LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEVimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/vos/2015_IX_1.pdf · Verlag Dashőfer, založba, d.o.o. Od projekta do objekta Del IX Gradbeni dokumenti 4 Rekonstrukcija

Del IX Gradbeni dokumenti

Avtorji: Doc. dr. Janez Reflak, Rajko B. Javornik, mag. Andrej Kerin, dr. Igor Pšunder,

Metka Pavčič, Tatjana Vodlan, Carmen Dobnik, Peter Henčič, dr. Jana Šelih, Jaš

Ţnidarič, Aleksandra Velkovrh, Vesna Rebronja, Dida Volk, dr. Marjana Šijanec Zavrl,

mag. Emilija Bratoţ, Aleksandra Heinzer, Štefan Ţemva, Tanja Bohl, Aleš Budja, mag.

Irena Prodan, dr. Aleš Jug

www.odprojektadoobjekta.si

Verlag Dashöfer, založba, d.o.o.Dunajska cesta 21

1000 Ljubljana

Brezplačna modra številka: 080 80 92

Urednik: Mihael Sket, [email protected]

http://onbvos.dashofer.si/onb/

mailto:[email protected]

Verlag Dashőfer, založba, d.o.o.

Od projekta do objekta


2

Kazalo

Dokumenti na gradbišču in seznam obveznosti udeležencev .................................................................................. 3

Gradbeno dovoljenje ........................................................................................................................................... 3

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega in enostavnega objekta ............................................................. 6

Lokacijska informacija ...................................................................................................................................... 11

Gradnja, ki se lahko izvaja brez dovoljenja ...................................................................................................... 11

Dela, ki se lahko izvajajo brez dovoljenja ......................................................................................................... 12

Imenovanje odgovornega vodje del, imenovanje odgovornega vodje del za zahtevne objekte ........................ 14

Imenovanje odgovornega vodje posameznih del .............................................................................................. 15

Imenovanje odgovornega vodje gradbišča ........................................................................................................ 16

Obveznosti investitorja...................................................................................................................................... 16

Pogodba o delu z nadzornikom ......................................................................................................................... 20

Obveznosti nadzora ........................................................................................................................................... 21

Obveznosti nadzora odgovornega vodje PGD .................................................................................................. 22

Zavarovanje pred škodo .................................................................................................................................... 23

Zakoličenje objekta ........................................................................................................................................... 26

Načrt organizacije gradbišča ............................................................................................................................. 28

Označitev gradbišča - gradbiščna tabla ............................................................................................................. 30

Varnostni načrt .................................................................................................................................................. 32

Gradbeni dnevnik o izvajanju del...................................................................................................................... 34

Knjiga obračunskih izmer ................................................................................................................................. 49

Projekt za izvedbo ............................................................................................................................................. 52

Dokazilo o zanesljivosti .................................................................................................................................... 55




3

Dokumenti na gradbišču in seznam

obveznosti udeležencev

Namen seznama je na enem mestu v časovno in področno urejenem pregledu predstaviti

obveznosti na gradbišču. Kajti obveznosti izvajalca, pa tudi investitorja, nadzornika in

odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja na gradbišču so predpisane

v številnih predpisih, ki jih je velikokrat potrebno poznati in uporabljati tudi v medsebojni

povezavi.

V nadaljevanju so predstavljene splošne obveznosti udeležencev, ki morajo biti izpolnjene na

gradbišču. Kratko opisane so tudi obveznosti investitorja, ki ima pri graditvi (projektiranju,

gradnji in uporabi) največ obveznosti.

V večini primerov rezultat obveznosti udeležencev pri graditvi predstavlja pisni dokument.

Seznam dokumentacije je izdelan kot "navodilo za uporabo" za vse udeležence pri gradnji

objekta; investitorja, izvajalca, nadzornika in odgovornega projektanta PGD. Seznam bo v

pomoč tudi pri obisku inšpektorja na gradbišču.

Gradbeno dovoljenje

Obveznost investitorja in izvajalca

Gradbeno dovoljenje je obveznost investitorja in izvajalca.

Faza, v kateri mora biti opravljena določena obveznost oz. mora biti zagotovljen ta

dokument, je fazapred začetkom gradnje.

V nadaljevanju je predstavljen opis dokumenta.

Pravnomočno in dokončno gradbeno dovoljenje

Z gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo obstoječega objekta ali s spremembo

namembnosti in z odstranitvijo objekta se lahko prične na podlagi pravnomočnega

gradbenega dovoljenja. Na lastno odgovornost lahko investitor prične z gradnjo že tudi po

dokončnem gradbenem dovoljenju (ko pritožbeni organ Ministrstvo za infrastrukturo in

prostor vzavrne pritožbo na gradbeno dovoljenje ali če izda dovoljenje.

Novogradnja

Pri gradnji novega objekta se gradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in se pri

tem bistveno spremeni zunanjost objekta.




4

Rekonstrukcija

Pri rekonstrukciji objekta se spreminjajo tehnične značilnosti (npr. zmogljivosti ali vrsta

instalacij) in se objekt prilagaja spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam.

Rekonstrukcija je tudi sprememba konstrukcijskih elementov, zmogljivosti in druge

izboljšave. Pri stavbah se sme spremeniti prostornina objekta do največ 10 %.

Za pridobitev gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo mora obstoječi objekt, če je bil zgrajen

pred letom 1967, imeti gradbeno dovoljenje. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja

morajo biti predvideni ukrepi za preprečevanje emisij prahu in drugih nevarnih snovi,

predvideno mora biti ravnanje z gradbenimi odpadki, preverjena mora biti ustreznost nosilnih

tal, preverjeni morajo biti že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki se ohranjajo, preverjeno mora biti

ali je objekt primeren za rekonstrukcijo. Osnova z izdelavo PGD je posnetek obstoječega

stanja ali že izdelan PID, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Odstranitev

Z odstranitvijo se objekt poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje. Investitor mora

pridobiti gradbeno dovoljenje za rušitev. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega

dovoljenja je sestavljena iz vodilne mape in načrta odstranjevalnih del, kjer je prikazan način

odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjšimi posledicami za

okolico ter da se prikaže situacija končne ureditve.

Predvideni morajo biti ukrepi za preprečevanje emisij prahu in drugih nevarnih snovi in

ravnanje z odpadki.

Sprememba namembnosti

S spremembo namembnosti se obstoječi objekt ne gradi ali rekonstruira, se pa izvedejo takšna

dela, da se poveča vpliv objekta na okolico (npr. več parkirnih mest, vpliv dejavnosti v

poslovnem prostoru na okolico). Za spremembo namembnosti iz stanovanja v poslovni

prostor ali iz poslovnega prostora v stanovanje, je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi, če se bistveno spreminja videz objekta. Temeljni

dokument za izdelavo PGD je posnetek obstoječega stanja objekta ali izdelan PID.

Spreminjanje namembnosti brez gradbenega dovoljenja

Pri manjše spremembe namembnosti objekta, kjer ni povečanega vpliva na okolico,

gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobivati. Da ni več dvomov, kdaj gradbeno dovoljenje

za spremembo namembnosti ni potrebno, zakon te spremembe določa v 3. odstavku 4. člena

ZGO-1B. Glej tudi 11/2.5 Dela, ki se lahko izvajajo brez dovoljenja.

Nelegalna gradnja

Pridobitev gradbenega dovoljenja je obveznost investitorja, vendar tudi gradbeni izvajalec ne

sme graditi brez gradbenega dovoljenja. Objekt, ki je zgrajen brez ustreznega gradbenega

dovoljenja, se šteje za nelegalno gradnjo. V tem primeru gradbeni inšpektor v skladu s 152.

členom ZGO-1B odredi ustavitev gradnje in odstranitev nelegalno zgrajenega objekta ali dela




5

objekta ter vzpostavitev v prvotno stanje. Hkrati tudi izreče posebne prepovedi v zvezi z

nelegalno gradnjo skladno s 158. členom ZGO-1B.

Globe – gradbeno dovoljenje na gradbišču

Izvajalec del je v prekršku, če ne zagotovi, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled

izvod gradbenega dovoljenja (tretji odstavek 84. člena ZGO-1B). Ta določba se nanaša na

situacijo, ko je za izvajano gradnjo sicer pridobljeno gradbeno dovoljenje, ampak to

dovoljenje ni dostopno na gradbišču. Predvidena globa za izvajalca je zelo visoka od 8.000 do

20.000 eurov. Praviloma zadostuje že kopija gradbenega dovoljenja.

Globe – gradbeno dovoljenje ni pridobljeno

Če pa gradbeno dovoljenje za gradnjo sploh ni pridobljeno, so predpisane globe še dosti višje.

Oseba, ki izvaja ali izvede gradnjo brez gradbenega dovoljenja s takšno gradnjo stori

prekršek, zato jo gradbeni inšpektor oglobi za pravno osebo globa znaša od 30 000 do 80 000

eurov.

Če se gradi zahteven objekt ali objekt z vplivi na okolje ali se izvaja gradnja na območju, ki je

varovano v skladu s predpisi o ohranjanju narave oziroma na vodnem zemljišču, če je narava

prekrška posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene

protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena

koristoljubnosti znaša globa od 90 000 do 240 000 eurov.

Globa se izreče izvajalcu, če na gradbišču nima dovoljenja.

Globa se izreče izvajalcu in investitorju, če za izvajanje del gradbeno dovoljenje sploh ni

pridobljeno.

Prekrški zastarajo v dveh letih.

Sprememba gradbenega dovoljenja

Če v času veljavnosti osnovnega gradbenega dovoljenja, med gradnjo pride do takšnih

sprememb in se PZI projekt za izvedbo tako spremeni, da se spremenijo pogoji gradbenega

dovoljenja ali se spremenijo zdravstveni pogoji, varnost objekta ali bistvene zahteve, mora

investitor zahtevati spremembo gradbenega dovoljenja, ki se spremeni po enakem postopku

kot je bilo izdano. Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izvaja neskladno

gradnjo se kaznuje z globo od 8 000 do 30 000 eurov. Ta globa se pri posebno hudih kršitvah

lahko potroji.

Če investitor namerava spremembo gradnje, lahko v času veljavnosti dovoljenja zahteva

spremembo.

Gradbeno dovoljenje se lahko spremeni tudi, če se spremeni lastništvo zemljišča oziroma

objekta v gradnji.

3. člen ZGO-1B:




6

Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta se lahko začne na

podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko investitor na lastno odgovornost začne z

gradnjo iz prejšnjega odstavka tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

Ukinjena posebnost za poslovne prostore

Do 15. 4. 2008 je veljala določba, ki je predpisovala, da so se v novozgrajeni stavbi, za katero

je bilo že pridobljeno uporabno dovoljenje in so določeni deli stavbe že v uporabi, lahko

izvajala zaključna dela v poslovnih prostorih – brez gradbenega dovoljenja. Sedaj takšne

možnosti ni več. Za ureditev je potrebno pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje razen, če

ne gre za spremembo namembnosti, kjer to ni potrebno ali za investicijska/redna vzdrževalna

dela.

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega in enostavnega

objekta

Obveznost investitorja in izvajalca

Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta je obveznost investitorja in

izvajalca.


dokument, je faza pred začetkom gradnje.


Pred gradnjo nezahtevnega objekta je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo

nezahtevnih in enostavnim objektov, tako imenovano enostavno gradbeno dovoljenje.

Pridobivanje dovoljenja

Pridobivanje dovoljenja je poenostavljeno, saj gre za vsebinsko in konstrukcijsko nezahtevne

objekte. Stranka v postopku je samo investitor. Ti objekti smejo biti lahko priključeni samo na

obstoječe infrastrukturne objekte, zato ni potrebno plačilo komunalnega prispevka.

Pred pridobitvijo dovoljenja mora investitor preveriti ali bo objekt stal na zemljišču, ki je v

varovalnem pasu ali varovalnem območju. Če bo objekt znotraj varovanega področja se šteje

samo lokacija objekta na zemljišču, ne celotna zemljiška parcela, ki je večja in ima lahko več

področij varovanja. Za gradnjo v varovalnih pasovih (ceste, infrastrukture, železnice…) ali

varovalnih območjih (kulturno varovano, naravovarstveno, vodovarstveno…) mora pridobiti

soglasja pristojnih soglasodajalcev.

Vloga za izdajo enostavnega gradbenega dovoljenja se poda na upravno enoto. Za vlogo in

dovoljenje je predpisan obrazec v Pravilniku o obrazcih za pridobitev gradbenega dovoljenja

za nezahtevni objekt (UL RS št. 38/08). Na obrazec investitor sam vriše tloris in prerez

objekta, v kopijo katastrskega načrta vriše predvideno lego objekta.




7

Pogoji za gradnjo in vrste objektov so predpisani v Uredbi o razvrščanju objektov glede na

zahtevnost gradnje (UL RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).

Vrste nezahtevnih objektov in obrazec za vlogo za enostavno gradbeno dovoljenje je v

poglavju 7/3.

Sprememba od navedb v predhodni uredbi iz leta 2008:

Vrsta objekta

Nezahteven - NOVO

Enostaven -

NOVO

Nezahteven

- STARA

UREDBA

do 8.3.2013

Enostaven-

STARA

UREDBA

do 8.3.2013

Majhna stavba

(stavba majhnih

dimenzij, v pritlični,

enoetažni izvedbi,

ki ni namenjena

bivanju, lahko tudi

prislonjena k stavbi,

objekti v javni rabi)

Površina nad 30 m2 do

vključno 50 m2

Noben

Površina do

vključno 30 m2

Drvarnica

do 12 m2,

višina

največ 3 m

Garaža do

30 m2

višina

največ 3,5

m.

Steklenjak

do 30 m2,

višina

največ 3,5

m. Uta do

15 m2,

višina

največ 3 m.

Nadstrešek

do 30m2

Majhna stavba kot

dopolnitev

obstoječe pozidave

(stavba majhnih

dimenzij, v pritlični,

enoetažni izvedbi,

samostojna ali

prislonjena k stavbi,

objekti v javni rabi)

Noben

Površina do

vključno 20 m2

Ograja Višina nad 2 m do Višina do vključno Višina do

Nobena




8

vključno 3 m

2 m

2.2 m

Podporni

zid (konstrukcija

med dvema

višinama zemljišča,

ki preprečuje

premik (zdrs)

zemljine. Pri

računanju višine

podpornega zidu z

ograjo se upošteva

le merilo za

podporni zid)

Višinska razlika med

zemljiščem do 1,5 m

Višinska razlika

med zemljiščem do

0,5 m

Višina do

1.5 m

Noben

Mala komunalna

čistilna

naprava (naprava

za čiščenje

komunalne odpadne

vode z

zmogljivostjo,

manjšo od 2000 PE)

Zmogljivost od 50 PE

do vključno 200 PE

Zmogljivost do

vključno 50 PE

PE

Zmogljivost

do vključno

50 PE

Nepretočna

greznica (vodotesen

zbiralnik za

komunalno odpadno

vodo)

Prostornina nad 30 m3

do vključno 50 m3

Prostornina do

vključno 30 m3

Prostornina

do 50 m3

Vodnjak, vodomet

Višina nad 5 m, globina

nad 30 m

Višina do vključno

5 m, globina do

vključno 30 m

Noben

Vrtina,

vodnjak do

30m

globine

Objekt za rejo

ţivali (enoetažen

objekt, namenjen

reji živali)

Stavbe: površina nad 40

m2 do vključno 100 m2

Ribogojnice:prostornina

od 250 m³ do vključno

2000 m³

Noben

Stavbe: površina

do vključno 40 m2

Čebelnjak: višina

praviloma do

vključno 4,5 m

Ribogojnice:

Noben

Čebelnjak

do 20m2 in

višino do

3m, Ribnik

do 30 m2

(beton) ali

100m2




9

prostornina do

vključno 250 m³

(naravna

kotanja) z

globino do

2m

Pomoţni

kmetijsko-

gozdarski

objekt (objekt,

namenjen kmetijski

pridelavi,

gozdarskim

opravilom in

vrtnarjenju)

Stavbe: površina nad 40

m2 do vključno 150 m2

in višina nad 5 m do

vključno 6 m

Stolpni silosi: višina

nad 5 m do vključno 10

m

Gradbenoinženirski

objekti: višina nad 5 m

do vključno 10 m

Dvojni kozolci

(toplarji): površinanad

40 m2 do vključno 150

m2

Stavbe: površina

do vključno 40

m2in višina do

vključno 5 m

Stolpni silosi:

višina do vključno

5 m

Gradbenoinženirski

objekti: višina do

vključno 5 m

Gozdne

prometnice: vse

Dvojni kozolci

(toplarji): površina

do vključno 40 m2

Zbiralnik gnojnice

in gnojevke: noben

Toplar do

150 m2,

višine do 6

m; Kmečka

lopa do 30

m2 in višino

do 5 m,

Rastlinjak,

višine do 3

m, Koritasti

silos, do

150 m2,

višine do 8

m Stolpasti

silos do 30

m2, višine

do 8 m,

Skedenj, do

150 m2 in

višine do 6

m, Senik,

do 150 m2

in višine do

6 m,

Gnojišče,

do 200 m2

in višine do

2 m,

Zbiralnik

gnojnice

(gnojevke)

do 150 m3;

Vodni

zbiralnik,

do 1000 m3

globine do 2

m,

Betonsko

korito, do

20 m3;

Poljska pot,

širina do 2,5

Krmišče do

30 m2,

Poljska pot,

gozdna pot,

Molzišče

do 30 m2,

Hlevski

izpust do

180 m2,

Senik do 30

m2, Enojni

kozolec z

dolžino do

30 m,

Kašča do

20 m2,

Ograje za

pašo do

višine 1,5

m




10

m; Gozdna

cesta,

dolžina do 2

km, širina

vozišča v

premi do

3,5 m;

Grajena

gozdna

vlaka,

dolžina do 1

km; Obora

za rejo

divjadi

Steklenjak,

do 30 m2 in

višino do

3,5 m

Objekti za lastne potrebe

Objekti za lastne potrebe (objekti stojijo na parceli na kateri je že zgrajena stavba), skupna

površina vseh objektov na parceli ne sme presegati faktorja pozidanosti in pri

večstanovanjskih se lahko na istem zemljišču zgradi toliko objektov kolikor je stanovanj. V

uredbi so predpisani tudi pogoji za gradnjo ograj, pomožnih infrastrukuturnih objektov,

začasnih objektov za turistično ponudbo in prireditve, začasnih objektov za skladiščenje,

objektov za šport, vadbenih objektov in urbane opreme.

Značilnosti nezahtevnih objektov

Skupne značilnosti nezahtevnih objektov so:

Objekti so konstrukcijsko enostavni, razen nekaterih kmetijskih objektov. Z gradnjo in

uporabo ne vplivamo na okolico. Ne smejo se uporabljati za bivanje; garaži ni moč spremeniti

namembnosti v garsonjero. Priklope imajo lahko samo preko obstoječih priključkov. Ker je

stranka v postopku izdaje samo investitor in ker je pri izdaji dovoljenja potrebno upoštevati

tudi zahteve prostorskih aktov pomeni, da morajo posamezne občine predpisati kakšni so

odmiki od parcelnih mej, da ni potrebno soglasje mejaša.




11

Kadar se objekt samostojno priključi na infrastrukturo ali je večjih dimenzij oz. je namenjen

za bivanje ali je bližje parcelni meji, kot predvideva prostorski dokument – v vseh teh

primerih mora investitor zaprosi za "navadno" gradbeno dovoljenje.

Uporabnega dovoljenja ni potrebno pridobiti.

Globa se izreče izvajalcu, če na gradbišču nima gradbenega dovoljenja.

Globa se izreče izvajalcu in investitorju, če za izvajanje del gradbeno dovoljenje za gradnjo

nezahtevnega objekta sploh ni pridobljeno. Izvajalec mora dela izvajati skladno z gradbenim

dovoljenjem.

Lokacijska informacija

Do 29. 4. 2007 je moral investitor pridobiti lokacijsko informacijo za:

za gradnjo enostavnih objektov,

za izvajanje investicijskih vzdrževalnih del na kulturno varovanih objektih ali na

zunanjosti objekta, ki meji na javno površino,

za projektiranje, kjer je potrebno gradbeno dovoljenje.

S sprejetjem Zakona o prostorskem načrtovanju je spremenjen status lokacijske informacije,

ki sicer še vedno obstaja, v nobenem postopku in dokumentu pa ni več obvezna.

Po sprejetju Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, so se prej enostavni objekti

razdelili v nezahtevne, za katero je potrebno enostavno gradbeno dovoljenje in na

enostavne objekte, ki jih je potrebno graditi pod določenimi pogoji, ne potrebujejo pa

dovoljenja.

Kjer občine še niso objavile svojih prostorskih aktov na spletu, investitor oz. projektant še

vedno lahko zaprosi občino za informacijo za projektiranje. Pred začetkom projektiranja z njo

pridobi pogoje prostorskega akta kot veljajo na konkretnem zemljišču.

Gradnja, ki se lahko izvaja brez dovoljenja

Obveznost investitorja

Gradnja, ki se lahko izvaja brez dovoljenja, ima določene obveznosti za investitorja.


dokument, je faza gradnje.





12

Enostavni objekti se lahko gradijo brez pridobljenega gradbenega dovoljenja. Kljub temu se

morajo dela izvajati v skladu s prostorskim aktom (3.a člen ZGO-1B) in v skladu z drugimi

pogoji, ki jih predpisuje Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.

Enostavni objekti so zaradi majhnih dimenzij konstrukcijsko enostavni.

Če se objekt gradi v varovalnem pasu ali območju je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje

soglasodajalca.

Globa se izreče investitorju (ne izvajalcu), če naroči ali izvaja enostavni objekt v nasprotju s

prostorskim aktom. Zahteve prostorskih aktov so med občinami različne, npr. odmiki od

parcelnih mej.

Izvajalec kazensko odgovarja, če pri tipskih objektih, del ne izvaja v skladu s tipskimi načrti

in navodili.

Dela, ki se lahko izvajajo brez dovoljenja

Obveznosti za investitorja

Dela, ki se lahko izvajajo brez dovoljenja, imajo določene obveznosti za investitorja.


dokument, je faza izvedbe.


Za gradnjo oziroma izvajanje del pri spodaj naštetih delih ne potrebujemo nobenih

dokumentov (gradbenega dovoljenja, lokacijske informacije). Pri izvajanju moramo

upoštevati predpise s področja, na katerem opravljamo dela in posegamo v elemente in dele

objekta, ki zagotavljajo izpolnjevanje bistvenih zahtev.

Dela, za katera ni potrebno pridobiti dovoljenja so:

1. redna vzdrţevalna dela,

2. investicijska vzdrţevalna dela,

3. vzdrţevalna dela v javno korist,

4. nekatere spremembe namembnosti.

Redna in investicijska vzdrţevalna dela

Za dela, za katera je bila včasih predpisana Odločba o dovolitvi priglašenih del, je bilo po letu

2003 le še v nekaterih primerih potrebno pridobiti lokacijsko informacijo. Sedaj niti

lokacijska informacija ni potrebna. To pomeni, da danes lastnik objekta prične z

investicijskimi ali rednimi vzdrževalnimi deli brez pridobitve dovoljenj. Seveda mora

izvajalec o upoštevati vse ustrezne gradbene predpise v primerih, ko se izvajajo dela, ki

vplivajo na bistvene zahteve. Bistvene zahteve so naštete v poglavju 6/2.4.

Vzdrţevalna dela v javno korist




13

Pri izgradnji in obnovi gospodarske javne infrastrukture je največja liberalizacija pridobivanja

dovoljenj. Z vzdrževalnimi deli v javno korist se lahko spreminja zmogljivost in z njo

povezana velikost objekta. Za posamezno GJS so vzdrževalna dela predpisana s področnimi

materialnimi predpisi; za javne ceste, avtoceste, železniški promet, distribucijo toplote in

plinovod. Določba 61. člena Energetskega zakona določa, da so vzdrževalna dela v javno

korist na področju energetike predpisana v Uredbi o vzdrževalnih delih v javno korist na

področju energetike (UL RS, št. 125/04). Uredba natančno določa vzdrževalna dela s področja

prenosa in distribucije električne energije, zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih

plinov.

Določba 463. in 464. člena Energetskega zakona določa, da so vzdrževalna dela v javno korist

na področju energetike predpisana v Uredbi o vzdrževalnih delih v javno korist na področju

energetike (UL RS, št. 125/04, 71/09). Uredba natančno določa vzdrževalna dela s področja

prenosa in distribucije električne energije, zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih

plinov.

Sprememba namembnosti brez gradbenega dovoljenja

Investitor mora zagotoviti, da se vsa dela pri spremembi namembnosti izvajajo skladno s

prostorskim aktom. Zato je predhodno potrebno preveriti ali je nameravana sprememba

dovoljena s prostorskim aktom. Tudi pri spremembi namembnosti je potrebno upoštevati vse

ustrezne gradbene predpise v primerih, ko se izvajajo dela, ki vplivajo na bistvene zahteve.

Kdaj gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti ni potrebno, določa 3. odstavek 4.

člena ZGO-1B. Več o tem je v 3. točki poglavja 7/2.1.

Zbirka tehničnih predpisov s področja graditve je dostopna na spletni strani:

http://www.mzi.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/veljavni_predpisi_s_po

drocja_prostora/

Ugotavljamo torej, da se lahko brez pridobljenega dovoljenja izvajajo obsežna, strokovno

zahtevna ali dela, ki posegajo v elemente, ki vplivajo na bistvene zahteve objekta. Čeprav

investitor ni zavezan priskrbeti projektne dokumentacije ali nadzora, je njegova odgovornost

in odločitev, da se drži enakih principov gradnje kot pri gradnji z gradbenim dovoljenjem. Kar

pomeni, da presodi kdaj potrebuje PZI, nadzor, vodenje gradbenega dnevnika, knjige

obračunskih izmer ali kdaj morebiti od izvajalca zahteva dokazilo o zanesljivosti ali finančne

garancije. Le tako bo lahko ustrezno pripravil izvedo, pridobil ustrezne ponudbe izvajalcev,

izbral ekonomsko najbolj ugodno ponudbo, s strokovnim nadziranjem bo zagotovil ustrezno

izvajanje del in uspešno opravil finančni in kakovostni prevzem izvedenih del.

Opozoriti je potrebno tudi na upoštevanje Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti

objektov (UL RS št. 101/05), ki določa zahteve, s katerimi se zagotavlja mehanska odpornost




14

in stabilnost objektov ves čas njihove življenjske dobe in katerih cilj je omejiti ogrožanje

ljudi, živali in premoženja v objektih ter v njihovi neposredni okolici. Pravilnik se uporablja

za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje novih objektov, rekonstrukcijo obstoječih objektov.

Investitorju gradbeni inšpektor lahko izreče globo, če je izvedena sprememba namembnosti v

nasprotju s prostorskim aktom ali v nasprotju z gradbenimi predpisi, kadar so se izvedla dela,

ki so spremenila bistvene zahteve.

Imenovanje odgovornega vodje del, imenovanje odgovornega

vodje del za zahtevne objekte

Obveznost izvajalca Faza, v kateri mora biti opravljena določena obveznost oz. mora biti zagotovljen ta

dokument, je faza pred začetkom izvedbe.


Registracija dejavnosti podjetja ali samostojnega podjetnika posameznika je obveznost

izvajalca.

Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenuje odgovornega vodjo del z internim aktom (z

izjavo ali menovanjem). Imenovanje s sklepom ali odločbo o imenovanju nista

najprimernejša, saj se ta dokumenta izdajata v upravnem postopku, ko organi odločajo o

upravnih stvareh.

Pogoji

Odgovorni vodja del mora imeti ustrezno izobrazbo, opravljen strokovni izpit za odgovorno

vodenje in ustrezne delovne izkušnje pri gradnjah. Delovne izkušnje se štejejo po pridobljeni

ustrezni izobrazbi in izkušnje s področja dela, kjer bo vodil dela.

Odgovorni vodja del ima lahko s podjetjem, ki izvaja dela, pogodbo o zaposlitvi, pogodbo o

delu ali sodeluje z izvajalcem na drug zakonit način.

Kadar izvajalec sklene pogodbo za gradnjo zahtevnega objekta, mora odgovorni vodja dal za

zahtevne objekte poleg ostalih pogojev, biti vpisan v tudi v imenik Inženirske zbornice

Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor, kar pomeni, da je pooblaščen inženir.

2. člen ZGO-1B:

(4.3.2.) Odgovorni vodja del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost vseh del pri

gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje,

gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na

gradbiščih.

76. člen ZGO-1B:




15

(1) Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, mora imenovati odgovornega vodjo del…

Pogoji za odgovornega vodjo del in odgovornega vodjo del za zahtevne objekte so predpisani

v 77. členu ZGO-1B.

Globa se izreče izvajalcu (171.čl. ZGO-1B), če ne imenuje ustreznega vodjo del (glede na

zahtevnost objekta in vrsto del) ali imenuje vodjo del, ki ne izpolnjuje pogojev za vodenje

določenega objekta ali določenih vrst del.

Imenovanje odgovornega vodje posameznih del

Obveznost izvajalca Faza, v kateri mora biti opravljena določena obveznost oz. mora biti zagotovljen ta



Imenovanje odgovornega vodje posameznih del je obveznost izvajalca.

Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, imenuje odgovornega vodjo posameznih del z

internim aktom z npr. Izjava ali Imenovanje. Tudi odgovorni vodja posameznih del mora

imeti ustrezno izobrazbo, opravljen strokovni, delovodski (Gospodarska zbornica Slovenije)

ali mojstrski izpit (Obrtna zbornica Slovenije) ter ustrezne delovne izkušnje pri gradnjah,

vendar so pogoji za to vrstno vodenje nižji.

2. člen ZGO-1B:

(4.3.1.) Odgovorni vodja posameznih del je posameznik, ki izvajalcu odgovarja za skladnost

posameznih del pri gradnji s projektno dokumentacijo, na podlagi katere je bilo izdano

gradbeno dovoljenje, gradbenimi predpisi in predpisi s področja zagotavljanja varnosti in

zdravja pri delu na gradbiščih.

76. člen ZGO-1B:

(1)… Izvajalec, ki prevzame le določena dela, mora imenovati odgovornega vodjo takšnih

posameznih del.

Pogoji za odgovornega vodjo posameznih del so predpisani v 77. členu ZGO-1B.

Več o pogojih za odgovornega vodjo del je v poglavju 6/5.







16

Imenovanje odgovornega vodje gradbišča


Imenovanje odgovornega vodje posameznih del je obveznost investitorja.




Izvajalec, ki prevzame celotno gradnjo, mora imenovati odgovornega vodjo del, ki je v tem

primeru hkrati tudi odgovorni vodja gradbišča.

Kadar investitor na istem objektu sklene več pogodb za različna dela z več izvajalci, izvajalci

določijo svoje odgovorne vodje del ali odgovorne vodje posameznih del. V tem primeru ni

zagotovljeno skupno organiziranje dela in varnosti, zato mora investitor izmed vseh

odgovornih del imenovati odgovornega vodjo gradbišča (običajno se ga določi v gradbeni

pogodi).

Globa se izreče investitorju (164.čl. ZGO-1B), če izmed več izvajalcev, izmed odgovornih

vodij del ne imenuje odgovornega vodjo gradbišča.

Izvajalec ima pravico za vodenje gradbišča zahtevati določeno plačilo.

2 .člen ZGO-1B:

(4.3.3.) Odgovorni vodja gradbišča je tisti odgovorni vodja del, ki ga v primeru, da na enem

gradbišču izvaja gradnjo več izvajalcev, izmed odgovornih vodij del imenuje investitor in

odgovarja za usklajevanje dela vseh odgovornih vodij del in odgovornih vodij posameznih

del.

27 .člen ZGO-1B:

(2)… če pri izvajanju gradnje sodeluje več izvajalcev in odgovornih vodij del, mora investitor

izmed odgovornih vodij del imenovati odgovornega vodjo gradbišča.

1. odstavek 76. člena ZGO-1B:

Če pri gradnji nastopa samo en odgovorni vodja del, v zvezi s to gradnjo nastopa tudi kot

odgovorni vodja gradbišča.




Obveznosti investitorja




17

Faze, v kateri mora biti opravljena določena obveznost oz. mora biti zagotovljen ta dokument, zajemajo

faze pred, med in po končani gradnji.


Seznam obveznosti investitorja, ki jih mora izpolniti pred, med in po gradnji:

1. Poskrbi za vse vloge, naročila in dovoljenja.

Pridobiti mora projektne pogoje, soglasja, soglasja za priklop, gradbeno dovoljenje, gradbeno dovoljenje za

gradnjo nezahtevnih objektov, projektno dokumentacijo, gradnjo, načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in

prijaviti pričetek del na Inšpektorat RS za delo.

2. V okviru svojih pravic in dolžnosti mora zagotoviti, da bo objekt:

zanesljiv: zagotovljena mora biti mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred poţarom, higienska in

zdravstvena zaščita in zaščita okolice, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom in varčevanje z energijo

in ohranjanje toplote),

skladen s prostorskimi akti;

evidentiran: vpis objekta v zemljiški kataster, vpis stavbe v kataster stavb in/ali vpis objekta

gospodarske javne infrastrukture v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

(http://www.gu.gov.si/ ali http://www.e-prostor.gov.si/) in da bo zagotovljen dostop funkcionalno

oviranim osebam.

3. Organizirati mora izbiro strokovno najprimernejše rešitve na javnem natečaju.

S spremembo Zakona o graditvi objektov niso več predpisani objekti ali vrednosti investicij, za katere je javni

natečaj obvezen. Javni natečaj je potreben, kadar je to opredeljeno v prostorskem aktu ali s predpisom. Nov

pravilnik o javnih natečajih bo dodatno opredelil objekte, za katere je potrebno izbirati najprimernejšo rešitev na

javnem natečaju.

Javni natečaj organizira:

ZAPS, Vegova 8, 1000 Ljubljana, za področje urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-

arhitekturnih rešitev in če je pri nameravanem objektu pomembno njegovo umeščanje v prostor ter

oblikovne oziroma estetske lastnosti njegove zunanjščine.

IZS, Jarška cesta 10 B, 1000 Ljubljana, za področje gradbeništva, strojništva, elektrotehnike,

telekomunikacij in geotehnologije ter tehnoloških področij, ki so v zvezi z graditvijo objektov in če so

za izvedbo del pri nameravanem objektu pomembne tehnične oziroma tehnološke rešitve

(http://www.izs.si/index.php?id=12)

(http://www.arhiforum.si/)

Skupno koordinacijsko telo, na naslovu ZAPS, Vegova 8, 1000 Ljubljana, za javni natečaj z vseh področij iz

predhodnih dveh alinej.

Postopek izvedbe natečaja trenutno še določa Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših

rešitev prostorskih ureditev in objektov (Uradni list RS, št. 108/04, 114/06 - ZUE, 33/07 - ZPNačrt in 57/12-

ZGO-1D). Smernice za naročila javnih gradenj so objavljene na spletni strani http://www.izs.si/javna-

narocila/smernica-za-narocila-javnih-gradenj/.

4. Naroči izdelavo projektne dokumentacije osebi, ki izpolnjuje pogoje za projektanta (28. člen ZGO-1B).

Projektant

Projektant je pravna ali fizična oseba, ki ima:

http://www.gu.gov.si/

http://www.e-prostor.gov.si/

http://www.izs.si/index.php?id=12

http://www.arhiforum.si/

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20044538







18

a. registrirano dejavnost projektiranja,

b. zagotovljeno sodelovanje posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta,

c. licenco arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, če gre za arhitekturno, krajinsko

projektiranje.

Pogoji

Pogoji za odgovornega projektanta so:

ustrezna izobrazba,

projektantske izkušnje za projektirano vrsto objekta (zahtevni ali manj zahtevni objekt),

vpis v evidenčno knjigo poklicne Inţenirske zbornice Slovenije ali Zbornice za arhitekturo in prostor

Slovenije.

Seznam oz. iskalnik projektantskih podjetij:

http://www.izs.si/imeniki-seznami/seznam-projektivnih-podjetij/vpogled-v-seznam-projektivnih-

podjetij/

Imenik odgovornih projektantov, revidentov, odgovornih vodij del in odgovornih nadzornikov IZS

http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-

inzenirjev/

Imenik arhitektov: http://www.zaps.si/index.php?m_id=imenik_arhitekti

5. Poskrbi za revizijo projektne dokumentacije.

Revizija je obvezna za tiste dele projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PGD, za zahtevne objekte, ki

dokazujejo izpolnjevanje bistvenih zahtev in za projektno dokumentacijo, določeno s posebnimi predpisi, npr.

Zakon o varovanju okolja. Revident (podjetje) za posamezni načrt imenuje odgovornega revidenta (osebo).

Odgovorni revident mora izpolnjevati pogoje za odgovornega projektanta in mora imeti opravljen dopolnilni

strokovni izpit za revidiranje.

Iskalnik revidentov je na spletnem naslovu: http://www.izs.si/index.php?id=13

6. Imenuje odgovornega vodjo projekta.

Projektant (podjetje) za vsak načrt (arhitektura, krajinska arhitektura, statika, instalacije,tehnologija…) imenuje

odgovornega projektanta. Investitor izmed odgovornih projektantov imenuje odgovornega vodjo projekta.

Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) jamči, da so rešitve v posameznih načrtih

medsebojno usklajene.

7. Zagotovi gradbeni nadzor.

Gradbeni nadzor mora investitor zagotoviti pred začetkom izvajanja pripravljalnih del. Gradbeni nadzor lahko v

imenu investitorja opravlja pravna ali fizična oseba. Investitor mora o opravljanju nadzora skleniti pisno

pogodbo. Pogoji za odgovornega nadzornika so enaki kot za odgovornega projektanta ali odgovornega vodjo del.

Gradbeni nadzor ni potreben pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov.

8. Naročiti mora gradnjo osebi, ki izpolnjuje pogoje za izvajalca.

Šteje se, da je gradnja naročena s sklenitvijo pisne gradbene pogodbe.

9. Kadar na gradbišču sodeluje več izvajalcev, investitor izmed odgovornih vodij del, ki jih določijo

izvajalci, imenuje odgovornega vodja gradbišča (2. odstavek 76. člena. ZGO-1B).

10. Funkcionalno oviranim osebam mora zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporabo.

http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/

http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/

http://www.izs.si/index.php?id=13




19

Investitor je v okviru svojih pravic in dolţnosti za vsak novozgrajen ali rekonstruiran objekt (kadar se v obstoječi

objekt posega z gradbenim dovoljenjem) v javni rabi ter večstanovanjski objekt z več kot desetimi stanovanji

dolţan funkcionalno oviranim osebam zagotavljati dostop, vstop in uporabo. (17.člen ZGO-1B). Vse potrebno

mora naročiti 'projektantu in izvajalcu del.

11. Odgovarja za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam (32. člen ZGO-1B).

V okviru svojih pravic in dolţnosti za škodo solidarno odgovarjajo tudi projektant, izvajalec del, nadzornik in

revident. Tretje osebe so osebe na gradbišču ali zunaj gradbišča.

12. Izvede prijavo začetka del za izvajanje gradbenih del in za vzdrževanje in čiščenje objekta.

Kadar je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je

predvideni obseg dela 500 človek-dni ali več, mora investitor ali nadzornik sestaviti prijavo gradbišča in jo

poslati inšpekciji za delo najpozneje 15 dni pred začetkom del (82. člen ZGO-1B in na podlagi določb Uredbe o

zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih). Kopija prijave mora izvajalec

namestiti na gradbišču na vidno mesto in jo mora investitor v primeru sprememb aţurirati. Obrazec prijave je na

spletni strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo: http://www.id.gov.si/si/obrazci/prijava_gradbisca/.

13. Investitor (delodajalec) mora prijaviti začetek aktivnosti, pri katerih bodo delavci pri delu

izpostavljeni azbestu.

Pred začetkom rušitvenih ali vzdrţevalnih del mora zbrati vse moţne informacije, tudi z vzorčenjem, da se

določijo materiali, ki domnevno vsebujejo azbest. V nasprotnem primeru morajo prisotnost azbesta predvidevati

in skladno s tem tudi ravnati. Ker sodijo dela z azbestom med dela s povečano nevarnostjo, jih je potrebno 15 dni

pred začetkom dela prijaviti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo skladno s 26. členom Zakona o varnosti in

zdravju pri delu in 6. členom Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri

delu. Obrazec prijave je na spletnem naslovu http://www.id.gov.si/si/obrazci/.

14. Poskrbeti za načrt organizacije gradbišča in za izdelavo varnostnega načrta in ustrezno ureditev

gradbišča (2. odstavek 82. člena ZGO-1B).

15. Če na gradbišču sodeluje več izvajalcev, investitor izmed njih imenuje izvajalca, ki organizira

gradbišče (glej poglavje 11.2.18 Načrt organizacije gradbišča in točko 11.2.19 Varnostni načrt).

16. Zagotovi sodelovanje koordinatorja za varnost pri delu v fazi projektiranja in v fazi gradnje.

Če je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več izvajalcev, podizvajalcev ali kooperantov,

investitor ali nadzornik imenuje oziroma sklene pogodbo o delu enega ali več koordinatorjev za varnost in

zdravje pri delu, posebej v fazi priprave projekta (sodeluje pri izdelavi projekta za izvedbo, projekta za razpis,

planira, kako se bo objekt vzdrţeval, in izdela varnostni načrt) in posebej v fazi izvajanja del).

Spisek oseb, ki izpolnjujejo pogoje in so opravili preizkus znanja za koordinatorja v fazi priprave projekta ali

tudi za koordinatorja v fazi izvajanja del, je objavljen na spletni strani:

http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Varnost_in_zdravje_pri_delu/KOORDINATORJI/S-K-

priimek-november-04-11-2014.pdf

17. Zagotoviti izjavo o varnosti z oceno tveganja in pisna navodila za varno delo (23. člen Zakona o varnosti

in zdravju pri delu).

Če ni potreben varnostni načrt (za enodruţinsko hišo do 350 m2 brez nevarnih del), mora investitor:

18. Poskrbeti za predpisano označitev gradbišča s tablo (3. odstavek 82. člena ZGO-1B).




20

19. Priskrbeti načrt ravnanja z odpadki in azbestom, ki je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega

dovoljenja, kadar je obvezen (1.odst. 5.čl. Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur.l.

RS št. 34/08).

20. Zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to pa

dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov (2.odst. 6.čl.

Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur.l. RS št. 34/08).

21. Če investitor sam ne skrbi za oddajo odpadkov, mora pooblastiti enega od izvajalcev del, da v

njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji

vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list in vodi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih

odpadkov (5.odst. 6.čl. Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur.l. RS št. 34/08).

22. Vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ko je objekt zgrajen v skladu z gradbenim

dovoljenjem in je izdelan projekt izvedenih del (89. člen ZGO-1B).

23. Zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem (2. odstavek 98. člena ZGO-1B).

24. O dnevu tehničnega pregleda obvestiti vse udeležence pri gradnji in zagotovi njihovo udeležbo na

njem.

Udeleţence obvesti pisno s priporočeno pošiljko najmanj 8 dni pred dnevom tehničnega pregleda.

25. Hramba projektne dokumentacije.

Lastnik objekta oziroma njegov pravni naslednik mora do odstranitve objekta hraniti: projekt za pridobitev

gradbenega dovoljenja (PGD), projekt izvedenih del (PID), navodilo za obratovanje in vzdrţevanje za zahtevne

objekte in projekt za vpis v uradne evidence (PVE). Kadar je s posebnimi predpisi tako določeno, se mora

dokumentacija hraniti trajno. Kadar je objekt v etaţni lastnini, vse zgoraj naštete projekte hrani upravljavec

objekta.

26. Etažni lastniki pa so dolžni hraniti sestavine etažnega načrta, ki se nanaša na njihovo etažno lastnino.

V seznamu so pri posameznih obveznostih navedeni členi predpisov. Ti členi pomenijo, da je investitor pri

neizpolnitvi obveznosti v prekršku in mu pristojni inšpektor lahko izreče.

Pogodba o delu z nadzornikom


Gradbena pogodba z izvajalcem je obveznost investitorja.




Kadar se izvaja gradnja (nova gradnja, rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali

odstranitev objekta) z gradbenim dovoljenjem, mora investitor pred začetkom izvajanja del

skleniti tudi pisno pogodbo za izvajanje nadzora. Oblika pogodbe je podjemna skladno z

Obligacijskim zakonikom.




21

Kot smo že ugotovili, dela, ki se lahko izvajajo brez gradbenega dovoljenja, je gospodarno, da

investitor pri zahtevnejših delih zagotovi nadzor. Takšne vrste dela so na primer investicijska

vzdrževalna dela, pa tudi obsežnejša redna vzdrževalna dela.

Pogodba o delu mora biti na razpolago (na vpogled) pri investitorju ali nadzorniku.

S samo vsebino investitorjevih pooblastil (finančnih in drugih) nadzorniku mora biti

seznanjen tudi izvajalec. Če investitor nadzorniku ni dal posebnih pooblastil, po zakonsko

predpisanih pooblastilih nadzornik nima pravice spreminjati pogodbenih določil investitor –

izvajalec.

Pogoji za odgovornega nadzornika

Odgovorni nadzornik je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta ali

odgovornega vodjo del (86. člen ZGO-1B). Pogoji za odgovornega vodjo del so določeni v

77. členu ZGO-1B. Pogoji za odgovornega projektanta so določeni v 45. členu ZGO-1B.

75. člen ZGO-1:

Šteje se, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z nadzornikom sklenil

pisno pogodbo o delu.

Obveznosti nadzora

Nadzorni za investitorja opravlja strokovno nadzorstvo. Po zakonu ZGO-1B ima obveznost

nadzora:

ali se gradnja izvaja v skladu z gradbenim dovoljenjem,

nadzoruje kvaliteto izvedenih del, kvaliteto gradbenih proizvodov, materialov,

inštalacij, tehnoloških naprav, ki se vgrajujejo v objekt,

spoštovanje dogovorjenih rokov izgradnje.

Pri izvajanju nadzora nadzornik deluje za investitorja. Nadzorni nima pooblastil za

spreminjanje pogodbe, niti ne sme razrešiti izvajalca njegovih dolžnosti. Izvajalcu daje lahko

samo navodila za dela, ki so v skladu s gradbeno pogodbo. Uveljavlja lahko pooblastila, ki so

mu dana s pogodbo, za dodatna pooblastila mora investitor pooblastiti nadzornika z dodatnim

pooblastilom. Izvajalec mora biti seznanjen z morebitnimi pooblastili nadzornika, ki

presegajo spodaj navedene zakonske pristojnosti nadzornika.

Obveznosti nadzornika




22

Med obveznosti nadzornika sodijo:

1. nadzira, ali izvajalec v gradbenem dnevniku in v projektu za izvedbo sproti evidentira

vse spremembe oziroma dopolnitve, odgovorni nadzornik nadzoruje ali se s takšnimi

spremembami strinjata investitor in odgovorni projektant (88. člen ZGO-1B),

2. obvesti gradbenega inšpektorja in investitorja, če ugotovi neskladje med projektom za

izvedbo in gradbenimi predpisi ali če kakovost vgrajenih sestavin, opreme ali ustrezen

način vgradnje nista dokazana z dokumenti (88. člen ZGO-1B),

3. nadzira spoštovanje dogovorjenih rokov izgradnje; če izvajalec krši roke, mora

obvestiti investitorja in v gradbenem dnevniku predlagati izboljšave (88. člen ZGO-

1B),

4. mora v gradbeni dnevnik vpisovati vse ugotovitve: podpisuje gradbeni dnevnik ob

vsakokratnem pregledu ali nadzoru (88. člen ZGO-1B in Pravilnik o gradbišču),

5. nadzira skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in s projektom za

pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD je sestavni del gradbenega dovoljenja),

6. nadzira, ali je kvaliteta izvedenih del v skladu z gradbenimi predpisi,

7. nadzira kvaliteto gradbenih izdelkov, drugih materialov, inštalacij, tehnoloških naprav,

ki se vgrajujejo v objekt,

8. mora sproti zahtevati vso dokumentacijo, izjave o skladnosti, certifikate, slovenska

tehnična soglasja, dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se

nanašajo na vgrajene materiale in izdelke,

9. mora sproti opravljati kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih materialov,

kontrolirati mora tudi ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve,

10. poleg ostalih udeležencev nadzornik odgovarja za neposredno škodo, ki nastane

tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti, zato

mora biti zavarovan,

11. k zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja mora nadzornik dati izjavo, s katero potrdi,

da so bile med gradnjo v projekt vnesene vse spremembe in da so te skladne z izdanim

gradbenim dovoljenjem,

12. mora po končani gradnji podpisati dokazilo o zanesljivosti objekta, ki ga priskrbi

izvajalec.

13. Usposobljeni nadzornik opravlja nadzor nad poskusnim obratovanjem tako, da odreja

preskuse in meritve ter vpisovanje njihovih rezultatov v obratovalni dnevnik v skladu

s predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav. Tudi ta

nadzornik mora izpolnjevati vse pogoje za nadzornika.

V seznamu so pri določenih obveznostih navedeni členi predpisov. Ti členi pomenijo, da je

odgovorni nadzornik zaradi neizpolnitve obveznosti v prekršku (175. in 176. člena ZGO-1B).

V prekršku sta tudi nadzornik (podjetje) ali odgovorni nadzornik (oseba), če ne izpolnjujeta

zakonsko predpisanih pogojev.

Obveznosti nadzora odgovornega vodje PGD

Spremembe in dopolnitve Zakona o graditvi objektov, ki so stopile v veljavo s 15.4.2008,

določajo dodaten nadzor nad izvedbo, to je nadzor odgovornega vodje projekta PGD.




23

Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev Zakona o graditvi objektov s 15.4.2008 je predpisan

nov, dodatni "projektantski" nadzor nad gradnjo, to je nadzor odgovornega vodje projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenja.

Projektantski nadzor nad gradnjo

Projektant izmed odgovornih projektantov imenuje odgovornega vodjo projekta za pridobitev

gradbenega dovoljenja, OVP PGD tistega projektanta, katera stroka glede na namen objekta

prevladuje. Med projektiranjem ima OVP PGD pomembno nalogo medsebojnega

usklajevanja vseh načrtov projekta, ne odgovarja pa več za kakovost obdelave celotnega

projekta. Med gradnjo pa ima OVP PGD pravico dostopa in pregleda gradbišča ter pravico

pregleda vse dokumentacije, ki se nanaša na izvajanje gradnje.

Obveznosti OVP PGD pri izvajanju gradnje

Obveznosti OVP PGD pri izvajanju gradnje so:

1. nadzor nad izvajanjem gradnje v skladu s projektom za pridobitev gradbenega

dovoljenja (PGD),

2. če ugotovi neskladje s PGD, mora:

3. obvestiti investitorja,

4. ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpisati v gradbeni dnevnik,

5. če se nepravilnosti ne odpravijo, mora obvestiti gradbenega inšpektorja.

6. sproti mora opravljati kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih materialov,

kontrolirati mora tudi ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve

7. po dokončanju del mora podpisati izjavo, ki je sestavni del dokazila o zanesljivosti

objekta.

Zavarovanje pred škodo

Zavarovanje pred odgovornostjo je obveznost projektanta, izvajalca, nadzornika in

revidenta.


dokument, je fazapred pričetkom izvajanja svoje dejavnosti.

V nadaljevanju je predstavljen namen zavarovanja profesionalnih udeležencev pri

graditvi.

Kdo nosi odgovornost za škodo?

Vsi udeleženci pri graditvi; investitor, projektant, ki bo izdelal projektno dokumentacijo za

objekt, izvajalec na objektu, nadzornik nad gradnjo in revident projektne dokumentacije za

objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki nastane tretjim osebam v zvezi z gradnjo. Vsak

udeleženec odgovarja v sorazmerju z njegovim delom oziroma kot izhaja iz pogodbene

obveznosti ali neposredno iz zakonskih obveznosti.

Zavarovanje odgovornosti




24

Vsi udeleženci, razen investitorja, morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati

svojo odgovornost za škodo pri zavarovalnici. Obveznost zavarovanja izvajalcev in

projektantov je že utečena praksa. Potrebno je opozoriti investitorje, da morajo preveriti ali so

ustrezno zavarovani tudi nadzorniki in revidenti. Zavarovana morajo biti podjetja.

Povračilo škode

Iz zavarovanja se poplača morebitna neposredna škoda investitorju ali tretjim udeležencem v

zvezi z opravljanem njegove dejavnosti (izvedbo, projektiranjem, revidiranjem ali nadzorom).

Škoda je neposredna, kadar ni vmesnih dogodkov med škodnim dogodkom in škodo. Osebe,

ki so upravičene do povračila, so investitor in tretje osebe. Investitor praviloma zahteva

plačilo škode, kadar zaradi opravljanje dejavnosti pride do napake pri gradnji. Tretje osebe, ki

se štejejo vse osebe na gradbišču in osebe izven gradbišča, do katerih sega vpliv gradbišča, pa

običajno uveljavljajo zahtevek za izplačilo škode zaradi telesnih poškodb.

Zavarovalna pogodba

Podjetje torej mora skleniti zavarovalno pogodbo o povračilu škode. Zavarovani morajo biti

vsi udeleženci, tudi podizvajalci kot so razni obrtniki. Če le-ti niso zavarovani, za njihovo

škodo odgovarja glavni izvajalec. Minimalna višina letne zavarovalne škode je zakonsko

predpisana v višini 41.000 eurov in je za škode, ki lahko nastanejo pri graditvi (projektiranju

in gradnji) nizka. Podjetja in zavarovalnice dogovorijo višjo letno zavarovanje odvisno od

letnega prometa. Morebitni upravičenec naj ob sklenitvi pogodbe preveri tudi obstoj

zavarovalne police in njeno vsebino. Posamezni investitor lahko zahteva od udeleženca pri

graditvi – njegovega pogodbenega partnerja, da zavaruje posamezni objekt.

Prijava škodnega primera

V splošnih pogojih zavarovalne pogodbe je določen tudi postopek za prijavo škodnega

primera oziroma način uveljavljanja zavarovalnega primera. Zavarovalnice za prijavo škode

uporabljajo obrazce "prijava škode". Zavarovalnica mora izplačati škodo kot to določa

Zakon o zavarovalni pogodbi. Medsebojna odgovornost za nastalo škodo se v primeru

nesoglasja med posameznimi udeleženci ugotavlja v tožbenem postopku na podlagi

Obligacijskega zakonika.

Solidnost gradnje in pomanjkljivosti zemljišča

Izvajalec odgovarja za napake solidnosti gradnje (v izdelavi konstrukcije) in za

pomanjkljivosti zemljišča 10 let od izročitve in prevzema del. Izvajalec ne odgovarja za

pomanjkljivosti zemljišča, kadar je o zemljišču podala strokovno mnenje specializirana

organizacija in med gradnjo ni prišlo do nepričakovanih odstopanj. Kadar sta za napako za

napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna.

V gradbeništvu se poleg predpisanega zavarovanja odgovornosti za škodo, ki bi utegnila

nastati investitorju ali tretjim osebam lahko sklenejo pogodbe tudi za požarno zavarovanje,

strojelom ali zavarovanje splošne civilne odgovornosti.

Izvajalca je potrebno opozoriti na odgovornost glede pomanjkljivosti zemljišča in na

soodgovornost s projektantom glede napake v projektu.




25

V primeru potrebe uporabe zavarovanja morajo oškodovanec in zavarovanem poznati svoje

pravice in obveznosti, zato navajamo nekaj neposredne zakonodaje vezane na odgovornost:

32. člen ZGO-1B, odgovornost za škodo:

Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen

objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in

revident projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo, ki

nastane tretjim osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti.

33. člen ZGO-1B, zavarovanje pred odgovornostjo:

1. (1) Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja

dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo

odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z

opravljanjem njihove dejavnosti.

2. (2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za

posamezen zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu

dogovori med zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega

odstavka.

3. (3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti

nižja od 41.000 eurov.

662. člen Obligacijskega zakonika:

1. (1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno

solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.

2. (2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je

zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če

je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za

gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi bile vzbujale dvom o

utemeljenosti strokovnega mnenja.

3. (3) To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu.

4. (4) Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku, pač pa tudi

vsakemu drugemu pridobitelju gradbe.

5. (5) Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti.

Globa v višini od 8.000 do 20.000 eurov gradbeni inšpektor izreče izvajalcu (pravni osebi,

samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost) in

v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če pred začetkom opravljanja

dejavnosti in ves čas svojega poslovanja nima zavarovane svoje odgovornosti za škodo.




26

Zakoličenje objekta

Zakoličenje objekta je obveznost izvajalca.


dokument je faza pred pričetkom gradnje objekta za katerega je bilo pridobljeno

gradbeno dovoljenje. V nadaljevanju je predstavljen postopek za izvedbo.

Za zagotovitev natančnega prenosa pogojev glede lege objekta iz gradbenega dovoljenja v

naravo mora pred pričetkom gradnje novega objekta ali dozidave obstoječega objekta

izvajalec zagotoviti zakoličenje objekta. Zakoličenje izvajalec naroči pri pooblaščenem

geodetu, ki izvaja geodetske storitve. Imenik geodetskih podjetij, ki imajo dovoljenje za

opravljanje geodetskih storitev, je na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije:

www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/upravni_postopki/Gupod.xls.

Podatki za zakoličbo

Zakoličenje je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj zemljiško

parcelo oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov gospodarske javne infrastrukture.

Elementi zakoličenja so prikazani v vodilni mapi projekta za pridobitev gradbenega

dovoljenja, v lokacijskih podatkih. Lokacijski podatki za predvideni objekt na območju, ki se

ureja s prostorskim redom med drugim obsegajo tudi:

grafični prikaz lege, velikosti in oblike zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel,

na katerih objekt stoji oziroma na katerih bo potekala nameravana gradnja, s

seznamom teh parcel,

grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost

na stiku z zemljiščem z značilnimi absolutnimi in relativnimi višinskimi kotami;

projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih ali podzemnih delov objekta na zemljišče;

odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih

pasov,

grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikovanje objekta in terena, če je

glede na vrsto objekta in zunanjo ureditev to smiselno,

elemente za zakoličenje, če se projekt nanaša na gradnjo novega objekta ali dozidavo.

Grafični prikazi iz prejšnjega odstavka se izdelajo na geodetskem načrtu. Pravilnik o

geodetskem načrtudoloča vsebino geodetskega načrta v PGD, geodetskega načrta novega

stanja in geodetskega načrta lokacijskih načrtov. V skladu z Zakonom o prostorskem

načrtovanju so oziroma bodo lokacijske načrte nadomestili državni prostorski načrt ali

občinski podrobni prostorski načrt.

Postopek zakoličbe

Gradbeni izvajalec mora o datumu in kraju zakoličenja 8 dni pred zakoličenjem obvestiti

občino. Njen pooblaščenec je lahko prisoten pri zakoličbi.

Zapisnik o zakoličbi objekta




27

Z zakoličbo se lahko prične po pridobljenem gradbenem dovoljenju, saj mora biti objekt

zakoličen v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja. Pooblaščen geodet na podlagi podatkov

iz gradbenega dovoljenja izdela zakoličbeni načrt, ki ga podpišejo odgovorni geodet, izvajalec

in pooblaščeni predstavnik občine, če je navzoč. Nato geodet prenese podatke na teren. O

prenosu zakoličbenih točk sestavi t.i. zakoličbeni zapisnik, v katerem opredeli s katerimi

podatki je izvedel zakoličbo in stanje na terenu. Zapisnik potrdi odgovorni geodet.

Pravilnost izvedene zakoličbe se dokaže z vpisom v vsakodnevni del gradbenega dnevnika

izjave izvajalca in nadzornika o skladnosti gradnje v skladu z izvedeno zakoličbo, je določal

prejšnji "gradbiščni" pravilnik. Ker je bila ta določba zelo smiselna, saj je povezala

odgovornost med geodetom in izvajalcem, predlagamo, da se še vedno potrdi pravilnost

izvedene zakoličbe.

Če geodet ugotovi razliko med stanjem po gradbenem dovoljenju in dejanskem stanjem

predvidene lege objekta, lege oziroma izvedbe priključka gospodarske javne infrastrukture ali

višinskih kot gradbene parcele, zakoličenja ne sme opraviti. O neskladju med podatki iz PGD

in stanjem na terenu je potrebno obvestiti organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje (upravno

enoto ali Ministrstvo za okolje in prostor).

Soglasje za zakoličbo

Upravni organ izda soglasje za zakoličbo z morebitnimi dodatnimi zahtevami ali odreče

izdajo soglasja z odločbo. Na odločbo je mogoča pritožba na Ministrstvo za okolje. V tem

primeru izvajalec ne sme nadaljevati z deli. Investitor mora v tem primeru pridobiti

spremenjeno gradbeno dovoljenje.

Nespoštovanje pravil zakoličbe obravnavata 177. in 178. členu Zakona o graditvi kot

prekršek, ki sta ga storila geodetsko podjetje in odgovorni geodet.

80. in 81. člen ZGO-1B:


samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost) ter

v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če pred pričetkom gradnje

novega objekta ne poskrbi za zakoličenje, če o nameravanem zakoličenju ne obvesti občine ali

če začne z gradnjo objekta, kjer zakoličbe zaradi neskladja projekta in terena ni bilo mogoče

izvesti.

Globa geodetskemu podjetju

Ne spoštovanje pravil zakoličbe obravnavata 177. in 178. členu Zakona o graditvi kot

prekršek, ki sta ga storila geodetsko podjetje in odgovorni geodet.

Poleg gradbenega izvajalca gradbeni inšpektor lahko izreče globo v višini od 1.500 do 12.000

eurov tudi geodetskemu podjetju (pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali

posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost) ter višini 400 do 1.500 eurov izreče

odgovorni osebi izvajalca, če:




28

za odgovornega geodeta imenuje posameznika, ki ne izpolnjuje pogojev za

odgovornega geodeta,

če opravi zakoličenje v nasprotju s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju,

če zakoličenje objekta izvede geodet, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih z

geodetskimi predpisi ali

če se ugotovi, da so pri zakoličenju objekta med dejanskim stanjem na terenu in med

stanjem po gradbenem dovoljenju pri legi nameravanega objekta nastale takšne

razlike, da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja, pa kljub temu

izvede zakoličenje brez predhodnega soglasja pristojnega upravnega organa za

gradbene zadeve.

Načrt organizacije gradbišča

Naročilo za izdelavo Načrta organizacije gradbišča je obveznost investitorja.

Izdelava Načrta organizacije gradbišča je obveznost izvajalca, ki ga izbere investitor.

Načrt organizacije gradbišča mora biti izdelan pred pričetkom gradnje.

Več o Načrtu organizacije gradbišča je predstavljeno v 13. delu.

Zagotovitev načrta organizacije gradbišča

Investitor mora zagotoviti načrt organizacije gradbišča. V praksi investitorji te svoje dolžnosti

ne poznajo, hkrati tudi izvajalci izdelavo načrta jemljejo kot svojo dolžnost. Torej načrt

organizacije gradbišča je dolžan naročiti investitor izvajalcu. Seveda lahko izvajalec za to

zahteva plačilo.

Izdelovalec

Kadar ima investitor sklenjenih več pogodb za izvajanje del na gradbišču, za izdelavo načrta

izbere enega od izvajalcev, običajno je to gradbeni izvajalec. Za izdelavo načrta ima največ

znanja, izkušenj in največ potrebuje načrt zaradi narave svojega dela. Vsebino tako tudi

prilagodi svoji mehanizaciji (prevozna sredstva, žerjavi).

V primeru, kadar je sklenjenih več pogodb, mora investitor mora izmed vseh odgovornih

vodij (posameznih) del določiti tudi za odgovornega vodjo gradbišča. Smiselno je, da imenuje

za vodjo gradbišča osebo istega izvajalca, ki je pripravil načrt. Izvajalec, podizvajalci oziroma

vsi izvajalci, če je pogodb več, so nato dolžni organizirati svoje delo v okviru izdelanega

načrta. Izdelan načrt potrdi investitor.

Načrt organizacije gradbišča je potreben:

za organizacijo gradnje, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje (sedaj je

potreben tudi za gradnjo manj zahtevnega objekta).

Načrt ni potreben:

za gradnjo v lastni režiji,




29

za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,

pri gradnji objektov posebnega pomena za obrambo države,

pri gradnji objektov (varnost, carina, inšpekcijski nadzor) na mejnih prehodih,

pri gradnji objektov za zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali za

preprečitev, zmanjšanje posledic nesreč.

Ograditev

Kadar načrt organizacije gradbišča ni potreben mora biti gradbišče pred pričetkom gradnje

ustrezno ograjeno oziroma zavarovano.

Ograja je v teh primerih lahko:

trak

mreža

opozorilni trak ali

ustrezno označeno območje.

Ograditev ni potrebna pri gradnji nezahtevnih ali enostavnih objektov.

Načrt organizacije gradbišče in varnostni načrt

Načrt organizacije gradbišča mora biti izdelan v skladu z gradbenim dovoljenjem in

varnostnim načrtom, kadar je le-ta predpisan (glej poglavje 11/2.19 Varnostni načrt). Ker se

načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt vsebinsko v veliki meri podvajata, se lahko

izdela vsebinsko enovit načrt ureditve gradbišča. Oziroma kot je določeno v Pravilniku o

projektni dokumentaciji (Ur.l. RS, št. 55/08) so lahko sestavni del projekta za izvedbo, PZI

tudi načrti z risbami in ureditvijo gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi

gradbišča (npr. komunikacijske poti, komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice,

prostori za delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico.

Risbe in ureditev gradbišča

Risbe in ureditev gradbišča je lahko namesto sestavnega dela načrtov PZI, sestavina

varnostnega načrta, ki je obvezni elaborat projekta za izvedbo, PZI. V takšnem elaboratu je

zajeta organizacija gradbišča, pogoji ureditve gradbišča iz gradbenega dovoljenja, varnost in

varovanje. Izdela ga koordinator za varnost pri delu in pri tem sodeluje z izvajalcem (več o

varnostnem načrtu v Uredbi o zagotavljanju zdravja in varstva in zdravja pri delu na začasnih

in premičnih gradbiščih in v poglavju 11/2.19 Varnostni načrt).

Globo v višini od 8.000 do 20.000 eurov gradbeni inšpektor izreče izvajalcu (pravni osebi,

samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost).

Opozoriti pa je, da sta hkrati predpisani dve globi v primeru ne postavitve in sicer investitorju

in izvajalcu v določbah 164.čl. za investitorja in 171. člena ZGO-1B za izvajalca. Torej mora

gradbiščno tablo zagotoviti investitor, seveda lahko tudi z naročilom in plačilom izvajalcu.

Izvajalec pa mora zagotoviti, da je na njej tudi njegovo ime, kar je pomembno predvsem v

primeru, če pride na gradbišče po začetku del kot izvajalec posameznih del s svojo pogodbo




30

sklenjeno z investitorjem. Na gradbiščni tabli morajo biti navedeni vsi izvajalci, ki imajo

sklenjeno pogodbo z investitorjem.

Globo v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če gradbišča ne uredi

skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi

varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje.

Globa investitorju

Globa v višini od 1.500 do 30.000 eurov gradbeni inšpektor izreče investitorju (pravni osebi,

samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost),

globo v višini od 500 do 1.200 eurov izreče posamezniku kot investitorju in globo od 150 do

2.000 eurov izreče odgovorni osebi pravne osebe, če ne priskrbi načrta organizacije gradbišča,

varnostnega načrta in ustrezne ureditve gradbišča.

Označitev gradbišča - gradbiščna tabla

Postavitev gradbiščne table je obveznost investitorja in izvajalca.


dokument, je faza pred pričetkom gradnje.

Obveznost označitve gradbišča s tablo je z Zakonom o graditvi in s Pravilnikom o

gradbišču dodeljena investitorju.

Opozoriti pa je, da sta hkrati predpisani dve globi v primeru ne postavitve in sicer investitorju

in izvajalcu v določbah 164.čl. za investitorja in 171. člena ZGO-1B za izvajalca. Torej mora

gradbiščno tablo zagotoviti investitor, seveda lahko tudi z naročilom in plačilom izvajalcu.

Izvajalec pa mora zagotoviti, da je na njej tudi njegovo ime, kar je pomembno predvsem v

primeru, če pride na gradbišče po začetku del kot izvajalec posameznih del s svojo pogodbo

sklenjeno z investitorjem. Na gradbiščni tabli morajo biti navedeni vsi izvajalci, ki imajo

sklenjeno pogodbo z investitorjem.

Označitev z gradbiščno tablo je potrebna:

pred začetkom del, za katero je izdano gradbeno dovoljenje: novogradnja,

rekonstrukcija, sprememba namembnosti.

Označitev ni potrebna:

za odstranitev objekta,

pri gradnji objektov posebnega pomena za obrambo države,

pri gradnji objektov (varnost, carina, inšpekcijski nadzor) na mejnih prehodih,

pri gradnji objektov za zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali za

preprečitev, zmanjšanje posledic nesreč.

Lokacija postavitve gradbiščne table:




31

pri gradnji stavb – na vidnem ob vhodu na gradbišče

pri gradnji linijskih objektov: ceste, cevovodi, telekomunikacijska infrastruktura,

energetski vodi …

na začetku, koncu trase ali ob gradbiščni pisarni.

Kdaj se postavi in odstrani:

Postaviti se mora takoj po uvedbi izvajalca v delo oziroma v 14 dneh po začetku gradbenih

del na gradbišču. Za gradbena dela se štejejo: zemeljska dela, opaži, betonska dela,

armiranobetonska dela, zidarska dela, tesarska dela, kanalizacija in razno. Tudi Uredba o

zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih je v prilogi I

okvirni seznam gradbenih del, kjer so izkopavanja, zemeljska dela, gradnja itd. Torej je

potrebna postavitev gradbene table že pred pričetkom zemeljskih del.

Odstrani se, ko je objekt zgrajen oziroma ko so dela končana. Ni več predpisana postavitev

table do pridobitve uporabnega dovoljenja.

Material in vsebina table:

Obstojni material, obstojne barve, čitljivi podatki, ni več predpisana velikost table

Slovenski jezik in italijanski ali madžarski jezik na področju kjer živi manjšina

1. podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje (podatki iz gradbenega

dovoljenja),

2. številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje, naziv organa, ki ga je izdal

3. podatki o investitorju:

– ime in sedež podjetja ali

– ime, priimek in naslov fizične osebe,

4. podatki o projektantih (podjetjih):

– podatek o odgovornem projektantu PGD in PZI (če je en projektant) ali

– podatek o odgovornem vodju projekta PGD in PZI (če je več projektantov),

5. podatki o izvajalcih (podjetjih):

– podatek o odgovornem vodji del (če je en izvajalec) ali

– podatek o odgovornem vodji gradbišča (če je več izvajalcev),

6. podatek o nadzorniku (podjetju):

– podatek o odgovornem nadzorniku,




32

7. podatki o revidentu (podjetju):

– podatek o odgovornem vodji revidiranja (če je bil PGD revidiran).

Gradnja v lastni reţiji in gradnja nezahtevnih objektov

Oblika gradbišče table pri gradnji v lastni režiji (max K + P + M, max 250 m2 oz. 350 m2

koristne površine, glej 79. čl. ZGO-1B) in gradnja nezahtevnih objektov (glej Uredbo o

razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje):

list A4

Vsebina:

podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gradnje (podatki iz gradbenega

dovoljenja),

številka gradbenega dovoljenja, datum izdaje, naziv organa, ki ga je izdalo,

podatki o investitorju,

ime in sedež podjetja ali

ime, priimek in naslov fizične osebe.



Globo v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če nima gradbišča

označenega na predpisan način.

Globa investitorju

Globa v višini od 1.500 do 30.000 eurov gradbeni inšpektor izreče investitorju (pravni osebi,


Globo v višini od 500 do 1.200 eurov izreče posamezniku kot investitorju.

Globo od 150 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi pravne osebe, če ne priskrbi za

predpisano označitev gradbišča.

Varnostni načrt

Naročilo za izdelavo varnostnega načrta je obveznost investitorja ali nadzornika.

Varnostni načrt mora biti izdelan pred pričetkom del na gradbišču.

V nadaljevanju je predstavljena vsebina Varnostnega načrta.

Izdelava varnostnega načrta je predpisana v gradbeni zakonodaji (2. odst. 82. čl. ZGO-1B) in

zakonodaji varnosti in zdravja pri delu. Varnostni načrt je sestavni del projekta za izvedbo.




33

Izvajalec (oziroma tisti izvajalec, ki ga zadolži investitor, če je na gradbišču hkrati več

izvajalcev) mora gradbišče urediti v skladu z varnostnim načrtom. Kadar je na gradbišču

več izvajalcev, je za ureditev gradbišča in organizacijo varnega izvajanja del zadolžen tisti

izvajalec, ki ga imenuje investitor. Način imenovanja v zakonu ni predpisan. Pravilno bi bilo,

da to odgovornost investitor in izvajalec dogovorita z gradbeno pogodbo ter da izvajalec za to

prejme primerno denarno nadomestilo.

Zagotovitev varnostnega načrta

Po Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

(Ur.l. RS, št. 83/05) morata naročnik (investitor) ali nadzornik projekta zagotoviti izdelavo

varnostnega načrta.

Izdelovalec

Izdelavo varnostnega načrta investitor ali nadzornik lahko naročita koordinatorju za varstvo

pri delu, lahko jo hkrati s sklenitvijo pogodbe o izvajanju del naroči izvajalcu, ki ga naroči

koordinatorju. Spisek koordinatorjev je dostopen na spletni strani:

http://www.id.gov.si/si/varnost_in_zdravje_pri_delu/gradbenistvo/koordinatorji/.

Načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt

Kot smo ugotovili že pri načrtu organizacije gradbišča, se načrt organizacije gradbišča in

varnostni načrt vsebinsko v veliki meri podvajata, zato se lahko izdela vsebinsko enovit načrt

ureditve gradbišča.

Načrt organizacije gradbišča je potreben:

za dela na gradbišča kadar je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več

izvajalcev.

Načrt ni potreben:

kadar dela izvaja samo en izvajalec,

kadar se gradi enodružinska hiša do 350 m2 neto površine brez posebno nevarnih del,

kadar ni potrebna prijava gradbišča.

Vsebina varnostnega načrta

Varnostni načrt mora biti izdelan v skladu s predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri

delu, priloga V. Z njim je planiran postopek gradnje. Podatki za izdelavo so vsebovani v

lokacijskih podatkih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z varnostnim načrtom se

na gradbišču zagotovi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali

okolje. Investitor mora zagotoviti, da je gradbišče urejeno v skladu z načrtom.

Varnostni načrt vsebuje najmanj:

podatke o lokaciji gradbišča in obstoječih instalacijah (geologija, obstoječe instalacije

in naprave,




34

aktivnosti, ki se že odvijajo na območju bodočega gradbišča,

potrebne ukrepe (predhodna dela) za zagotovitev varnosti delavcev na gradbišču, npr.

prestavitve obstoječih komunalnih vodov, izdelava dostopov do gradbišča, pridobitev

načrta in

soglasja za prometno zaporo cestišča,

identifikacijo nevarnosti in nevarnih del med gradnjo in oceno tveganja, katerim se

med gradnjo ni moč izogniti,

skupne ukrepe in odre,

gradbiščni red,

terminski plan izvajanja del,

popis del in oceno stroškov realizacije del, predvidenih v varnostnem načrtu (urejanja

gradbišča in izvajanja skupnih ukrepov).

Natančna vsebina varnostnega načrta je predpisana v Uredbi o zagotavljanju varnosti in

zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, v prilogi V. Če na gradbišču izvaja dela

en izvajalec, mora ta gradbišče urediti v skladu z načrtom, če pa dela izvaja več izvajalcev,

investitor imenuje enega izvajalca, ki ga zadolži za ureditev in izvajanje del v skladu z

varnostnim načrtom. Odgovorni vodja gradbišča odgovarja za skladnost del s predpisi s

področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.


samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost),

globo v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če gradbišča ne uredi v

skladu z varnostnim načrtom in izvajanja del ne organizira tako, da zaradi del niso ogroženi

varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti in okolje.

Globa investitorju (naročniku) ali nadzorniku (projekta)

Globa v višini od 1.500 do 15.000 EUR inšpektor za delo izreče investitorju pravni osebi, ali

globo v višini 500 do 2.000 EUR izreče samostojnemu podjetniku posamezniku, ali globo v

višini 150 do 1.500 EUR izreče posamezniku in odgovorni osebi pravne osebe, če pred

pričetkom del na zagotovijo, da se izdela varnostni načrt.

Globa koordinatorju za varstvo pri delu

Globo v višini 150 EUR inšpektor za delo izreče koordinatorju, če ne izdela ali ne zagotovi,

da se izdela varnostni načrt.

Gradbeni dnevnik o izvajanju del

> Namen spremljanja izvajanja gradnje

Ena od posebnosti gradbeništva je tudi, da izvajanje ali potek del traja razmeroma dolgo časa, več mesecev ali

nekaj let. V tem času se zgodi marsikaj, ki ima lahko posledice tudi, ko je objekt kot gradbeni proizvod ţe v

uporabi. Dogodki, ki so se v času gradnje izvršili, sčasoma zbledijo ali se pozabijo. Tudi udeleţenci pri dogodkih

se le-teh na dolgi rok ne spomnijo dobro, ali pa se jih le beţno spomnijo, ne razpolagajo pa s podatki kdaj in

kako so se dogodili.




35

Vzroki za nastanek gradbenega dnevnika

Na področje gradnje objektov je oblast posegala zaradi različnih razlogov in interesov ter predpisovala postave o

stavbah zato, da zavaruje prebivalce in prepreči škode in nesreče. Poznani so poţarni redi in stavbni redi, ki so

predpisovali postopke, začetke gradnje, spremljanje izvajanja gradnje in obnašanje zgrajenih stavb. Niso bili

redki primeri, ko so nastopile razne posledice zaradi nesolidne izvedbe in povzročile toţbe proti izvajalcem. Da

bi pri razsojanju posledic našli prave vzroke in krivce, so oblasti različnih držav ukazale z dekreti, da se vsa

dogajanja med gradnjo morajo popisati. Tako je nastalo popisovanje dnevnih dogodkov in podatkov na

gradbišču, vezanih na izvajanje del na objektu.

V začetku se je popisoval samo material (dobava in poraba) ter sodelujoča delovna sila, začetki dogodkov in

dokončanja posameznih faz. V tak dokument so se beleţila tudi plačila za opravljene storitve izvajalcem

posameznih vrst del, to je obrtnikom in gradbenim delavcem. Vodili oziroma sestavljali so ga naročnikovi

administratorji, ki so bili na gradbišču ter nadzorovali dela in je bil zato istočasno tudi obračunski dokument. Ker

je bila vsebina vezana izključno na gradnjo, so ta dokument poimenovali gradbeni dnevnik.

Različne oblasti so predpisovale različne oblike evidentiranja dogajanj med gradnjo. Tako je bilo tudi pri nas, ki

je v razvojnih fazah oziroma ob vsaki objavi novega gradbenega zakona tudi gradbeni dnevnik dobival različna

pojmovanja, kar je v praksi povzročalo nezadovoljstvo ter je kot dokument zgubljal na pomembnosti. Kljub

temu pa se osnovni namen ni spreminjal. Po sedanji zakonodaji ga imenujemogradbeni dnevnik o izvajanju

del.

Ţal pa tudi v veljavni zakonodaji ta pojem po členih ni enotno uporabljen ter se uporabljajo še vedno pojmi iz

preteklosti, kar povzroča nerazumljivost med splošnimi uporabniki. Vsak novopečeni gradbenik takoj z

nastopom prakse spozna, da je gradbeni dnevnik o izvajanju del povsem vsebinsko in namensko samostojen

dokument, ki nima nobene povezanosti s knjigo obračunskih izmer, kot je navedeno v 9. členu Pravilnika o

gradbiščih.

Praksa v Evropi

Vse druge nove drţave nekdanje Jugoslavije imajo tudi zakonsko predpisano spremljanje poteka del s podobnim

dokumentom kot pri nas in ga imenujejo "graĎevinski dnevnik". Med njimi so opazne tudi nekatere vsebinske in

oblikovne razlike, ki bi jih kazalo upoštevati tudi v naših primerih. Tudi v evropskih drţavah je vodenje poteka

del na gradbiščih predpisano z zakonodajo in z natančnimi standardi. Vsebina, ki je predpisana, je podobna

našim zahtevam in jo najdemo pod pojmi "Bautagebuch ali Bau-Tagesbericht" za nemško govoreči del, za

angleško govoreči del (Anglija, USA, Kanada, Avstralija) pa so pojmi "Construction log, ali Building log,

Building and construction Diary, Site diary, Daily report, Day site report" in drugi.

Zakonska podlaga

Tudi FIDIC-ova splošna določila navajajo: "Če v posebnih pogojih ni drugače določeno, mora izvajalec izdelati

in predloţiti inţenirju mesečna poročila o poteku del (Progress Reports) v šestih kopijah ..." Ta člen predvideva

tudi obdobje, ki ga mora poročilo zajemati, to je rok 7 dni, v katerem mora izvajalec predloţiti poročilo in

njegovo vsebino.

Naša zakonodaja v ZGO-1-UPB1 določa v členu 82, da "Dnevnik o izvajanju del se mora voditi kot gradbeni

dnevnik". V posebnem pravilniku mora izvajalec določiti pooblaščenega sestavljavca, ki mora voditi gradbeni

dnevnik o izvajanju del. Način vodenja dnevnika je predpisan z ţe omenjenim pravilnikom in se vodi na

predpisanih obrazcih.

Pri branju PRAVILNIKA naletimo tudi na nekatere nejasnosti, ki so nam praktikom nelogične in nerazumljive,

vendar se moramo z njimi sprijazniti.

Gradbeni dnevnik o izvajanju del je osnovni in edini pravno veljavni dokument na gradbišču, v katerega se

časovno evidentiramo vsa dogajanja in ugotovitve dnevno, ki se pojavijo od začetka del, to je od uvedbe v

delo do predaje – prevzema objekta s strani naročnika.




36

Knjiga obračunskih izmer pa je osnovni dokument, iz katerega so razvidne le količine opravljenih del (obseg

del) v obračunskem obdobju (in ne dnevno!) in skupne količine. V gradbenem dnevniku o izvajanju del pa so

prikazani oziroma morajo biti prikazani vsi podatki o poteku del in kvaliteti vgrajenih materialov ter o

okoliščinah, v katerih so se dela izvajala. Skratka, gre za vsakodnevna poročila o stanju in dogajanju na

gradbišču, kar za knjigo obračunskih izmer ne moremo trditi, ker se za obračunsko obdobje šteje mesec ali daljši

rok. Prav tako ga tudi štejemo kot dokument, s katerim se med potekom gradnje dokazujejo usklajenost pogojev

in načinov gradnje in/ali izvajanje posameznih vrst del.

-> Vodenje gradbenega dnevnika o izvajanju del

Za vodenje gradbenega dnevnika zakonodaja nalaga obveznost na izvajalca in ga mora voditi pri vseh gradnjah,

za katera je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ter velja za gradnjo novega objekta, za rekonstrukcijo objekta,

nadomestno gradnjo in odstranitev objekta. Za objekte, ki se gradijo brez gradbenega dovoljenja, obveza tako ni

predpisana. Iz določil zakona je mogoče sklepati, da mora gradbeni dnevnik voditi tudi posameznik ali društvo,

ki je izvajalec in v lastni reţiji izvaja dela na objektu, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

Nedoločeni so primeri, kako voditi gradbeni dnevnik in kdo je obvezan voditi dnevnik, ko je v izvedbo

vključenih več podizvajalcev. Odpira se vprašanje veljavnosti dnevnikov, ki jih vodijo podizvajalci. Ostaja

odprto vprašanje, ali so in kakšno veljavnost ima gradbeni dnevnik podizvajalcev, soizvajalcev in drugih

posrednih udeleţencev pri gradnji. Tudi v primerih, ko ima inţeniring druţba ali interesno zdruţenje vlogo

izvajalca in imajo do podizvajalcev vlogo naročnika, ni povsem jasna obveza podizvajalcev za vodenje in tudi

veljavnost gradbenega dnevnika, če ga vodijo. Te dileme tudi ne zagotavljajo, da bodo vsi dogodki, ki se na

objektu zgodijo zabeleţeni. Ta odprta vprašanja pogosto privedejo do sporov, zato je primerno, da te odnose pri

nas določimo s posebnimi pogoji ali v gradbeni pogodbi.

Posebni gradbeni dnevnik

V hrvaškem pravilniku je ta dilema odpravljena s posebnimi členi, ki govorijo, da se vodi gradbeni dnevnik za

celotno zgradbo, v kolikor pa pri gradnji sodelujeta dva ali več podizvajalcev, ali če je v gradnji več zaključenih

tehnično tehnoloških enot (most, tunel, odseki cest itd), se obvezno za posamezni del vodi " posebni gradbeni

dnevnik", ki so sestavni deli glavnega ali gradbenega dnevnika za celotno zgradbo. Posebni gradbeni dnevnik ali

gradbeni dnevnik za posamezno vrsto del se vodi od začetka izvajanja teh del, pa do dokončanja oziroma

izročitve. Posebni dnevnik vodi odgovorna oseba, ki je odgovorna za vodenje posamezne vrste del. Skupni

dnevnik za celotno zgradbo pa vodi koordinator del ali glavni izvajalec.

Enako prakso lahko uporabimo tudi v naših primerih oziroma ni v nasprotju z našo zakonodajo. Če se znajdemo

v takšni vlogi, priporočamo, da gradbeni dnevnik vodimo, čeprav smo v vlogi podizvajalca le za tista dela, ki jih

sami izvajamo za naročnika (ne glede na investitorja), in vztrajamo, da nam ga potrjuje odgovorni predstavnik

neposrednega naročnika.

Rešitev bi bila tudi v tem, da vsi udeleţeni izvajalci vodijo gradbeni dnevnik za svoja dela v 3 ali več kopijah (po

pravilniku) in se vsakodnevni listi zbirajo pri glavnem izvajalcu ali vlagajo v skupno mapo.

Obveznosti izvajalca

Zadolţitev za sestavljanje oziroma vodenje gradbenega dnevnika mora biti nedvoumno določena s strani

izvajalca. Izvajalec mora torej določiti svojega pooblaščenega sestavljavca. Glede na zanesljivost in

pomembnost podatkov se priporoča, da je to strokovna oseba z ţelenimi izkušnjami in spretnostjo pisanja tako o

poslovanju kot o stroki in je preteţni del navzoča na gradbišču. Tudi zamenjave pooblaščenih sestavljavcev za

vodenje gradbenega dnevnika morajo biti natančno evidentirane.

V praksi nastopajo tudi primeri, ko investitor za gradnjo objekta sklene več neposrednih pogodb za posamezno

vrsto del. Za take primere vodi za svoja dela gradbeni dnevnik o izvajanju del vsak posamezni izvajalec,

podpisuje jih naročnikov pooblaščenec ali nadzornik, ki za naročnika zbira posamezne dnevnike in jih

kompletira v skupni dnevnik, in iz katerega je viden skupni potek del. Zbirni dnevnik o izvajanju del ima lahko

tako naslednjo obliko:




37

Gradbeni dnevnik se začne voditi z dnem začetka prvih izvajalčevih aktivnosti na parceli oziroma najpozneje ob

uvedbi izvajalca v delo. Ob začetku vodenja izpolnimo najprej zahtevane podatke na uvodnem listu – prva

naslovna stran od 1. do 4. točke in na drugo naslovno stran od 5. do 11. točke vpišemo splošne podatke, ki jih

zahteva obrazec. Vpišemo podatke, ki jih imamo na razpolago, manjkajoče pa vpišemo, ko z njimi razpolagamo.

Ob vsakem kasnejšem vpisu podatkov na teh listih navedemo datum vpisa in podpis vpisovalca.

Izpolnjevanje dnevnega poročila ali dnevnega lista vršimo za vsak dan (na ločen list), ko se dela na objektu

izvajajo (tudi nedelje in dela prosti dnevi, če se odvijajo dela) in tudi za dneve (v pogodbenem roku), ko bi se

dela morala izvajati, pa se zaradi okoliščin (vpišemo katerih) ne izvajajo.

Vodenje gradbenega dnevnika zaključimo po dokončanju del oziroma z dnem prevzema del s strani naročnika.

-> Oblika obrazcev za gradbeni dnevnik

Za vodenje gradbenega dnevnika so predpisani posebni obrazci: na začetku vsakega zvezka je uvodni list, na

katerega se vpišejo splošni podatki, sestavljata dva lista – prva naslovna stran in druga naslovna stran, v

nadaljevanju pa sledijo dnevni listi, na katere vpisujemo vsakodnevne podatke na prednjo in hrbtno stran.

Obrazce se izpolnjuje v dvojniku (samokopirni sistem) ali po potrebi tudi v več izvodih. Vpisi na obrazcih

morajo biti vneseni s kemičnim svinčnikom ali drugim ustreznim pisalom, ki pušča trajno sled. Vpisi morajo biti

lastnoročno podpisani z navedbo datuma podpisa. Popravki morajo biti vidno prečrtani in čitljivo popravljeni

tako, da ostanejo čitljivi in da se nedvoumno razpozna sporočilo ali podatek. Po izpolnitvi in potrditvi obrazca

naročnikov pooblaščenec izvirno napisani list (prvi list, original) iz zvezka iztrga ter ga izroči v hrambo

investitorju – naročniku, drugi list (prva kopija) ostane v zvezku in ga hrani izvajalec na gradbišču, preostale

kopije pa se tudi lahko iztrgajo in pripadajo drugim udeleţencem.

Enake obrazce lahko uporabimo za spremljanje posameznih vrst del ali posameznih odsekov. Za katero

posamezno vrsto del gre primerno označimo ţe na platnicah.




38

V novejših obrazcih so na uvodu vsakega zvezka natisnjena navodila za izpolnjevanje gradbenega dnevnika o

izvajanju del, ki delno odpravljajo pomanjkljivosti in neskladja, ki so navedena v zakonu in pravilniku.

Uvodni list

Na uvodni list vpišemo osnovne podatke o objektu, za katerega se bo vodil gradbeni dnevnik, podatke o

investitorju, podatke o izvajalcih, podatke o projektantu in o projektni dokumentaciji, podatke o gradbenem

dovoljenju, podatke o nadzorniku, podatke o odgovornem vodji del in podatke o ukrepih za varnost na

gradbišču.




39




40

Dnevni list




41

V praksi so vsakodnevni splošni podatki dokaj točni. Površnost v evidenci pa se kaţe ţe pri podatkih o začetku

in dokončanju posameznih faz ali del, dostavi projektov, detajlov in certifikatov oziroma atestov o materialih in

izdelkih, ki jih vgrajujemo. Ţeleno je tudi vpisovati podatke o vključevanju podizvajalcev (če za ta namen

nimamo druge evidence), podatke o pregledih z navedbo članov, ki so pregledu prisostvovali, ter zamenjave in

spremembe vodstva gradbišča (odgovorni vodja, vodja del, delovodja ipd.). Pri raznih sporih pogrešamo tudi

podatke, ki se nanašajo na kakovost in točnost ţe izvedenih del, o vmesnih merjenjih in prevzemih podlag. Zelo

nam koristi, da ugotovitve vnesemo v dnevnik, še posebno takrat, kadar nas naročnik sili v izvedbo, pa vemo, da

je dela rizično kvalitetno izvesti ali pa porabimo več materiala, kot ga prenese cena. Ne smemo pozabiti vpisati

opozorila naročniku in tudi na njegove beleţke moramo podati naša pismena stališča in odgovore.

Poenostavljeno povedano, dnevnik moramo voditi tako, da imamo od tega tudi korist in naj nam ne bo le

odvečna gradbiščna administracija.

V rubriko "sporočila naročniku" vpisujemo sporočila, ugotovitve in podatke, ki so namenjeni naročniku o

dobavah gradbenih in drugih materialov ter opreme, opozorila o napakah v projektni dokumentaciji pa tudi

podatke o ravnanju z gradbenimi odpadki.

V gradbenem dnevniku naj bo vidno nakazano, katera dela se na določeni dan izvajajo, njihov začetek in

dokončanje. To še posebej velja za dela, ki so nujna in neodloţljiva, običajno tudi niso zajeta v pogodbenem

predračunu, dodatna dela in spremenjena dela. Pri zadnjih je zaţelena navedba vzroka spremembe in kdo

spremembo zahteva. V ta sklop zabeleţk spadajo tudi zahteve po izvedbi dodatnih in več delih pa tudi razna dela

v reţiji.

Moramo opozoriti, da vpisana navedba režijskih ur ali ene od naštetih nepredvidenih del kljub podpisu

dnevnega lista s strani nadzornega organa še ne pomeni, da nam naročnik ta dela naroča in, da bomo za

opravljeno storitev dobili plačilo. Vsa takšna naročila morajo biti še posebej podpisana oziroma nedvoumno

precizno dogovorjena in potrjena od pooblaščencev obeh strani.




42




43

-> Podpisovanje in potrjevanje vpisov v gradbenem dnevniku o izvajanju del

Kot je bilo ţe navedeno, se dnevnik piše v dvojniku za vsak dan na poseben list. Vsak list mora biti podpisan po

vrstnem redu od sestavljavca dnevnika, odgovornega vodja del in od naročnikovega pooblaščenca oziroma




44

nadzornega organa na prvi in hrbtni strani. Prav tako morajo biti podpisane vse druge zabeleţke na hrbtni strani

lista od tistega, ki je vpis izvršil (projektant, inšpektor, tehnolog ipd.) in od pooblaščencev izvajalca in naročnika.

Pooblaščenec naročnika in/ali nadzornik z vpisom v gradbeni dnevnik potrjuje predvsem:

pravilnost zakoličbe objektov z zakoličbenim načrtom in dovoljuje začetke izvajanja posameznih vrst

del na gradbišču

ocenjuje usklajenost izvedenih del s predvideno zahtevano kvaliteto

dovoljuje ali prepoveduje napredovanje posameznih vrst del na objektu ter predlaga odpravljanje

zaznanih neusklajenosti in odstopanj od projektne dokumentacije

s podpisom na vsaki strani potrjuje točnost vpisov v dnevnik (samo s podpisom pa ne potrjuje

morebitnih cen ali opravljenih količin, v kolikor to izrecno ob vpisu ne navede).

Če podpisi pooblaščencev manjkajo, potem taka beleţka dogodke sicer evidentira enostransko in daje dvom o

pravni veljavi. Če eden od pooblaščencev ne ţeli podpisati zabeleţke, je treba pripisati vzrok. Izvirni list

običajno iztrga in hrani nadzorni organ, dvojnik (kopija) pa ostane v zvezku na gradbišču. Ob zaključku del se

zvezki označijo in poveţejo ter po moţnosti zapečatijo in vloţijo v arhiv. Pravilnik predpisuje hrambo dnevnika

najmanj 10 let pri izvajalcu in trajno, dokler obstaja objekt pri investitorju. Smiselna je hramba toliko časa,

kolikor trajajo naše pogodbene zaveze, to je običajno do poteka garancijske dobe.

-> Računalniško vodenje

Pravilnik daje moţnost vodenja dnevnika na računalniku, vendar trenutno kaj več kot izpisa obrazcev ne

moremo narediti. Tu se odpira tudi vprašanje zanesljivosti arhiviranja, potrjevanja in vnosa grafičnih navodil,

zaščita računalniškega medija in drugi problemi, tako da tako vodena dokumentacija nima še pravne veljave.

Gradbeni dnevnik je tako pravni in dokazni dokument. Ugotovitve, ki se redno vnašajo v dnevnik, imajo na

sodišču pravno veljavo kot dokaz pri morebitnih sporih ter opravičujejo spremembe v primeru nastopa višje sile.

Ugotovitve opravičujejo izvajalca pa tudi naročnika za podaljšanje dogovorjenega roka, o nastalih reklamacijah,

povečanju stroškov itd. Teţa dokazovanja, da vpis v gradbeni dnevnik, ki ga je potrdil nadzorni organ in vodja

del, leţi na tisti stranki, ki ugovarja pravilnosti in točnosti tega vpisa.

Vpis nadzornega organa v dnevnik je kot veljavno obvestilo izvajalcu in mora o vpisu odgovorni vodja del o tem

obvestiti ustrezne nadrejene. Če predstavnik izvajalca tega vpisa ne podpiše, se kljub temu smatra in ne more

zanikati, da mu vsebina vpisa ni poznana ter nosi izvajalec vse posledice, ki iz tega izvirajo.

Pri vodenju gradbenega dnevnika je potrebna vestnost in odgovornost. V praksi dajemo ravno temu premalo

poudarka in bi s podučitvijo vodstvenega kadra na gradbišču skrajšali marsikateri pravdni postopek in zniţali

stroške, ki nastajajo zaradi nevestnega vodenja dnevnika o izvajanju del.

-> Nekateri namigi za vpis, ki ji ne smemo spregledati

Dileme

Vsak sestavljalec, ki mu je poverjeno pisati gradbeni dnevnik o izvajanju del, je velikokrat v dilemi kaj vpisati in

kako napisati. Tudi pregledovalci oziroma nadzorniki, ki so dolţni po svoji funkciji za potrjevanje vpisov

večkrat postopajo neprimerno ter neredno podpisujejo vpise ali jih v določenih primerih ne podpisujejo ali celo

črtajo. S tem ustvarijo dvom v pravilnost evidentiranja dogodkov pri gradnji in razvrednotijo pomembnost

dokumenta. V primeru, da se gradbeni dnevnik o izvajanju del ne vodi ali da se ne podpisuje, ni izrecno za to

predpisana globa za nobenega udeleţenca. V zakonodajah drugih drţav so predpisane za to visoke kazni.

Vpisi morajo biti čitljivi in tako razumljivi, da jih razume tudi nekdo, ki ni neposredno povezan z dogajanjem na

gradbišču. Napačni vpisi morajo biti prečrtani ali popravljeni s komentarjem tako, da ni dvoma o sporočilu. V

obrazcu se neizpolnjene rubrike prečrtajo, da se prepreči morebitni naknadni vpis. V predvidenih poljih se

izogibamo dolgoveznim vpisom in v kolikor je to neizogibno, si v takih primerih pomagamo s posebnim




45

zapisnikom in v dnevniku zabeleţimo, le podatek, da je bil o določeni zadevi opravljen zapis posebej. Vpisi

navodil, sporočil, naročil, potrdil in prepovedi naj bodo napisana tako jasno, da ni dvoma na kaj se nanašajo.

Naročam prestavitev vrat v sobi 13/II po prikazani skici!

Sprejemamo naročilo prestavitve vrat v sobi 13/II. O stroških prestavitve vam bomo sporočili do 19.3.2011 in

vam predloţili analizo.

Danes smo z dopisom št. 12/ŢŠ naročniku dostavili analizo stroškov za prestavitev vrat 13/II.

Potrjujem dostavljeno analizo z dne 22.3.2011 za prestavitev vrat v znesku 87,34 EUR/kos.

Izvršen je bil pregled poloţene armature v nosilcih pozicije 402, 403 in 405 ter plošči pozicija P12. Armatura je

poloţena pravilno po armaturnem načrtu št. 23/2009 in dovolim betoniranje.

Prepovedujem nadaljevanje polaganja parketa v sobah 9 in 10 na osnovi merjenja vlage v podlagi – estrihu, ki

presega dovoljeno vrednost.

Zahtevam odstranitev ploščic na zahodni steni kopalnice v drugem nadstropju, ker je odstopanje od vertikalne

ravnine 3,8 cm.

Sporočamo naročniku, da je izvršena hidroizolacija obodnih sten in pripravljena za pregled, ki mora biti

opravljen do torka, 23.4.2011, ko je predviden rok za začetek zasipavanja za zidovi.

Ker naročnik do danes ni dostavil detajla za sidranje stebrov, smo prisiljeni prekiniti dela na opaţevanju

temeljev.

Itd.

Poleg splošnih vsakodnevnih podatkov, ki jih zahtevajo posamezne rubrike v obrazcu moramo biti pozorni in

vpisati še naslednje:

podatke o gradbiščni parceli, označbo in zavarovanje mejnikov, o objektih na zemljišču, o stanju

dovoznih poti

podatke o zakoličbi objektov ali osi trase, zavarovanje višinskih in poligonskih točk, podatke o označbi

poteka komunalnih vodov na območju gradbišča ali neposredni bliţini

ugotovitve o pregledu temeljnih tal in o pregledu planumov posameznih vgrajenih plasti, navedba

meritev kote dna temelja in posameznih slojev,

določitev kategorije zemljin in kamnin ter določitev meja med njimi

podatke o pregledu in prevzemu izvršenih izkopov gradbenih jam, izkopov za temelje in kanale,

podatke o odvozu izkopnega in drugega odpadnega gradbenega materiala iz gradbišča v deponijo

podatke o pregledu opaţev, poloţene armature, delovnih in fasadnih odrov in podpiranja pred

vgrajevanjem betona,

podatke o pregledu in meritvah površin zidov in tal, primernosti podlag

podatke o dobavljenih materialih in izdelkih za vgradnjo

podatke o najdbah arheološke in kulturne dediščine, zavarovanje področja najdb, podatki o najdbi

nevarnih snovi

podatke o pričetkih in dokončanjih posamezne vrste zaključnih obrtniških del in inštalacijskih del

podatki o odvzetih vzorcih materiala in opreme, o opravljenih preizkusih in ogledih

podatke o dogovorih in spremembah projektne dokumentacije in opravljeni tehnični kontroli sprememb

podatke o ugotovljenih napakah in o spremembah

podatke o spremembi in zamenjavi odgovornih vodij del, nadzornikov in pooblaščencev

podatki o merebitnih prekinitvah dela (zastoji, slabo vreme, protesti in štrajki, bolezni, nesreče)

vpisati je zahteve za pojasnila, tolmačenje projektne dokumentacije, soglasij in navodil od investitorja,

upravnih in inšpekcijskih organov

podatki o izbranih vzorcih materiala in gradbenih proizvodih za vgradnjo




46

ugotovitve upravnih in nadzornih organov o pregledih in meritvah izvršenih del na objektu

vpis raznih obvestil, telefonskih in e-mail sporočil, ki so vezani na objekt.

itd.

Zelo pomembno je tudi, da se v primerih daljše prekinitve del ali pri zamenjavi izvajalcev (zaradi prekinitve

oziroma odpovedi pogodb, stečajev itd.) izvrši primopredaja del, oziroma, da novi izvajalec temeljito pregleda

zatečeno stanje in ugotovitve opiše v novi gradbeni dnevnik o izvajanju del, oziroma/ in naročnika opozorimo na

posledice, ki lahko nastanejo (ne po naši krivdi).

Enako priporočilo velja tudi za podizvajalce, da pred vsakim pričetkom svojih del preverijo ţe izvedena

predhodna dela in opozorijo na napake (neravna površina tal ali sten, prevelika vlaga v estrihu, nepravokotnost

vogalov in kotov, oljni madeţi, razpoke itd.), ker kasnejših izgovorov za reklamacije ni moţno upoštevati.

Samo informativni primeri obrazcev gradbenega dnevnika, ki jih pri nas v Sloveniji tudi ţe uporabljajo tuja

podjetja in so nezakonita. Predpisan je slovenski obrazec v slovenskem jeziku.




47




48




49

Knjiga obračunskih izmer

Vodenje knjige obračunskih izmer je obveznost izvajalca.


dokument je od vključitve v delo od prevzema del.

V nadaljevanju je predstavljen namen vodenja in bistvene vsebine knjige obračunskih

izmer (v nadaljevanju knjiga).

Knjiga obračunskih izmer ima predpisano obliko in način vodenja v Pravilniku o gradbiščih

(Ur. l. RS, št. 55/08, v nadaljevanju pravilnik). Listi knjige se kot obrazci kupijo v

prodajalnah, ki prodajajo tiskovine. S sprejetjem novega pravilnika je delno spremenjena

predpisana oblika knjige od sredine leta 2008 naprej.

Skupna navodila o vodenju so v poglavju 11/2.20 Dnevnik o izvajanju del.

S knjigo obračunskih izmer izvajalec redno evidentira izvedena dela, odgovorni nadzornik ali

odgovorni nadzornik posameznih del izvedena dela potrjuje s pregledom in podpisom.

Obveznost izvajalca

Izvajalec je dolžan voditi knjigo, kadar so cene s pogodbo (ali naročilnico, ki je kratka oblika

pogodbe) določene za mersko enoto. Knjiga ni več predpisana pri gradnji za trg. Ker po

splošnih gradbenih uzancah, kadar se le-te uporabljajo, cena na ključ "pade", če količine

presežejo 10 % pogodbene vrednosti, se povečan obseg dela lahko dokaže s knjigo




50

obračunskih izmer. Zato lahko trdimo, da je za gradbene izvajalce vodenje knjige obračunskih

izmer vedno "obvezno", četudi jo vodi le zaradi lastne evidence.

Kdaj je potrebno voditi knjigo obračunskih izmer:

za vse gradnje, kadar so cene določene za mersko enoto.

Kdaj ga ni potrebno voditi:

gradnja po sistemu cen ključ v roke ali skupna cena

gradnja v lastni režiji.

Čas vodenja:

od vključitve v delo do prevzema del, začetek vodenja se prične z dnem začetka prvih

aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo. Zaključi se po

dokončanju del, ko so dela izvršena in izmerjena.

Vpisi:

Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del (ali odgovorni nadzornik, vodja del

za posamezna dela) z vpisi sestavljalca ne strinjata, napišeta opombo ali obrazložitev

in jo podpišeta.

Z uveljavitvijo novega pravilnika ni več potrebno vsakodnevno vodenje.

Podpisovanje

Vsak list in vsak prikaz izračunov podpišejo naslednje osebe:

"Sestavil" izvajalec pooblastil osebo, ki vodi knjigo – izvajalec pooblasti sestavljalca.

"Odgovorni nadzornik oz. odgovorni nadzornik posameznih del" podpiše vsak list

oziroma vsak obračun v posameznem obračunskem obdobju. S podpisom

pooblaščenca investitorja se šteje, da so količine podpisanih del izvedene. Prevzem

del, vključno z njegovo kakovostjo, se opravi s prevzemnim zapisnikom.

"Odgovorni vodja del", na obrazcu je prostor le za podpis odgovornega vodje del. Ker

v večini primerov pri gradnji posamezna dela izvajajo podizvajalci, morajo pogodbene

stranke najprej vzpostaviti medsebojne relacije; naročnik – glavni izvajalec, glavni

izvajalec je naročnik podizvajalcu.

Zato imamo pri podpisu lahko dva praksi potrjevanja obračunanih del: odgovorni vodja

posameznih del je sopodpisnik ob podpisu odgovornega vodje del ali glavni izvajalec in

podizvajalec predhodno opravita svoj obračun, ki ga kasneje glavni izvajalec obračuna

naročniku. Kadar pa ima naročnik sklenjenih več pogodb za posamezna dela z različnimi

izvajalci, podpisuje knjigo odgovorni vodja posameznih del.

Vodenje

Način vodenja:




51

Knjiga se vodi v enem izvodu.

Vpisujejo se izmere in izračuni izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju,

običajno je to mesec dni.

Vpisujejo in vrisujejo se skice sprememb od PZI: z navedbo dimenzij, sprememb

vgrajenih proizvodov, inštalacij in opreme in sprememb detajlov.

Vpisujejo se dela, ki se po dokončanju ne vidijo, armatura …

Vpisujejo se dela začasnega značaja (odri, opaži..), ki se po končanju del odstranijo.

Spremembe PZI morajo biti narisane v ustreznem merilu, spremembe mora izvajalec

označiti tudi v PZI in jih podpisati.

Vsaka proračunska postavka mora biti prikazana na samostojnem listu.

Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v

pogodbenem predračunu.

Če se katera izmed postavk ne izvede, se na listu napiše predračunska postavka in

razlogi: "Ta dela se niso izvedla zaradi…".

Število obračunskih listov mora biti enako številu postavk v pogodbenem predračunu.

Za nepredvidena in dodatna dela listi dodajo v poglavje NEPREDVIDENA IN

DODATNA DELA.

Listi knjige obračunskih izmer se oštevilčijo in vstavijo v ustrezno mapo ali

registrator, povežejo z vrvico in zapečatijo. Zaključena knjiga obračunskih izmer se

izroči naročniku oziroma investitorju.

Sestava knjige obračunskih izmer

Oblika knjige je z obrazci predpisana v Pravilniku o gradbiščih. Dnevnik je sestavljen iz

naslednjih delov:

1. Uvodni list

2. Seznam vloženih listov

3. Obračunski list (vsaka postavka je na samostojnem listu)

4. Obračunske priloge

5. Obračunski načrti.

Podrobnejša vsebina

1. Uvodni list - splošni podatki:

Vsebina in oblika uvodnega lista je določena z obrazcem v pravilniku. Na uvodnem listu je

povzetek vseh pomembnih podatkov za obračun dejanskih količin:

Objekt

Investitor

Izvajalec

Predračun št. z datumom in vrednostjo

Pogodba št. z aneksi z datumom in vrednostjo

Ime in priimek odgovornega nadzornika in vseh odgovornih nadzornikov za

posamezna dela, z navedenim obdobjem, ko je opravljal nadzor in podpisom

odgovorne osebe

Odgovorni vodja del z navedenim obdobjem in podpisom




52

V obrazcu ni predpisan odgovorni vodja posameznih del, vendar je smiselno vpisati

tudi njegove podatke, saj v večini primerov on sodeluje pri pregledu oz. potrjevanju

obračunskih listov, vsaj kot sopodpisnik

Sestavljalec z navedenim obdobjem in podpisom

Povzetek števila obračunskih listov, prilog in načrtov

Začetek in konec vodenja knjige

Podpis odgovorne osebe izvajalca in odgovorne osebe nadzornika.

2. Seznam vloţenih listov

Za posamezno skupino del (ali predračunsko postavko) se mesečno in skupno vodi število

vloženih listov.

3. Obračunski list

Podatki za posamezno predračunsko postavko z izmerami, skicami in prilogami ter

mesečnimi in skupnimi (komulativnimi) obračunanimi količinami. List podpiše sestavljalec,

investitor ali po njegovem pooblastilu odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del ali kot

sopodpisnik, kadar je smiselno tudi odgovorni vodja posameznih del.

Hramba:

zapečaten original hrani investitor najmanj 10 let, če ni za posamezno vrsto objekta

predpisano drugače.

Projekt za izvedbo

Izvajalec mora zagotoviti, da je na gradbišču ves čas gradnje na vpogled vsaj en

izvod gradbenega dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedo, PZI, ki je potreben

glede na trenutno stanje izvajanja gradnje.


dokument, je od začetka do zaključka del.

V nadaljevanju so predstavljene glavne značilnosti PZI in obveznosti izvajalca pri

PZI.

Podrobnejša vsebina projekta za izvedbo (PZI) je predpisana v Pravilniku o projektni

dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/08).

Obveznosti izvajalca

Izvajalec mora izvajati dela po projektu za izvedbo, zato mora imeti na gradbišču ves čas na

vpogled del PZI za dela, ki se izvajajo, npr. armaturo temeljev pred betoniranjem temeljev.

Vsak del PZI morata podpisati in žigosati odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant.

Ko izvajalec prejme del PZI od investitorja, ga mora še pred pričetkom del pregledati in na

napake opozoriti investitorja, projektanta in revidenta.




53

Če izvajalec ugotovi takšne napake, da bi bila lahko ogrožena varnost objekta, življenje in

zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje mora opozoriti investitorja, po potrebi tudi

gradbenega inšpektorja na Inšpektorat RS za okolje in prostor. Predvsem mora ustaviti dela,

dokler projekt ni ustrezno popravljen.

Skladno z Zakonom o graditvi objektov je vso projektno dokumentacijo, torej tudi PZI dolžan

zagotoviti investitor. Zato si mora izvajalec z gradbeno pogodbo zagotoviti redno

pridobivanje ustreznih načrtov PZI, saj bo v nasprotnem primeru zaradi prepozno prejetih

načrtov zamujal pogodbeno predpisane roke in bil kaznovan s pogodbenimi penali.

V nekaterih primerih (na primer izdelavo delavniške dokumentacije ali armaturnih načrtov)

lahko investitor izdelavo nekaterih PZI prenese na izvajalca. Tudi takšno naročilo PZI je

potrebno ustrezno pogodbeno urediti. Če izvajalec sam ne izpolnjuje pogojev za projektanta

(28. člen ZGO-1B), mora v tem primeru izdelavo projekta naročiti v projektantu, ki pogoje

izpolnjuje.

Ker je pregled PZI obveznost izvajalca, ki je predpisana v Zakonu o graditvi objektov, v

Obligacijskem zakoniku in Posebnih gradbenih uzancah, v nadaljevanju v pomoč izvajalcu

navajamo osnove določbe o obliki in vsebini PZI:

Način izdelave PZI

PZI sestavljajo načrti podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov, ki nadgrajujejo posamezne

načrte projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Sestava projekta

Projekt sestavljajo:

VODILNA MAPA

naslovna stan

ključni podatki o projektu

podatki o udeležencih pri graditvi in

podatki o izdelovalcih projekta

NAČRT

V načrtih lahko odgovorni projektant uporabi posamezne sestavine (npr. risbe,

bistvene izračune, analize) načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali se

nanje samo sklicuje, pri čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem delu

projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se te sestavine nahajajo.

Sestavni del načrtov so lahko tudi delavniški in drugi tovarniški načrti, če je to

potrebno za izvedbo gradnje, vendar jih mora v tem primeru podpisati in žigosati

odgovorni projektant posameznega načrta, pri čemer mora biti jasno in natančno

označeno, kateremu načrtu pripadajo.

Tehnično poročilo načrtov mora vsebovati zahteve za lastnosti gradbenih materialov,

kot so opredeljeni v predpisih o dajanju gradbenih proizvodov v promet ter opis mesta




54

in načina njihove vgradnje. Tehnično poročilo vsebuje tudi popis količin materiala in

opreme.

Risbe načrtov, odvisno od vrste objekta, zahtevnosti, velikosti in drugih značilnosti

nameravane gradnje, vsebujejo zlasti:

risbe, sheme in detajle gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del,

zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme,

sheme tehnoloških sistemov,

risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov,

risbe in detajle tehnologije gradnje,

risbe izkopov in temeljev,

risbe dilatacij in ležišč,

risbe izolacij,

opažne risbe,

armaturne risbe,

risbe in navodila za vgradnjo konstrukcij in opreme,

sheme in prikazi faznosti gradnje,

risbe prebojev in prehodov v konstrukcijah,

risbe notranje in zunanje ureditve objekta,

detajlne risbe vodov in napeljav s križanji in priključevanji,

risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni

infrastrukturi gradbišča (npr. komunikacijske poti, komunalni priključki,

skladišča, deponije, delavnice, prostori za delavce) ter druge podatke,

pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico,

druge potrebne risbe in prikaze.

Risbe in opis ureditve gradbišča iz prejšnjega odstavka so lahko tudi sestavina

varnostnega načrta, ki se po tem pravilniku šteje za obvezni elaborat in se izdela

skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in

premičnih gradbiščih. V tem primeru ni potrebno, da so risbe in opis ureditve

gradbišča sestavni del načrtov projekta za izvedbo.

V primeru, da se načrt izdeluje po delih, jih morata podpisati in žigosati odgovorni

vodja projekta in odgovorni projektant.

Načrti vsebujejo sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov.

Vsak načrt sestavljajo:

1. naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu:

a. številka načrta in vrsta načrta

b. investitor

c. objekt

d. oznaka PZI

e. projektant

f. odgovorni projektant

g. številka načrta, kraj in datum izdelave projekta

h. odgovorni vodja projekta

i. naslovna stran

j. kazalo vsebine načrta

k. izjava odgovornega projektanta načrta

l. risbe




55

2. kazalo vsebine:

3. tehnično poročilo in

4. risbe.

Načrti projektne dokumentacije morajo biti zloženi v naslednjem vrstnem redu in vidno

označeni z naslednjimi številčnimi oznakami:

številka "1": načrti arhitekture,

številka "2": načrti krajinske arhitekture,

številka "3": načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,

številka "4": načrti električnih inštalacij in električne opreme,

številka "5": načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,

številka "6": načrti telekomunikacij,

številka "7": tehnološki načrti,

številka "8": načrti izkopov in osnovne podgradnje.

ELABORAT

V PZI je obvezen elaborat najmanj varnostni načrt, kadar je obvezen.

Globa izvajalcu


samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost)

ter v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca, če:

pri pregledu projekta za izvedbo ne opozori investitorja, projektanta in revidenta na

morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in ne zahteva njihove odprave oziroma če pri

pregledu projekta za izvedbo ugotovi takšne napake, zaradi katerih bi lahko bila

ogrožena varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosedni objekti ali okolje,

investitor oziroma projektant pa kljub njegovemu opozorilu za odpravo teh napak ne

poskrbi, takšnih napak ne javi pristojni inšpekciji in do dokončne odločitve ne ustavi

del (prvi odstavek 84. člena ZGO-1B) in če

na gradbišču ves čas gradnje na zagotovi na vpogled vsaj en izvod gradbenega

dovoljenja ter vsaj tisti del projekta za izvedbo, ki je potreben glede na trenutno stanje

izvajanja gradnje (tretji odstavek 84. člena ZGO-1B).

Dokazilo o zanesljivosti

Obveznost izvajalca

Izdelava dokazila o zanesljivosti je obveznost izvajalca.


dokument je pri dokončanju del, dokazilo je sestavni del vloge za izdajo uporabnega

dovoljenja.




56

V nadaljevanju je predstavljena vsebina dokazila o zanesljivosti objekta, ki je

predpisana v Pravilniku o dokazilu o zanesljivosti objekta (Ur. l. RS, št. 55/08). V

pravilniku so obrazci, ki so sestavni del dokazila. Pravilnik je na http://www.uradni-

list.si/1/content?id=86838.

Dokazilo o zanesljivosti objekta je elaborat, ki kot izčrpen, strokovno izdelan dokument

dokazuje, da bo objekt kot celota pri uporabi in vzdrževanju izpolnjeval bistvene zahteve. Je

najpomembnejši dokument objekta po zaključku gradnje. Priskrbi – izdela ga izvajalec,

investitor pa ga priloži zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja.

Bistvene zahteve

Bistvene zahteve so predpisane lastnosti posameznih vgrajenih materialov, opreme in

inštalacij in objekta kot celote, s katerimi se zagotavlja, da objekt v celoti izpolnjuje

najpomembnejše lastnosti, ki se jih pričakuje od objekta. Te lastnosti so:

1. "Mehanska odpornost in stabilnost"

Z zagotovitvijo te bistvene zahteve je na najmanjšo mero omejeno, da vplivi, ki jim bo objekt

verjetno izpostavljen, ne bodo povzročili:

porušitve celotnega ali dela objekta,

deformacij, večjih od dopustnih ravni,

škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi

večjih deformacij nosilne konstrukcije ali

škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na

osnovni vzrok.

2. "Varnost pred poţarom"

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je ob izbruhu požara:

določen čas še ohranjena nosilnost konstrukcije;

omejeno nastajanje in širjenje požara in dima v gradbenem objektu;

omejeno širjenje požara na sosednje gradbene objekte;

mogoče osebam v objektu zapustiti objekt ali da jih je mogoče rešiti na drug način;

upoštevana varnost reševalnih ekip.

3. "Higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolja"

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne

bodo ogrožali higiene ali

zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali prekomernih posledic

za kakovost okolja ali

podnebje skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem zaradi:

sproščanja strupenih plinov;




57

emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali

nevarnih delcev v zraku v zaprtih

prostorih ali zraku na prostem;

emisij nevarnega sevanja;

izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo, morske vode, površinske vode ali zemljo;

izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno

vodo;

napačnega odvajanja odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega

odstranjevanja trdnih ali tekočih

odpadkov;

vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.

4. "Varnost in dostopnost pri uporabi"

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da pri uporabi ali obratovanju ne

pomenijo nesprejemljivega

tveganja za nastanek nesreč ali poškodb, kakršne so zdrs, padec, trčenje, opekline, električni

udarec, poškodbe zaradi

eksplozije in vlomov. Gradbeni objekti morajo biti zlasti načrtovani in grajeni tako, da

invalidnim osebam omogočijo dostopnost in uporabo.

5. "Zaščita pred hrupom"

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da se hrup, ki ga zaznavajo osebe v

objektu ali bližnji okolici,vzdržuje na ravni, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo

omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo.

6. "Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote"

Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in zračenje morajo

biti načrtovani in grajeni tako, da je ob upoštevanju oseb v objektu in lokalnih podnebnih

razmer poraba energije pri uporabi objekta in naprav majhna. Gradbeni objekti morajo biti

tudi energetsko učinkoviti ter med gradnjo in rušenjem porabiti čim manj energije.

7. »Trajnostna raba naravnih virov«

Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov

trajnostna in da se zagotovi predvsem naslednje:

ponovna uporaba ali možnost recikliranja gradbenih objektov, gradbenega materiala in

delov po zrušenju;

trajnost gradbenih objektov;

uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih.

Sestava dokazila o zanesljivosti




58

Kot dokaz, da so izpolnjene navedene bistvene zahteve pri gradnji, izvajalec po dokončanju

gradnje izdela pismeni izdelek, ki vsebuje:

1. izjave izvajalca, nadzora, njunih odgovornih oseb in odgovornega vodje projekta za

pridobitev gradbenega dovoljenja in

2. dokazila.

Kdaj je potrebno dokazilo

Izdelava dokazila je obvezna pri izvajanju posameznih del, za katere je bilo potrebno

gradbeno dovoljenje in je posledično potrebna pridobitev uporabnega dovoljenja. Pri

izvajanju obsežnejših investicijsko vzdrževalnih del (predvsem na električnih in strojnih

inštalacijah), za katere ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, se lahko naročnik in

izvajalec dogovorita, da izvajalec pripravi dokazilo.

Podpisovanje

Dokazilo lastnoročno podpišejo:

odgovorna oseba izvajalca podjetja ali s.p., žig podjetja

odgovorni vodja del (odgovorni vodja gradbišča), osebni žig pri zahtevnih objektih

(izjema so tehniki skladno s 230. čl. ZGO-1)

vsi odgovorni vodje posameznih del za vsa posamezna dela, ki so se izvajala

odgovorna oseba nadzornika podjetja ali s.p., žig podjetja

odgovorni nadzornik, osebni žig pri zahtevnih objektih

vsi odgovorni nadzorniki posameznih del, ki so se izvajala

odgovorni vodja PGD, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Način izdelave

Izvajalec sproti zbira dokazila; med gradnjo (vgrajeni materiali, proizvodi, oprema itd) in tudi

po zaključku (meritve).

Odgovornost za objekt s podpisom dokazila prevzema izvajalec del, pa tudi njegovi

podizvajalci. Sorazmerno se ugotavlja odgovornost tudi med izvajalcem, projektantom in

nadzornikom.

Skupno dokazilo

Kadar ima investitor sklenjenih več direktnih pogodb z izvajalci del, npr. pogodbo za

gradbena dela, elektroinštalacije, strojne inštalacije in posamezna obrtniška dela, lahko izdela

skupno dokazilo. To pomeni, da vsak izvajalec pripravi dokazilo za svoje področje izvajanja

del tj. svojo vodilno mapo in svojo mapo s prilogami. Vsako takšno posamezno dokazilo

mora imeti skupno naslovno stran, ki se oštevilči s enotno številko dokazila/doda se

zaporedna številka vsakega posameznega številka od 1 do n (kolikor je podpisanih pogodb).

Podpisovanje posameznih dokazil

Posamezna dokazila podpiše:




59

izdelovalec dokazila za posamezno delo (npr. gradbenik) kot odgovorni vodja

posameznih del

odgovorni vodja gradbišča, ki ga je moral imenovati investitor izmed posameznih

odgovornih vodij (posameznih) del, ker je na gradbišču več samostojnih izvajalcev

odgovorni nadzornik

odgovorni nadzornik posameznih del (v tem primeru gradbenik).

Vsebina dokazila

Dokazilo je po strukturi enako sestavljeno kot projektna dokumentacija; iz vodilne mape in

mape s prilogami.

1. Vodilna mapa: a. naslovna stran – osnovni podatki o dokazilu (priloga 1 Pravilnika)

b. podatki o objektu in udeležencih pri graditvi

c. izjava o zanesljivosti objekta, ki jo podpišejo izvajalec, odgovorni vodja

gradbišča in vsi odgovorni vodje posameznih del, ki so sodelovali pri gradnji,

enako podpišejo tudi podjetje in vse sodelujoče osebe s strani nadzornika. S

podpisom izjavljajo:

Izjava o zanesljivosti:

1. da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem

2. da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpis

3. da je objekt zgrajen (oziroma rekonstruiran) s takšnimi gradbenimi proizvodi in

materiali in na takšen način, da je objekt zanesljiv kot celota,

4. da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo

predpisane parametre

5. da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni

oziroma na najmanjšo možno mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam

po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici

tako, da je zgrajeni objekt zanesljiv ter izpolnjuje vse bistvene zahteve.

ali

Izjava o zanesljivosti objekta, ki je varovan kot kulturna dediščina:

1. da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem

2. da je objekt varovan kot kulturna dediščina

3. da je objekt zgrajen (oziroma rekonstruiran) s takšnimi gradbenimi proizvodi in

materiali in na takšen način, da je objekt zanesljiv kot celota,

4. da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo

predpisane parametre

5. da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo preprečeni

oziroma na najmanjšo možno mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzročiti objekt sam

po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici




60

tako, da je zgrajeni objekt zanesljiv do ravni s katero niso ogroženi varnost objekta, življenje

in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje in je bila določena v kulturnovarstvenih

pogojih.

d) izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja

Izjavi, da je objekt zgrajen v skladu z navedenim PGD.

e) tabelarično kazalo dokazil, ki ga podpišeta odgovorni vodja del (ali gradbišča) in odgovorni

nadzornik.

Mapa s prilogami

Vsaka mapa za določeno vrsto del mora vsebovati listine o delih, ki so bila izvedena.

Dokazne listine se vložijo v mapo (mape). Pristojni organi, proizvajalci ali izvajalci izdajajo:

potrdila, ocene, certifikati, komisijski zapisniki in izjave o skladnosti in druga dokazila o

kvaliteti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij in opreme, merilni rezultati, certifikati o

kalibraciji merilne opreme, dokazila o ustreznosti opreme tehničnim predpisom in

standardom, o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, o pregledu in merjenjih

vodovodnih, ogrevalnih, električnih, plinskih in drugih inštalacij, o preizkusu pravilnega

delovanja inštalacij in opreme, o upoštevanju predpisov zdravja, varstva pri delu, varstva pred

požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva okolja in ohranjanja narave

ter dokazi o izpolnitvi drugih pogojev, ki so bili predpisani.

Ustreznost zvočne izvedene zaščite se dokazuje z meritvami.

1. Dokazuje se kvaliteta vgrajenih proizvodov, inštalacij, tehnologije in opreme.

2. Opravljene preiskave

3. Pregled, merjenje, preizkus inštalacij

4. Upoštevanje predpisov:

- zagotavljanja zdravja in varstva pri delu

- higienske in zdravstvene zaščite

- varstva pred požarom

- varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

- varstva okolja

- ohranjanje narave

- ohranjanja kulturne dediščine.

Vsebina mape s prilogami:

A. PODATKI O PROJEKTNI DOKUMENTACIJI




61

B. PODATKI O GRADBENEM DOVOLJENJU/IH, SOGLASJIH, SOGLASJIH ZA

PRIKLOP

C. PODATKI O POGODBAH SKLENJENIH MED

INVESTITORJEM IN IZVAJALCI, DOBAVITELJI, NADZORNIKOM

D. OSNOVNI PODATKI O GRADBENEM DNEVNIKU, TABELARIČNI SEZNAM

VAŢNEJŠIH VPISOV

I. PRIPRAVLJALNA DELA, kot na primer:

- rušitvena dela

- globoko pilotiranje

- zaključno poročilo o izvedbi pilotiranja objekta

- poročilo o meritvah nosilnosti testnih zabitih pilotov.

II. SPLOŠNA GRADBENA DELA, kot so na primer:

1. zemeljska dela

- pregled temeljnih tal

- meritev posedanja objektov

- poročilo o merjenju dinamičnih deformacijskih modulov

2. armirano betonska dela

- končna ocena kakovosti betona

- poročilo o preskusu tlačne trdnosti betona in prostorske mase

- izjava o skladnosti za beton, armaturo, armaturne mreže

3. zidarska dela

- izjave o skladnosti, certifikati za gr. proizvode in materiale

4. tesarska dela

5. zunanja ureditev

- preiskava asfaltne zmesi

- merjenje deformacijskih modulov




62

6. kanalizacija

- meritve tesnoti kanalizacije

- tv pregled kanalizacije.

III. ELEKTRO INŠTALACIJSKA DELA

Priložimo listine:

o kvaliteti vgrajenih inštalacij in opreme

o pregledu, merjenju in preizkusu delovanja:

poročilo o meritvah na vgrajenih električnih inštalacijah in stiklanih blokih,

strelovodnih napravah in svetilnih ceveh

zapisnik o pregledu in meritvah električnih inštalacij

zapisnik o merjenju inštalacijske upornosti

zapisnik o kontroli zaščite pred prevelikimi električnimi tokovi in merjenju

impendance kvarnih zank električnih tokokrogov

zapisnik o preizkusu neprekinjenosti zaščitnega vodnika ter glavnega in dodatnega

vodnika za izenačevanje potenciala

zapisnik o pregledu in funkcionalnem preizkusu električnih naprav

dokazilo o zanesljivosti objekta

izjava o preskusu pravilnega delovanja vgrajenih električnih instalacij in opreme

zapisnik o funkcionalnem pregledu stikalnih blokov

zapisnik o izvedbi zaščitnega ukrepa na objektu

merilni listi zapisnikov

meritve osvetljenosti prostorov

poročilo o pregledu in preizkusu vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite – sistem

požarnega javljanja

poročilo o pregledu in preizkusu vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite – sistem

varnostna razsvetljava

izjave o skladnosti, certifikati, izjave o skladnosti za materiale (doze, svetilke,

vodnike, kable, cevi, opremo.

IV. STROJNO INŠTALACIJSKA DELA

Mapo s prilogami za strojno inštalacijska dela sestavljajo dokazila, z oštevilčenjem in v

zaporedju, kot so navedena v tabelaričnem kazalu dokazila vodilne mape.

LISTINE:

1. o kvaliteti vgrajenih inštalacij in opreme

2. o pregledu, merjenju in preizkusu delovanja:

- ogrevalnih, hladilnih, prezračevalnih, klimatizacijskih, vodovodnih, plinskih inštalacij,

sistem aktivne požarne zaščite

- zapisniki o tlačnih preizkusih inštalacije ogrevanja, hlajenja, vodovoda in plinov




63

- zapisniki o tlačnih preizkusih sistemov aktivne požarne zaščite-apz (notranje in zunanje

hidrantno omrežje, sprinkler, sistemi gašenja s plini, ipd.);

- zapisniki o tesnostnih preizkusih in preizkusih pretočnosti kanalizacije

- zapisniki o pregledu kanalizacije s tv kamero

- zapisniki o izpiranju inštalacije ogrevanja, hlajenja, vodovoda, kanalizacije in apz

- zapisniki o dezinfekciji vodovoda (izdela pooblaščeno podjetje)

- poročilo o klornem šoku

- zapisniki o analizi vzorcev vode (izdela pooblaščeno podjetje)

zapisniki o opravljeni termični dezinfekciji omrežja tople in cirkulacijske pitne vode

- zapisniki o nastavitvah pretoka ogrevne, hladilne, cirkulacijske pitne vode

- zapisniki o nastavitvah količin zraka po posameznih sistemih prezračevanja in klimatizacije

- poročila o opravljenih meritvah količin zraka po posameznih sistemih prezračevanja in

klimatizacije (izdela pooblaščeno podjetje)

- zapisniki o poizkusnem obratovanju in nastavitvah vgrajenih strojnih inštalacij in strojne

opreme

- potrdilo o brezhibnem delovanju za vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite - apz skupaj s

poročilom o pregledu in preizkusu sistema apz (notranje in zunanje hidrantno omrežje,

sprinkler sistem, mehanski odvod dima in toplote–modt, požarne-pl in dimoodvodne lopute-

dol, sistemi za nadtlak, sistemi gašenja s plinom, ipd.) - (pooblaščeni izvajalec pregledov)

- tlačni preizkus instalacije ogrevanja

- tlačni preizkus instalacije hlajenja

- preizkus usposobljenosti varilca

- izjave o skladnosti, certifikati, izjave o skladnosti, sta, eta za materiale (ventile, objemke,

cevi, sifone, ventili, opremo, radiatorji, varilna žica, krogelni ventil, ventilatorski konvektor).

V. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, kot na primer:

KROVSKO KLEPARSKA DELA

KLJUČAVNIČARSKA DELA

MIZARSKA DELA




64

ALU IN STEKLARSKA DELA

PLASTIČNA OKNA IN VRATA

KERAMIČNA DELA

PARKETARSKA DELA

KAMNOSEŠKA DELA

TLAKARSKA DELA

SLIKOPLESKARSKA DELA

FASADERSKA DELA

MAVČNOKARTONSKE STENE IN STROPOVI

RAZNA OBRTNIŠKA DELA

VI. IZKAZI, POROČILA, ZAPISNIKI, ELABORATI PO PODROČNIH PREDPISIH

Pomemben del dokazila o zanesljivosti so izkazi. Na tem mestu so podrobneje opisani

najpogostejši izkazi: Izkaz požarne varnosti, Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in

ravnanju z njimi in geodetski načrt novega stanja zemljišča po končani gradnji.

VII. IZKAZ POŢARNE VARNOSTI:

Sestavni del PGD

Sestavni del PGD je:

študija požarne varnosti (kadar je predpisana) + požarno soglasje ali

zasnova požarne varnosti kot del zbirnega projektnega poročila v vodilni mapi.

Za zahtevne objekte, ki so definirani v Pravilniku o požarni varnosti (Ur. l. RS, št. 12/2013)

zasnovo izdela projektant, ki izpolnjuje pogoje za izdelavo študije PV. Za ostale objekte

zasnovo izdela projektant, ki je vpisan v imenik IZS ali ZAPS in je opravil posebni ali

dopolnilni izpit iz arhitekturnega ali tehničnega projektiranja.

Izkaz poţarne varnosti:

je sestavni del PGD oziroma obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta, 11. člen

Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o požari varnosti v stavbah

(Uradni list RS, št. 14/07)

vloži se v študijo požarne varnosti, kadar je študija potrebna oziroma v vodilno mapo

PGD, kadar študije ni

izkaz požarne varnosti izpolni odgovorni projektant, ki je izdelal študijo požarne

varnosti oziroma odgovorni projektant, ki je izdelal zasnovo požarne varnosti.




65

VI/II. POROČILO O NASTALIH GRADBENIH ODPADKIH

Naročil za ravnanje z odpadki mora zagotoviti investitor. Oseba, ki ji je z naročilom zaupal to

nalogo, mora po končanju del zagotoviti Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih.

1. Načrt gospodarjenja z odpadki je sestavni del PGD in je potreben:

za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo ali odstranitev objekta, če je

investitor pravna oseba

če se gradi ali rekonstruira manj zahtevni objekt s prostornino izkopa več kot

1.000 m3

če se gradi ali rekonstruira manj zahtevni objekt z onesnaženim izkopom (glej

uredbo o ravnanju z odpadki).

NGO ni potreben:

če je investitor fizična oseba in je prostornina izkopa manj kot 1.000 m3 in izkop ni

onesnažen

če se gradi nezahtevni objekt in je prostornina izkopa manj kot 1.000 m3 in izkop ni

onesnažen.

2. Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov

3. Evidenčni list o ravnanju z odpadki

4. Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih v skladu s predpisi

Predpisi:

Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/11)

Uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur. l. RS, št. 34/08)

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08).

VIII. GEODETSKI PODATKI, kot na primer:

geodetski načrt novega stanja po končani

gradnji z vrisom vseh komunalnih in energetskih

vodov

geodetski načrt s certifikatom

izris parcele

odločba GURS

vpis stavbe v kataster stavb

vpis infrastrukture v kataster infrastrukture

sklep o določitvi hišne številke

vknjižba etažne lastnine

meritev posedkov objekta.

Odgovornost za pridobitev navedenih podatkov je investitorjeva. Z naročilom lahko prenese

odgovornosti za pridobitev določenega dokumenta na drugo osebo.




66

VIII. OSTALE IZVEDENE MERITVE IN PREGLEDI

Globa izvajalcu

Če izvajalec ne izdela dokazila o zanesljivosti zakon o graditvi objektov ne predpisuje globe,

čeprav je njegova obveza, da dokazilo pripravi. Naročnik lahko preventivno prepreči

izvajalcu, če mu ne bi želel izdelati ali predati dokazila (pogojevano s plačilom), da si

zagotovi izdelavo dokazila v gradbeni pogodbi.

Globo v višini od 8.000 do 20.000 eurov gradbeni inšpektor sicer lahko izreče izvajalcu

(pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno

opravlja dejavnost) ter v višini od 600 do 2.000 eurov izreče odgovorni osebi izvajalca in se

tiče vsebin, ki so predpisane v dokazilu o zanesljivosti in mora (del prvega odstavka 83. čl.

ZGO-1B):

vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili

dani v promet skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet in katerih

skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti in takšne naravne materiale

oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s

predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa,

investitorju oziroma nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o

pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene materiale in

proizvode.

Documents

LEKCIJA 3: OPRAVLJANJE STORITEVimg.dashofer.sk/cif_si/Dokumenti/vos/2015_IX_1.pdf · Verlag Dashőfer, založba, d.o.o. Od projekta do objekta Del IX Gradbeni dokumenti 4 Rekonstrukcija