LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

Stev.(S(>o.O). OliioMjyfo, Junij, !»()(! Lcto I. ("Vol. 1.)SODRUGOM IN SOMI§L|BNl-

KOM-XA ZNANJE!PosrcdcK'uIni odbor skupnc soci-

jalisticnc stranke v Aimriki jc na

scji due 29. maja /. /. odobr.l na-

stop "J ugoshisinskc socijaJisticncZzhtcc v Amcriki" , iiapram lastniknlista "(ilas S"z'Obodc" g. M . I \Kondit, ki ncoprcn-iccno napadaclanc socijalisticnc stranke ?f sz'O-

jem ncsocija!i\ticncm listu.Odbor izreka enoglasno, (/<i pri-

pocna in priporoca edino Ic list" Proletarec" , ki jc last "jugosl. soc.

Zvcse", s'ovenskini socijalisticnimlistom v Amcriki!. .Xmlaijc sc isrecc odbor enoglas¬no, da boiio Z'si socijalisticni listi7' Amcriki obz'csceni o zadcz'i tcrda o nji porocajo.

Stem jc st: ar dognana ! Pokacur-lo sc jc, da spccijclncga socijaliz-ma , An ga "rasmnc" Konda , ni!Prczwd o sklcpu, v anglcscini,

princscmo prihodnji stcz'ilki X'

polncm obsegu.Urcdnistvo in nprintiisti'O.

Od blizo in dalec.V Sarajevu, metropoli Boz-

nije, je tekla proletarska kri. De-laivke ondotue feobacne tovarne so

zahtevale zvisauije pliac in so v tanamen 3. maja dteinoristrirale. Kerse na predlozene zahteve 500 de-lavk, erarne oblai^ti niso hotele ozi-na»t , se je tein delavkam pridruziloso drugo delavstvo razne stroketer skiupno } >rot i oblastim demon-striralo. Zvecer tistega dlie pa jepolicijsiki. nadzomik Malij odredil80 za'ndarjev in policajev, da mai-

stopijo proti demons* ramtom. Medtem, ko so se patm'lje blizale mno-

zic je prij>eljal niimo "tratnvaj", v

klereni je mnozica zapazillai direk-torjai tobacne tovarne in pricela voz

bombardirati s kamenjem. To pa jedalo povod, cDai se je zandarmarijaj>osln/.ila sabelj , baijcrtietav in ko~pit. Ker se vzlie boju, intnozica le.ni hotela raziti je dal iradstrarnikpovelje '.-itreljat' . Salvia je padla in40 strelov z njo. Posledica usode-podne salve j>a je bi la, da se je va-

ljalo 10 Ijndi v krvi. Zaxleti so bili :

nek batneni mradnik in en m fialnte-rist. Vcjak in <lve detaiVki iz tol>ac-Tie tovarne so izditirrJi 11a j>otii v

Iwlnisnico. Z bajcmeti in sabljamije bilo ranjenih 17 o*>eb.

Dru^i dam, 4. maja, je sla de-pntacija delavk k mestnemu pred-stojni'ki* Baronn Benk-ii ter mu

predlozila zahteve delavk v ondot-nii tob. tovr.mi, kakor tudi kazen-

sko postopa&ije proti vcerajsn'mprovakiamtom, ki so streljali namnozico.

Baron Beiiko je chi'l sledeco izja-vo deputacijii, ki se je publiciralav pet ill jozikih :

1. V latin i komrsar pi. Zarciki jesu'spontliran od ivrada in se itnajxxlvreci preiskavi.

2. I \>\*eljnik zand'arniarije, ki jepivst 1 streljati niai ljiwli je v zaporu.

3. Zaprte tobacne delavke IkxIotakoj odpusceJie.

4. Delavcem je dovoljeiio drzatisliode in seje.

Sinni se, da je te krvave trage-dije kr v edimo-le slapa bal»-'bnskehixf pi. Zarciki, ki je txxJom Polak.

Kako mnirajo rir^ki revoln-cionarci ! "Nelkaj 11 r pred udhodonik vesaJom je 11a smrt obsojeni ru-ski bojevnik za svobodo ruskegatiaroda -*. Ivan Pnlihov izrekel na-*slednje bescde svojim tovarisem-jetnikom."Durnovo je rekel : V goreci hi-

>i se tie steje zdrobljenih sip. Jaz>eni taka zdrobljena sipa v velikivecnadstropni sta-vbi, ki se blizasvojemu koncu. Xaj bode! Ali jazsem srecpn, da je skozi to okno, do-kler sein zivel, vsaj majbni >.\etlob-ni zarek zatnogel prodreti v hiso.Ilisa guri ! Xaj 'konca inoje zivlje-nje danes. Ali skozi vbito sijx>, takoniislim, 1>o prihrmnel vibar, ki lx>iz nialegai plamena napravil pozarin slednjic se lxjde razrusila celastavba. Jaz prisega-in, da sem sre-cen. Moja dnsa je. cista in mirna.Misel na vas v tem trenotku. mojiIjnbi in dragi, me navdaja" z ra-j-skini veseljem! Zdravstvujte !

Ruska vlada v raznih me still\*> svojih organih oznanjuje, daso vesti o pripravath za preganjanje/idov povsem izmisljene, ker jcvlada zdala strode naredbe za vzdr-zavanje miru in reda. Ali s to izja-vo jt* jx»poln<wna v protislovju bro-surica, kaitero je tiskala ti>karnaIntro, grajskega mestne^a glavar-stva in ki je na prcxlaj v knjigotrz-nici "Novoje Vremje". V ti bro-surici se trdi, da so Zidje, Armen-ci, N'emci iti Anglezi sklenili trdnozvezo, ki itna nanion razdeliti Ru-sijo v nra-lt* |xJkrajine, ropati male-ga knieta, njegovei^a bornega imet-ka, mske cerkve pa spremeniti v

zidovske presicje hleve.

Ako bi brezposeltri proleta-rcc ukradel hlel>ec krivlia, da bi z

njini otesil glad svoje lacne dece,

tedaj l>i se nasel tudi sodnik, ki bi|x»s!al proletarca v jeco ali prisilnodelavnico. Ako pa znainenit lojx>v,predsedn k kake banke milijotie u-krade, tedaj tak loj>ov la'hko v mi¬nt vziva svoj plen. In tako se je za-vrsilo titd'i z Walshem, s tistimWalshem, ki je s svojimi brezvest-nimi spekulacijami vnicil tri banke.Milijonski tat in lastnik "Cronicle"ima mogocne prijiatelje v Washing¬ton u, radi tega je uniljivo, zakaj senut nic zaleiga ne stori, cemu mu nitreba obleci jetniskega jopica.

( >rganizirani kovaci, ki dela-io v delatvnicah "Hicks Car andLocomotive Works" druzbe v Chi-cagu, so dosegli veliko zrnago.Druzba je izjavila, da bode odslejv|>oslevala le orgunizirane delavcev svojih delavnicdh, zaijedno je pazvisala urno placo od 23 11a 25in (k1 27 na 29 centov, jxunaga-cem, kovacem pa od 35 na 40 in 45centov. Kjer je sloga je moc, inijer je moc je tudi zmaga. ako se

jo rabi ob pravem casu.

KNJ12EVNOST.Trctji cz'czck vzorne socijalne

revije "Xisih zapiskov" inia slede-co zaniniivo vsebino: Yolilna re-fonna. . Baron Lcwctzow'. Rim-*k: l*>/.ji mrak (nadaljevanje). .Dr. /. I).: O spohiih boleznih. .Abditus: Socijalni boji slovensfkihkmetov v srednjeni veku. . Go-spodarstvo. . Socijalizeni. .Knji/.evnost : A. Askerc Muceniki;|x>rx)ca /:. A. Cctrti cz'ccck pa:IK: "( )pozicija" ; . Politicno ziv-ljenje Slovencev ; Socijalni l>ojisloven-ski4i kmetov v srednjem ve¬

ku (nadaljevanje); . O spolnihboleznih ; Pregled : Politika.Knjizevnost : Muceniki. (Konec.)

"Der Weg". . N'a razsvitu. .( >lx>je porocilo A. 1'. . To hvale-vrediio revijo priporocamo vsem

Mxlru^om kar najtopleje! Naslov:I'pravnistvo "Nas.h zapiskov" v

Ljubljani. Cena rev i j i je za Ame-riko $1.00.

Racredni boj ni delo socijalizma,marvec kapitalizem je njegov oce.

Kakor je nastal sistenTaticno kapi-tal, tako je nastal tudi kapitalistic-ni . posedujoci razred, 'ki je rodilrazred nemanicev.

Kapita-1 je bil viden in siroinas-tvo jc billo odkrito. Med enim indrugim pa je blazilo stanje le na¬

tion jk> prvemu boga?tvu, ki jcbaje vsaketnu pristopno . . . Prisli

pa so ljudje, ki so razkrili te veli'kezinote : o mogocnosti, da bi bili vzasebni lastnitii in faki druzbi vsiIjiulje la'liko bqgati in so ob enemdokazali, da je bila trditev navadnafraza in humbug v dosego ribaritlv kalnesn.S teni dokazovanjem se je neza-

veden razred neposedujocih razvilv razrednozavedno maso, ki liocein ima namen s i sterna* ionim potom. l>o nacrtu razlastiti zaseben ka-pital, ter ustvariti novo . kolekti-visticno tcmporurno druzbo, ki boprehajala v komunizein.

Sociplizem hoce ta nepo--eduja-ci razred jxniciti. o vzrokih, zakajue poseduje nicesar, med tem kojx>seduje dru^i toliko. Iz te nepose-dujoce nmozice, raste vidno razred^iiozavedna delavska . od kapitalaodvisirai stranka jxxi sainostojniTnsocijalisticnim praporom. To zad-nje je socijalisticno delo.

Da preveva v ameriskem casrri-karstvn mescanske garde se pravprisma indij'amska kultura, se jepokazalo ob priliki, ko je stopil zna-ni slavni rusk; pi-satelj in revoluct-jonarec Maksim Gorki j na ameriss--ka tla.

Kne, |>rav rumer.o-bakrene noto-rc teh ca>niskih "editorjev" je lomil kar indijaivski fiber, in to le za-

to, ker si ti "ed'itorji" niso mogliraztolmaciti, zakaj da je Gorkijaspremljala znana revolucijonarkaAndrejeva mesto njegova zena.Da so to uganjiali iz naivnosti se

j iin ne more ocitati ; }>ac pa je ba-'krena kultnra pri-topnejsa hypo-kritizmn, kterega so se poshizili za-to, da bi stem protest irali proti re-

volucijoiraircit in mu pri amer. ob-ciustvu odvzeli simpatij. To pa se11 i zgodilo, ker amer. delavstvo .waj v vecini . pozna Gorkija. Inker se to ni z^odilo, je moralo kotnaraviia posledica ponesrecenegahypokricizniai obliti vse te "editor-je" rdecca ol blamaze. Taka bla-maza je za take filistre zelo dobrozilravilo.Ameriskim delavcem je Gorkij

vec kot cela druzhva Romanovoffin vsi sedanji fnnkcijonarji z VVit-tejem vred v Rusiji.

X'sein sodrugom, ki eitajo nem-sko, | >r i-|K>rdcamo 1 ^aifeiv-spiesgel List prinasal sat 'ricne no¬te in ilnstrirane karikatiire izza kurli> zegnanih fantov. Izhaja mesec-110 na 8 straneli in stane za celo le-to 50c.

N'-airoci se ^a pri Mirror PubiCo., 773 Mihvaiukee Ave., Chicago.

P O K U Š A J K A P IT A L IS T A M I­N A, DA O B JE S E N E V IN E

R A D N IČ K E V O D JE.

Oči cjelog amerikanskog radni* čtva uprte su na državu Iđaho. Tri radničke vodje zapadne “ minske Federacije'’ : Moyer, H<aywood i Pettibone žrtvom su bjesne kapi­talističke urote. T ri čovjeka od ka' raktera i poštenja bačeni su nevi­ni u tamnicu grada Boisse osum­njičeni radi umorstva bivšeg go- ververnera od Ida'ho Steineberga kog je priznati ubojica i razbojnik Orchard ubio u društvu s Adarn- som (pođplačeni od eosoodara mi­na).

Umorstvo je dakle to sredstvo, kojim se go«podari mina poslužiše, da sumnja patine tva unionske vo­dje, koji nevini u teškim tamnicama Boisa očekuju nečeli pravednost njihova sazvati u masama američ­ki radni narod, da osude tu kapita­lističku lopovštinu i da ih oilobode iz zatvora.

Obtužba protiv ovih ljudi ima ve­lik uzrok. Ona obuhvata dugogo­dišnju borbu izmeti ju kapitala i ra­da, koja se godinama vodi u Idaho i Kolorado. Potankostima ove duge borbe napunili bi naš list. Dosta je ako se zna, da glavni uzrok leži u tome što prestaništvo države Colo- rado nije ustrojilo zakon o 8 sati rada što je narod zaihtevao. Gospo­dari mina, koji su poslanicima, i z ­gazili zakon i u vredili narodni o- sječaj defraudovanjem glasova, i nasoljem su nametnuli na čelo dr­žave. Nasilja i umorstva nad mi- nerski radnika pomoću poplačeni kriminala, to je moto; to je moto, kojim kapitaliste hoće, da vladaju bez obzira na glas naroda.

Kao čudo dolazi i ovaj Mover, Havwood dogadjaj.

Dogadjaj je od narodne važno­sti zasjeca u ub-tanak i sigurnost svake osobe u ovoj zemlji.

Nije ništa drugo nego pokušaj kriminalno organizovanog kapitala, da pod zaštitom pokvarenog zako­na obesi dva ili tri čovjeka, da tim što večma mogu radnike eksplo- tisati.

Prateći tog ove razprave nalazi­mo prvo; da javno mnjenje na za­padu smatra okrivlene nevinim, drugo da governer Idaiho, prije i­kakve razprave izjavljuje, da su obtuženci krivi.

Taj governer nezna za nikakve faku, osim za kapitalističke korpo­racije, koje postavljaju takve go- ven.ere, da po svoj želji osudjuju i vješz.ju ljude. Stvar je medjuna- rodne važnosti, a tako je velika, da može istaknuta načela daleko nad- mamašnju važnosti sudbu radnika čiji je život ugrožen. U ovom slu­čaju organizovani kapital protiv ljudskog života i slobode.

Narod je imao prilike vidjeti, da su američki »radjairi obterečeni ve­likim taksama i robljeni od organi- zovanog kapitala. Vidio je poga­ženo konstitucijalno pravo izdava­njem oštri sudova na zapovjed ka­pitalistički korporacija. Ali još njc- smo videli, da se nevini ljudi šalju na vješala za ljubav organizova- nag kapitala.

Guverner Idaha, pošto je doveo nezakonito ove ljude u svoju drža­vu, sramoti sebe i cjelu državu, proglašujuči ih prije ikafkve raz­prave krivima.

A li zna se, iz kakokivh duboki

razloga gos|xxlari mina žele njiho­vu osudu i vješanje, kad ih njesu tncgli dobiti za sebe na primamlji­vi način. A ko u amerikanskim rad­nicima bude ikoliko i sfere čovječan­stva, uvjereni smo, da ne će dopu- stitistiti, da ova braća naša budu obješeni, pa makar kakvih žrtava to stalo. Kapitali je u Americi od­više jak sa svojom organizacijom i tako po svoj volji izrabljuje rad­ni narod. Amerika mora oš doći do krvavog rata a to će biti izmedju rada i kapitala sa porazom buržo­azije.

•U BI B E N E , IBI P A T K I A ’.

. Svim gradjanskim političarima je uvjek u ustima "narod", “ narod­no" bogatstvo, "narodna" moć. "narodna’ slava, "narodno" pravo itd. Nu kad go.'podin-buržoa ima na jez ku riječ "narod", tada to za pravo nc znači cijeli narod, nego on misli jedino na koristi svoje o­sobe, n boljem slučaju zajedno sa svojom najužom okolinom, a u naj­boljem slučaju misli na ?voju kla­su. "Kada izuste riječ “ domovina" isto tako ne misle pod njom interese naroda i narod sam. nego je to kod njih neki magloviti pojam, a pod kojim opet razumiju izravne svoje inter-e. Zu to se i dogadja, da pje­vaju "vili Velebita", “ hrvatskom moru” , "djedovini stare slave" itd., dok zaboravljaju se sjetiti najvaž­nijih potreba puka. Ni jednom ne

,pada ua pamet, da "domovina” ni­je ni zcmljai ni more, ni "v ila ’ ’ ni "majka Hrvatska", nego da je na­rod puk, radni narod — domovina; 4a oni zaboravljeni i utrudjenei pa­ćenici, koji rabotajn od jutru do mraka, da mogu svojim radom u­zdržavati sve one, koji pjevaju o »vačemu, samo zaboravljaju na o~ .vu živu domovinu. Sjet mo se sa­mo liajkukavnijih naših stranaka — madjaretoa i pravaša. Prvi su najogavniji ‘pučki krvopije i nacio­nalni izdajnici, tlačite!ji svake slo­bode i napredka, a ipak se riješe imenom “ narodne stranke". Poto­nji su najpoganiji oblik šovinistič­koga demagoštva, rabijatni i divlji proganjači svojih političkih protiv- iv ka, a uz to najkukavniji pripuzi mađjaronstva i klerikalizma, ta najveća naša dva ( i nacionalna) ne­prijatelja. Ipak si međjusobno vo­dje ovih stranaka toliko puta izda* doše svjedočbe najčistijega "patrio­tizma” i najnesebičnijega "rada" za narod!

Prema tome naziranju na “ na­rod" i “ domovinu" razvilo se i nji­hovo, "domoljublje” , njihov "pa­triotizam". Pogledajmo te "patrio­te " ! Tu su advokati, što do kože oguliše naše seljake, prodadoše i upropast še za parbene troškove ti­suće seljačkih ogjišta; tu su ugo­jeni popovi što se za luknio i ina po­davanja neprestano parniče sa svo­jim župljaniina, premda i bez lukna mogu sjajno živjeti od prihoda svojih posjeda ili inih crkvenih po­davanja,* tu su trgovci što lihvare svsve u šestnaest; u jesen kupuju hranu u bezeijenje, a u proljeće ju opet prodaju za visoku cijenu ua vjeru uz užastne kamate; tu su tr­govci, jiosjednici, činovnici, što sje­de po upravama raznih "rodolju- hiv h" štedionica i tanka, daju zaj­move uz visoke kamate, kupuju u bezeijenje seljačke posjede, da na kJoncu godine od tisuća i tisuća Či­

stoga prihoda podijele u koju “ ro­doljubivu” svrhu i»ar stotina kruna, radi čega im onda ječi "rodoljub­na'’ himna skraja na kraj domovi­ne; tu su onda sva razna 9itna i krupna gospoda, što kradu i vara­ju po seoskim, gradskim, gradskim i imovnim općinama, višim i nižim oblastima i sudovima, pljačkaju se­ljačka zemljišta otvorenim prcvara- ma prigodom komasacija, ekspro­prijacija, kanalizacija itd. itd. Dič­na kruna i perjanica tomu su "pa­triote" političari, koji do sada ne uoiniše ništa u korist siromašnoga naroda, nego se neprestano otimlju0 milost "onih gore", onih zemalj­skih bogova i svih svetaca, što vedre1 oblače iz Zagreba. Pešte, Beča i Rinta. Za sinovo namještenje idi bratovu advikaturu, za bratovo pro­maknuće, za sinovčevo imenovanje i tici. klanjaju se prema vlasnicima poput britve, a tlače, gule i pljač­kaj ii prema doile poput tursk h paša, aga i begova. Naravno za svako o­vo tijelo nadju se lijepi izgovori, dobre firme “ narodne" koristi i “ nesebičnog" jnatriotizma, a koje -e tijelo ipak ne može takovom ni i­nom kabanicom zaogrnuti, to se jed­nostavno zabašuri.

• • •Mi ne smijemo si irtvarati, da je

to santo k«xl na> u Hrvatskoj. To je ojjćetiitu značajka buržoaiskog patriotizma ko<l svih naroda. Naši su "patrioti" upravo takovi kao i kad ostalih naroda; možda nešto drskiji obzirom na n'sku prosvjetu našega puka. Radi sc dakle samo o stupnju laži i pokvarenosti, a ne o njoj -amoj. Ima doduše u samim buržoaskiin redovima [K>ka<lkad |x>- jedinaca, skupina, dapače i strana­ka, koje urvidjajn svu tu "patriot­sku" laž i pustoš, te nastoje tlu tu nevolju isprave. N’ u oni su uvijek Jošc -reče, njihov trud mora ostati jalov. I !i *e konačno sami korumpi­raju. ili >e nezadovoljni povlače sa jsolitičkoga poprišta, ili ostaju ne­znatnom i neuplivnom frakcijom ili konačno bježe u redove — socialne demokracije. To je sudbina svijuh onih. koji se hoće lx»riti proti druš­tvenom razvoju i njegovim pojavi- ma. A ovakav lažni patriotizam, o- vakovo licumjer.stvo i himba zaista nije ništa drugo lugo redoviti po- jav društvenoga razvoja na stup­nju kapitalizma.

Nacionalno potlačivanje je bezu­vjetno skopčano sa bičem razredno­ga gas|xxlstva. tlačenja i izrabljiva­nja. Ko hoće dakle njega temeljito odstraniti, da se više nikad ne po­vrati, taj mora odstraniti u opće svako razredno g<v-]»odst vo, jKjtlači- vanje i izrabljivanje. Nikada ne iz­rabljuje jedan narod drugi narod, nego vazda gosjxxlujiure klase ono­ga naroda, za kog se veli da gospo- duje (dakle buržoazija, plemstvo, više svećenstvo, militarizam i biro­kracija), izrabljuju ne samo svoj vlastiti narod nego i svaki drugi, koji zapadne pod njihovu |K>litičkti, kulturnu ili gospodarsku Vladavinu. Nas n. pr. ne izrabljuje madjarskr narod nego njegove gosjioclujuće klase, koje i njega Isto tako razred­no izrabljuju, kao što nas izrablju­ju nacionalno. Naravno, da ih u to­me jiotnažu naše domaće skupine, koje u tu svrhu dobivaju vlast u ša­ke, da je skupa sa madjarskim ka­pitalistima upotrebe u korist svojih "patriotskih” žepova.

Sovinrzam. nacionalna mržnja, silovito naturivanje tudjeg jezika i

narodnog imena sve je to nužno skopčano sa bivstvom kapitalistič­koga gospodstva. Jedino kapitalisti imaju materijalnoga interesa, da se proširi oblast njihovoga naroda, jer se time širi i učvršćuje područje njihovoga izrabljivanja. Radini na­rod, radnici, obrtnici, seljaci mogu prema tome biti, a i jesu, ravnoduš­ni. Ni za trunak se time neće po­boljšati njihov' položaj; dapače će se pogoršati. Dok god bulde vladao kapital zam sa tim svojim pojavima. dotle će postojati ratna opasnost, vojni tereti itd. a što sve j>ada na led ja puka i od čega puk nikada ne­će imati ni mrve koristi. Osobito mali narodi, kao što je primjerice nas, ne mogu doći do svoje slobode, do svoga nacionalnoga jedinstva sve dotle, dok su predmet izrablji­vanja kapitalista velikih i malih na­roda. sve dotle dokle u opće opsto­ji svjetski kapitalizam. A kapitali­zam je iiR-djunarodna organizacija, njemu treba medjunaroduuga pro­tivnika. Dakle satno na internacio­nalnom, a ne ua nacionalnom polju može se danas izvojevani sloboda i jedinstvo malih naroda, dakle i na­roda našega.

Ko hoće dakle da odstrani lažni patriotizam, nacionalno potlačiva­nje, šovinizam, nacionalnu mržnju, ko hoće da ostvari slobodu, jedna­kost. bratstvo i mir svima narodi­ma. taj mora ići za tim da uništi razireihio guspod-tvo. taj korjen svih nacionalnih potlačivanja i nje­govoga zaštitu ka — medjunarodni kapitalizam. Svaki je drugi put — krivi put, svaka je druga borba — borba sa prividnim, površnim ili bar momentanint protivnikom.

U oči svega toga kako patuljaste izgledaju fraze naših "patriotskih" stranaka! Kako su ograničene n ji­hove misli, kako nedostatna njiho­va sredstva! I kada njihovo djelo­vanje nebi bilo tako dvolično, tako up->jenarsko, kako bi ipak bilo — n štavilo, sitno, maleno.

• • •"Socijalna demokracija osudjuje

svaku prevlast, izrabljivanje i po- tlaćivanje, bilo naroda nad naro­dom, klase nad kladom, spola nad spolom ili rase nad rasom." To je temeljno načelo socijalne demokra­cije, to je vrelo iz kog ona crpa svoj život i od kog se ne može udaljiti, a da ne prestane živjeti kao prole- tarska stranka. Samo ukidanjem svakog jiotlaćivanja može se ukinuti i nacionalno potlačivanje.

Samo je onaj iskreni domoljub, patrisKa, koji uništuje zlo u njego­vom korjenu. Jer što e domovina ? I o je puk, radni narod, a ne rijeke i dol ne, brda i granice. Onaj, koji se bori za narod, za puk i za njego­ve interese, samo taj može biti pravi domoljub, |»rav i patriota. Ne tjera socijalna demokracija naš puk preko mora1 ovamo Ameriku i druge ilaleke zemlje, nije ga ona naučila ž.vjeti jx> onoj latinskoj p-v-lovici, štu je ispisasmo na čelu ovega članka, kako bi to htjeli pri­kazati naivni, glupi ili zlobni ljudi, nego su to baš učinile one stranke i oni ljudi, koj: se svuda izriču kao jedini nepatvoreni patriote, a soci­jalnu demokraciju prikazuju kao neprijaJteljicu svega lijepoga, do­broga i uzvišenoga. Nije socijalna demokracija izdala do sada nijedan narodni posjed, nije {»omnožala ne­prijatelje hrvatskome i srpskome narodu, nie se udaljila ni odrekla od pravih naših nacionalnih ideala

t. j. ujedinjenja i osJobodjenja od svakog ropstva i potlačenosti, nego su fj> baš učinile, a i danas još čine naše gradjanske stranke, koje još i<vjek imaju odlučni upliv u narodu, a djelomično i vlast u> šakama, baš one stranke koje se svuda hvastaju svojim rodoljubljem. Naprotiv do sada je socijalna demokracija bra­nila svaku opravdanu našu nacio­nalnu stvar, i to ne samo riječima i frazama, nego djelima, radi čega je podnesla silne žrtve, a to će činiti i u buduće; socijalna je demokracija našla ne sumnjive prijatelje naše pravedne nacionalne' stvari kao što su n. pr. ruski carizaan, rimski pa- pizam ili đaj>ače — po nek nta — i mađarske “ slobodnjake” , koji su svi od iskona bili protivnici svake sJobode i pravednosti, nego je na­išla milijune saveznika u bojevnom proletarijatu cijeloga svijeta; jedi­na socijalna demokracija vođi real­nu borbu protiv pravoga neprijate­lja naših nacionalnih ideala, protiv svjetskoga kaj* talizma. Socijalna je demokracija našla saveznika u srcu šovenske Budimpešte i to ne nekolicinu uvidjavnih akademika, nego u tisućama osvježenih radnič­kih glava i čvrstih radničkih m šica.

Socijaino demokratska stranka je pučka stranka; prema tome je ona i stranka ne samo internacionalna nego i nacionalna, dakle stranka zdravoga patriotizma. Ona je kod nas jedina stranka, koja postavlja zdrave temelje pučkoj obrani od svakog nas lja bilo ono nacionalno, razredno, rasno ili ino kakovo; ona je stranka, koja se najbolje lx>ri za ostvarenje naših nacionalnih ideala, jer će se tek sa njenom pobjedom ostvariti bratstvo sviju naroda, tek nakon njene pobjede moći će se raz­vijat: svaki narod iv potpunoj slo­bodi, te neće triko strahovati za svo­ju narodnost; ona je jedina stran­ka kod nas što nas vodi sreći i bla­gostanju ne samo trašega naroda, nego svih naroda cijeloga svijeta.

Svi narodi svijeta imaju jednoga radnićkoga i*eprijatelja, koji^sve ti­šti kao kamen na grodima.Od njega jrotiču sva zla i nevolje puka, svi nezdravi i otrovni društveni pojavi Taj neprijatelj je kapitalizam. A kapitalizam je medjtinarodna orga­n zaci ja. medjunarodtro biće. Ko hoće njega uspješno pobijati, ko se hoće šnjitrr uhvatiti ir koštac, taj mora postati med ju narodu i faktor. Za to je stranka socijalno demokrat­ska stranka internacionalna, pored sve svoje nacionalnosti. Naša je .stranka nacionalni dio medjunarod- ne vojske, koja o t. svibnju drži svoju kontrolnu smotru. Stoga i o­na i. svibnja izlazi na ulicu, da ma­nifestira svoja čustva međjunarod- ne ljubavi, bratinrstva i solidarno­sti.

D O PIS IZ A L L E G H E N Y , PA.

Cijenjeni uređniče!Izvolite nam slati V aš cijenjeni

Inst "Pnoletarec"; slučajno nam je do ruku dospio jedan broj Vašeg vrijednog 1 sta “ Proletarca", čiji redki nam govore, da stoji čvrsto na podlazi uzvišene nauke socializ- •ma. đak lem jeste pravi borac na polju razredne borbe “ Proletaria- ta” .

Već to tim činom dokazuje, kad uz druga Slovenca stoji drug Hr­vat. da su uvidoli. da jedarr drugog treba, da jednog i drugog isti okovi

stištu, kao v staroj, tako i u novoj postajbini.

Svačajmn 11a ovaj način pravu slogu jugoslovenskog "Proletaria- ta . mi ovom novom borcu, za čo- večanska prava potlačenoga radno­ga nar(xla. od - vega srca želimo naj­bolji napredak oko pravedne nau­ke socalizma.

Mi smo takodjer početnici, nas nolaol ce Hrvata organizovall se na ime "fraikcija socializma” kod ov­dašnje postojetie socialisticke -tran­ke, jxilk stavljam to do znanja dru­govima socialdemokratom u Alle- gbeni-u i okol.ci, koji za osnutak još neznadu. i onima, koji znadu, tla se naš: sastanci svake srede i subote održavaju u stranačkim pro­storija Fedcral i Diamond str. ugao.

Sa drugarskim pozdravom,Drag. Stamberger.

D O PIS IZ N EW V O RK A .

Društvo Jugoslovcnski Social- de uokratski radnika ustrojeno 26. novembra 1905 u New Yorku. diže prosvjetu med ju svojih člano­va. i vodi propagandu social ztna i to -a poučnim predavanjem i dis­kusijom o interesu raeinog naroda, društvo ima uredjenu knjižnicu sa ljep ma poučnim knjigama, i drži sve Jugoslavenske radničke listove (novine), koji stoje u čitaonici na razpnloženje članovima.

Atresa društva je st: 225 E. 14. Str., Nevv York Citv.

J . Maljkovič, j>erovodia.L. Panič. blagajnik.

IZ PR EM O G A R SK-EG A . O K R A JA .

Sakser je dal napisati v svojem garjevskem gla-ilu članek “ Triutnf premogarjem” . \* istom zmedenem članku hoće utemeljiti nczmotlji- vo-i njegovega nastojanja napram premogarjem. tla si je cei čas ođ- prto nastopal za neunijske dclavce v 'korist kapitali -.tov in bi! odločen nasj>rotn:k vsacega delavskega gi­banja. (Sakser se ravna po ame- riške špisarskih časnrkrh. ki proro kujejo in konštatirajo nevihto — ogoljeno z advokat.skim zofizmom. Ako je nevihta dobro u plivala' na kšeft teh prorokusev, tedaj je bilo to modro in pametno delo oblakov; — se je nevihta slabo zrcalila za nj h kšeft. so jo pa že v naprej pro­glasili zai uničevalko. Vedno iz hizniškega stalršča. To je tisto “ ne- vtralno’’ špii-arsko časopis je . . . (o- jx>niba ured.)

Z navedenim člankom hoće neka­ko "triumfirati" na članek “ Slo­venskim premogarjem priobčen v .V številki “ Proletarca". kjer se ga imenuje direktno izđajalca delav- skib koristi.

Za danes mu lxxli povedano, da je njegov “ triinnf" še povsem nrc- zgoden in sploh lc Iritrmf za njega in okoli njega zhranih garjev'cev.

V “ Prolctarcti" iz.šli članek je bil najH-rjen naipram rzdajalcu Pa- tridk-Dolan-a. kterega izdajalstvo l*a ne temelji n ni b lo pmuogar- jev trđega premoga, mar vrč meh- kega ir> ga je Sakser v svojem garjevskem glasilu z vsemi “ lo- vorji" njegove zmožnosti “ slavil". l 'n ija premogarjev mehkega pre­moga še ni zapopađla, da šc ni čas ugoden za boj in premngar j i meh­kega premoga so šc v>i na štrajku, kjer družlic šc nišo ugodile unij- sktm zahtevam.

O zadevah trdega premoga sena dotičnem mestu ni ničesar raiz- pravdjalo. Ako Sakser ni videl te- đaj m ne vitli niti sedaj jiremogar- skih zadev ražen Pennsylvanije, je to dokaz, da on sploh ne vidi čez prag lastne garjevske tiskarne in pisame.

Komu torej tozadevni "trium f” — delavskem in socijaističnem li- -tu " IV v Chicagu ali garjevske- mu glasilu “ Glas Naroda"? — Da­nes še brezdvomno Sakscrju ! V njego veni naivnem “ triumfu” je dokaj smešno tlejstvo, ki se zrcali: da hoće biti 11a eni sirani za po- vzdigo unije premogarjev in da hvali J . Mitchla na vse pretege — na drugi -trani pa hrezmejno gra- janje, prav tako, kakor njegovemu husmessu bolje kaže.

Kar \ atn jaiz svetujein g. Sak- ser. je eđino pametno in Vašemu b znissu primimo, ako na čelo V a­šega I ft ta zapšete "L ist slovenskih garjevcev v Ameriki" — mesto list slov. delaveev. Kajti garjevci Vam pišejo list, ga tiskajo uarjevci, gar- jcvci se v njem zagovarja in le gar- jevci ga še pođpirajo. (G. Sakser lahkti ustanovi "Zavezo slovenskih garjevcev v Ameriki” . potem pa lalikt* bije đoslednejši lx>j proti u- nijam premogarjev. Glasilo toh i­ma. ( )p. ured.)

Sprejmite turaj navedeno načelo! Na tak način bođete 1 adi ko ‘jopra- vićeno" in pošteno "triutnfirali".

Premogar.

Glencoe. Obio, dne 15. maja. Cenjcn sođrttg urednik!

Slavnosti prvi maj smo prazno- vatli tukaj kar najsijajneje; ker je bi! slučajno štrajk, se je te -lavnosti tnlelcžilo obilo obćimtva. Na obisk so prišli češki sfxlrugi iz Neff's,0 . , n še nekaj družili branz od- tatn.

Ko smo b li zbrani |»ri sodr. A11- drejir Kravanju v Glencce, je sodr. J . Zlemlierger otvoril javni shod ter s |)rimernimi besedam: pozdra­vi! navzoče, kterih je bilo okrog1, )o moških in žena. Po tem je go- voril -ixlr. J . Žlemberger v sloven- skem, — govorilo |>a se jc tuđi v ćeškem in nemškem jeziku tlo dvanajstib. I ’o dokončanih govorili se je pričela zabava na čelu ji iz- vrstna gotlba.

\ to pripravo, se je za sođruge iz Glencoe, U., od "Medu. S. K .“ plaćalo iz blagajne kluba, ker smo v času štrajka in ker smo imeli čez $50 gotovine v njej. Ne mije kluba so plaćali seveda vsak za se in tako smo na konci veselice konštatirali $4.36 čistega dobićka, kterega smo 11a -eji z dne 12. t. m. odredili po sklepu, dati našemu listu “ Prole- tarcu" kot podjioro.

Prvi majnilk smo torej vsi tukaj- šni slovenski in drugi đelavci praz- nt*vali lejm in dostojno; stem smo pokazali, tla se toga praznika, ki je naš edini, zevetlamo.

1 1 koncu še eno opazko.N’ekateri slovenski listi pišejo,

tla smo premogarj1 6 tednov za- stonj štrajkali in tla moramo sedai za listo ceno delati kakor pred štrajkom. To pa ni resnica! — V đrž. Ohio se žc precej dela. a to lc tain. kjer so družbe pođpisale po- gotlbo z 10r/r zvišanja plače. V Glencoe, ().. je hotela VVilier Coal Com. poskusiti s skebi, kterih jc res od nckotl prišlo nad 22, a smo jih prav hitro odpravili od tod.

Mi torej ne borno delali za staro ceno, in to, mislimo, bodo “družbesame uvidele.

Gospej G. N. pa priporočamo, naj v naprej agitira pri kapitalistih in ne pri delavc.h.

S socijali.-tičnim pozdravom J. Kravati ja. tajnik Medn. soc. kl.

N A SIiM ‘‘ P R A V ICO LJU BOM '

Komla je zadnji čas v svojem glasilu zapitsail nekaij njemu neum- ljiv“ b lx“sedij, ki so se glasile “bla­maža nad blamažo". To e zapisal, ozirvmra je tbl zapi-at i zato, ker lx<e 11a vsaik tračin zmagati nad pravico. Ljuđje, ki bodo čitali nje­gove nemraiosti — si misli — bodo vzelt st\-ar tako kakršna je v “ Glas Svobođe". To pot naj njegovi čita­telji izveđo, da se je sodr. J . Za- vertnik blaon ral in sicer zato, keT clr. “ Slavija" št. 1 S. N. P. J . ni botelo i-prejeti pretllt^a, ki ga je stavil Zavertnik glede razsodiš- e a : da se tložme, jc li Konda sle- par ali ne. Konda je seveda nad vse zadovoljen, da so dr. "S lavija" "ne­će zreči za razsođišče, kar porneni za njega mnogo. Konda pa neve, da je dr. “S lavija" stem činom kr­š lo u-tavo in sicer ne samo druš­tveno, marveč tuđi illinoiško.

Sodr. Zavertnik ni imel s tem pređiogom nobenib dnrzih name- nov, kakor potegniti Kondu krin­ko raz obraz in sicer zato, ker dela ta človek nečast časniškenru pokli­ču. ker \ svoji nezmožnosti irkoriš- ća namen časnikarskega pokhca tm-d Sloienci v Ameriki. Z ozirom na to, da Konda svoje nepravilno p » topatije s]x»zna. ter da se nje­gov ini napačnini nazorom umakne satu 11a korist -pravnosti. ki jamči jasno in čisto pot k načelnim bo­jem, k so |x«relmi in korrstni slov. amer. delavcem, ise je ukrenik) predložiti dr. “ Slaviji" razsođišče...

Dolgo časa sem se je namreč lju­di farltaio, da je dr. “ Slavija” na­predno društvo, sedaj se je poka­zalo, da goji enOstninske tendence, ki so na korist | vsamezni kom. Društvo "S lav ija" nam ni vstamu dokazati, da je bil to nepristranskt čin, kaiti dejstvo samo govori, da se je hotelo spraviti resnico iz ven akcije zato, da ise indirektno ščrti gol j ufa Mrt ina \'. Konda! Nič ni opravičeno izgovarjati se, da dT. “ Slavija ' tlima ničesar opraviti s "slov. soci jal i sličnim klubom" ali "Zvezo dokler se gre za dokaz resnice, ki je prvi |*rgoj pnavnega in sptvaroega ter načelnega' delova- nja na podlagi vr-evilćih interesov slov. amer. tlelavstva. Propast stav- tjenvgo' pred loga |x> sodr. J . Zavert- niku, za olxije3transko razsođišče v <lr. Slavija št. 1 S. N. P. J . je jasen dokaz (samovolje naših starih reakcijonarnib znancev, ki jim ni bilo stvarno delo n kdar prva stvar!

Ker smatramo tako "bojno tak- tiko" nenačehio, nepravično, m ne- nravno, bomo v naprej take subjek­tivne individijc prezirali at ali.

L IS T U V P O D P O R O .Problem kulture, dobra' duša:

$2.25: Ker se želi propađ “ ProJe- tarcti". lolm Petrič $ 1 ; Da ise u- streže Kondovi želji, John Bartel Soc.; Za Kondovo "zmago" Joe Ženko 50c.

Glencoe, O, 1. maj in tri mesečni ascssnient $5.56. — Skupaj $9.81.

'PROLETARECList za interese delavskega ljudstva.

Izhaja enkrat v mesecu.

Izdajatelj:Slovenska Socialistic^ zveza

v Am«riki.Naroifnina za celo loto v Ameriki. ..50cZa Avstrijo 3 krone

Naslov: "PROLETAREC",683 Loomis St., Chicago, III.

.PROLETAREC'Devoted to the interests of the

Laboring classes.

Published monthly by the "SlovenianSocialist Association of America,"

at 683 Loomis St., Chicago, 111.

Subscrlbtion rates SOc a year.Advertisements on agreement.

,

Entered aa sruond-clasft matter January Mtliat the Post Otllce at Chicago, III., under the act < t

Cougresa of March 3,1879.

BERKMAX PROST

Pod tem naslovom je prinesel"Glas Svobode" v st. 22. t. 1. cla-nck, kateremru hi tudi mi pr.trdili,ako bi se na koncit claivka ne ble-steta ta dva *t»vka-: "Bode ti zel sc-

daj, ko jc prost kaj hz'uic. Di'&mi-ttio!"S temi besedami* jc "(Has Svo

bode" vso resnico, katero je pisalo Berkmami, zavrgel. ocrtal pa jckot hvalclovca, komur se pri izvr-sitvi njegovega dejanja ni slo za

princap, pac pa za to. da b po pre-stani kazni zel hvalo zavednegaproletariata. To jc ocitna laz.

Pac pa vprav ta laz dokazuje.katero gosjjodje okoli "tilasSvobode "

zapisali nevedoma, daniso socialisti, teinvec da t ci v n j illse pravi I beralncwnescaivski dub,katerega se skusajo otresti s ;voji-mi demagogiennni clarfki in porno-graficnimi podlistki o nvralno pro-padli'h dnhovnikih.

A'ko b se bili gospodje okoli"(Has Svobode" potrudili 11a shoddue 30. maja 190^) v Brandtovodvorano, 11a katerem je povoril <odr.Berkman, bi vedeli, da ni Benkimanprcbil ra<li tega 14 let v jeci, da bipo prestani kazni zel livalo, pac paradi tega. ker ga je dejanje Frickaprtvcdlo do njegovega cina.

Social stom se >c nikdar 11 i sloza slavo |>o smrti, ali za /.etje hvaleze na tem svetn. Socialisti ne poz-najo ne svetn ikov. ne malikov.

Slavopctje posatneznim Ijitdcm.ali ljnd.ikirm skuprrram je v navadile pri liheralnih demago^ih, »k: se

odevajo s plascem ljnlbezni do de-lavcev.

Proti takcimm nastopn liberal nrhdotnagogov jc pa trcba z vso silonastop ti. ker se hoce zavesti delav-ce na kriva |x>ta. da bi fcoga casti-Ii kot boga, svetnika ali mncenika.

I i r takt> je povedal tiwli sodr.Benkman sam na shodu due 30.maja 1906 v Brandtovi dvorani, v

Ch'caigu, 111.

V zalop je se rrekaj k-njizic "Na-sa hngastva" f>o 5c. Naroca se jibpri sodr. A. Prcscrnu, 678 VV. 17.Str.

KAKSNO MESO I'ZIVAiMO \'AMERIKI ?

Uipton Sinclair. M cia.i t, jc na-

pisal Icnjijjo "The Jungle v kate-r brew' zirno bifca manrpn'. «-iieznancga ameriskega mesariikegakral-a Armoi»r-ja n dnvgih ennkilikreatur. Ta kriit*a jc obudila v A-nieriki tako senzacijo, (la jc bil sani

pred-ednik Roosevelt nvrplicnoprisiljen v svojem porrvi'lu na zvez-

tro amerisk© tposlani>ko cbornxonastopiti proti Ei'iicr skin» mcsar-

s'kim kraljem kJavnicc vsega svetav Chicagu.

Pisatelj podaja v ti knjigi v pri-p ¦ vedncm >.logit netznierno iz)kor's-canje klavniskrh vslnzbencev, na-

stcva kako sc koljcjo *za kolero o-

bo-leli pre- ci in tubcrkulozno jjove-d in kako se spravlja nioso obolelezrvine in pokvarjena suha svinjinana trg.

Prod let i jc padel neki clovek v

kotel, v katerem se topi "znameni-ta

" Armourjva mast- Ko >o pone-sreccnca .potegnili iz loot la. jc bilo.komaj se po'.ovica niegovega tclc-.sa. Ali vzl'c tcmu se jc rabil kotelse nadalje. ne da hi se bil osnazil.V nekem drtigem slncaju so dobilicloveskt |>rst v me-ni konzervi.

Armour in <lri*j^i mesarski kraljiso napeli we strune, da hi prepreciliobjavo knjge. Podkmpiti so hotelip'sa-telja, kasneje zalagatelja tijego-ve knjige. Ko to ni jxjmagak),pi.atelju pretili s tozlx>. A pisateljie 1 :1 tiwli r.a to pr pravljen. radi.ega so se mesarski kralji izrekliza poostreno inspckcijo v klavn's-kem okraju.

Knjiga je iz>la v angleskem jezi-k it in prevod se ».edaj priipravlja v

nonnscini. francoscini. ccscini in(lanscini. Knjiga static 1c $1.20 inmi jo toplo pripon caino vscru slo-venskiin dclavccm. ki >0 zmozni c-

nega nastetih jezikov.

SMO LI I'RKMOGARfl NASTRAJKU?

Winlen, Ills., 12. maja.Koncem fcbruarja in pricetkoni

inarca je vsc amersko casopisje na

dolefo in siroko raepravljalo o

predstojecem promogarsketn straj-kw v /.dr. dr/.. katere^a pricetekje hil doloccn na 1. oziroma 2. a-

prila t. 1., in ki so ga >likali na jvecjitn in najj>omcmbnejs m straj-kom. k i>r jili |>ozna atner. zgodovi-11a. 1. i n 2. dan aprila sta zc davnom nnla, tia tnoje zacndenje pa tiulivecina casopisja o prcmogatrskemst rajku in toll zadevadt, trdovratno. tnolci.

Pred nekaj dnevi sent prejel odprijatclja na zapadtr, pisrno, v 1cte-rem me vpra-snjc, ce sino illino:skipremolar ji na strajktv ali tie. Ome-nja mi, da tnu jaz tozadevno .^e ni-

sem porocal . iz tamkajsnega ca-

sop'sjai pa. da mis sploh ni mogoceiticesar zapopasti glede premogar-skih zadev pri nas.

Vsekakor je to znacilno za kapi-talist cno ob enim pa tudi za delav-sko casopisjc.Kdor ni v direktni zvezi s pre-

nu.^arsko obrtjo in niti tie stannjev i v itagarskem okraju, temu pacres ni niopoce zapopasti. kakc spre-nK'inbe s 1. apriloni. Drn^ace je za

premogarje, njih drnzine, delavcein obrtnike, -k stoje dircktno v

zvezi s to obrtjo.Zadue tedne pred I. apriloni so

se povsod valili crni oblaki dimaproti nebu od strojev, ki so sprav-

1 jel-i erne diamante na povrsje zem-

lje. Istotako se je kadilo od loko-motiv, ki so prevazale preinog izkraja v kraj. O'uti je bilo ne pre-stano rojKH in piskanje parne pis-cali. Prisla je pa nedelja . in dnei. aprila je bilo vse tnirno, kakorv nedeljo, le lokomotive so se se

soreliajale od rova do rova ter jx>-birale zadnje oc.tanke od sobote na

|>ovrsje spravljenega pn'moj^n.I )rugi dan j>a ni vec nastopil z na-vadnitu ropotom in zvizganjentparn li piscalk : bil je >e mirnejsiod nedelje, ker tndi lokoniotive sostorile svoje zadnje delo./ danasnjim dnem, ko te vrste

pisem, je scsti teden |*>citka kon-can. Iz te dobe |kv tka naj omenitn,«i;i je "(iara" druzba. katera pose-dnje v Illinois kakih 17 rovov, za-

grozila. da pricne z nennijskimi de-lavei, ako se nnijski ne i>ovrncjobrezpo^ojno na delo, 11a kar <e jel>ozvalo na strajk .se strojnike, de-lavee pri sesa<lkali in <>ne. ki krmijoninle. Xa ni li inesto pa druzba nidobila zajjrozenih garjevcev.Ko so |>otern podjetn'ki sknsali

sklicati konvencijo |xx1jetnikov, se

je vecina tell odzvala, da nimajocasa iwlelezite se konvencije, ker sozaposljrni s- krniljenjem mill. Gar-jevcev torej ni pri rokah.

I hi si* |>ri tern . o prcnehanjupremoparske obrti . no £ovoridirektno o strajku. tici dejstvo vtern, kt*r ni l>il formelno na>pove-dan. kakrsnegBi tudi ni bilo jmcako-vati od sedan j ill uradtvikov prenKrjjarske unije, teinvec jc lo delo sus-pendi ratio, dokler podjctniki 110-

sprejiticjo placilnc lcstvicc i z letai<j<h. kar jjonieni 5.55 r/t zvisanjeplace. Ktera teh druzb navedenolestvico pripozna in sprejme terpodpisc. zatnore takoj z deloni pri-ceti. Do sedaj ski baje se v-c vecjedruzbe trdovratne; le v k ra jilt inch-ke^a prcinoga. k: obsega osrcdnjo1 Vnsilvanijo. pod nadzorstvom n>-vov Robinsona, se delo nadalj'uje.On ( Rob nson) tudi zatrjuje, daboce v svojih illrnoiskifa rovih zdeloni priceti in pogfocfbo premo¬larjev sprejeti, kakor liitro dobidovolj nanocla zm preniog.\a ta nacin, na podlai^i teh izjxvvedeb nam je p<nsem neznano, ko-

l:ko casa bo strajk in kje sc ta prc-ie konca.Xa podl'agi tacih operacij, je tudi

/elo kocljivo resevanjc uprasanj.ce snio na strajku aH ne, ker je vsa.stvar pasrvne knrakteristikc in od-visna od spremcmbe sitiracijc, ki niodlocilna samo v st rajkarjih.

Istina pa je, da se v rovih meh-

kega premoga ne dela splosno. Kajvec iram pojasne bodocnost.

Yocigled niocni uniji premogar-jev in velikanskem trustu premo-garskili baronov >e ze (lanes labkooripozna, da bodo slednji imeliprednost iz sedanje izprtije, ker o-

n sc bodo v prvi vrsti, vsled tvagro-madnega preinog'a sedaj iznebili te~ga tisti ceni, .ki jo >ami diktira-jo ter ol) enem delavce izstradali,. da bodo kjer bo le bio . od-prli rove in zaceli z ne-uinijskimidehnvci. Da jim bodo Illinois, In¬diana in. Ohio racnti prekrizali, jeistotaku gotovo.John Mitchell, predsednik pre-

mogarske nnije. je "obvirtsaftval"pri premogarj h ; dobil je namreczansnico od jxjsestnikov trdega pre-niogat, ki ro inn zavrnili vso njego-Yo hvalo z nplivi njegovega trudana premogarje in smatrali vse to za

nezmisel, satnohvalo in . la/..C'e vsc to ne zadostuje premolar-

jem mehkega premoga in da se se

nadalje puste slepariti od njega, jk>-tem neaasluzimo druzega, kot po-raz enak on in, iva polju trdegapremoga, kjer se je 6 tednov poci-valo, poicm pa prosilo, naj se jibsprejme j>od starimi i>ogoji nazaj.Pak dogodek niona premogarjeniodpreti oci in prebivditi streinljenjez;i zdruzenje z "Western Federa¬tion of Miners", ki je edina orga-nizac ja s pravitni naceli in 'ki ima|*»tene voditelje na celu --vojegacU>1ov«anja, kar nam naj jasneje zna-ci sedanja a'fera Mover. 1 1 aywoodin Pettibon, katere hocc kapitali-zeni radi j>ostcnosti in ne |*>dknp-Ijivosti spraviti na vislice. . JohnM tcliell-n se gotovo ni |>otrebnobati, da bi ga kapitalisti radi po-Ntenosti naprani delavcem zato-zili pri .-odniji in niu grozili z vi-sl caini.

S. K.

DOPIS.Seattle, Wash., X. maja.

kapitalisti v Colorado so orga-11 zira-li klnb, da unicijo delavskoorganizacijo "Western Federationof Miners ' in tri nje uradnike Mo¬ver, Haywood in Pettibone, ki soze dalj casa v jcc: radi obtozbe u-inora bivsega governerja FrankSteunelierfjai dr/.ave Idaho, ki je bilz eksplodicno lx>nibo v noci 30.dec. m. 1. na dvoriscn svojega do¬nna v Caldwell. Idaho, umorjen.Moj namen ni, da bi tu j>odrob-

no razpravljal o celi aferi, kakordrugi li>ti prinasaijo, ampak onte-niti -hocem le glavne tocke, in zakajso aretirali in postavili ixxV obtoz-lx» uradni<ke od W. F. of M.

I .eta 1 S< dobili so delavci vC r i | »j ile C reek strajk in Surni de-lav nik /. minitnalno plaico $3. Strajkv Ijeadville l. 1896 bil je domalegadoblcn. /.a tern je prisel strajk le-ta iS<><) v Coenr D'Alene, v kate-rim je govcrncr Steuiiclx?rg iz Ida¬ho postal 1 >8 strajkerjev v takozvani "P.nll pen". (Y hlev. kjer jebilo do kolenai hlata.) I-etn 1004 bilje zopet lntd in krvav strajk, v ka-terim s<» plntokratje mnqgo delav-cev in voditeliev nmorili. broz ka-kih obravnav, kajti kaipitalisti sotakrat zapriscgli uniciti W. F. ofM. in nje vodifrelje, in to naniera-vajo sedaj nad nradniki od W. F.of M., katere immjo mej stenam .zaversiti.Dne 17. febrnarja t. 1. v noci so

kapitalrstiori psi vlomili v hise o-

menjenih uradnikov, ji'h okavali v

zelezja ter s posebnim vlakoni od-pelja'li iz Colorado v Idaho, kjcrso sc sedaj zaprti in cakajo na ob-ravnavo.

Razgovernor Steivnenbcrg je i-mcl na stotine smrtnih sovrazni-kov, ne satno mej delavci, katereje smrtno zattiral, anipak imel jilije vse pollTo doina v Idaho. On jebil v neprestanem lK)in z ondotni-mi zivinorejci. kateri so ga smrtnocrtili. in v 'katerem cat»u so je mno-go umorov zavrsilo mej zivinorej¬ci 11 ovcjorejci. h katerim zadnimje on spada!. < iotovo je eden izmejzivinorejcev, ce ne kateri delavceviz "Bull JH.M1 zavrsil ta ntuor. U-radniki odi \V. F. of M. pa so biliza casa ivniora v Colorado, i»e pa vIdaho. Vsekakor pa/ je Steuncn-berg zaslnzil, kar jc nasel.

J. J. Driscoll. korespodent od W.F. of M. "Magazine", je scl vr I-dalio, da zasletlnje j>ostopanje 011-

; >. ii'ticc napraim uradnikom,kateri so tain jkxI oborozeno strazo11 cakajo na obsodbo.Mr. Driscoll je euergicen moz,

ki «e ne bode bal gov. in detektivovv Idaho, k<> lxxle stal na strazi innepristramsko zadedoval o celi ob-ravnavi. ( )n pravi, da gov. v Ida-bo ninia absolntno m>benHi doka-zov. da so onionjen i trije nprizori-li umor nad gov. SteunenlK-rgoni.

\ nedeljo (>. t. in. bil je protestni shod {n v Seattle v gledaKseu v"( iratvd opera house" v prilog Mo¬ver. Heywood in Pettil>one. C ileda-lisce bilo je natlaceno; pohi delav-slkega Ijmlstva, in v»i so protest i-rali proti teniu kaj» talisticnemumanevru. Na shodu se je nrvbralo$131 za obranibni fond; sprejelose je vec resolucij, katere so se od-poslale Rooseveltu, gov. v Colora¬do 'in Idaho. Seattleski socialisti paso ze prej dvakrat na/brali in odpo->lali v omen ien i fond.Pa vsi Ameriki iti tudi (

vsi imlustrijalni delavci. socialistiin nc socialisti, drustva in itnijeprirejajo shode tor protestirajo pro-ti teiiui nameraivanemu kapitali->ticninv harbarizmu. Delavsko Ijud-stvo j*e tako zivo utieto za stvar, dahi so nabralo v obramhni sklail mi-! jen, ec hi hi!r> trcha. Zrvdcva je res

kriticna in velicega |X>mena za vscdelavoe Zdruz. drzav.

Kapitalistom ni toliko 11a teni, ce

sc vzamc tretn mozeiu zivljenjc,njim je le na tcm, da zatro delav¬sko zvezo \V. F. of M.. in tijili zc

tako omejene inlerc-e. ter svoj ka-pital s«.* bolj utrdiio in osigurajo.

Dclavc:, ali veste kaj j>oiiieni za

nas alko se ta drama zavrsi nad ob-tozenim? To pomeni, da bodo kaj >italksti nad delavci zmagali ; to po¬ineni, da bodo trije nasi sodriflgi inocetje svoj h drnzin, ki so sc ved-iuj 1w>ril: v strajkih zai delav-kc pra-vice . po neilolztu.Mii ofoeseni ; vsajgov. v Idaho se je izrazil, da 11c bo¬do nikdar zivi zapnstili liois-e, Ida¬ho. To potneni, da bode na tisocedelavccv prizadctih pri del it in pla-c:. To hi hil kriminalni cin za vsc

dclavcc, in insnltirana bode cela de-lavska stranka, aiko <-c to nc pre-prcei. ( as za protest iranje je sedaj,in ce hi hil le eden obsojen ali sc

mu samo las skrivil na plavi. hi tomora) h:ti namig, za general ni<lrajk ccle Amer'ke, ter t>ognati ka-pitalisticno bando, tie v "Bull pen",ampak . v delo, in zato se tudi

pripravlja. kapitalisti so ca'kali na

prilrko. in na to cakamo tiuli mi . . .

Ultra za generalni strajk!( >inenitii naj sc, da bodo seatt-

lesk delavci jKkslali |x*ticijo na drz.kongres, da -c prepreci priseljeva-

v Aineriko, zlasti v

drz. Washington. Tcga naroda sc

nahaja ze v taki mnozini tnkaj, dadriKirr detanci knialu ne bodo dobilidela. V< e gled tch razniir pa se jili¦>c vedno 11a tisoce priseljuje scm,seveda |>o raznih kontraktorjih.

Ja]*>nec lirani stilii; tijegaIvrana ne velja eel teden toliko kotdru/t'^a deknea en dan, poleg padela za zelo nizko plaeo. "Mi Mccriiiinaino niieesar zoper Jai>onski na«-rod tain 'kj-er je, na Iaj>onskein.Xaselili st- na Japonsko pa tudi nehomo potem. ko tu ne lx> vec delane pnuMtora za nas." Tak je ngo-vor tivkajsni'h defcivcev, ki si tno-

rajo z rokami krith slnziti.Na oiiRnjeni petieiji je ze nad

inien i>odpisamh.J )re t. 111. je Jnrij Mitchell iz

( )rcj»r>n-a nstrelil z rcvolverjetn v

glavo na prvi avc. tu v Seattln Che-fclda. propovedn'ka takozvane sek-t»- . "Holy Rooler".

llicfeld je. j>o izpovedbi Mitche-la zapeljal dve njegovc scstri inmnogo drnzih zena v ( ^re., zanidice-ar je bil v Salem, Ore., za dvcleti vtaknjen v jeeo.

Mitchell ne kaze nobenc bojazniali razburjenja nad dejanjem, nitini skusal |>obegniti. Na pol ciji jeizra/il. da je pr'sel iz Oregona v

Seattle za to, da mascuje svojc se-stre.

Kd< » bode se trdil, da je farjemjx>treba moliti za nas?...

I van Zvrha.

MAKSIM GORKIJ .

Scstavil J. Zcn'ertnik.

Maksim Gorkij, s pravim imc-iioni A. M. Pjcskov, znamcnit ru¬sk: pisatclj, pivntar in socialist jcv nvmolem mcsccu dospel v larne-risko repnbliko, da vzfoivd'i v ame-ri>k«-m ljwd'.-itvu zanimaiije sim-pati-je d<» rivskih pimt'airjcw ki .-cdajjcjo 1 j nt i 1 h »j 7. rusko autokracijo

v korist nrskejja naroda, in <la hipnmcil *ii gosjxxlarskcrazmerc v Amcriki.Nad oscb. nicd tijimi inno-

go ruwkili puntarjev, j<* prieakova-lo slavncga rn/skega ]>csni>ka tia jx>-ni* 'lu, ko jc parnik "kaiser W'il-lvc'lm dcr ( irossc priplul do obrc-zja.

Koniaij jc Maksim Gorki j stopilna siilio, zc ga jc olr-mlo krdHocasnikar>k 'li |K*roccvalccv. ki so ganmcili z raznimi vprasauji. < iovoril j i in jc brktko rcsnico. Diuuo jcproglaMl z;t navadcn "svindel",aairja za bed'aka. W'ktcja za lo|*>-va, rcvolucijo pa za ncobhodno |x>-trcbno. Xa vprasaiijc, cc sc mor<larcvolucija nc U> zvr>ila in rivm jh>-l<»m, jc pa pon^cevalccni txl^ovoril:"( itajtc svojo lastno zgcxloviiio !"

Ijai-tniki nuscanskili amcriski'Jilistov, ki so v sluzbi kapita'listov,s*» kar iz sel>c, kcr jc Maks-lm (ior-k j» taikoj |x> svojctn j>riliodu v A-mcriko, 'izrckcl svoje isiimpatijc za-

prtim od1x>rnikom "ZapacPnc zave-zc pkrvzarjev in rudarjev Mo-ycrju, Ifiaywoocki in Pettibonu, kiscdc v Boissic-u. Idaho |x> ncdolz-ncm v jcci ra<li sprctiv'h mahifracijkapi ta 1 i sticnih za rxX n Lkov -tolova -

jov. Ti casniki so vprizorili protinjemu jxxllo tfonjo, ker je loceitodf svojo isoproge in je prisel vdruzbi svojo | »r jateljice Andrcjcv-ne v Ameriku. Seveda bodo ti cas-ui'k i blaniinaiK lc satni sebe predvseini svolxxlomi sel n itni ljudtni.

Maksim ( iorkij je prod leti v rc-v i j1* "Zizno" prioljcvl wvojo av+o-biograf jo. iz kalere navajam to lc:

"Kodil si'iii sc 14. tuarca i8(>8,ali iXCxj, v Nizjem, v hi <i pleskarja\ii(silija Vasiljevica Kasiriwa kotsin njej^ove licere I'.arbare i n perm-skega mescana Maksona Savaitijo-va Pje>kova, jh> obrhv taipetarj®.( Mtocl nosim ".> cast jo in noomade-zevaiio stan slikarskega ceha'\

( >ce mi je unnrl v Astrahami, koscm imcl 5 let. niafti v vasaci Katra-villi. Po matcrini Miirti me jo daldodck licit cOvljarstva ; takrat mi jebi!o <) let. Dcd mo jo ivaucil c tatiin pi'-ati jx> psa'lcrju in moilit veil ikn j ij^i. Oil crovljarja sem uscl iivvstopil mod licence pri nekem ri-sarju; um 1 sem tndi od tcgtr in se

|K>pr'jcl ucenja pr nekem slikarjusvotih jx»dob. Potem sem pobegnil11a ladijo mod ki iinrje, nato pa medvrhvar^ke ponuxMii-ke.

\ t<-l 1 opravilih i-eni ucakal 15leto."

Xad'ailje pripoveduje (iorkij. daso jja je sc lc jm pehiajstem letupuldila si hia /.eljsi do ucenja. Na-dalje je l»il (iorkij pek, delal je v

pristanu. /ayal <lrva, nosil in vla-cil tovore. Pr eel je tildi tr^ovinoz jaU>lki, hil je zclezniski cuvajitd.So le 1 S< >3 1 S< >4 so je seznanil

z V. ( i. l\orolenk<;iit, odkar se jel»oprijol pisatelj -t va. V zivili Ixar-vah jo sliikal ( iorkij v svojili spisvh/ vljcnje prolerarccv, domainjedruzabiio z vljenjo splob. X jegovispisi s<> daiwlanos prelozeni skorov vsc kit Iturue jezike.Maksim (iorkij je okusil vse

jjorje proletarske^a zivljenja, delalje kot erna zivina> za druge, stra-d» t*l in ncil i.-o. dokler si ni s svoj in111110m in peresoni to! ko zasluzil,da >o se nje$*ovo ijospodarske raz-more obrnile 11a l»oljc. Ali tuidi v

iij^odiiein j^aspodarskem |>olozajii jeostal Maki-im (iorkij zvest princi-j h »i 1 1 zavodne^a inednarodne^a pro¬letariat a, zvosti vojak rnske revo-

lucije 'ii kot takemn mu k licemo :"Dobrodosel v veliki ameriski re-

publ ki !"

ro.\l LAD.WSkE M ISLI.

Napisal Drskar.

Vse jo napredovalo in v>c napre-dujc. Celo nazadnjastvo jo napra-vi!o prilicen rekord napredk-a v svo-

ji smcri . . . Twla kar jo !>i I<> lx>Ijirazadnjasko naprednepa je vzeloprcjc >voj konoc, zato kcr je biloinnctiio naprednistvo.Ta innetna naprcdnost vzivai lo

nckaj casa svoje prizromje in svojov red Host v svoji praksi in siccr v

dohi, 1«> jc 1>ila taka praksa v modi.Xa tr> (lo!)o pa pride druga, ki >i-cer ne pozna |K»trebe zia umctnostiv praksi. marvec doha, ki ka/.e, kajje umctnost, ozir. kaj bila nmet-nost. I'metnost je nasla svojo potv mnzeje in tam tiidi svojo |»osljed-no vrednost. V izlozhah rrajdemorazne nmetno«ti razl cnili dob; tamnajdemo grob rcnaismcc. Prav se-

daj se nam nudijo imenitne izloz-l>e izza dobe rimskega cesarstva in

skvvne (irske. Vidimo razna delagrskili in romanskih klasikov, raz-tio ceneno po-odo in opravo, lei nampredstavljajo fcikratne sege, umet-nost, reneseanca; vidimo umetnis-ko iidelane kipe, orozje in trofejeraznih tnogotcev davno pretekledobe. Vse to, ka>r vidimo, govoripretl nanri <> tej preteklosti in nas

gredoc s]>oniinja na istoddbna zitjain hit in ter davno preteklo cloveskoduso.

1 z tHi ostankov -mo postieli kul-turo pranarodov 11 si vstvarili pri-inirne li i | o tedanjeni veku.Preteklost je nekak nas ucitelj, kinam nckaj garantra. A kaj priliod-nost ? . T'mli za priliodnost namIn »co ta ucitelj garan ti rati z istimipritniri preteklosti; to pameni, dagre g'atrancija naprej, da je vzdrz-l'iva za priliodnost. M nzej ske iz-lozlx* s<» porok. da lx> treba zidatise vec muzejev za umetmno, ki soprav sedaj v modi, ki pa hodo v

zgodovinski polled se le nasim za-namcem. Iz l»o<locnosti bodo gleda-'i narodi nazaj v "kuilturo" 20.stoletja.

In tako li laliko ze danes prisliz i:a>o radovednostjo 11a dan : kajlxxlo gledali zanamci v teh ntnze-j ill. kjer l>odo vhraiijeni ostanki ci-vilizacije 20. stoletja? . Ali bo tre¬ba se dolgo cakati 11a tisto srecnour<», ko se proglasi 1 judstvo za osa-

mosvojeno, emancipirano, terzaiiese vse kraljevske in carsfceplascc. balje in nakite, sablje in o-

strogo ter Knt|>ove kanone pa ba-ionete, puske in handzarje pa dru-go* raznovrstno morilno orodje nagrnrado muzejske galerije? . .

Kako dolgo 11a j se se gleda cer-kverio maskarado, in kako dolgonaj trj>i ta pust . da pride pepel-nictia sreda in znjo tisti ljudje, ktIxkIo |K>l»raIi pa»j>ezeve cai»e, nalis-jxme ennje in traro, pa zlatenino innecimutnino pa zanesli v kraj iz-lo/.be, v kraj 20. stoletne civilizaci-je ? !Kako dolgo 11a j se trpi, predno

sc odnese vse Ocnjige justice in po¬stage na pult javnega vpogleda bo-doc li muzejev, kjer se bo citalamodrost clovestva v 20. stoletju???

t'citelj preteklosti nam garanti-ra. da ima nazadnjastvo svojo na-predno lastnost v tern, da propa-da . . . Ta propaxj potrjujejo niuze-j:. v kterib se h ranijo ostanki ktri-ture izza razlicnib dob. Vse maive-deno, laliko gledamo v duhti tisoclet naprej. Xasa dusevna predpo-doba o tern, stoji pod jamstvom bo¬iloce realnosti . . .

Vse jo traipredovalo in vse naprc-dnje . . . Nase misli druzimo k i-dealnemu napredkn, tia altar te de¬vize |K>laffamo kailila, nase misli innaso duso.Y voliki molitvi se spomninio na

sovrastvo in z zartiicwjocirn pogle-dom kaziuijemo motenjo . . .

\ m<Tlitvi smo vtopljeni v najci-stcjsi vir vse^a dobrega. vsega na-

Blazenost nas obdaja, srce se ta-ja in dtusa v nas je vol ilea ; neskonc-na jc in v svoji neskoncnosti iscevsc. odpnsca vsem ; isce eel svet . . .

vso 11a i l»i bilo srecno poleg najci-stejsepa vira>: dobrega in napred-nega. Narava naj hi praznovalapraznik odresenja, praznik spozna-nj-a . . . Vslect tega naj bi bile vsecefto cistc, vsak prag osnazen in obcesti naj bi stali mlaji. Ociseeno

naj bi bilo drevje, zalile naj bi isecvctlice in- pticam naj bi se vrgloziveza . . . Clovestvo naj br spozirarlo praznik vesoljnega zadovoljstva,vesoljine srece . . . Fraznicni naj bibodili ljirdje od.«lej po praznicnihcestah v praznicnih razmirah . . .

* * *

Nehotc se menjago vizije in prednas stopijo pretresujoce slike, pri-zori iz stairorimskih in spanskih a-

ren, v kterih so sc bili biki in bi \*ol i ,

da so iiTTcli veselje od tegia raznivladarji, patrijairhi in drngi bozjinamestniki..

Pri vsakem aiktu se je cnlo plos-kanje na paleriji in ka*lar se jekazala kri premagane zivali, je na-st^il t*us . . .

Prigodilo pa se je tudi, da ?o

zaihtevalt boljsih in vzitnej ih iger.in takrat sta wnela lev in clove'k n-

logo. Ob takili prilikah se je z be¬st ijalna mentasdrtnostjo pricakovailoaktov. Notoricno roparska zival jestorila mojstr«ko svoje delo obicaj-no in nesrectieza raztrgala ... Poodda-nem tnsu n-a galeriji so se pi-bale skrcene pesti in jadni obrazipatrijarbov so izrazali nrascevanjoin sramoten zasmeh.Lev pa je zmagonosno otresel

gTivo. lea>kor bi se te^a cinizma na

galeriji zavedal in zadnje kapljecloveske krvi so odpadle od njega.Notoricna zival ie triumfirala nadnrivilepfijo cloveske human itete .. .

Alt starodavne arene so pa<11e ; na

rtjih mestir stoji kup zidbvja, obrns-cenega z maihom in pobo. Mestoteti aren pa se je sistematicno 11-

strojila nova, svetovna Tirena .kapifalisticna drnzba. Yelika je taarena, nepregledna. In kakor sta sc

v spanski areni bor:la bik in bivol,v rimski lev in clovek. tako se borena pozoriscti delavci modernc are¬

ne. V areni je poltia palerija gledal-cev in ti aplavdirajo, kadar se zrn-

si obnemogel dclavec. Da fizicnoneobnema^aio jitn niecejo ostankeraz galeriie in pri vsakem vrzenem

osfatnku vzivajo veselje. kajti na

pozoriscn se delavci peliajo za ko-stio kot ribe . . .

G robot, smeh in zanicevanje se

razlepa iz juga na -ever, iz vzhodana> zapad . . . Tcxta glej ! Preglasiiismeh na galeriji je prekinil na

mah : ndkaj se dopaja na pozoriscn. "Kaj to pomcni,"' se r*>prasiijeprestraseno po galeriji. "Bojevnikisi podajajo roke in objemajo se..."na palerit je nastala panika. Nekdoizmed borilccv na prizoriscn jcpravkar vsta>l in ? prstom pakazalna galerijo. od kodcr se je c'ul pre-je prepfla'sen smeh. Gledalci se ho-cejo resiti iz neprijetncga polozajaa izhoda ni. Sedaj je izpfnbljenovse, kajti medsebojen boj fa«m dobje omogocil na galeriji brezskrb-nost. A sedaj ta boj pojema. in vsiki so se zavedli, pledajo na zl>e^anegalerjane. Nacrti, doseci ufatlerijoso v pripravi.

Konctii triuimf rived sebojnepfa so-

vrastva na bojiscu pa tiaj bi bilo s:-jajno spoznanje potrebnega pobra*timstva ! . . .

.SODRUG."

. Pravljica. .

Spi>a) Maksim Gorkij. posloveirlJ. Z.

V tem mestu jt hilo vse nekamcinlno, nerazumljivo. Nebroj cer-

kev je dvigalo svoje pisane, bleste-ce glave proti nebu, todai zidovjc inditrmiki tvornic so bili-se visj i ka-kor zvoniki, in stolice, potisnenc v

kot ckI niogocnih fasad trznic, so sc

izgnbljale v labirintu kamnitega zi-dovja kot cndezne cvetlicc v praliuin ^nilobi starih jxxlrtin. In ce sozvonovi vabili k molitvi, tedaj jenjih bronasti glas >*c vspenjai obzeleznih strehab, da je od tod brez-tnocen liitel na zemljo in so bre/mo-cen izgnlbljal v ozkili ulicah.

lli»se so bile velikanske, in cesto-krat tudi lepe, ljudje so pa b li grdiin revni. Od jutra na do vecera sotckali brzo, kakor s-ive misi po oz¬

kili, krivih ulicaib, in so iskali po-zeljivib oci kruha in zabave, tnej-tem ko so druigi s sovraznimi po-gletli strai/.ili, da so se slabejsi moc-

nejsitn brcz ugovora uklanjali.Mocnim t-e je sniatralo bogatine invsi so mislili, da le denar daije clo-vekn moc in svoboclo. Vsi so ^trc-mili | mji moci ; kajti l)ili so vsi suz-

tiji. Razsipnost bogatinov je vne-mala v sirotnakili nevoscljivost insovraztvo. Nihce ni poznal lepsego<lbe kakor cvenketanje zlata, invsled'tega je drug drivzegai sovra-

zil, in vse je pa vlatlala . krvoloc-nost.

Ycasib je tudi solnce posiljalosvoje /.arke v tnesto; ali zivljenjeje bilo vedno turo»bm», in ljudje sobili [>odol»ni sencam. I'o noci so pri-zgali mnogo ognjev. ki so oznanje-vali radost. ali j*>tem so tavale |*>mestu lacne zenske, ki so za denarprodajalc ljubezen ; j>ovso<l se jetazproslira) dnh mastnib in tecnibjcdil, in ]>ovso<l so sc svetlikale mol-ce in pozresno, linde oci lacnili,mejtem ko je nad mestom odmeva-lo zatrto jecanjc ne>rece, ki nitnamoci. da bi glasno kricalo.

\ "si so zivdi zalost.no in ncmirm>,vsi so bili sovrazniki in krivci; leivekaj sc jib je stnatr^lo za prav c-

nc, in ti so bili krvolocni kakor zve-

ri, in ti so bili najhiidobncjsi niedvsetni.

Vsi so lioteli ziveti in nobedenni mogel, nilrce ni ttmel iti narav-nost po s-tezi svoje zclje; vsaki kora'k v prihodajost je j>r i si li 1 vsa-

kega nebote, da so je oziral na se¬

dan jost, 11 z zelezno pestjo pozres-tiega ire.-tvorja je drzala sedanjostcloveka in ga ovirala na |>otu, da se

je ob pognbonosnem objemn na

njeinu nasrkala in napojila.( )bupajoc jc stal clovek pred

groznim obrazein zivljenja, kateroga je s tisoc tir/nimi poglttii nekajprosilo in mn gledalo v srce . inpotem ><> ntonile v njcgovi dusisvetle podobe prihodnjosti, in jeca-nje brezmocnosti cloveka se jc po¬tem ntapljalo v slabodonecem zbo-rn pritozeb in zdihovatija, kale re jezivljenje poteptalo in nnpravilo ne-

srec.ne.

\ edno je bilo zalostno, vednonemirno, cestokrat tudi grozno, inv>«e je pa obdajalo kakor jeca.ki zadrzu'je solcne zarke . tistotenwo, zalostno mesto, kojega sto-lice so ginevale v zoprno pravilnimasi kamenja.

Im godba zivljenja se je glasilaiz zatrtih klicev bolesti in jeze, iztihega zldbodranja sovraztva. izgrozocega lajatija grozovitosti inlasc vega jadikovanja surove sile.

. . .

Sredi temnih nemirov nesrece inzalosti. hudega boja mcd silo, po-zresnostjo, blatom prostega saino-'Ijnblja so pa korakali neopazno pre--

ko kletiskili stanovanj, v katerih jekraljevala revscina . ti>ta revsci-na, ki je vstvarila bogatstvo me-

sta . posameznii sanjaci, ki so ve-

rovali v clovestvo, sanjaci, ki so bi-li vsem tujci. pridigarji vstaje, pun-tarski* iskre daljiiegat ognja pravice.Skrivoma so nosili v ta kletiska s-ta-iiovanja majhna zrna lalikonmev-nega, vel.kega naukaj, in kmalu so

surovo, z mrzlimi pogledi, kmaluzo|>et ljn.beznjivo sejali tisto pere-co resnico v temna s-rca ljudi-suz-ujev, ki so vsled sile pozresnezev insi Ic grozovitezev postali mrtvo o-

rodje pridobnine.In ti nezavedni. izsesani suznji

sc poslnsali neverjetno godbo tehnovih besedi. godlxi, katero je nji'hl>olno srce ze pricakovalo dolgo, inpoeasi so priceli dvigati >voje gla-\c- in raztrgali so laznjivo onireije,s katerim so jili omrezili siloviti i'nnenasitni go.-podje.

Xjib zivljenje, ki je bilo polnozatrtega sovraztva, in njili srca,katera so zastrnpile grenke zalitve,in ti j ili za'vedanje, katero so zmedlimogoenezi z raznimi lazmi, in vse

njih zivljenje. ki je bilo prepojenoz grenkim ponizevanjem je razsvit-levala ena sama navadna bes>eda:

Sodrug . . .

I »i la jim ni nova, sli^ali so jo intudi sanii so jo ralvli. Dotlej je i-stolako prazno in brezj>omenibnodonela, kakor vse drtnge znane, ot>-rabljene beside, katere se lahko po-zaibi in se nic ne izguibi.

Ali sedaj je povsem drugace do-nelas, cisto in trdo; iz nje je odme-vala druiga dusa, bila je trda in ble->teca\ kakor lino bruseni diamant.Sprejel so jo in izgovarjali jo pre-vidno in skrbno, glas v njeni diisizibajoc. kakor ce ma«ii novorojenc-ka ljnbko z blje v zibeli.

In tem «*.!« »l>okoj c. ko so posezaliv du so foesede. toliko jiomeniibnejsa,svetlejsa in blestejsa >e jim je do-zdevala.

Sodritg! so rekli.hi cntili so, <la je docsla ta beseda,

da zdrn/.i ves svet v ccloto, da v-<e

1 j ud privcde do svobodc, da1 jilizvo/c /. novimi vezmi, z vczmi na-

obratnega spostovanja, spostovanjaprol svobodo cloveka radi njegovcsv< >lx>de.

In ko ><* je ta beseda- ndomacilav dusah suznjev in zatiramcev, te-daj so nehali biti suznji in zatiraiv-ci. in nekega dire so oznanili tnestuin niogocnezent v njemu- veliko clo-vecansko besedo:

*'| az nocem !"Sedaj je zatalo vse zivljenje;

ka jt r zivljenje gi'baj oca >ila so bilivendar oni in nilice drugi. \'oda jepre.nehala v svojent tokn. ngasnilaic Inc. mesto je b io zavito v ternoin itincni so postali s-labi kot otroci.

(Iroza/ je naipolnila dnse izkoris-cevaleev, in . v smradu njih niz-kote ntapljajoci se . so skrili jezopred ptmitarji, in iz bojazni preditj ill moejo.

St rali laikote je stal pred njimi,in njili otroci 50 bridko jokali v

temi.Hise in cerkve, katere je zagrni-

la tenia, so se spojile v kaos kame-nja in zelezai, n zngajoca-tihota se

je razlila v nirkem t'okn po ulicah.zivljenje je zamrlo, ker se je it-

stvarjoca si la cloveka-suznja pri-cola zavedati. ker je zadobila earov-nisko ntoc svoje volje, ker je vni-cila janem in v svojimi ocmi spo-znala svojo silo . silo s-tvarnika.

Dnovi so bili sedaj za mogoone-ze, ki so se Miiatrali za gospodarjezivljenja, polni strah-u, in noci sobile kakor tista tisocera noc . takogosta in neprodrljiva je bila tenia,in zalo.-tno so svetile luci v mrtvetnnlestu. In ta v teku stoletij zgrade-na posaist, ki se je redila o krvi Iju-di, se jim je dozdevala v vsi njeninicnosti le revna groblja kamenja,le.-a in zeleza.Mrtvo in fcemno so zrle hise s

svojimi slopimi okni na nlice, in poulicah so veselo hodili pravi gospo-darji mes-t a. Res so bili lacni, se

bolj kakor drugi ; ali lakota jim nibila tnjka. in njih telesna bol ni bi¬la tako velika, kakor bol dosedan-i ill gospodarjev zivljenja. Zaveda-.nje n j ill moci jim je zarelo iz oci,kot predcut zma^e.

Hodili so |K> mestnih cestaih, ponjih temni in ozki jeci, kjer se jibje zanicevalo in njih duiso zalilo z

gren<kimt zalitvami in vdeli so ve-liki pomen njih del a, in to spozna-vanje jib je privedlo do zavedanjanjih svetega prava : Hit i gospodarzivljenja, njega zakoniodajalec instvarnik. In zr>j>et je vstajala prednjimi z novo silo, z blesteco cisto-stjo ono zivljenje, vstvarjajoca be-seda :. Sr>drnig !Sredi laznjivib besedr sedanjosti

se je dozdevala kot vesela poslani-ca bodocnosti, kot nravljica o no-vem zivljenju, ki je odprto enakoza vh' . blizo ali dalec! Cutili so,da je od nj h volje odvjsno, da se

priblizajo svobodi, ali pa da /.abra-nijo nje prihod.

Vlacivga. ki j«e se j»rej<sni vecerkakor napolsestradana zver topopr cakovala tia ccsti. da pride kdoin snrovo za majhen denar kupi11 jeiie neprostovoljne ljubeznjivo-sti, ie tudi cula to besedo; ali v za-

drej^i smehljajoca sc. ni upala po-noviti jo. Sedaj se ji jc priblizalmoz, kakerstiega do danes se ni vi-dcla. polozil ji je roko na ramo inspregovoril z glasom bliznjega :

"Sodruginja !In ona sc jc nasniejala tilio in

sramiezljivo, da j>i ni bilo trcba ve-

selja jokati. Y njenih oceh, ki soso vceraj zrk* topo in prcdrzno v

svct. >o zablestale prvic soke pra-vcga, ciste^a veselja. To veseljezdrnzcnja vseh izkljucenih v ve-liko drn/.mo <lelajocili vsega svetaso jc opazalo na vseh mestnlh trli-cah .* in motnc oci has so ziic ved-110 lx>lj /.irgajoce in mrzlo.

lvcrac. ikateremu so se vcerajvrgM gros kot <larek milosrdrostisitib, jc tudi sliisal besedo, .n bilajc prva mi lose ina. ki je v Tijogovem- reu nasla Irvalczen rximev, katere-ga tnu jc razjedala revscina.

Xajenwik, jako koniicen clovek,katerejga so navarino potniki suvai*v Irrbet, da je ta snnek potom pre-ncscl na svoia triwlna in lacna ko-njioa, ta mnogakrat tepeni clo»vek,ki jo vsled drdranja kolcs po cest-nem tlaku postal top. je f-niiejacvprasal nekega mimoi-doce^a :

"Ali'naj peljcm? Sodriiicf!"lzgovoril je in se vstrasil. Hit to

jc iprije) za vajeti, da bi se odpeljal,i«n gledal je za odhajajocim, ne <1abi mogcl s svojega sirokega, rdece-ga obraza prcpoditi v«eseli smehljaj.

Doslec ga jc prijazno jK^ledalin rckcl :

"Hvala, sodrug! Nimam daloc.""All, moja ljniba mati !" je

vzloliknil najemnik in skocil na

kozoLa, veselo z očmi pritrđujoč in pokajoč z bičem, nakar je zvižgaje pognal konjića v dir.

Ljudje so hodili v gostih skupi­nah po trotoarjih in vedno pogo- stoje se je čula beseda, ki je bila določena pobratiti ves svet.

— Sod m g!Neki važno in revno v svet gle­

dajoč policaj, z velikimi brkami se je bližal veliki gruči ljudi, ki je stala na voglu okoli sivolasega go­vornika. Poslušal je nekaj časa, po­tem pa izrekel počasi:

“ Pouhični shodi niso dovoljeni; prosim gospoda, da se razidete," Molčal je nekaj časa, potem pa ti­ho pr stavil:

"Sotfrugi .,Na obrazih tistih, ki so v srcu

nesdi to besedo v svet. ki so pripo­mogli, da je postala meso iti kri, da je njeni zvok pruvzročH edinost v puntu, se je čitala ponosim za­vednost pomlajenih stvarnikov, in jasno je bilo videti, da je živa sila, katero so vdahnili ti besedi nepre­magljiva in neminljiva.

Ali že >o se nekje zbirale proti njun sive, slej>e mase oboroženih ljudi, molče ravnajoč „voie vrste; to so bile priprave nasilnežev, tla bi vihrajoči val pravice odbili.

Ali v ozkih ulicah velikega me­sta, sredi mrzlega zidovja, katerega so zgradile nepoznane stvarjajoče roke je naraščala in zorela vera v pobratenje vseh ljudi.

— Sodrug!Kmalu tu. zopet tam se je za­

iskrilo, obetajoč mogočen požar, ki bo objel ves svet v vzplamtelem za­vedanju zadružnosti vseh ljudi. Plamen bo objel ve? svet, in njego­vi veri bodo zgoreli sovražtvo, vsa zla in grozovitosti, spremenili se bodo v pepel, ki dandanes razjeda­jo naše življenje. Zuplamtela bodo naša srca in spojila se bodo v eno samo veliko svetovno srve, srca vseh v resnici plemenitili ljudi se bodo združila v ncrazrušljivo prija­teljsko vez v veliko družino svoibod- nih delavcev.

Xa ul cah mrtvega mesta, kate­rega so zgradili sužnji, na ulicah mesta, kjer je vladala grozovitost, je rastla in v&pevala vera na konč­no zmago nad vsem zlom sveta.

Temni kaos nemirnega in žalost­nega življenja je razsvetljevala kot bliščeča zvezda, kot svetilnik pri- hodnjo-ti navadna beseda, tako glo­boko, kakor kaka duša:

— Sodrug!

PO D LI STO K.

Nastaivk.

< Krščanskim seljacima takodjer je bito zabranjeno, da plaču i ku- kajn, a več ni jedan nije smeo iz- dahnuti za kojim od .svojih susjeda ni pomisliti, kako je n njihovim

r zemljama sve dobro i ljcpo. Samo »me susjed bilo je strogo zabran j e­no i ko god se usudio da ga spomc-

, ne, toga su na najsvečaniji način ‘‘učili pameti".

A.kako je nastradao jedan kršća­nin, koji je sanjao o svom Begu

-.* Svecu, o tome ću vam sada pripo- vedati.

StaJr‘ sjedi Kršćanin Kopojama. koi' je navršio i stotu godinu, sa­njao je jedne noći, kako su se otrvo-

. nebesa i otuda se spustio jedan najslavniji njegov svetac u malu

■ ■ kućicu, i stao pred nega i grom­

ki mglasom j»oćeo govoriti: Blago- slovlena bmli ljepa zemlja Kršćan­ska! lllagoslovlena Ti » r«xl T v o j! Dosta si muka premuoila, dosta si patnja premlatila, dosta si suza pre­lila, za koje niti je tko znao, niti čuo, u>im Gospod Beg Tvoj. On ti- je poslao i uveo te n izkušenje, kroz koga si se probila junački, vje­rujući samo u njega i pravdu nje­govu. 1 približuje se dan, o ljepa zemljo, kad će se tvoje patnje do­končati. Sunce, koje svjetli svetni svjetu, za-vijetit će i tebi odagnuti mratk. koji te pokriva. Sloliotla tvo­ja uskrsnutiče i u Sreći i slobodi, slav.t ćeš gospoda Boga . . .

Prestrašeni Kopojauna trže se, probudi i skoči na noge, ali u .-obi nobijaše nikoga : 1 i on tada dnbo- k.i uzdahne, vidjevši, da je sve sati hio. Sjutra dan izišao je starac u selo i pričao sve sta je sanjao. On si rutinah, ni promislio nije, da u se­lu ima njegovi ljudi, koje je Aj- hung-lung naučio svome [»ostenju, i koji će potrčati, da ponpsnitn Žan- žirama kažu tu novost.

A Žažirani, saslušavši ih [lažlji­vo, plaivuše gnjevom kao nikada, i imaj bržom trku [»olet.se kući Kapo- janinoj i uhvatiše ga. — S u si pri­čao razbojnice? — zagrmiše obo- jjca hvatajući ga i vežiići mu ruke, Sta si govorio? — Jasam satno sni­vao — odgovori starac mirno, — a snivanje inje zabranjeno.

— Sta n je zabranjeno? — raz­dere se jedan Žanžirant- Ovdje je sve zabranjeno!. . . Zabranjena šu­ma, zabranjen Iviv, zabranjeno i snivanje . . . S v e ! . . .

Starac: A li jasam m islio ...— Ovde nesmije nitko ništa mi­

sliti. nego samo slušati.— Nija ne misi m ništa, pa evo

me. A v. se to usud j ujete, vi haduč- ko koljemo, sto nista ne radile ne­go snivate o nekakvim susjedama.

1 [»rije nego što je starac mogao prigovoriti, oni ga [»oćeše učit pa­meti tako, da su mu sve zvjezde le­tele L?[»red očiju, a pjesme ml svih 1 lerafma i Serafina zvonile mu na us ma. I mjesto da Bog i SveUc s neba sidje i da ga otme, ne, već sta­rac morao izdahnuti, i njegva duša ode iz tjela. Žanžirani su za savjes­nu službu dobili pohvalite od vlada- jućeg Aj-hung-lugovca.

H.

• • •

S V IB A N JS K I O R A O ...

Nek |)jesnia zvekne — svud kud živu ljudi,

I nek se svietom kao vihar nosi;Al ne kud srce strašivica mnogih Zloj kobi svojoj plahu milost prosi. Nit tamo ne — gdje kod kumira. . .. . toj««

l blatnoj kalji kleca tupi sviet 1 vrat >i svija, da pod gordim ja»r-

momSav tili i smućen udes prima klet.

Nek pjesma zvekne — gdje iz. noć­nog mraka

Ko sjene neke narodi se dižu, l ’z prkos biedi i golemoj nuždi,Još s vedrim čelom k meti svojoj

stižu.Nek tamo zvekne — gnjev gdje

pravde trga Iz dugih snova našu krotku ćud:I neka1 $vuda, kud će zvuk joj stig-

nut

Napunja borbom mirnu ljudskugrud.

I u gradovi su rada i slobode.I kojim ljudi, ko divovi niču, lz sile gdje su rodili se snažni,Da svuda svietom svoju vjeru

kliču.t i j je glas spoznanja pobjedu si

slaviA praznovjerje slama oštri brid, Je r nužda slaže silu viek sa silom I stoje stalne ko na moru hrid.

Kad takva sila uz silu se složi,I ud proljeća će žarki svibanj biti l s'krsnuti će i narod i ljudi,Jer neće dalje svoje sudbe kriti.I u mora ropstva bič i igo prestat, l ’objedit ljudskih jer će p ia ia sjaj, I d gnm se na ovoj strtoj grudi, Slobode naše novi naraštaj.

1 neznani još — al’ ćutim kakosvietom

Sve staro gine, kao la[»or kamen I kako se u neznanom životu Iz žeravice žarki diže plamen.1 čovjek svaki ponosan na borbu,Sa svoga čela briše iga1 rug,I iza laži, zabluda i varka, l ljudski opet primljen bude krug.

A ?tić mora prvi svibnja danak. Sto nikad u je jošle k nami stigo I bit će krvav — što će svieut

značitl hi narod se je za sluiiodu dig’o.1 popneat će okovi i lanci 1 >vnd će orit odkupi jenja klik; Sto nakon pustog izmučenog boja Slols»de vječne niko osvetnik.

A narod bit će oj»et svoj u svome l borbi ga junaćtva pjesma prati; Zakliktat će orao slobode I neće više u svom lietu stati.1 -tici mora prvi svibnja danak, K o j’ neće naći narod više strt;Je r srusio je sve tiranstvo zemlje I rohstvu svakom vječnu zado

smrt.

M A K SIM GO RKI J D ELA V C EM V SEG A S V E T A .

C itali ste o teh modrih dejanjih rti'kih mogočnežev; izvršili so hu- <k*lelst va, ki j im ni enakih v zgo- <lov ni človeštva in katerim ni najti dosti sramotnega imena.

Gotovo Vam je jasno, ako se Vani piipoveduje o ruski anarhiji, ib je njen začetnik glava ruskevlade, slabotni in nezvesti Sergij \ itte. Pravijo, da vid: buržoažija Evrope in Amerike v njem odlične­ga državnika. Ako je to slično, te­daj žal meni, ki imam visoko mne­nje o razumu in bistrovfdnosli za- |>adnie buržoazije, a ne morem raz­umeti, kako se more pripisovati ta­lent in politični razum možu, ki lin čuje deželo in jo sedaj prodaja |>" kosih. Kajti njegov namen, da zastavi ro-ke železnice tujim kapi­talistom, se ne more imenovati dru­gače. kakor turška politika, katere nimajo na Ruskem uiti kreteni za pametno.

\ lađa tega V Meja je očitno iz­zvala ruski narod, ko je poskusila izza 30. iktobra dati ruski revolu­ciji značaj anarhije, ko je ščuvala narod uroti narodu, razred proti razredu ; to bode sodba, ki jo izreče pošten in nepristanski zgodovinar o časih, v katerih živi sedaj moja domovina. Tisti pa, ki [»oreče, da je [»»skusila naša vlada pomiriti raz­burjeno deželo, bode kigal. Vse ravnanje vlade tekom meseca okto­bra. novembra, decembra do današ­njega dne je .neprikrito skrunjenje premišljeno in <la se je tako ho­telo razdražiti narod na oboroženo uslajo. hoteči tedaj zatreti njegovo moč s >ilo vojske. To se je deloma tudi posrečilo tistim visoko stoje­č m peterburškim anarhistom, ki so hoteli zadušiti proletariat, preden hi se n »gel organizirati za javen l»oj. I staja v Moskvi in v drugih tile>tih je hib potrelma posleilica iz­ziv j« čega ravnanja oblasti, ki so javno grdile postave In obljube ma­nifesta.

Admiral Dubasov, ki je {»rišel v Moskvo s [»Ino močjo generalnega gubernatorja, je javno izrekel, da smatra za svojo nalugo, vjjostaiviti avtokracijo, ki jo je omejil mani test z dne 30. oktobra; tukaj imamo vinnoskovske ustaje.

Ali vlavla se je kruto zarotila in te/ko jo bodo obremenile posledice te zmote. Razdejala je Moskvo s topoivi; toda proletariat nima ne­premične lastnine, nima hiš; vsled tega je tq»el buržoa od topov. In ker ceni svoje premoženje višje ka­kor čast in življenje je začel v svo­ji jezi -am postavljati barikade, ko ie v del. da je izročila vlada njego-

© S L O V E N C E M I N H R V A T O Mpriporočam svojo

gostilno, dvorano za v e se lic e in drust. zad eve.Točim izborno pivo ‘ •Magnet", fina namizna

im portu* na in d<»ma<-a vina, izvrstno žganje itd Pri meni so le fine, unij,ke smodke na prodaj! —

636 B L U E IS L A N D AVE. C H I C A G O . I L LPOZOR! POZOR!

Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu­jemo raznovrstne

po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zaloizi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog

oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem

J. J. D V O R A K & O O .598-600 Blue Island Ave., Chicago.

vo preniozenje z zivljenjetn vrod naipol pijanitn in od vbrudljive sluzberazdiazenim vojakom. Tedaj je bilmescan tista, ki je zidal l>arikacie in«e samo boj<na ceta rervolucijonar-jev, ki ni imela. niti dosti fizicnetnoci. V poznejsem casu, kadar se

izrve, kako nialo j« bilo stevilo bo-jevni'kov, se Ixxle cudil svet, kakoje mogla ta mala ceta petnajst dninoc in dan naisfwotovati tisocom vo-jakov, <topnistv\i, kontjenistvu in in-fanteriji.

Ker se pa da.ndunes nc gode vccciuleai, lxxlo vsi jKunetni ljudje raz-umeli ravnanje malomesoanov obcasu inotskovske v.staje in izpoznalose bode ve'likanski heroizeni, ki gaje zmozen riv?ki uarod.

Po nioskovskih ulicah se je bo-jevalnagon se.beubrane z duhom iz-,)oziKinjia. Prvi se je boril bestialmokakor ranjena zver; drugi, ki je i'.-vel v revoluciotiarju, se je bojevalkakor jnlkak, kakor nw>z, ki gsi na-

vdusuje moguciii planum ideala."Proletariat je preniagan, revo-

lucija je unicena!" . klice radost-110 tiaise reakcionarno casotpisje. AHprezexxlaj se raduje. Proletariat iiipremaigain, dasiravno so mu priza-dete izj^ube; revoluei'jia j^a je okrep-cala z novim i*pom, njegove vrsteso se neizamrno poveeale tekojn tehdni. Revolucija je doziveki moigoc-no niotnalno zmago na«d Unrzoazijo,ki je morala jasno iapoznati. kdo>priuvl'ja na Kuskem anarhijo v ziv-ljenje in v ka'ksnc namene se vstva-rja auvarhija, ki pa je morala tiuliiz|H)znati, kdo se lxtjifje proti anar-hiji in zia kaksne

lWirzoazija je videla, da je prole¬tariat hranil svobodo, ki je potrebiratudi ivjej, svobodo, ki jo je narodizkivpil s kr\ jo in k atere ga je lio-tela orv>pa*i vlada.Kuska vlada je izvojevala Pyr-

hovo zmaigo; s svojo > 1 a 1 m » Sit jo in z

blazno bestialnostjo je odrinila

zniorne elemente dalec na levo mpreprican sent, da jili odritie se da-lje na to stran.Koncna zmaga caka na ruski pro.

lotariat, kcr jc v celi Rntsiji saino

proletariat dusevno mocan ; ker i-ma edini zau<i»anja vase, je Ixxloc-nost saino njejjova.

Trdini. da je riusJka revolucijavsfvarjajoce kuUurno gibanje, daje le ona zjnozna, resiti Kusijo poli-tienega raz*kosanja. Trdim, da jebnrzoazija brezmoona in nezmoznaza j>< »! irt iono vstvarjanje, in trdim,da se peca edino z zavarovanjetnsvajiii lasitnih zajmov, ki liimajonicesar skivpnega z interesi naroda.da provocira anarlrijo.

\ sea kar tnfkaj trdim, je resnic-110 in tt » resn-ico potndi zj^odo vinci,ako bode le roka z^odovimarjeva|»ostena i.n pravica njegova vera.

Zaito slava proletariat 11, ki j^re na

pnhod, dia obnovi celi s'vet ! Ziveliprolcftirei vseli de/el, ki so s svojim

.irt3.ios.urr:r»^ trr- . » --

NI GLOVEKADr. E. C. Collins M. I.,ker je ta slavni professor ¦ J je dokazal, dani cloveske

_____ w cnOHi#Vk

K ATEK I NE HI BIL SE < 1TAL V CASMKIH, ALL SL1SAL PRIi'OVEDOVATt OD MU- \1)1 O YELIKKM XNAN.IT IN SILNI "Z1)H AVN ISK1 SPRETNOSTI, S KATEBO \VSAKO BOLEXEN IN YHAKEUA BOLNIKA OZDKAVI SLAYNI

ij-

edini zdravnik, kateri je / A Ift bede, trpljenja all bolez- |. I \ ' U\ ni. katere bi on popolno-napisal to prekoristno kn- // < r *\ *

. 4 ,ri I 1

in V*1'!! U¥ 11141 111 temeljito n(ijigo ,,Zdravje44, s katero '¦ art poznal|KfijlprR: ZDRA7JE.

7otnrQI I ii t i Yam priporocamo, da se, ako ste lie- £Lu tUI dj I mocni, slabi ali bolni, obrnete <'< lino le na Dr. E. C. Collins M. I., kerYam on edini garantira, da Yas v nsfjkrajsein easn popolnoina ozdravi, bodi si katerekoli notranje ali zunanje telosno bolezni, kakor tiuli vsake :

Tajne spolne bolezni moske in zenske.Ozdravljen. Iteuma- Owlravljona Klavobohi, Ozdravlji-n : kaslja, Ozdnu Ij.n : zivone bo- I

tizma in kroiiiniP beh't*ai iokai in bolezni slubiue iujetike. le/.iii, |iokv;irjen«* krvi jjjbolezni /.elodca. las.UI kUUU) .

Mark Lepetich Alojzia Slama, Janez ZaKikovec, Joint Krnat*,Olga, Lu. Clarkson, Nebr. Box 86 IUitle, Mont. Box 1 4 Connorville, O.Poleg teh iiuamo 11a rozpolago Si* na stotine pismcnih zahval, katerih pa radi pomnajkanja pro-stora, ne moraiuo tu priobCiti.

DniQl/i | Predno se.obrnete 11a kakega drugega zdravnika ali zdravniski zavod,nU (IM 1 pi«ite po knjigo /.(lravjc1 ter pismu prilozite nekoliko znamk za ]>ost-nino, nakar Vam takoj doposljomo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisanoVaso bolezen in nje uzrokc in kadar Vam jc vse natanko znano, bodete lozje natankoopisali svojo bolezen in cim gotoveje ozdravili.

V VSAKEM SLUCAJU tornj nata^iko opiiite svojo bolezen, koliko £a»a traja, koliko ste stariglavne znake in to v svojem maternein jezikn, ter pisma naslavljajto na sledeci naslov:

Dr. E. C. COLLINS>1 1 :i>i< ai, irv*srrirriJrr,;E,

140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. \Potein sincte biti z rnirno dnso prepriCani r kratkcm popolnega ozdravljenja. GZavod I)r. E, CollitlS-a j<- otvorjen od 10 nre dopoldnt; do 5. popoldne. jjj

in vse

(Idiom vstvariii bogastva narodovin ki se sedaj triulijo, da vstvarijonovo zivljenjel 2ivio sociallzem,prava vera delavca!

Pozdrav bojetoiikom, jxjzdraivdckivccni vseh dezel ! \ edno Ixxli z11 jinvi zaupanje v zmago resnice, vziiia^o pravrciiusti !

Zivclo closest vo, ki ^a braitskozdrivziijejo v.soki klca'li enakosti insvobode !

STARA TVRDKA NANOVEM MESTU.

I K;l>ro znaiui tvrdka z zelezninon ]Knhistvoin A. M. Ivapsa, j>re-jc na zap. 12. nl ici stev. joi.203,se nadiajai sedaj v novili prosto-rili 543.545 Blue UkiTwl Ave., bli-zu iSte eeste.Kakor preje, tako lioce titdi v na*

pr-ej skrlx-ti, da odjeinalci dobe do-bro bla^o in |*>strezlx> po zmernicciii Cenjeni odjenialci si zainore-jo vsa'ko sredo oi^edati ivasu zalo-<;.<> z oznaceivo ceno. I'ridite n pri-pcljite vse znamce! \ -ak <*lki*pni|cdobi priniirno na^rado.Nan* geslo 111 , da bi cim |>reje o-

K^ate'i. t<nivii\ da kol !«c n>»zrcou-trv/.enio r.asijn odjeirialcem terjili kolik<>r inoj^ocv /:ul< >voljiti.

l'OZOIt! SLOYKNC1! l'OZOR!SALOONz modernitn keKljisiem

Sveie pivo v sodekih in butelj-kah in drugu raznovrstne pijaceter unijske sniodkf. 1'otniVi dobeftdno pivnot i5£<- za ni/ko cenoPostrezba toctia in izbortia.N'sem Slov ncem in driif,' m Slo-

vanom st» toplo priporo<yaMartin Potokar

564- So Center Ave., Chi ago.

Dr. W. C. Ohlendorf, [A. D/.drovnik zn notrnnjc holezui

in runoceltiik./.(I ruvniSka V

i>rpi*k..VM hr<-zi Infiio J* le/dravila 647 in 649 Blue Island Ave.. ChiCftfo.l'r:idn»» lire ort I tlo < po .>1. Oil 7d 9 tvefftlz\<'ii Chuwu" /iv<'<ti boluiki ut] piJi-lo »lov«*u»ki

KoSicek BratjeSALOON !

Dobro pivo, wiskey, likere, vino,izvrstne smotkc in prigrizek.Oglasltc scna Cetitri!

Joze Sabathadvoknt in pravnl zostopnik v ka-

zcnskih in civilnih zadevah.

I'iSite slovenski!

1317-1324 Unity Building79 l>earborn St., Chicago, 111.

K°s 5155 Prairie Ave.l'honr 1 >rexel 7271 .

Pozor! Slo/enci! Pozor!Vsim Slovencem naznanjam, da

izdelijem . po vzoru stare dorro-\ ine . najfineje

SMODKE.Posel>no virgin ke mo nasle ie moogo iestilcev. 8

XaroCite, zabtevnjte in prepri-tali se bost»-! Kdor jib narofi 500odpofcljem poStnine prosto,

/C vsGti spoStovinje i

Bahovec Bros.. 5 67 So. Centre Ave.,CHICAUO, 11.L.