudi delamo vse na skrivaj, bolj počasi, predvsem pa previdno, ker je Lenoba – za zdaj! – le premočna za nas. Posledica tega strahu, kot ste nekateri/e že opazili/e, da stran na pajčen, kljub večkratnim zagotovilom Da Sivega, še vedno nima nove podobe (Da Sivi: Ni res! Ravnokar jo ima, brž pogledat preden me dobi lenoba! *urg*). Pikazo tudi do sedaj še ni narisal nobene slike, sam pa tudi pišem tale uvodnik teden dni čez »uradni rok« oddaje prispevkov oz. člankov, pa še kaj bi se našlo. To pa ni tudi nič čudnega, če je bil pa že sestanek sklican več kot mesec prekasno – vzroke za to pa sem opisal že malce prej.Preden zaključim, pa se moram še malce izkašljati glede kritik, ki so mi tako nežno priletele na uho, češ, da v Siga’čanu samo bluzimo. Mogoče je to res – kakor za koga. Sam se s to kritiko/trditvijo ne morem strin-jati, še posebej če pride iz ust nekoga, ki ne bere veliko oz. bere edi-nole horoskope in podnapise filmov. Če bi ta »kritik« kaj bral knjige in potem še Siga’čana, bi mogoče celo opazil, da za Siga’čana pišeta vsaj dva (ne glejte mene), ki imata neverjeten besedni zaklad in nore ideje, katere potem preneseta oz. prelijeta na papir. Ne pravim, da smo ostali slabi in tudi ne pravim, da mora biti vsem vse všeč, kajti vsak/a ima svoj pogled in svet in svoj okus. In če ti kaj ni všeč, zakaj potem ne narediš (napišeš) nekaj po svojem okusu oz. tako kot misliš, da bi bilo najboljše. Saj bi s tem kvečjemu vsi oz. vsaj tisti/e, ki so to hoteli/e pridobili. Lažje je govoriti kot pa potem to tudi udejaniti, kajne?No, da vam ta zadnji odstavek ne bo v glave vbil preveč negativne en-ergije, vas zapuščam z eno lepo pomladno mislijo z ljubljanskih zidov: NASMEHNI SE – NEKDO TE IMA RAD!
Debeu na Mažganih
Siga’čan 26
NOVA STRAN NA PAJČEVINI!: Končno po dolgih obljubah se je na vsemrežju pojavila nova stran Siga’čana, popolnoma prenovljena in restavrirana v vaš užitek vam nudi veselje, zabavo in smeh ob ogledu. Prav tako je lepotno operacijo doživel debatnk. Dajmo veselo na www.sigacan.net in potem na debatnk kjer pustite svoje mnenje, prošnje, želje in pohvale za vse in vsakogar, vabljeni!
DEBIELA ČIŠNE: Zadnč sm wad anga puba, ka drgačnima bene zwieze s Crklajnska m pa tud nkul ni bi to, zwideu, de baje ga u Garejnih Nawakih rase ana preci debiela čišne – kar štier metre de ima wabseg debla in je s tem tadebelejš čišne u Slowenij, če že ne na cil star celin. Ka tega nism prej wideu – in mej tut lih an ma sram! – sm se wadlaču, de sem pakariu taku, de grem tu čuda an dan, ka boje čišne že zrile, tut sam pagliedat. Sam baje de ta čišne tak wahtaje ane stare žene, ka čeje imit za protiutiež tega wagleda prou zla pasebne usluge. Usaj prajje tak no.
POWODNI MOŽ: Kot zglieda se j poloeg žwali m pa rastlinje začielu spumlad prebujet tut ki drujga, kot je na primer an junak ane Prešiernawe pism. Gowora je wa powodnemu muožu, ka tam u Jeblan na Prešiercu (naklučje?) pa cile dniewe zabawa al pa straši miuiduoče ldi. Kot se spaduob za powodnga muoža, je wad glawe da pete čest zelen, še če wakul »wabčutliwih« dialu teliesa ma wawita ana zelena brisača. Zglieda pa tud, de not u lublanc ni lih preweč dabrih paguojeu za prežwitje, ka more na sušm žicat dnar. Žalastnu, ki čema rečt.
GLIHNE RULZ (SPIET): Ja, morma rečt, de gau Glihneh pa ris znaje paskrbit, de se maje ldie fajn, ka litas je blu gar pa ris piestru m pa s pozitiuna energija nabitu wazračje. Ldie, ka jih je blu litas ris preci – tuk de nism mogu werjiet sajm wačim – sa h tačmu wazračju zglieda prpamogl tut s tem, de sa na weliku užiwal sadowe matere narawe (ani sa te sadowe imil kar not u an par desiet litrskih biduonih!). De maje
An ma falauz
www.sigacan.net 5
Siga’čan 26ldie ris radi narawa sej pakazalu tud s tem, de se je pridnu zaliwalu na usakmu wuoglu m pa de sej spilu tu kane pijače, de sa mogl baje tud organizatorji won da u Cierkna pa dadatne zaluoge. Pa še teh je baje zmajnkalu u desetih menutah. De sej plesalu cila nuč, sa paskrbil tud Mare Mežu (kaj baje wamejen oz. lipš rečenu retardiran – tak praj naša prjatlca.) m pa negou bend, mi pa sam upama, de bo tak dabru kot je blu litas, dabru usaku lita. Zej pa se morje izkazat pa še ta mladi Glih-nani m pa Glihnajnke s sajm Rad bi bil normaln festiwalam!
U OPOMIN KOLESARJEM: Hja, spumlad sej spiet začie kolesarska se-zona, tu se praj, dej zmieri weč ldi s kaliesam na cistah. Ka pa se kole-sarjem m pa kolesarkam kdaj pa kdaj nardi tud kešna bel al pa mejn huda nesrejče (pa še te weč al mejn pa naumnast), sa se u CMAKu zmisln, de bi niki na ta tema; de bi wapazarjel kolesarje/ke na nesrejče ka se jim lahk nardije. U ta namin sa da wakul šanka ga pa stinah pasta-jl ta zwite feltnge wad Debieuga na Mažganih ou. Negojga kaliesa, ka pričaje wa zla zla strađn nesrejč tista lipga wečiera za Poletje v Cerk-nem’03. Te feltnge dakazujeje, de ti če ti puoč guma, na pamagata niti 15 lit izkušn niti izpit za kalu in zglieda, de se tega u CMAKu dabru zawidaje.
CELOUŠKE KREMŠNITE: Prejšn tidn sej skupuna treh Siga’čanau m pa še ana nehna prjatlca wadprajla na Blid na kremšnite oz. je šla ma bluzit, ka se ni imi neč ki bel pametnga za spount. Na puot če na Blid pa jih je premamla prelipa mawrica, tak de sa ji sledil. Tu jih je prw-edlu da tega, de sa lih n ma zalutal in se nakanc znajdl ga u Celoucu. Ki weč wa tem pa u naslejdn štewilk Siga’čana, le berte ga!
Siga’čan 26
Veselica Z Grobokopi
Že dolgo se je glas šepetaje sprehajal po temnih ulicah in spletnih nitih. Pojavljale so se govorice, vedno glasnejše in vztrajnejše. Raznoresni namigi o nečem, kar bi znalo priti v naše kraje in nam vsem dvigniti tlak ter nas spraviti šest čevljev pod zemljo... Nisem si upal predstavl-jati, da bi to mogoče se res lahko zgodilo. Z trepetajočimi prepotenimi prsti, sem premikal mišjaka po podlogi in iskal kakršnekoli namige po globinah vsemrežja. Panično sem pogledoval v omaro, ter se sprehajal po zbirki črnih artiklov oblačil, pregledoval vsak delček in vrvico, če ni kje že kaj obledelo in slučajno pridobilo kak drug odtenek. Ne, še vedno je črne barve, sem si oddahnil in pospravil črno loščilo za čevlje, ki sem ga imel ob strani za vsak slučaj. Za varnost sem še nekajkrat pošprical z sredstvom proti moljem in natančno poškilil če kje še kaj miga. Takrat sem opazil, da na monitorju nekaj utripa, pravzaprav po pravici povedano ni utripalo, ampak scensko stopnjuje napetost kaj? No, v bistvu tudi ni samo od sebe to napisalo ampak sem moral stran obnoviti... UGLAVNEM... utripalo, khm, torej kazalo je na monitorju, da so moji upi in vsakodnevno čiščenje oblačil več kot potrebni. Kmalu se je glas razširil še do ostalih večvrednih osebkov, ki so z veseljem potrdili udeležbo. Ah čudovite misli in dogodki kako hval-ovredni hvalospev se mi koti iz ustnic ob tejle novički kako... khm torej prav, ne mislim vam več težiti z mojimi osebnimi problemi, čeprav vas ne bi smeli motiti, naj malce bolj natančno razložim na kaj se navezujejo zgornje vrstice: Šlo je za eno preprosto zadevico, ki ji nekateri rečejo zabava, žurka ali rajanje. Mi ji bomo raje rekli ves-elica. Ko sem tako preko čudnih poti izvedel, da bo na tej veselici v neki zakotni vasici igral ansambel z lepim imenom Grobokopi, se nas je preko tele novičke kmalu nabralo za en majhen klan. Baje naj bi k nam prišli iz daljne nam dežele Švabske, seveda če jih bodo pustili
www.sigacan.net 7
Siga’čan 26čez mejo. Tisti usodni datum v januarju smo prav težko pričakovali in ga tudi srečno pričakali. Še omenjati ni treba posebej, da smo se med prvimi (mah ja ... bili smo prvi) znašli pred dvorano (mogoče je bil zadružni dom) v tisti zakotni vasici. Tam je bila že gručica uma-zanih, neumitih, neobritih, nepostriženih, v usnje in druge sado-mazo pripomočke oblečenih možicljev in možicljin. Očitno se niso zavedali, da smo bili MI uradno prvi in da bi se ONI lahko še malce zakasnili. Pa kaj bi dajali netiva na ogenj, bili smo preveč dobre volje, da bi jo lahko karkoli pokvarilo. Pripetilo se nam je nato, da smo uspeli dočakati tudi odprtje vrat dvo-rane. Zapodili smo se skoznja in prispeli v lepo osvetljen prostor, kjer je množica takoj ustvarila prostor za našo blagohotno postavo. Ker naši nadeti artefakti niso dovolj dobro odsevali vsesplošnega duha okolice, smo to popravili z nabavo površnikov, ki so bolj odsevali naravo te veselice. Seveda smo se najprej morali malce načakati, da so glavni ju-naki te veselice prišli na vrsto. Je namreč ena čudna navada, da preden kot začnejo igrati glavni, odrske deske grejejo še drugi, ki preverijo če je ozračje dovolj varno za glavne. Ker nas tile, predglavni sviralniki niti niso pretirano zanimali, smo se raje udinjali času z konzumiran-jem pijače, ki so nam jo nosili sluge najponižnejše vrste. A dolgo nismo čakali, kmalu je množica, ki drugače deluje instinktivno na nivoju malega hrčka v deželi lisic, začutila da se dogaja nekaj velikega. Tišino in pričakovanje, ki sta zapolnili prostor bi kvečjemu lahko primerjali z stričkotom, ki je jedel horseburgerja z vsemi dodatki pozno ponoči in sedaj na stranišču s strahospoštovanjem pričakuje kolo ognja. Nikoli namreč ne veš kako hudo bo, a karkoli že pričakuješ ni dovolj grozno kot končno soočenje z dejstvom. Ampak to nas seveda ni prizadelo, vsak izmed nas je horseburgerje in podobno visokovitaminsko hrano redno kot mamin rabarbarin kompot in za nas je kolo ognja samo še ena izmed mnogih oblik užitka izpraznjenja. Tako neomajani in neustrašni smo se približali množici, ki je bila sedaj ujeta med dvema ognjema, ker pa je bil oder previsoko so se raje umi-kali nam in tako sem, potem ko so ostali iz milosti do množice (in ljubezni do hrčkov) še vedno ostali v ozadju, sem se končno osvobojen množine odpravil do odra, da si tele vaške pripetence pobližje pogle-dam. Ko si naenkrat v množici hitro ugotoviš, da je množica sestavljena
Siga’čan 26iz čudnih posameznikov, ki so sicer priznavali mojo nadpomembnost ter nadoblast množine puščene v ozadju, a so se nekateri še vedno vedli precej neotesano in so se približali več kot je navada sicer. Se vidi, da niso izobraženi v pravi maniri, ampak to me niti ni več pose-bej brigalo, na odru se je nekaj premikalo in kadilo, kar je naznanjalo milozvočne zvoke glasbil in spevne popevke daljih gostov. Tako prikoraka na oder prvi dečko, ki ga doma očitno premalo hranijo, saj ga je bila sama koža in kost, oblekel pa se je v ohlapna oblačila, da bi to prikril. Moram priznati da se mi je rahlo zasmilil, očitno klobase in zelje ne zadostujejo dobri konstituciji in bi moral popapcati še kaj drugega kot samo švabsko hrano. Horseburgerji bi bili dobra alterna-tiva. Pa tudi izgledal je nekam bled, kot da že dolgo, zelo dolgo ne bi videl sonca in doživljal božanja njegovih žarkov ljubkih. V bistvu, če smo zelo natančni, je še najbolj spominjal na ljubimca, ki ga je ženska pozabila v omari in se je nanj spomnila šele po 50-ih letih. Ker pa je le težko kljuboval gravitaciji in prepihu, ki je nastal ob rjovenju podi-vjane horde pod odrom, se je šel skrit za klaviature in jih uporabil še za naslonjalo. V soju zatemnjenih odrskih luči so na oder pricapljali še ostali člani ansambla, ki pa so, na srečo, izgledali malce bolj rejeni, kot njihov prej omenjeni sočlan. To je bilo lahko samo dobro, kajti v nasprotnem primeru bi se lahko bali, da bi godci med koncertom začeli razpadati, koncert bi se pa končal v splošnem razsulu, kar bi pa množico tako razjarilo, da bi postavili dvorano na glavo in jo, kot hišico iz lego kock, razstavili na miniatome. Godci so torej na odru vzeli v roku svoje inštrumente, ter se postavili v pozor, ko se je na oder opotekel še en možic. V tem primeru je šlo, kot smo malce kasneje ugotovili, za šefa teh odrskih muzkontarjev, vodjo akrobatske skupine in verjetno še česa. Ta sicer ni dajal vtisa, da med koncertom tuli na publiko in v prostem času maltretira sočlane Grobokopov, svoje skupine. Bolj je spominjal na namestnika vodje iz-mene v kakem podjetju , ki svojim delavcem daja potuho in s tem ko-plje grob svojemu nadrejenemu (ki je seveda največja svinja daleč na okrog), da se bo ta nekoč zvrnil vanj kot je dolg in širok, in bo potem sam zavzel njegovo mesto. Mogoče od tod ime ansambla - Grobokopi. Po svojem slavnostnem prihodu na oder se torej šef globoko priklonil publiki in ta je norela od navdušenja. A to navdušenje ni dolgo trajalo,
www.sigacan.net 9
Siga’čan 26kajti sprevrglo se je v skakljanje, cepetanje, z glavomahanje in edenob-drugegabutanje, ko so se iz zvočnikov zaslišale prijetne melodije, ki so tako blagospevno delovale na moje bobniče, kmalu med skakanjem sem opazil, da se je enemu poleg mene zazdelo najboljše, če se pridruži veselici kar na odru, kjer bi lahko osebno pripomogel k boljši prehrani in počutju nastopajočih, Za to uslugo si je drznil poprositi kar mene, vendar ganjen kot sem bil od milozvočnih zvokov ter melodij, se tejle srčni prošnji nisem mogel upreti. S pomočjo sile vzgona, ki sem jo priskrbel sam se je zavihtel na oder, od koder pa so ga trenutek kasneje potegnili možje v rumenem, ki niso prenesli, da bi pogled na njihove idole kazil kdorkoli drug. Tačas pa sem opazil, da se je poleg mene pojavil še en iz naše množine in sva tako postala dvojina ter skupno uživala v prijetnih melodijah z odra. Treba je reči, da je melodija prijetno zvenela in da sva z veseljem izvajala gibanje v sozvočju. Nekateri pa so očitno prenavdušeni nad tem malce naprej začeli pretep v kar je posegel sam odrovski šef in z stavkom, ki nam je segel v srce brš pomiril burne duhove. “Hej!” je rekel, še zdaj nama zveni v ušesih milozvočni zven teh besed. “Mi smo miroljuben bend in vi ste miroljubni ljudje!” ob tako očitnem zadetku našega karakterja nisva mogla kaj, da ne bi skupaj z množico utrnila kako solzico ali dve. Kmalu se je najini dvojini pridružil še tretji, ki ni zdržal več ozadja in bolečin ločitve. Tako smo končno zo- pet postali množina in se skupaj veselili melodij klobas in zel-ja. Veselili smo se in rajali, veselica pa je doživljala vrhunec, ko so nas nastopajoči opa- zili, so se kar gnetli za stisk roke in rekognicijo n a d m o č i . Vse to je množico seveda razžalostilo, a to so pač morali prenesti in priznati sami sebi, da nas pač še niso vredni in da bodo stisk roke z nami lahko doživeli še kdaj drugič, z v s e m i se pa tudi ne moremo rokovati, za to so posebni trenutki in množica ne sme dobiti občutka, da smo podo-bni njim. Khm torej... kot sem že ome-nil, veselo rajanje je bilo na vrhuncu in
Siga’čan 26počasi je že bilo čutiti, da je konec bližje, kot začetek, pa tudi množica je že postajala malce utrujena, nevarnosti možganske krvavitve (zaradi intenzivnega glavomahanja) se je pridružila še nevarnost dehidracije. Tega so se zavedli tudi odrski godci, zato so kar nenadoma prekinili koncert, se na hitro poslovili, oddrobencljali z odra in luči so ugas-nile! Nismo pričakovali takšnega krutega slovesa in ihteč jok se je, kot požar med lesenimi strehami, začel širiti med množico. V roku minute, če ne še manj, so že vsi jokali, vmes pa hlipali: “ Bueeeeeeeee, pridte nazaj!!!”. In kaj se je zgodilo? Dobri možakarji so prišli nazaj, Kostkota so morali sicer skoraj privleči za sabo in ga posaditi nazaj pred klavia-ture. Izgledal je kot kupček nesreče, publika se je pa iz hlipajočih cmer zopet transformirala v najsrečnejše ljudi na svetu. Kaj ne bi bili, saj so jim Grobokopi naklonili čast zaigrati jim še eno vižo. A kaj ko je bilo te kmalu konec. In ponovil se je prejšnji scenarij: odhod ansambla z odra, jokanje publike, vrnitev ansambla (tokrat so že izgledali malce prestrašeni), Kostkota pa so morali varnostniki prinesti na oder, otepal se je namreč na vso silo, kolikor so premogle njegove kosti prekrite s haljo, nato so ga preprosto privezali za stojalo za klaviature, dva varnos-tnika pa sta se postavila za njim, da bi ga budno pazila, če bi se slučajno koščena nebodigatreba spomnila pobrati šila in kopita. Grobokopi so s tresočimi rokami zopet prijeli za inštrumente in publiki zadali posled-nji udarec: Zaigrali so svoji dve največji uspešnici (na radiu Svobodna Bavarska sta se vrteli noč in dan) in množica je prežela popolna his-terija, ki je ni bilo še od časov beatlomanije. Nekateri so se onesvestili, drugim pa je v hlače ušel kak telesni izloček. Eni so preprosto onemeli, drugi pa so tako kričali, da so tretji oglušeli. Skratka, po koncertu je bilo stanje v dvorani podobno tistemu na bojišču ... Verjemite, bili smo tam, vse to smo doživeli in videli. Us-pelo nam je odnesto praktično celo glavo (slabši sluh, razrahljani živci, zvite okončine in manj SIT v denarnici ne štejejo...takšne žrtve so tako ali tako nekaj samoumevnega).
Da Sivi
www.sigacan.net 11
Siga’čan 26
Odraščanje v malem mestecuVsi, ki ste odrasli v malem mestecu se boste ob tem nasmejali, tisti, ki niste, se boste smejali v nejeverju,
ampak vse je res!
Spomniš se imen vseh, ki so tvoje leto opravili malo maturo.
Ko si izrekel besedo začenši z črko, »K«, »F«, »Š«, »P« so starši za to izvedeli v manj kot eni uri.
Žurke si tempiral glede na urnik različnih varuhov zakona, ker si vedel zara-di koga boš nastradal in kdo vas bo pustil pri miru.
Repertoar žurk je vseboval kraje kot so seniki, polja, gnojne jame ali celo nasredi makadama. V ponedeljek si točno vedel kdo je bil na žuru zaradi prask na njihovih nogah od bežanja skozi gozd ko je žur nastradal. (Glej gornje dejstvo.)
Nisi mogel kupiti cigaret, ker je vsak prodajalec/ka vedel/a tvojo starost. Čeprav si bil dovolj star so te še vedno zašpecali staršem.Če si že našel nekoga, ki je bil dovolj star in pogumen, da je kupil ciga-rete, si še vedno moral pobegniti v najbližji gozdiček, da si jih lahko v miru pokadil.
Vedel si točno kateri jarek skriva pivo katerega je pustil tvoj kupec.Bil si največji frajer če si na zmenke hodil z nekom iz sosednjega mesteca.
Po mali maturi je cela šola šla na isto žurko.Cestna navodila si tujcem dajel po hišnih imenih in ne imenih ulicah. (Zawe disnu pr Andrjuonu, zamataj gar pr Poušietajmu pa ne rukn keu Karuzajga)
Nisi imel druge možnosti, kot da si hodil s prijateljevim/o bivšim/o.Tvoj avto je bil vedno umazan zaradi makadama in noben ni kupoval temno obarvanih avtov.
Vsi so sosednje mestece imeli za »zahadawičenu« ali »pakwarjenu«, čeprav je bilo isto kot tvoje.
Siga’čan 26Vsak, ki je živel v hiši zgrajeni po 1980 je bil zate bogatun.Mestni ljudje so se ti zdeli načičkani, vsaj dokler nisi pobral modnega trenda čez kaki dve leti.
Ko si kogarkoli iskal si ga ponavadi lahko našel v treh, štirih lokacijah, ki so ponavadi vključevale tri gostilne in eno pumpo.Vsaj enega prijatelja si videl kako vozi traktor skozi mesto.Učitelj telovadbe ti je predlagal nabiranje moči z vztrajnim kidanjem gnoja.
Ko greš na sprehod kam za telovadbo, ti vsaj pet ljudi vstavi in vpraša če rabiš prevoz.
Učitelji so te dostikrat klicali po imenih tvojih starejših bratov ali sester.
Učitelji se spomnijo tvojih staršev v njihovem razredu.
V banki si lahko dvignil karkoli brez da bi pokazal osebno izkaznico.
Najbližji nakupovalni center je zahteval dolgo vožnjo.
Zate je bila najnormalnejša stvar na svetu če si videl starčka, ki se skozi mesto pelje na kosilnici.
V koruznem polju si opravil tako veliko kot
malo potrebo.
Večina ljudi je imela vsaj en naziv.
Odobravajoče prevedel:
Da Sivi
www.sigacan.net 13
Siga’čan 26
Sierkauc Sunce je že ane parkat šlu wakul sweta, pa se je že fajn namatralu, de je le tuk zašwicalu, de je začielu dajet tuk mačna ica wad sebe, de se je Sierkauc wos premačen wabudu u tistmu sajmu malnu, ka lih tuk, de je bi še tieku, ka se je bla usa wada pašila.Sierkauc je waprou wači, pa ni bi mogu neč widet, ka je blu tak swetlu wakul nega, de je blu widet, kot de bi bi čest kuot drguot, ne pa u sajmu malnu. Teča ni blu widet nkuodr. Čest tak pawidanu, teč se je bi naweličau bit zrawn nega, ka je bi sam spau, pa se je bi wadlaču jet ma pa switu, de bo ki wideu, ka če bi biu sam zrawn to Sierkauca, na bi blu neč, ka se mu še premaknit ni luštalu, ki šele ki drujga nardit.Sierkauc je bi žalastn, ka je widu, de je spet sam, pa se je wadlaču, de gre ma wn pagliedat, ki se da nardit s tistm patuokam, de bi maln spet tieku, de bi lahk še kešn žakl muoke na mleu, tud če za ajnkat mu ni bi še nabedn neč prniesu. Pride wn, pa wid, de ni prou neč wade weč u nemu, pa se wadluoč, de bo šeu pa patuoku gar, de bo widu, če mu ni kešn sused slučajnu speleu wade na suj maln, de bi se luosau konkurence. De wapišem zej ma tejst patak, ka se je bi Sierkaucu zdeu prou tuk welk, kot je welk Nil dal u Afrik, de na začnema prajt wad Amazonke tam u Jemerik. Tu je blu bel taku kot, de bi člauk s tistm ruolam, ka se z nem panawad tomobile pere, prou nalahnu špricau dal pa an gri. Naš tamau se je prou palahn spejneu pa struh gar, ka je bi čest zaležan, ka je bi preležeu par misceu, če ne še ki weč, pridn se je sunce tuk wagrilu, de ga je blu wabudilu. Pihau je kot kešn bok, ka se matra ulejčt plug pa ta bel ilajnat zeml, kar se je lahk zamislete. No, pihau je tuk na mač, de se je začieu nabierat kondenz wakul nega, ka je bi ris čest brez mači, se wiste, če člauk cile nači preleži.Tist kondenz se je hmal nabrau tuk na guostu, de se je prou čest za-moglilu wakul nega, de sploh ni widu neč wakul sebe, ne či je, ne kam gre. Kar naajnkat je pa je, ne de bi se ki prej napawidu al pa predstajla, kar wab anm užga strila, pa se je pa upralu, de se že douga ni tak. Pa si pa ti tam u an strug, wad anga patuoka, ka ga ni nkuodr neč, pa se
Siga’čan 26pa wablak strga. Ki boš nariedu, neč. Sierkauc pa je nariedu ta slabi rič, ka bi je lahk wab tistmu cajtu lahk narideu. Začieu je rjut, pa se drit kot, de bi teu predat par stu hektolitrau jesha, pa tu kar wab anm. Pa tiste souze, ka sa mu tekle dal pa licih nisa prou neč prpamogle h temu, de bi tista wada ki bel palahn rasla, prej kontra, zarad tega se je tist pa-tak prou na hitra uzignu, de je sierkauca neslu dal pa nemu, kot de bi bi ana nawadna weje, ka se je naweliča bit ga na drewiesu, pa se je stila ma dal u wada, de bi widla, če je kuot drguot ki drgač kot dama. Sierkauca je premetwalu pa wad, de sam ni widu kuot je, kar naajnkat pa se je bi za niki zatoknu, pa ni šou weč naprej, kar plawau je ga pa wrhu wade, ka je tekla mimu nega, pa uzie s saba use, kar i je pršlu pad račie. Tam je bi kar douga cajta zatoknen, de se je že tuk zmatrau, de je bi zaspau. Doš se je pačas umeriu, wada je začie padat dal, Sierkauc pa je bi tam kuodr se je bi zataknu.
Frnihtan Nejče
www.sigacan.net 15
Siga’čan 26
Drag i S i ga ’ č a n i ! Najprej Vas precenjeni Siga’čani prav lepo pozdravljam: ALOHA! Čeprav ta pozdrav zveni kot bi prihajal iz Havajev, Vas moram že na začetku razočarati. Doma sem namreč v teh naših zelenih gričih (sicer priseljena iz Ilirske Bistrice), čeprav v času, ko Vam pišem, zunaj rahlo pada neka snegu podobna tvorba, vendar je ne bi znala točno defini-rati. No, in ravno to je razlog, da sem se Vam odločila pisati … Danes zjutraj se zbudim oziroma me je kot ponavadi zbudilo tuljenje moje preljubljene psice Tačke, ki je od napornega spanja postala lačna. No, pa se poberem iz postelje, si nataknem očala, obujem svoje cofkaste rozne copate, oblečem rumeno pikčasto haljo in počasi odidem proti kuhinji. Tam odprem hladilnik in Tački v skledo usujem hrano. Nato še sebi pripravim kavico in se vsedem za mizo. In takrat me doleti: po-gledam skozi okno in vidim neke bele premikajoče se stvarce. Ko pri-dem do okna, ugotovim, da so to male snežinke. Pa kako je to možno? A nismo že v maju? Sem mogoče prespala celo poletje in jesen?!? Ko se končno malo umirim, začnem iskati vzroke za tako jalovo vreme. Dolgo časa mi nič ne pade na pamet, takrat pa … AHA!!! Takrat pa se spomnim na Vašega Sigadskega Poglavarja, ki ima svoj ranč malo višje kot so ostale hiše in bloki. Ta, ki ima v lasti večino tistih njiv, po katerih ste se podili in po katerih Vas je ON lovil z vilami … In ta Poglavar že toliko časa sameva v svoji palači. Nikogar nima, da bi delil z njim svoje bogastvo. In zdaj mu je tega dovolj! Uporabil je vse svoje nadnaravne moči in na kup sklical vse oblake tega sveta, da Sigade s predmestjem letos ne bodo videle sonca. Haha, tukaj pa pridem na vrsto jaz! Javljam se, da postanem gospodinja Vašemu Poglavarju in tako svetu spet prinesem sonce in ga odrešim dežja! Ja, vem da ste skeptični, ker me ne poznate in vem, da za Poglavarja ni vsaka dovolj dobra, zato Vam prilagam svoj opis:
Večno 29-letna dolgolaska, po izobrazbi univerzitetna diplomirana de-lavka v proizvodnji, ki rada bere, kolesari in ribari. Ne brani se noben-ega dela, še posebno pa obožuje kidanje gnoja in vožnjo samokolnice.
Siga’čan 26Samska, brez otrok. Išče moškega, ki bi potešil vse njene potrebe in želje.
Torej, kmalu bo na našo deželo spet posijalo sonce in takrat boste vedeli, komu se morate zahvaliti za to!
Za vedno Vaša
JOŽICA
www.sigacan.net 17
Siga’čan 26
»Da ne boš slučajno mislila, da se vse dogaja le ponoči, če povem po pravici, se tudi podnevi zna zgoditi marsikaj zanimivega.« Poreče Tone Helgi, ki mu hudomušno odvrne: »Kaj res, verjetno res ni kake hujše razlike, razen da je mogoče vse skupaj bolj opazno.« Tone se ne da: »Nič ni narobe če je opazno.« »Niti nisem mislila tega, no ja, razen mogoče, da bolje izgledaš v temi.« Tone pordi, pogoltne slino in nad-aljuje: » Prebudil sem se ravno po naporni noči in ker je vreme bilo kar lepo, sonček in te zadeve, sem se odpravil na majhen sprehod po parku.«
»Preteklost«
Sonce je resnično sijalo, tudi oblakom se ni zdelo dosti vredno mo-toviliti se naokrog in so raje izlivali svoj bes malce severneje. Bilo je takorekoč eno izmed tistih juter, ko bi si človek najraje prisegel, da bo odsihmal resnično skrbel za svoje zdravje, bil prijaznejši do soljudi, tudi šefa, ki je včeraj zahudimano definitivno dal sodelavcu manjši kup opravil in še teh lažjih. Za zdravje pa bi začel skrbeti tako, da bi se odpovedal tretjemu namazu majoneze v jutranjem sendviču, ki čisto po krivici s svojo senco moti branje jutranjega časopisa. In sprehodi, seveda, mamljiv jutranji zrak ovenčan z občasnimi dimnimi zavesa-mi izpušnih plinov, tlakovana pot v park, na kateri kakor smetanovi poljubčki vrh torte krasijo ostanki prežvečenih žvečilnih gumijev ter cigaretnih ogorkov, zelena travica z občasnimi rjavimi kupčki, ki jih je za sabo pustil človekov najboljši prijatelj v dokaz, da je opravil trdo delo, lastniki pa jih najverjetneje pustijo kot večen spomenik ljubljenčkove slave ter krčev in bodo kolegom ponosno kazali nesmrtno jim slavo ob mimohodu. To je storil moj Fido! rekoč s tistim zanosom lastnim le ljudem z najklenejšim karakterjem, ki te ob nakupu nove kravate/jakne/jopice/reklca/čeveljcev vztrajno gledajo s tistim prosečim a pon-osnim pogledom, ki od vas preprosto zahteva potrditev in rekognicijo njihovega novega nadetega artefakta, a to še niso zgoraj omenjeni ljud-
Ljubezni Iskanja
Siga’čan 26je, ti vas potem proseče gledajo še dokler jih ne vprašate za ceno. Ja, jutro, ki resnično iz človeka poizkuša izvleči najboljše in to se tru-di, čeprav z ne preveč uspeha, tudi pri Tonetu. Ko se zbudi z nečim, čemur bi podcenjujoče lahko rekli maček, kot ve vsak veteran, ki se je kadarkoli zbudil, po burni noči, in ugotovil, da bi bilo veliko bolje, če se sploh ne bi zbudil. Bilo je že veliko poizkusov veliko večjih mojstrov opisati Mačka, tiste-ga pravega, kjer je odpiranje ust podobno odpiranju Tutankamonove grobnice z rahlo slabšim posledičnim vonjem. Opis bi verjetno moral vsebovati kake visokoleteče besede, recimo glava v zvoncu po katerem navdušeno udarja Quasimodo, trebuh kot Hirošima ob detonaciji Male-ga Dečka, pogled, ki hudomušno pretvarja vse v nekakšno Guernico ter vsesplošen občutek, da ne le da v neposredni bližini igra Filharmonični orkester, ampak hkrati tudi ima parado nekako izmenično od glave do trebuha in igra peto simfonijo od Beethovna s poudarjenimi visokimi toni ter zadostnimi nizkotonskimi tresljaji. Takšen bi moral biti opis, katerega se je bolje ne lotiti. Zdaj ko je spomin na Mačka nezadostno obnovljen, sledi seveda vest, da se je Tone zbudil v točno takšno stanje, le da je bilo še hujše. Izpod odeje se nekako iztegne Tonetova roka, da prva preveri kakšne nevar-nosti prinaša jutranji dan in ker jo ni nič odgriznilo, odtrgalo ali kako drugače hotelo storiti roki silo, jo Tone povleče nazaj iz jutranje izvid-nice in vanjo porine upirajočo nogo. Ko še ta potrdi vest o nenapadal-nosti okolice, se ji počasi pridruži še druga noga, s skupnimi močmi se nato nekako obrneta proti tlem, da bi emulirala nekakšen vzvod za ostalo telo. Le to se dokaj uspešno dvigne, sledeč nekaterim dokaj znanim fizikalnim zakonom, vendar ko doseže svoj vrhunec in celot-no zadevo prevzame glava, le ta dobi hud udarec realnosti in okolice, ki zaigra veseli ples in omahne nazaj na posteljo. Drugi dvig je bil ne-primerno mukotrpnejši a je bil rezultat zadovoljivejši, roka je uspešno preprečila drugi padec in s pomočjo sosede ustvarila rahlo ravnotežje telesa, zdaj je bila na vrsti glava. Ko so se glavni tresljaji za silo pomirili in je okolica svoj zasuk upočasnila na približno 6 sličic na sekundo, so se oči poskusno priprle in obraz se je začel počasi sproščati iz svoje prej posmrtne maske katerih dokaj dobro podobo lahko vidite na nekat-erih majskih templjih. Oči so začele sprejemati prve obrise okolice,
www.sigacan.net 19
Siga’čan 26ki bi zadostno bili uprizorjeni s pogledom skozi pivsko flašo. Usta prej ukleščena v obliko črke S, počasi sprostijo svoj prijem in dajo jeziku zraka. Z njim nekajkrat pomljas-ka, da bi se neuspešno znebil občutka, da se je ostanek ust stopil in oprijel jezika. Vid končno dojame glavnino okolice in Tone vs-tane ter se odpravi proti oknu, ki je zu- n a n -jost uspešno skrival za zavesami. Le te si za tarčo vzame Tone in jih z mlahavim zamahom odstrani, seveda mu je bilo takoj žal, jutro ga udari z vsem kar ima na voljo, sonce za-sije vanj z vsem bliščem, ki ga premore in Tone se z obupanim krikom zvrne nazaj neuspešno si zakrivajoč obraz z rokami. Sonce vz-trajno sije v sobo in izjavlja svoje sporočilo, ki je kakor govorilo: čakam nate! Počasi se izpod okna iztegne roka in seže po kljuki, okno se na stežaj odpre in v sobo butne sveži zrak, ki ga Tone navdušeno pohlasta in možgani z novim kurivom prvič zares zaženejo obrate. Naenkrat se je svet resnično zazdel malce boljši, a samo v primerjavi s prejšnjim stanjem, Tone tako odraca, ves skuštran, neobrit ter smrdeč v kopalnico, se pogleda v ogledalo, skoraj krikne od presenečenja a vendarle ugotovi, da je to on sam. Poškili v podobo, ki poškili nazaj, se počoha po riti in odpre vodo. Ko se nekajkrat opljuskne, se vid končno izostri in zadovoljujoče potrdi sam sebi, da je plapolajoča pošast v ogledalu resnično on sam. Po jutranjem britju, ki se šteje za uspeh samo po dejstvu, da ima obe ušesi in nekaj podobno nosu še vedno v neposredni bližini obraza. Umivanje zob nekako ublaži okus v ustih in tuš dokončno prepodi še ostanek grdih vonjav, ki ne izhajajo neposredno iz trebuha. Zdaj se je resnično počutil dovolj pogumnega, da v trebuh končno da nekaj in dokončno zatre vse tisto, kar je prejšnji večer hotelo zbežati ven po napačni poti. Pogumno je bilo trdo ku-hano jajce, ki se je spustilo v neznane globine ter košček popečenega kruhka, ki je sledil, glasu od njih ni bilo nikdar več, a govorice so dosegle ostale prebivalce shrambe, da nekje, daleč daleč zunaj živita
Siga’čan 26boljše življenje kot del prehrane velikanskega obrečnega drevesa, ki je bilo kasneje posekano in predelano v par ton WC- papirja, točno tega katerega je Tone enkrat veliko kasneje kupil in tudi uporabil, tako da je bil krog nezavedno vsem udeleženim a v splošno zadovoljstvo stvar-stva, končno sklenjen. Ker je ves ta čas, ko je Tone konzumiral jutranji obrok, sonček veselo škilil vanj, se Tone ni mogel znebiti občutka, da mora danes nekaj storiti, mogoče kaj zase, kolikor je bil zadnje čase obseden s skakan-jem po najrazličnejših barih in je sploh bil nočna ptica, bi bilo edino pravilno, da na takšno prelepo nedeljsko jutro malce zmiga svoje ude. Sonček mu je sledil vsepovsod, škilil je vanj iz vsake odprtinice, kakor da bi mu hotel preprečiti mogoč premislek v neizkoristek tako lepega dneva. Ko se je Tone končno preoblekel, za kar si je vzel več časa kot bi si običajno, kajti ni hotel zanemariti dejstva, da mogoče katera zunaj čaka nanj, posebej nanj. Pogledal je proti sončku, ki je sijal vanj skozi okno ves ta čas, kakor da bi pri njemu iskal potrditve in mogoče, samo mogoče, se mu je zazdelo, da je sonček zasijal za trenutek močneje. Tako opogumljen se odpravi svetu nasproti, konkretneje proti parku, ves čas pod budnim očesom sončka, katerega si je trenutno štel za največjega bodrilca in zaveznika, ko bi le vedel…
Da Sivi
www.sigacan.net 21
Siga’čan 26
KRAVA V MATEMATIKI
Krava je velika žival.Kravo lahko spravimo v konzervo.
Seveda ne cele naenkrat.
Krava izginja v senci geometrijske negotovosti,Besselove funkcije jo prežvekujejo,
eliptični integrali jo žgečkajo po riti,Stokesovi obrazci ji kolcajo v brk,
hinavsko jo gledajo evolute in evolvente.
Ti uboga žival, krava nedolžna,
ki te bo kompleksna komformna preslikavačisto razjedla,
smiliš se mi v smislu Fourierjevega in Laplaceovega razvoja.
Teorija pogreškov ti ne pomaga,niti v verjetnostnem račununi več pomoči in odrešitve,
parabolična interpolacija te bo prebavila!!!
Rignil je vektorin se glasno zasmejal.Njegov krohot se je
odvajal po časuv temno noč…
Stipe
Siga’čan 26ŽUR POD DREVESOM
Franciscus Zagorichnicus
Priredba: Stipe!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
??????????????????????????????????????
????????????????????
!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
??????????
www.sigacan.net 23
Siga’čan 26
R e k i i n K a p r i c eDan brez sonca je kakor noč.
Stara leta ne prinesejo s seboj vedno modrosti, včasih stara leta pridejo sama.
Vedno si zapomni, da si nekaj posebnega. Tako kot vsi ostali.
Optimist meni, da je to najboljši svet kar jih je. Pesimist se boji, da bi to lahko bilo res.
Možganske celice pridejo in gredo, ampak maščobne celice živijo večno.
Zavest je tista stvar, ki boli, ko se vse ostalo uživa.
Ne bodi nenadomestljiv. Če se te ne da nadomestiti, se te ne da povišati.
Brez skrbi; samo prvič se zdi eksotično.
Jej zdravo, telovadi, vseeno umri.
Četudi si na pravi poti, te bodo še vedno povozili, če boš samo stal tam.
Vsi lažejo, ampak to sploh ni pomembno, kajti nihče ne posluša.
Vsak dan postavim nov rekord v dnevih, ki sem jih preživel.Izkušnje so tista stvar, ki je ne dobiš, dokler ni ravno prepozno.Splošno povedano, se boš težko kaj naučil če se tvoja usta vmes premi-kajo.
Ne rabim več drog, zdaj dobim podoben učinek že samo če prehitro
Siga’čan 26vstanem.
Živim v svojem malem svetu, ampak to je čisto prav, tu me poznajo.
Nameravam živeti večno, zaenkrat še kar dobro kaže.
Začel sem iz niča in še vedno ga imam veliko.
Če ti v prvo ne uspe, je padalstvo zate napačen šport.
Če je korenček dober za vid, zakaj je potem toliko mrtvih zajcev na cestah?
Če nekomu posodiš 5 jurjev in potem to osebo nikoli več ne vidiš, je bilo najverjetneje vredno jih posoditi.
Če vedno govoriš resnico si ne rabiš ničesar zapomniti.
Čez samo dva dni bo jutri včeraj.
Veliko bolj impresivno je, če drugi odkrijejo tvojo svetlo plat brez da jim jo namigneš.
Pravijo, da če bi v ravno vrsto postavil vse avtomobile iz celega sveta od začetka do konca… bi se še vedno našel kak idiot, ki bi poskušal prehitevati.
Zna biti, da je tvoja funkcija v svetu preprosto služiti kot opozorilo vsem ostalim.
A ni frustrirajoče, ko poznaš vse odgovore in se nobenemu ne da postaviti vprašanj.
Zadnja raziskava kaže, da trije od štirih ljudi sestavljajo 75% svetovne populacije.Poroka spremeni strast; kar naenkrat si v postelji s sorodnikom!
www.sigacan.net 25
Siga’čan 26
Nikoli ne preverjaj globino vode z obema nogama hkrati.
Nobeden te ne posluša dokler se ne zmotiš.
Seks je kot zrak. Sploh ni pomemben, dokler ga ne začne zmanjko-vati.
Ene dneve si žužek, druge dni vetrobransko steklo.
Klepetanje je poceni, ker zaloge presegajo zahtevo.
Naslednjič ko bi se rad pritoževal se spomni: tvoj koš za smeti v kuhinji najverjetneje je bolje kot trideset odstotkov ljudi na tem svetu.
Najhitrejši način za podvojitev denarja je, da ga prepogneš in spraviš nazaj v žep.
Resnična umetnost pogovora ni samo v tem, da rečeš pravo stvar v pravem trenutku, ampak tudi, da pustiš neizrečene napačne stvari v izzivalnem trenutku.
Stvari ki pridejo k tistim ki čakajo, so lahko tiste stvari, ki so jih pustili tisti, kateri so tja prišli prvi.
Baje obstajata dve teoriji za prepir z ženami. Nobena od njiju ne dela.
Lahko, da je čas dober zdravilec, ampak je obupen kozmetik.
Rodimo se goli, mokri in lačni. Potem postanejo stvari hujše.
Ne moreš imeti vsega, kam bi sploh vse spravil.
Ne nehaš s smejanjem ker se postaraš, postaraš se ker se nehaš sme-jati.
Modrostno prevedel: Da Sivi
Siga’čan 26
P u s t n a m e s tTrawa je že dawnu wazeleni,wrh Purzna se še snig dabi,pumlad razgajne use žwali,tud wan neč drgačn ni bi.
Se je zjutre kumi wabudu,u ngoj glaj je blu zla hudu,
se je widu, de mre ki nardit,sam mrje ta druj mu tu stit.
Ki bo, če se ldjem nau zdilu prou,se nkul weč nau upau wad damou,boda gawaril wad nega čudne rči,
bo widet, kot de čudn bi bi.
Pa gre pa praše saje sasida,wana bo že prou pawida,
a je prou, de se mu ana zdi,al bi tu matilu ta druge ldi?
Sasida ga nadere kot žwau,de se je bi prou na hitra usrau:
»Pa ki si ti misleš, de si,paglej se ma kdaj, kešn si!!!«
Se je bi ustrašu pa skreu,dabit ga nis mogu, če s ga teu,
bi je tam sam med stinami,pa ga ni blu nkul med ldmi.
Douga cajta je mislu, de je an drek,dukr ni z glawa butnu wab an cwek,
pa se mu je use skop wabrnilu,
www.sigacan.net 27
Siga’čan 26pa se mu je kumi paswetilu.
Pust na mest, pust na mest,pust na mest, pust čest,ki te briga, ki druj praj,
sam, de paše taj glaj.
Pa je stapu če da nje,pawidau ki mu je use,se mu je lpu nasmeja,
pa dja, de bi z nem bla.
Ldje sa pal usesuorte gawaril,de sa si hmal jezike pretegnil,nemu pa sploh ni blu neč mar,ka saje glawe je sam gaspadar.
Bla je foušie, blu je use,sam bene lipe beside ne,benmu ni neč hudga teu,sam čudn se jem je zdeu.
Ka je niki tačga nariedu, kar se je sam wadlaču,brez, de bi zrawn kešnga drujga u drek namaču.
Pust na mest, pust na mest, kar ni taje rič,ka je drgač kot ta druj u resnic wič.
Frnihtan Nejče
Wic :)
In vedite... opazujemo vas...
C E R K N O
DOSTAVA NA DOMOdslej naprej je mogoče do Siga’čana priti tudi drugače. Pišite nam na e-mail naslov: [email protected], sporočite vaš naslov in obvestili
vas bomo, kam lahko pridete iskat najnovejšo številko Siga’čana. Pričakujemo, da nam boste ob obisku na taisti naslov dostavili še
horsburger (z vsemi dodatki prosimo!).
Kliče duhtar pacienta.” Pozdravljeni! Imam slabe novice in ene hudo grozne novice.” “Madonca duhtar, se tuj graznu,
ki sa slabe nowice?” “Slabe novice so, da smo dobili vaše teste nazaj in imate samo še 24 ur življenja.” “Porkodindjo! Tuj graznu! Jak! Ki’j sploh še lahk hujš wad tega!?!” “Khm, pozabil sem, da bi vas moral poklicati že včeraj!”
Hej, wedwa sta pa taka, bel Hepi Metalca!
wad: Sikule pred CMAKam
