LOKALNA RAZVOJNA STRATEGIJA ZA MESTNO OBČINO …

LOKALNA RAZVOJNA

STRATEGIJA ZA MESTNO OBČINO

VELENJE, OBČINO ŠOŠTANJ IN

OBČINO ŠMARTNO OB PAKI

»Vračamo se k svojim koreninam«

Avgust, 2008

Lokalna razvojna strategija za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki

LAS – Društvo za razvoj podeželja Šaleške doline 2

KAZALO

A) ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS........................................................................................ 4

A1) SPLOŠNE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS .................................... 4

A 1. 1. Velikost območja .................................................................................................... 4

A 1. 2. Utemeljitev geografske zaokroženosti območja ..................................................... 5

A 1. 3. Strukturne danosti območja .................................................................................... 7

A 1. 4. Stanje infrastrukture ............................................................................................. 13

A2) GOSPODARSKI POLOŽAJ OBMOČJA LAS ............................................................ 23

A 2.1. Opis glavnih gospodarskih dejavnosti ................................................................... 23

A 2. 2. Stanje na področju gospodarstva .......................................................................... 25

A 2. 3. Stopnja brezposelnosti na območju LAS in na ravni občin ................................. 28

A3) DEMOGRAFSKE IN SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU LAS ........... 29

A 3. 1. Število in gostota prebivalcev na obravnavanem območju .................................. 29

A 3. 2. Gibanje števila prebivalstva na območju LAS v zadnjih desetih letih ................. 30

A 3. 3. Izobrazbena struktura prebivalstva ....................................................................... 35

A 3. 4. Stanje na področju izobraževanja in kulture na območju LAS ............................ 36

A4) OPIS DOSEDANJIH AKTIVNOSTI S PODROČJA RAZVOJA PODEŽELJA NA

OBMOČJU LAS .................................................................................................................. 39

A 4. 1. Izkušnje v pripravi programov za razvoj podeželja ............................................. 39

A 4. 2. Uspešnost izvajanja programov za razvoj podeželja ............................................ 41

A 4. 3. Vključenost območja v druge razvojne programe z opisom uspešno izvedenih

projektov in nastalih produktov ........................................................................................ 43

A 4. 4. Popis in možnost izrabe obstoječih razvojnih struktur v Šaleški dolini ............... 52

B) SWOT ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBMOČJA .............................................. 57

C) RAZVOJNA VIZIJA .......................................................................................................... 60

C 1. IZBRANA TEMA IN CILJI......................................................................................... 60

C 2. PRIORITETNE NALOGE, RAZDELJENE PO CILJU, H KATEREMU

PRISPEVAJO....................................................................................................................... 62

C 2. 1. RAZVOJNI CILJ 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih

dejavnostih ....................................................................................................................... 62

C 2. 2. RAZVOJNI CILJ 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

.......................................................................................................................................... 63

C 2. 3 RAZVOJNI CILJ 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina ........................... 64

C 2. 4. RAZVOJNI CILJ 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor ......................... 66

C 3. CILJNE SKUPINE ZA POSAMEZNE PRIOROTETE IN PRIČAKOVANI

REZULTATI ........................................................................................................................ 67

D) STRATEGIJA ZA IZVEDBO ............................................................................................ 70

D 1. PRIPRAVA STRATEGIJE PO PRISTOPU »OD SPODAJ NAVZGOR« ................. 70

D 2. TERMINSKI NAČRT .................................................................................................. 71

D 3. RAZMEJITEV INOVATIVNIH IN OBSTOJEČIH AKTIVNOSTI .......................... 77

D 3. 1. Obstoječe aktivnosti ................................................................................................. 77

D 3. 2. Inovativne aktivnosti ................................................................................................ 79

D 3. 3. Prenosljivost znanja in metod na druga območja ..................................................... 80

D 3. 3. 1. Prenosljivost znanja in metod med partnerji LAS, med podpornim okoljem za

razvoj podeželja ................................................................................................................ 80

D 3. 3. 2. Prenosljivost znanja in metod izven območja LAS .......................................... 81

D 3. 3. 3. Medregijsko in čezmejno sodelovanje ............................................................. 81

D 4. OCENA TRAJNOSTI STRATEGIJE.......................................................................... 82



D5. OPIS MOŽNIH RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH VIROV ZA IZVAJANJE

STRATEGIJE (NAČELO DODATNOSTI) ........................................................................ 82

D 6. OPIS SPREMLJANJA IN OCENJEVANJA IZVEDBE STRATEGIJE, KRITERIJI

IN KAZALNIKI ................................................................................................................... 82

E) USKLAJENOST Z OSTALIMI PROGRAMI IN POLITIKAMI ...................................... 84



A) ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS

A1) SPLOŠNE GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBMOČJA LAS

A 1. 1. Velikost območja

Skupna površina občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki meri 197,3 km2, kar predstavlja

0,97 % slovenskega ozemlja. V mestni občini Velenje je 12,6 km2 naselij z več kot 10.000

prebivalci. Če od celotne površine občin odštejemo površino naselja z več kot 10.000

prebivalci v Mestni občini Velenje, dobimo skupno 184,7 km2 površine podeželskega

območja na območju LAS Šaleške doline.

Občina Velenje Šoštanj Šmartno ob

Paki

Skupaj

površina v km2

skupaj

83,5 95,6 18,2 197,3

Površina

mestnih četrti v

km2

12,6 / / 12,6

Površina

podeželskega

območja v km2

70,9 95,6 18,2 184,7

Vir: Zavod za varstvo narave, 2006

Naselja v posameznih občinah:

MO Velenje: Arnače, Bevče, Črnova, Hrastovec, Janškovo selo, Kavče, Laze, Lipje,

Lopatnik pri Velenju, Lopatnik, Ložnica, Paka pri Velenju, Paški Kozjak, Pesje, Pirešica,

Plešivec, Podgorje, Podkraj pri Velenju, Prelska, Silova, Šenbric, Škale, Škalske Cirkovce,

Šmartinske Cirkovce, Velenje, Vinska gora. Skupno je Mestna občina Velenje razdeljena na

16 (šestnajst) krajevnih skupnosti in 3 (tri) mestne četrti.

Šoštanj: 9 (devet) krajevnih skupnosti je razdeljeno v naslednja naselja: Bele vode, Gaberke,

Florjan, Lajše, Lokovica, Metleče, Pristava, Podhrastnik, Ravne, Skorno pri Šoštanju, Šentvid

pri Zavodnju, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje.

Šmartno ob Paki: 10 (deset) vaških skupnosti je razdeljeno v naslednja naselja: Gavce,

Gorenje, Mali vrh, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki, Skorno, Slatina, Šmartno ob Paki,

Veliki vrh.



A 1. 2. Utemeljitev geografske zaokroženosti območja

Občine Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje predstavljajo, glede na naravne razmere in

gospodarsko povezanost, območje Šaleške doline. Šaleška dolina je pokrajina na prehodu

gričevnatega subpanonskega sveta v predalpski svet severne Slovenije. Obrobno Šaleško

hribovje (Basališče, 1272 m) jo zaključuje v naravno celoto, ki se na SZ delu dviguje v

osamelce Vzhodnih Karavank (Plešivec - Uršlja gora, 1699 m) ter slemena in planote

Kamniško-Savinjskih Alp (Golte - Boskovec, 1587 m, Smrekovec, 1577 m). Šaleška dolina

poteka v smeri SZ-JV, odprtost je izrazitejša v JV delu, proti Celjski kotlini, Spodnji in

Zgornji Savinjski dolini, ustaljena pa je tudi prehodnost proti severu po dolini Pake v

Slovenjgraško kotlino in v SZ - smeri preko Slemena (1081 m) v Mežiško dolino. Geografska

lega postavlja dolino ob osrednjo slovensko razvojno os in na stik koroškega obmejnega

območja.

Skratka, kot Šaleško dolino pojmujemo srednji tok reke Pake, ki ima kotlinski značaj. V

geografki terminologiji se ta svet pogosto imenuje tudi Velenjska kotlina. Ime pa je dolina

dobila po gradu Šalek.

Pokrajinska podoba Šaleške doline se danes močno razlikuje od prvotnega naravnega okolja.

Zaradi intenzivnega izkopavanja premoga se je dolina preoblikovala iz pretežno kmetijske v

izrazito industrijsko pokrajino, zlasti območje Velenja in Šoštanja, v Šmartnem ob Paki je

njen prvoten izgled intenzivno spreminjala urbanizacija. Gospodarski razvoj po 2. svet. vojni

je docela spremenil pokrajinsko strukturo doline in pomembno vplival na njeno zaledje.

Šaleška dolina ima posebno krajinsko pestrost – močno izraženo antropogeno okolje

(sanacijske površine, Šaleška jezera, primestno okolje) in preostanke naravnega okolja biotske

pestrosti (Smrekovško pogorje).

Šaleška dolina je geografsko in upravno zaokrožen prostor:

Skupno upravno gospodarsko središče (Dolga stoletja s središčem v Šoštanju, danes

upravno središče vseh treh občin v Velenju)

Skupne javne območne službe, kot na primer Območna služba Zavoda RS za

zaposlovanje, Kmetijsko gospodarske zbornice,

Vsem občinam je skupen hiter gospodarski razvoj in skokovito naraščanje števila

prebivalcev – industrializacija

Podeželski prostor nima večjih naravnih omejitvenih dejavnikov

Degradirane površine




A 1. 3. Strukturne danosti območja

A 1. 3. 1. Okolje in prostor

Šaleška dolina je sinonim preoblikovane pokrajine, kljub temu je njenemu obrobju še uspelo

ohraniti preostanke naravnega okolja. Ti preostanki naravnega okolja so zaradi

nenadzorovanega vpliva urbanih centrov pod vse večjim pritiskom.

Šaleška dolina ima zmerno celinsko podnebje in spada v osrednjeslovensko klimatsko

območje. Podnebje je podobno razmeram v Spodnji Savinjski dolini. Poletja so v dolini

zmerno topla, zime mrzle. Pred mrzlimi vetrovi s severa jo varuje hribovito obrobje vzhodnih

Savinjskih alp in Karavank, ki preprečuje izjemne situacije in blaži izrazit vpliv zahodne

zračne cirkulacije. Januarsko temperaturno povprečje v Velenju je okoli -1o C, julijsko pa

okoli 18,8o C. Srednja letna temperatura je 9,2o C. Za padavine je značilna velika

spremenljivost letnih množin. Povprečno pade v Šaleški dolini okoli 1250 mm padavin letno

na km2, v Sloveniji pa povprečno 1570 mm. V hribovitem zaledju je padavin več, največ na

zahodu. Bele Vode imajo letni povpreček 1485 mm, Topolšica 1300 mm, medtem ko jih ima

Paški Kozjak na vzhodu le še 1150 mm.

Kamnine Šaleške doline so prevrtale številne vrtine. Severni del gradijo triasne kamnine

Karavank (dolomiti, apnenci in laporji), južni del pa oligomiocenske in miocenske plasti

(peščena laporasta glina ter kamnine smrekovške serije). Poleg teh gradijo podlago

premogonosni skladovnici sljudnati laporovec, govški peščenjak in litotamnijski apnenec.

Nad premoško plastjo ležijo debele plasti glin, meljevcev, peskov, proda, glinavcev,

laporovcev in konglomeratov.

Šaleška dolina ali kot jo geološko imenujemo velenjska kadunja je geotermično bogata, ni pa

lahko izkoriščati njenih geotermičnih potencialov. Leži med dvema večjima prelomoma, ki

potencialno pomenita velik vir geotermalne energije, ki se nadaljuje v liniji tudi proti Dobrni,

Zrečam in naprej. Edini geotermalni vir, ki se izkorišča je topla voda Toplica v Topolšici za

zdravilne namene, drugi viri pa se ne izkoriščajo. Možnosti za izkoriščanje geotermalnih

virov v velenjski kadunji so precejšnje, vendar so zanemarjene zaradi efektivnejše premogove

energije, ki predstavlja pravo nacionalno bogastvo. Postavlja se tudi vprašanje -hipoteza ali je

lahko v preteklosti nastal tako bogat premogov sloj ravno zaradi prisotnosti geotermalne

energije med dvema prelomoma.

Zaradi odkopavanja debelih slojev premoga, sta z ugrezanjem tal nastali Družmirsko in

Velenjsko jezero, ki veljata za najgloblji jezeri v Sloveniji. Predvsem slednje že izkorišča

svoje turistično – rekreacijske možnosti s ponujanjem udejstvovanj v različnih vodnih športih.

Zlasti podeželje je izjemno bogato z elementi kulturne in naravne dediščine, ki so po svoji

vsebini pomemben potencial za oblikovanje zanimivih turističnih produktov.



Pregled kulturne dediščine po občinah

naselbins

ka ded.

arheol.

ded.

sakralna

ded.

profana

ded.

profana –

etnol.

ded.

vrtnoarhitek.

ded.

memorialna

ded.

Šmartno

ob Paki

2 2 8 1 17 4

Šoštanj 1 2 14 18 21 3 18

Velenje 2 6 10 13 45 24

Skupaj 5 10 32 32 73 3 46 (vir: PUP, spremembe dolgoročnih prostorskih planov občin 2002, 2003)

Kljub temu, da je Velenje po svojem nastanku novejše urbano središče, ki zre predvsem v

prihodnost, še zdaleč ne zanemarja tradicije in kulturno – zgodovinske dediščine. V nekdanji

»dolini gradov« (v srednjem veku jih je bilo tod kar 20) še danes nad cesto, ki vodi na

Koroško, dominirajo razvaline gradu Šalek z značilnim trikotnim bergfridom, edinim te vrste

na Slovenskem. Lepo obnovljenemu velenjskemu gradu, v katerem domuje muzej z

veličastnim okostjem mastodonta, se je pridružil še odličen muzej premogovništva.

Me naravnimi znamenitostmi je nujno omeniti vsaj tri: slikovit naravni most Velunja (Vilinja)

peč na levem pritoku Pake – nad 16 m visoko odprtino je 8 m debela plast apnenca, nekakšen

ostanek jamskega stropa, kjer naj bi se nekoč kopale vile, sotesko Hude luknje, ki velja za

kraški svet z največjim številom podzemnih objektov na kvadratni kilometer v Sloveniji, ter

41 m dolgo Rotovnikovo jamo z aragonitno dvorano.

Podeželski prostor nima večjih naravnih omejitvenih dejavnikov. Nadmorska višina poselitve

se giblje med 300 m v dolinskem delu do 800 m, kjer so le še posamezne gorske kmetije.

Prevladujoč povprečni naklon je v razredu 10 - 16, kjer se pokažejo negativni učinki

pridelovanja vseh poljščin. Zaradi kotlinske oblike je pogost pojav temperaturne inverzije, ki

posamezne predele prizadene s slano. Ugodnejše so razmere v toplem pasu, ki se začenja 15–

40 m nad dnom in omogoča gojenje občutljivejših kultur (vinska trta v Šmartnem ob Paki).

Pojavi naravnih nesreč so redki, večinoma gre za manjše poplave ali usade.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države

članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.

Na varstvenih območjih želimo ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali

pa so v Evropi že ogroženi. Pravno podlago za vzpostavljanje območij NATURA 2000

predstavljata Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in

rastlinskih vrst in Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic.

V Šaleški dolini je skupno 1369,7 ha območja v Naturi 2000, največ v občini Velenje (pSCI),

manj v občini Šoštanj (manj pSCI, več SPA) in najmanj v občini Šmartno ob Paki.

Tabela: Površina in delež Nature 2000 po občinah

površina občine (ha) površina Natura

2000 (ha)

delež Nature 2000 v

občini (%)

Šmartno ob Paki 1.815,23 4,18 0,23

Šoštanj 9.558,526 447,089 4,68

Velenje 8.349,518 918,423 11,00

(Vir RPE prostorski sloj, MOP – Geodetska uprava RS, stanje 08. 04. 2005)

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31992L0043:SL:HTML





Geografski delež Nature 2000 za občine Šoštanj in Velenje je prikazan tudi z naslednjo

ponazoritvijo, kjer rjava oznaka pomeni SPA (Območje Nature 2000 po Direktivi o

ohranjanju prostoživečih ptic) ter modra oznaka pSCI (Območje Nature 2000 po Direktivi o

ohranjanju naravnih habitatov).

Poseben element prostora je antropogeno okolje Šaleških jezer. S primerno revitalizacijo

lahko vodne površine in njeno zaledje nudijo priložnost razvoja rekreacije in turizma, kar bi

tudi razbremenilo pritiske na občutljive predele hribovitega obrobja.



A 1. 3. 2. Kmetijstvo in gozdarstvo

Kmetijstvo v Šaleški dolini še vedno nosi breme preteklosti. Zaradi centraliziranega razvoja,

ki je omogočal bližino delovnih mest, se je izoblikovala posebna socioekonomska struktura

kmetijskih gospodarstev, kjer prevladujejo mešane kmetije, ki kombinirajo dohodke iz

različnih virov in kjer je kmetijstvo pogosto predvsem dodatna ter ne glavna aktivnost.

Na območju Šaleške doline kmetije ležijo na nadmorski višini 300 do 1.000 m in so vse

uvrščene v kategorijo kmetij s težjimi pridelovalnimi razmerami. Precej je tudi strmih

območij, zato veliko kmetij spada v to kategorijo.

Gozd pokriva 58 % površine, prevladuje gozdna krajina, v dolinskem dnu primestna krajina.

Med gozdnimi kategorijami prevladuje večnamenski gozd, ki je ohranjen v 5,5 % do 22 %.

Največ močno spremenjenih sestojev, ki kažejo na visoke delež smreke, je v občini Šoštanj.

Hribovito obrobje tvorijo sicer različne bukove združbe. Gozdna meja sega 1550 do 1650 m

visoko, posamezna drevesa pa ponekod rasejo tudi do višine 1900 m. Nad gozdno mejo je

marsikje pas ruševja, drugje pa se že začno širiti travniki. Gozdna meja je odvisna od

naravnih okoliščin, brez dvoma pa je nanjo vplival človek, ki jo je ob urejanju planinskih

pašnikov potisnil navzdol. Tudi poškodbe zaradi onesnaževanja so bile v preteklosti

precejšnje. Največ onesnaževanja je bilo zaradi TEŠ (Termoelektrarne Šoštanj), najbolj pa so

bili prizadeti čisti sestoji iglavcev. Najbolj občutljivo drevo je jelka, njeno mesto je pod

vplivom človeka zavzela smreka, ki je tržno med najbolj zanimivimi drevesnimi vrstami.

(Zavod za gozdove, 2001).

Gozdarstvo Šaleške doline izkazuje nizko storilnost dela. To bi bilo mogoče preseči z

izrazitejšim povezovanjem lastnikov in učinkovitejšim koriščenjem gozdnih virov. Večje

napore je potrebno vložiti v izboljšanje tehnološke usposobljenosti in v dvig znanja za

uporabo zahtevnejših tehnologij, v podpore za naložbe in predvsem organiziranje

proizvajalcev, z višjo stopnjo dodane vrednosti javnih sredstev. Nove dohodkovne možnosti z

izrazitimi pozitivnimi okoljskimi učinki lahko najdemo tudi v višji izrabi alternativnih

gozdnih virov (les kot obnovljiv vir energije).

Naravne danosti omogočajo predvsem usmeritev v živinorejo (govedoreja, reja drobnice ), ki

se dopolnjuje z gozdarstvom.

Povečevanje kmetij in hkrati s tem proizvodnjo na kmetijah otežuje pomanjkanje

razpoložljivih kmetijskih zemljišč. Kmetje težko dobijo v najem njive ali travnike, ki jih je

možno strojno obdelovati. Prav tako praktično ni naprodaj kmetijskih zemljišč. Najemnine in

cene kmetijskih zemljišč so izredno visoke.

Območje obsega 18.240 ha obdelovalne površine. Od tega je v zasebni lasti 13.809 ha

površin, od tega 5.668 ha kmetijskih zemljišč (41% ), 7.929 ha gozda ( 58 % ) in 212 ha

neplodne zemlje ( 2 % ).

Celotno območje je po LFA razvrščeno v hribovsko gorsko območje. O težjih pridelovalnih

razmerah za kmetovanje priča tudi struktura rabe kmetijskih zemljišč. Večina površin so

travniki 3.126 ha ( 55 % ) in pašniki 385 ha ( 7 % ). Njivskih površin je 1.320 ha ( 23 % ),

travniških sadovnjakov 769 ha (14% ), vinogradov 57 ha (1 % ) ter hmeljišč 11 ha (0,2 % ).



Tabela: Socioekonomska struktura kmetij

Velikost Število kmetij

1 do 3 ha 349

3 do 5 ha 160

5 do 10 ha 235

10 do 15 ha 77

15 do 20 ha 20

nad 20 ha 16

SKUPAJ: 857 Vir: Statistični popis kmetijstva 2000

Govedo redi 787 kmetij. Prevladuje reja krav dojilj in pitanje govejih pitancev. Značilna pa je

tudi intenzivna proizvodnja mleka, s katero se ukvarja 145 kmetij. Z rejo drobnice se ukvarja

60 kmetij. Prašičereja je namenjena predvsem lastni oskrbi s svinjskim mesom, le 11 kmetij

se ukvarja z rejo prašičev v večjem obsegu. Z rejo perutnine ( brojlerji in purani ) se ukvarja 6

kmetij.

V zadnjih letih se povečuje zanimanje za tržno pridelavo zelenjave. Trenutno se s

pridelovanjem zelenjave za prodajo ukvarja 14 kmetij. Od teh so 4 kmetije vključene v

kontrolo integrirane pridelave. V kontrolo ekološkega kmetovanja je vključenih 17 kmetij, ki

se ukvarjajo z govedorejo in rejo drobnice.

Z intenzivnim sadjarstvom se kmetje ukvarjajo v manjši meri. Devet kmetij ima intenzivne

sadovnjake, kjer pridelujejo jabolka, hruške, breskve in češnje. Glavnino sadja pridela KZ

Šaleška dolina v njenih intenzivnih sadovnjakih. Vinogradništvo je razvito v manjšem obsegu

na celotnem področju in je namenjeno predvsem lastnim potrebam vinogradnikov, v manjši

meri tudi za prodajo.

Iz neskladja med udeležbo kmetijstva v dodani vrednosti in strukturo zaposlenosti lahko

sklepamo na nizko produktivnost panoge v primerjavi z drugimi dejavnostmi. K nizki

produktivnosti dela pomembno prispevajo številni dejavniki, med katerimi lahko izpostavimo

neugodno starostno, izobrazbeno in posestno strukturo ter nizko stopnjo specializirane

proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih. Zaradi neugodnega dohodkovnega položaja je

lastna sposobnost kmetijskih gospodarstev za izvajanje naložb šibka.

Vedno bolj se povečuje zanimanje za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Večina se jih ukvarja

s predelavo lesa, s turizmom na kmetiji se ukvarja le ena kmetija. Vinogradniki v Šmartnem

ob Paki in v Šentilju pa prirejajo dneve odprtih vrat v novembrskem času. Zanimanje obstaja

tudi za peko kruha, predelavo mesa ter za druge oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetijah

(sušenje sadja, zelišča,... ).



Tabela: Dopolnilne dejavnosti v Šaleški dolini (Vir MGKP, Sektor za strukturno politiko in podeželje,

marec 2006)

Šifra Vrsta Šoštanj Šmartno

ob Paki Velenje

Skupaj

Šaleška

dolina

1

Predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje

in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih

sortimentov 0 0 3 3

2 Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških

kmetij na kmetiji* 0 0 0 0

3 Nabiranje, predelava in prodaja gozdnih

sadežev in zelišč 0 0 0 0

4 Turizem na kmetiji 0 0 1 1

5 Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji

na kmetiji 0 0 0 0

6 Pridobivanje in prodaja energije iz biomase 0 0 1 1

7 Pridobivanje in prodaja energije iz vodnih,

veternih in drugih virov 0 0 0 0

8 Storitve s kmetijsko ter gozdarsko

mehanizacijo in opremo 1 0 1 2

9 Storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z

znanji iz kmetijstva in gozdarstva 0 0 0 0

10 Drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z

dejavnostjo na kmetiji 0 0 0 0

11 Druge dopolnilne dejavnosti 0 0 0 0

12 Zbiranje in kompostiranje odpadnih

organskih snovi 0 0 0 0

Skupaj 1 0 6 7

A 1. 3. 3. Turizem

Turizem v Šaleški dolini do pred nekaj leti ni veljal za prednostno panogo. Močno sta se tu

razvili predvsem dve dejavnosti, in sicer premogovništvo z energetiko in proizvodnja bele

tehnike ter druga predelovalna industrija. S pospešenim razvojem turizma, tako v slovenskem

kot svetovnem merilu, pa tudi ta dejavnost dobiva vse večje razvojne možnosti.

Optimistično zastavljeni načrti ključnih nosilcev razvoja turistične dejavnosti in razvijajočega

podpornega okolja za turizem dajejo jamstvo za odpiranje novih delovnih mest ter

vključevanje večjega števila gospodarskih subjektov v turistično dejavnost.

Šaleška dolina vsekakor ima svoje turistične potenciale, vendar jih glede na to, da je v

preteklem obdobju veljala za eno izmed najbolj onesnaženih okolij zaradi prisotnosti

industrije in energetike ni mogla aktivirati. Onesnaženost je sedaj veliko manjša in ta stereotip

je nujno potrebno sistematično odpravljati.

Ljudje v turizmu

Manj kot 4 % zaposlenih v turizmu glede na celotno število zaposlenih in nekaj nad 5 %

gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju gostinstva, sta podatka, ki govorita o tem, da

turizem na območju do sedaj ni bil panoga, ki bi pomembneje prispeval k razvoju in

prepoznavnosti območja.



Če izpostavimo podatek o podrobnejšem pregledu števila zaposlenih ter ustvarjenem

dohodku, vidimo, da imamo le tri večje nosilce turističnega razvoja in sicer Terme Topolšica

v občini Šoštanj ter Gorenje Gostinstvo in Gost v občini Velenje.

A 1. 4. Stanje infrastrukture

A 1. 4. 1. Prometna infrastruktura

Podeželje ima urejeno cestno-prometno povezavo z urbanimi centri, dobra je dostopnost do

zaposlitvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih središč. Zaradi lahke dostopnosti,

motoriziranosti prebivalstva in bližine urbanih centrov je močen proces suburbanizacije.

Naselja na podeželju izgubljajo svojo podobo (krajinsko arhitekturo), uveljavlja se mestni

način življenja. Kvaliteta vaškega življenja je odvisna od iniciative domačinov. Nekatera

društva so veliko pripomogla k oživljanju vaških jeder. Kmetijska dejavnost se je zaradi

industrijskega razvoja umaknila iz doline na njeno obrobje.

V Šaleški dolini se kaže problematika za vse ravni cestne infrastrukture. Potrebna so mnoga

rekonstrukcijska in obnovitvena dela tako na državnih, regionalnih kot na lokalnih cestah.

Poseben problem vsekakor predstavlja odrezanost doline od drugih delov Slovenije – tako

povezave s Koroško kot z drugim delom Savinjske regije. Nujno bi bilo potrebno izvesti

rekonstrukcijo obstoječe ceste Velenje – Arja vas.

V zvezi s cestno infrastrukturo so problemi tudi z obremenjenostjo mest in krajev s tranzitnim

prometom. To pomeni, da bi bilo potrebno zgraditi mestne oz. krajevne obvoznice.

Na področju cestne infrastrukture bi bila za območje najbolj primerna izgradnja hitre ceste v

poteku HC MB / LJ – Velenje – Slovenj Gradec – Ravne – (Velikovec) v skupnem prometno

– infrastrukturnem koridorju z novo železniško progo G1 v iste poteku. Na ta način bi regija s

skupnim prometno infrastrukturnim koridorjem visoke kategorije dobila najbolj neposredno

povezavo z avtocestnim križem pri Celju ter z avtocesto pri Velikovcu. Poleg bistvenega

izboljšanja prometne povezanosti in dostopnosti regije do Koroške in avstrijske Koroške, bi

se ustvarili infrastrukturni pogoji za opredelitev sekundarnega prometnega in razvojnega

koridorja, ki bi dodatno povezal Slovenijo (Savinjsko regijo) z avstrijsko Koroško proti

severu in z Zasavsko in Posavsko regijo ter z regijo Jugovzhodna Slovenija na jugu. Na ta

način bi se dopolnila praznina med potekoma X. vseevropskega prometnega koridorja skozi

Slovenijo.

Za občutek dejanskega stanja prometne infrastrukture nam lahko približajo naslednji

informativni geografski prikazi, kjer je z črno označena železnica, z rdečo državne ceste, z

modro občinske ceste in zeleno gozdne ceste. Podatki so povzeti iz prostorsko

informacijskega sistema občin (spletni naslov http://www.geoprostor.net/piso).

http://www.geoprostor.net/piso



Občina Šoštanj

Občina Velenje

Občina Šmartno ob Paki



Tabela: Skladnost kategorij središč in prometne infrastrukture po občinah (Vir: regionalni

razvojni program Savinjske regije 2007 – 2013)

Funkcionalna središča Prometna infrastruktura

Središče Funkc.

kategorija

Cesta Železniška

proga

Letališče

Velenje Središče

regionalnega

pomena

G1 R 0

Šoštanj Pomembna

lokalna središča

R2 R LJVE (Letališče

Šoštanj)

Šmartno ob

Paki

Lokalna

občinska

središča

R2 R 0

Še vedno je na območju premalo parkirnih mest, predvsem v urbanih oz. občinskih središčih

in turističnih centrih. Primanjkuje parkirišč tako za osebna vozila kot za tovorna vozila. Kaže

se tudi pomanjkanje garažnih hiš in con za gospodarsko in obrtno dejavnost, slaba

infrastruktura zračnega prometa in infrastruktura za kolesarje.

Glede železniške infrastrukture je problematičen značaj regionalne proge Celje – Velenje, ki

se konča v Šoštanju in se ne nadaljuje proti Koroški. Tako bi bila izrednega pomena

izgradnja nove proge v poteku Celje - Velenje – Slovenj Gradec – Otiški vrh v skupnem

infrastrukturnem koridorju z novo cesto.

A 1. 4. 2. Komunalna infrastruktura Šaleške doline

Komunalna infrastruktura še ni povsod dokončno zgrajena zaradi drage investicije in

prostorske razpršenosti. Tako manjša območja še niso komunalno opremljena. Pod

komunalno infrastrukturo pa pojmujemo oskrbo z vodo, čiščenje odpadne vode, ravnanje z

odpadki. Informativni geografski pregled komunalne infrastrukture lahko vidimo iz naslednjih

geografskih prikazov, kjer je s črno barvo označena kanalizacija, z modro barvo vodovod (v

občini Šoštanj z vodovodnimi zajetji), z rdečo barvo toplovod, vročevod, z rumeno barvo

plinovod, v občini Šoštanj pa lahko razberemo tudi linije kabelske TV (vijoličasta barva) in s

svetlo zeleno telekom linije. Podatki so povzeti iz prostorsko informacijskega sistema občin

(spletni naslov http://www.geoprostor.net/piso).

http://www.geoprostor.net/piso



Občina Šoštanj

Občina Velenje

Občina Šmartno ob Paki



Oskrba z vodo

Ohranjeni so vodni potenciali (Golte – Smrekovec), ki so zaradi potrebe velike gostote

prebivalstva pomemben vir pitne vode. Vodotoki so v dolinskem predelu onesnaženi, čeprav

se stanje nekaterih izboljšuje (čistilna naprava na Paki). V preteklosti je naravno okolje

močno obremenjeval onesnažen zrak. Z namestitvijo filtrov na Termoelektrarni Šoštanj se

kakovost zraka znatno izboljšuje.

V zavetju smrekovih gozdov na koncu doline se skriva zdravstveno – rekreacijski center

Topolšica. Prve zapise o zdravilnosti tukajšnje termalne vode (dosega 32o C) je zapustil

ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1617. V bližini se nahaja specialistična bolnišnica za pljučne

bolezni, pod njo pa rastejo moderni kopališki objekti.

Vodovodno omrežje je v celoti izgrajeno, vendar je potrebna sanacija in zamenjava azbestnih

cevi. Večje vodovarstveno območje se nahaja na Paškem Kozjaku. Vododeficitarno območje

predstavlja večji del Občine Šmartno ob Paki ter območje Vinske gore.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Urejeno zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda je osnovni razvojni problem.

Posledično je to povezano z zaščito kakovosti vodnih in pitnih virov, pa čeprav so se pritiski

na zrak v smislu onesnaževanja v zadnjih nekaj letih močno zmanjšali. Okoljsko obremenjena

območja so predvsem ob reki Paki, ob eksploatacijskem polju rudnika ter ob cesti proti Arji

vasi. Velenje in Šoštanj se nahajata na okoljsko večplastno degradiranem območju.

Tabela: Razvitost javne kanalizacije po občinah, stanje 2004

Kanalizacijsko

omrežje

Odstotek priključ.

stanovanj

Velenje 9790 83,70 %

Šoštanj 1288 42,41 %

Šmartno ob Paki 244 22,14

Komunalno podjetje Velenje d.o.o. je upravljalec treh čistilnih naprav in sicer:

Čistilne naprave Kavče: 350 PE, 24 (1000 m3/leto) količina odpadne vode čiščene na

napravi

Čistilna naprava Podkraj: 300 PE, 43,864 (1000 m3/leto) količina odpadne vode

čiščene na napravi

Čistilna naprava Šoštanj: 50000 PE, 5697 (1000 m3/leto) količina odpadne vode

čiščene na napravi

Mnogo objektov ni priključenih na čistilne naprave. Onesnaženost tal in kakovost površinskih

voda se poslabša ob velikih deževjih, kjer hudourniki nanesejo naplavine.

Ravnanje z odpadki

V Šaleški dolini so zaradi prisotnosti industrije velike količine industrijskih odpadkov,

neurejen je trg sekundarnih surovin, obstaja pa tudi omejen volumen za odlaganje. Centralno

odlagališče odpadkov je najbližje v Celju. V območju se nahajajo neustrezno urejena



opuščena odlagališča industrijskih in komunalnih odpadkov. Pojavljajo se tudi nelegalna

odlagališča. Še vedno ni tradicije ločenega načina zbiranja odpadkov. Za organiziran odvoz

odpadkov skrbi podjetje PUP- SAUBERMACHER d.o.o. iz Velenja.

Tabela: Količina odpadkov po občinah zbrane z javnim odvozom leta 2006 (Vir: Statistični

urad RS)

Občina Količina odpadkov (v tonah)

Šmartno ob Paki 880

Šoštanj 2.566

Velenje 10.997

Skupaj Šaleška dolina 14.443

Slovenija 831.578

V Šaleški dolini je letno 1,7 % odpadkov glede na količino odpadkov v celotni Sloveniji.

A 1. 4. 3. Energetska infrastruktura

Kakovostna, zanesljiva in zadostna oskrba z energijo je eden od osnovnih pogojev za nemoten

gospodarski in družbeni razvoj Šaleške doline.

Najpomembnejši naravni vir energije v Šaleški dolini je velenjski lignit, ki je državnega

strateškega pomena. Pomemben vir energije je vodna energija. V Šaleški regiji so široke

možnosti izrabe obnovljivih oziroma alternativnih virov energije na lokalni ravni: električna

energija iz malih hidroelektrarn, lesna biomasa, deponijski plin, energija neba, energija sonca

in geotermalna energija.

S toploto iz daljinskega ogrevanja se oskrbuje večina mestnih središč občine Velenje in

Šoštanja. Ogrevata se s toploto odvzeto od TEŠ. Prodaja toplote končnim uporabnikom s

strani TEŠ in KO Velenje je znašala okrog 1415 TJ, od tega industriji 795 TJ, gospodinjstvom

pa 920 TJ. Oskrba s plinovodom je zagotovljena zgolj v severnem delu mesta Velenje,

medtem ko je ogrevanje z uporabo toplovoda zagotovljena v celotnem mestu Velenje ter v

primestnih vaseh (Vir: Območni razvojni program SAŠA regije 2007 – 2013).

V TEŠ je bilo v letu 2006 proizvedenih 4.268,9 GWh električne energije ne generatorju, za

lastne potrebe je bilo porabljenih 520,2 GWh (12,19% proizvedene energije), v omrežje pa je

bilo oddanih 3.748,7 GWh električne energije. Količina proizvedene električne energije v letu

2006 pomeni 53,9% delež proizvodnje proizvodnih podjetij v skupini HSE, ki so v letu 2006

proizvedle 53,0% vse električne energije v Sloveniji (Vir: Letno poročilo TEŠ za leto 2006).

A1. 4. 4. Telekomunikacija

Celotno območje je ustrezno pokrito s fiksnimi digitalnimi telefonskimi priključki, s signalom

mobilne telefonije ter RTV. Na kabelsko omrežje so priključena vsa urbana središča in druga

večja naselja, pojavljajo se zgolj manjša območja slabšega sprejema signala mobilne

telefonije. Problem predstavlja neustrezna pokritost višinskih kmetij s kabelsko TV in

širokopasovnim omrežjem.



A 1. 4. 5. Zdravstvo

Z javno zdravstveno mrežo je Šaleška dolina dobro pokrita, urejena so tudi dežurstva. V vsaki

občini je zdravstveni dom in dežurna ambulanta. V Zdravstvenem domu Velenje, ki ima enoti

še v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, je bilo ob koncu leta 2005 zaposlenih 280 delavcev.

Dejavnost javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje zajema osnovno zdravstveno dejavnost,

specialistično ambulantno dejavnost (za področja, ki niso vezana na bolnišnično zdravljenje),

zobozdravstveno dejavnost, samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki

(npr. fizioterapija, psihologija, logopedija, itd.), druge zdravstvene dejavnosti (laboratorijske

in diagnostične storitve, ultrazvočne storitve, itd.) ter raziskovanje in eksperimentalni razvoj

na področju medicine. Velenjski zdravstveni dom z dejavnostjo primarnega zdravstvenega

varstva pokriva približno 43.000 prebivalcev MO Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob

Paki, pri specialističnih in ostalih dejavnostih pa je gravitacijsko območje precej večje in

obsega tudi dele ostalih sosednjih občin.

Najpomembnejše zdravstvene inštitucije v Šaleški dolini:

Bolnišnica Topolšica,

Zdravstveni dom Velenje,

Lekarna Velenje,

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Izpostava Velenje).

Psihiatrično zdravljenje pacientov Šaleške doline pokriva Javni zavod Psihiatrična bolnišnica

Vojnik, DE Ravne. Prebivalci imajo na razpolago tudi zdravstvene storitve, ki jih opravljajo

zasebniki (osnovno izven bolnišnično dejavnost – 2 zasebnika, specialistično izven

bolnišnično zdravstveno dejavnost – 6 zasebnikov in zobozdravstveno dejavnost – 15

zasebnikov), ter samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki (14

ponudnikov).

V Šaleški dolini, natančnejše v Topolšici je bolnišnica, ki je specializirana za internistiko,

zlasti na področju kardiologije. Bolniki iz Šaleške doline bolnišnično zdravljenje večinoma

opravljajo v Splošni bolnišnici Celje in Slovenj Gradcu, saj v dolini ni splošne bolnice.

A 1. 4. 7 Sociala

Podporne javne in privatne inštitucije za socialno varnost:

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Izpostava Velenje),

Center za socialno delo Velenje (Pokriva vse tri občine in ima javna pooblastila na

področju starševskega varstva in družinskih prejemkov, denarnih socialnih pomoči in

oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev, družinske zakonodaje, pomoči

otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju, ter opravlja socialno varstvene

storitve in izvaja dopolnilne programe),

Dom za varstvo odraslih Velenje (varovanje starejših občanov),

Varstveno delovni center SAŠA,

Medobčinska Lokalna akcijska skupina (LAS) za preprečevanje zasvojenosti z

drogami in ostale,

Rdeči križ Slovenije (OZ Velenje),

Karitas, prostovoljne skupine in društva.



Varstveno-delovni center SAŠA (VDC Velenje) je bil ustanovljen leta 2003 in je z

reorganizacijo prevzel tri enote obstoječih VDC-jev, med njimi tudi enoto pri CVIU Velenje,

Ježek Velenje. VDC Ježek Velenje je od oktobra 2003 ena od treh enot, ki združuje potrebe

odraslih invalidnih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. VDC Velenje je javni

socialno varstveni zavod, ki pokriva potrebe odraslih invalidnih oseb z motnjami v duševnem

in telesnem razvoju za področje treh upravnih enot (Velenje, Mozirje in Žalec, skupaj 15

občin). V VDC Velenje so vključene odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju,

odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami v gibanju, odrasle

osebe z lažjo motnjo v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami in odrasle osebe s težjo

motnjo v duševnem razvoju od lažjih dodatnih motnjah.

A 1. 4. 8. Kultura

Področje »kulture« zajema vse dejavnosti na območju, povezane s kulturo in lepotami narave.

Poleg kulturnih dejavnosti so predstavljeni tudi objekti, v katerih te dejavnosti potekajo,

ustvarjalci, kulturna in naravna dediščina.

Pomembnejše kulturne dejavnosti in ustanove na območju so:

Knjižnična dejavnost (Knjižnica Velenje ter enota knjižnica),

Muzejska in galerijska dejavnost (Muzej Velenje, Muzej premogovništva Slovenije

Velenje, Galerija Velenje, Gorenje Kulturnica d.o.o., Razstavišče Črna garderoba,

Galerija Fori, Razstavišče Barbara, Galerija Kulturnica,…),

Glasbena dejavnost (glasbena šola Fran Korun Koželjski),

Prireditvena dejavnost (Pikin festival, gledališki in glasbeni abonmaji, bučarija,

martinovanje in vaške igre v Šmartnem ob Paki, otroška maškarada v Šoštanju, Skok

čez kožo v Velenju, Jajčarija, Kresovanje, Veselje ob Toplici, poletne kulturne

prireditve,….),

Plesna in lutkovna dejavnost,

Založništvo (sofinancira Velenjska knjižna fundacija),

Kulturna dejavnost mladih (Mladinski center Velenje, Mladinski center Šmartno ob

Paki),

Ljubiteljska kultura društva (Zveza kulturnih društev - 36 društev, 17 sekcij, 1911

članov),

Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost (Območna izpostava Velenje v

skladu z nacionalnim kulturnim programom zagotavlja strokovno in organizacijsko

podporo za razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti, na osnovi pogodbe z lokalno

skupnostjo pa lahko Sklad prevzame tudi naloge, s katerimi podpira in organizira tudi

druge kulturne dejavnosti in prireditve. Sklad podpira naslednje dejavnosti: glasbo,

film, gledališče, folkloro, ples, likovno in literarno dejavnost. Organizira območne,

medobmočne in državne prireditve in izobraževalne seminarje ter delavnice. Območna

izpostava Sklada in Zveza kulturnih društev uspešno sodelujeta z JZ Muzej, JZ

Knjižnica, z Glasbeno šolo Fran Korun Koželjski in Mladinskim centrom Velenje in

Šmartno ob Paki),

Cerkev Sv. Florjana v Šoštanju z lesenim stropom, ki spominja na cvetlično polje,

Kavčnikova domačija z dimnico je evropsko pomemben kulturni spomenik,

Spominska soba v parku v Topolšici (Podpis kapitulacije nemške vojske 9. maja

1945),

Marovški dvorec v Šoštanju iz 16. stoletja,

Vila Herbestein v Velenju iz druge polovice 19. stoletja,



Kajuhov dom v Šoštanju, kjer se je rodil partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh

(zgrajen v neorenesančnem slogu),

Graščina Turn (prvotno je bila le grajska kašča, leta 1734 so jo prezidali v plemiško

prebivališče),

Titov trg Velenje,

Velenjski grad,…

Druga evidentirana kulturna dediščina na Mlinski cesti v okviru projekta Phare

čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, Sklada za male projekte – Phare

CBC SLO/A SPF` 99.

A 1. 4. 9. Turizem

Turistična infrastruktura in turistična ponudba

Če se omejimo na področje turizma na podeželju, predstavljajo temelj prenočitvene ponudbe

turistične kmetije (2), apartmaji (1) in planinski ter lovski domovi.

Obiskovalci podeželja se lahko v posameznih krajih ukvarjajo s športom in rekreacijo:

konjereja, kolesarjenje, pohodništvo, planinske poti, plezanje streljanje, padalstvo jamarstvo.

Možnosti za ogled drugih zanimivosti na podeželju je zelo veliko (naravne znamenitosti - 19,

drevesna dediščina - 11, zbirke in muzeji - 5, etnološki spomeniki - 8, gradovi/ostanki - 8,

sakralna dediščina - 20, več spomenikov, domača in umetnostna obrt, vinske in tematske

poti).

Gostinska in kulinarična ponudba je sorazmerno pestra, nudi jo 13 turističnih kmetij in gostiln

s tradicijo.

V okolju deluje preko 30 društev, turističnih in drugih, ki so neposredno povezana z razvojem

turizma. Na podeželju poteka kar veliko prireditev, ki so namenjene lokalnemu prebivalstvu

in drugim obiskovalcem (okoli 20 letno).

Sicer pa je turistična ponudba na podeželju nepovezana, razdrobljena in neprepoznavna.

Premalo je kvalitetnih programov in povezav med turističnimi subjekti znotraj posameznih

območij.

Vzrok za tako stanje je nedvomno tudi precejšnja zaposlenost kmečkih ljudi v industriji.

Zaradi vse večjega pomanjkanja delovnih mest, pa pričakujemo, da se bo delež tistih, ki

vidijo svoje priložnosti na področju podeželskega turizma, prav gotovo povečal.

Za oblikovanje celovite ponudbe območja bo zelo pomembno sodelovanje in povezovanje

delnih turističnih ponudnikov in drugih subjektov v podeželskem prostoru, potrebno se bo

povezati s ponudbo bližnjih centrov (smučišča, zdravilišča) ter sodelovati z lokalnimi

turističnimi, športnimi, kulturnimi, trgovskimi, gostinskimi organizacijami ter organizacijami

civilne družbe.

Za razvoj turizma na podeželju je pomembno zaledje mest Velenje in Šoštanj in že obstoječa

turistična infrastruktura na območju vseh treh občin ter širše okolice. Za območje v celoti,

tudi mestni turizem, pa so potencialni obiskovalci predvsem med gosti obeh zdravilišč



Dobrna in Topolšica, kjer prevladuje stacionarni tip gostov z veliko prostega časa, nekateri

gostje pa obiskujejo določen kraj tudi zaradi posebnih razlogov in se ves čas zadržujejo v tem

kraju. To so predvsem bližnja smučišča (Golte nad Mozirjem in Kope na Pohorju).

Najbolj obiskane turistične znamenitosti in prireditve v Šaleški dolini so: Muzej

premogovništva Slovenije, Muzej Velenje, Kavčnikova domačija v Zavodnjah, Pikin festival,

Zabavnoglasbena prireditev Noč ob jezeru, športne prireditve kot so Revija smučarskih

skokov, avto rally, konjeniško tekmovanje in druge. V koledarju mesečnih prireditev za

območje treh občin je letno objavljeno preko 3.000 prireditev; (po nekaterih podatkih je v

Velenju več prireditev glede na število prebivalcev, kot v Ljubljani in Mariboru).

V vseh treh občinah je skupaj 9 kategoriziranih objektov za prenočišča. Vključno z

Mladinskim hotelom v Šmartnem ob Paki je na območju nekaj več kot 600 ležišč za goste. V

to število niso vključene planinske postojanke, ki nudijo še preko 200 ležišč.

Podatki SURS-a nam kažejo, da je največ nočitev evidentiranih v Termah Topolšica ter

Hotelu Paka. V letu 2003 je bilo na območju 165.465 nočitev. Domači gostje (25.121), so

ustvarili 68,8 % vseh nočitev, tujih gostov je bilo 11.738, ustvarili pa so 31,2 % vseh nočitev.

V letu 2007 je bilo v občini Šoštanj 100.946 nočitev, od tega 240 pri zasebnikih, ostalo v

Terme Topolšica. Povprečno so gostje bivali na območju 4,5 dni. Ti gostje predstavljajo

veliko, še neizkoriščeno priložnost za dodatni zaslužek iz dejavnosti dopolnilne turistične

ponudbe. Potencialni obiskovalci so tudi tisti, ki prebivajo v Termah Dobrna in si želijo

popestritve svojega bivanja.

Organizacije in organiziranost v turizmu

Za javni interes na področju turizma skrbijo občine. Turistična društva in zveze so eden izmed

partnerjev pri oblikovanju turistične ponudbe na lokalni in regionalni ravni. Predvsem so

pomembna v okoljih, ki nimajo drugih nosilcev turistične ponudbe. Društva soustvarjajo

pogoje za razvoj turistične ponudbe in sooblikujejo turistično kulturo.

Med organizacijami, ki so zainteresirane za razvoj turizma na območju treh občin je še

premalo konkretnih dogovorov in usklajenega delovanja glede turistične promocije in trženja.

Za učinkovito promocijo je namenjeno relativno malo finančnih sredstev ali pa se uporabljajo

razpršeno. Promocija in trženje sta razdrobljena in premalo povezana.

Vse tri občine so sicer ustanovile javni zavod Zavod za turizem, vendar zavod v celoti še ni

zaživel. Večino koordinacije v zvezi z informiranjem, promocijo in delno tudi trženjem

opravijo v Turistično informacijskem centru v Velenju (TIC), ki je trenutno organiziran v

okviru Urada za gospodarstvo in finance Mestne občine Velenje.

Gospodarski subjekti, ki so temeljni nosilci turistične dejavnosti, svoje interese usklajujejo na

lokalni in regionalni ravni v skladu z razvojnimi usmeritvami. Najpomembnejša podjetja, ki

delujejo na področju turizma, so povezana v »Sekcijo za turizem in gostinstvo«, ki deluje

znotraj GZS Savinjsko Šaleške območne gospodarske zbornice. Večina manjših nosilcev

turistične in gostinske ponudbe pa je organizirana v sekciji gostincev pri Območni obrtni

zbornici Velenje. V zadnjem času je med nosilci turistične ponudbe vse bolj prisotno

projektno povezovanje in s tem že nastajajo zametki za skupno promocijo in trženje.



Turistične agencije in organizatorji turističnih potovanj v lokalnem okolju sodelujejo z

drugimi poslovnimi subjekti kot profesionalni nosilci trženja slovenskega turizma, vendar v

veliki večini ne vidijo poslovnega interesa v organiziranem privabljanju turistov v Šaleško

dolino.

A2) GOSPODARSKI POLOŽAJ OBMOČJA LAS

A 2.1. Opis glavnih gospodarskih dejavnosti

Po podatkih AJPESA (Zbirni podatki o številu poslovnih subjektov v PRS po stanju na dan

31. 12. 2007) je število poslovnih subjektov po občinah po področjih Standardne klasifikacije

dejavnosti na dan 31. 12. 2007 sledeče:

Občina Velenje:

Skupaj poslovnih subjektov 1.982 (1,2 % subjektov v RS) od tega od največ do najmanj:

Druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti 552

Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 378

Trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe 263

Gradbeništvo 242

Predelovalne dejavnosti 213

Gostinstvo 81

Promet, skladiščenje in zveze 71

Zdravstvo in socialno varstvo 68

Finančno posredništvo 36

Izobraževanje 31

Dejavnosti javne uprave in obrambe, obvezno socialno zavarovanje 29

Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 12

Oskrba z električno energijo, plinom in vodo 3

Rudarstvo 2

Ribištvo in ribiške storitve 1

Občina Šoštanj:

Skupaj poslovnih subjektov 485, od tega:


Gradbeništvo 66


Poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve 52


Promet skladiščenje in zveze 41

Gostinstvo 36




Izobraževanje 5


Oskrba z električno energijo, plinom in vodo 3

Ribištvo in ribiške storitve 1

Rudarstvo 1



Občina Šmartno ob Paki:

Skupaj poslovnih subjektov 155, od tega:




Promet, skladiščenje in zveze 17

Gradbeništvo 15

Poslovanje z nepremičninami 12



Izobraževanje 3


Gostinstvo 3


Oskrba z električno energijo, plinom, vodo 1

Rudarstvo 1

V celotni Šaleški dolini je osnovna dejavnost predelovalna industrija (tako gospodarske

družbe kot samostojni podjetniki), z večinsko proizvodnjo strojev in naprav, sledi rudarstvo in

energetika, trgovina, gradbeništvo in storitvena dejavnost. Največ celotnega prihodka

ustvarjajo gospodarske družbe v dejavnostih rudarstva, energetike, industrije in gradbeništva

(cca. 70 %) – s tem presegajo slovensko povprečje za 30 %. Po deležu ustvarjenega celotnega

prihodka posamezne panoge je v porastu predelovalna industrija, gradbeništvo, delež

rudarstva in trgovine rahlo pada. Narasel je delež dejavnosti s področja svetovanja in

poslovne storitve, gostinstva in turizma (Vir: AJPES, rezultati poslovanja za leto 2005).

Največ samostojnih podjetnikov je s področja predelovalnih dejavnostih, kjer je tudi največ

zaposlenih, sledijo dejavnosti trgovine, gradbeništva, poslovanja z nepremičninami in

poslovne storitve, promet, gostinstvo in druge dejavnosti.

Tako kot pri gospodarskih družbah je tudi podjetnikov iz mestne občine Velenje kar 44,9 %.

Če primerjamo celotno Savinjsko – Šaleško dolino, to pomeni da zaposlujejo 50,8 % delež

vseh zaposlenih.

Največje gospodarske družbe v Šaleški dolini:

Gorenje d.d.: Je največji slovenski (neto) izvoznik, > 3 % tržni delež na EU trgu bele

tehnike, sicer pa skupina Gorenje deluje še na področju pohištvene in lesno

predelovalne industrije, orodjarstva, strojegradnje, trgovine, energetike in inženiringa,

ravnanja z odpadki;

Vegrad d.d.: področje gradbeništva - prvi na področju visokih gradenj v Sloveniji;

Veplas d.d.: Vodilno slovensko podjetje na področju kompozitov, ki združujejo tako

znanje, dolgoletne izkušnje in ambicije za razvoj ter izdelavo izdelkov iz kompozitnih

materialov;

Premogovnik Velenje in TE Šoštanj: Proizvajata cca. tretjino slovenske porabe

električne energije. Velik pomen za izvajalce vseh strok pomeni naložba v blok 6,

poteka pa tudi prestrukturiranje premogovnika v nove dejavnosti, kot na primer

alternativne vire in ravnanje z odpadki;

ERA d.d.: Trgovsko podjetje, ki ostaja na trgu bivše Jugoslavije, po prodaji

maloprodaje je v fazi orientacije;



Esotech in ERICO: Nosilca inženiringa in monitoring storitev in raziskav na področju

okoljevarstva.

A 2. 2. Stanje na področju gospodarstva

Zgodovina

Ostanki, ki so bili najdeni v Šaleški dolini, nam pričajo, da je bila dolina naseljena že v davni

preteklosti. V Mornovi zijalki pri Šoštanju in jami Špehovki pri Hudi luknji so izkopali

ostanke naselbine prazgodovinskega človeka, v Bevčah in na Plešivcu prazgodovinske

predmete. Ostanki iz rimskega obdobja pa kažejo, da je bila v tem času na prostoru današnje

Šaleške doline rimska naselbina.

Območje današnjega Velenja je bilo prvič omenjeno leta 1250, trg Velenje se v dokumentih

prvič omenja leta 1264, nad starim trškim jedrom pa že stoletja gospoduje grad, ki je v

zgodovinskih virih prvič omenjen leta 1270.

V 16. stoletju je Šaleška dolina postala eno od središč protestantskega življenja na

Štajerskem. Največja pridobitev tega časa je bila šola, ki so jo v Velenju ustanovili

protestantje.

Leta 1801 je v Velenju izbruhnil požar, ki je upepelil celotni trg. Velenje je v tem obdobju

predstavljajo le majhen trg, ki je po velikosti zaostajal za Šoštanjem. Leta 1889 je imelo le

364 prebivalcev. Nekoliko močnejši gospodarski razmah je Velenje doživelo šele konec 19.

in začetek 20. stoletja, ko so v bližini Velenja odprli premogovnik. Premogovništvo je na

razvoj trga sicer vplivalo le posredno, saj Velenje v tem času še ni bila rudarska naselbina. V

Velenju so bili konec 19. stoletja razviti predvsem trgovina, žagarski in lesnopredelovalni

obrati, pomembna gospodarska panoga pa je vseskozi ostajalo kmetijstvo.

Velenjski premog in Šoštanjska tovarna usnja sta dva od razlogov, da je to področje dobilo

železnico, ki je skozi Savinjsko dolino stekla leta 1891 in tako povezala Velenje s Celjem,

leta 1899 pa je bila omogočena tudi železniška povezava Velenja s Koroško (Dravogradom).

Predvsem po letu 1950 se je ob bistveno povečanih zahtevah po premogu vedno bolj kazala

potreba po postavitvi sodobnega mesta, ki naj bi nadomestilo sprva planirane male vrstne

hiške za številne rudarje iz takratne celotne Jugoslavije. Neverjetna je hitro raslo naselje, ko je

v bore dveh letih konec šestdesetih sredi zelenice zraslo več kot 20 mestotvornih objektov.

Danes je mesto Velenje doseglo meje svojega planiranega razvoja, saj je peto največje mesto

v Sloveniji.

Stanje na področju gospodarstva danes

Gospodarski položaj v Šaleški dolini je v veliki meri odvisen od poslovanja v velikih družbah,

manj od poslovanja v industriji, še manj od rudarstva in energetike. Zelo malo (pod

slovenskim povprečjem) je gospodarstvo odvisno od storitvene dejavnosti – trgovine,

gradbeništva,… Nosilec razvoja bodo še vedno v pretežni meri veliki sistemi. V zreli

industriji izdelkov za široko potrošnjo bo razvoj močno vezan na inovativnost v tehnologijah,

na nove izdelke in design. Razvoj rudarstva pomeni nove tehnologije za dvig produktivnosti,



prestrukturiranje v nove programe na področju turizma, alternativnih virov energije in

ravnanja z odpadki. Velik zagon bodo pomenile naložbe v modernizacijo v energetiki.

Razvojna zavora v Šaleški dolini je slabo sledenje zahtevam podjetniškega razvoja in

zagotavljanje pogojev za vključevanje mladih v razvoj regije tako pri načrtovanju na

lokalnem, regionalnem in državnem razvoju. Problem pa predstavlja tudi sedanja neustrezna

povezava na avtocesto.

Tabela: Temeljni podatki družb po občinah (Vir: AJPES, Informacija o poslovanju

gospodarskih družb v letu 2005 s področja SAŠA regije, junij 2006)

Občina Družbe

2005

Družbe

2006

Zaposleni v

letu 2005

Zaposleni

v letu

2006

Čisti

prihodki iz

prodaje

Vrednost

aktive na

dan 31. 12.

2005

Velenje 435 474 17.154 16.200 354.657.045 373.003.337

Šoštanj 65 70 1.186 1.144 56.545.476 84.957.901

Šmartno

ob Paki

24 24 48 81 1.931.483 1.341.230

Skupaj 524 568 18.388 17.425 413.134.004 459.302.468

Iz podatkov je razvidno, da je najmočnejša občina Velenje, saj je iz te občine 83 % vseh družb

Šaleške doline, ki so zaposlovale 93 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Šaleški

dolini. Oblikovale so 85,84 % vseh čistih prihodkov iz prodaje, sredstva družb iz te občine pa

so predstavljale 81,21 % sredstev vseh družb Šaleške doline.

V občini Velenje in Šoštanj se je od leta 2005 do leta 2006 število družb povečalo skupno za

8,4 %, število zaposlenih pa zmanjšalo za 5,2 %.

Gospodarske družbe izvažajo v 78 držav sveta, največ v Nemčijo, manj v Hrvaško, Srbijo,

Francijo, še manj na Dansko. V porastu je izvoz v Rusko federacijo. Tudi pri uvozu ima

največji delež Nemčija, nato Italija, Kitajska (1%).

Nekatere družbe, ki so med prvimi po prihodku v letu 2005: Gorenje gospodinjski aparati d.d.

(prvi tudi po izvozu v letu 2005), Termoelektrarna Šoštanj d.o.o., Era trgovina d.d. Velenje,

Premogovnik Velenje d.d., Vegrad d.d. gradbeno industrijsko podjetje, Gorenje GTI,

trgovina, inženiring, d.o.o., Gorenje notranja oprema d.d., HTZ higiena, tehnika in zaščita, I.

P. d.o.o. Velenje.

Družbe z največ zaposlenimi v letu 2005: Gorenje gospodinjski aparati d.d., Premogovnik

Velenje d.d., Era d.d. Velenje, Gorenje notranja oprema d.o.o., Vegrad d.d. gradbeno

industrijsko podjetje, HTZ higiena, tehnika in zaščita I: P: d.o.o. Velenje, Gorenje I. P. C., I.

P. d.o.o., Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

Najboljše družbe po inovativnosti: Esotech d.d. Velenje, Premogovnik Velenje d.d., Gorenje

gospodinjski aparati d.d., Gorenje Indop d.o.o. Velenje, Vegrad d.d., HTZ higiena, tehnika in

zaščita, IP d.o.o., Termoelektrarna Šoštanj d.o.o.

V malem gospodarstvu zasledimo vse vrste dejavnosti, ki se opravljajo kot gospodarske

dejavnosti. Največja koncentracija samostojnih podjetnikov je v MO Velenje, najmanjša pa v

občini Šmartno ob Paki.



Podjetniška iniciativa se izkazuje na spletu dejavnosti, ki jih opravljajo in pomenijo odzivanje

na tržne zakonitosti, tradicionalno naravnanost podjetnika na posamezno dejavnost, nastajanje

novih dejavnosti v sektorju malega gospodarstva. V malem gospodarstvu zasledimo vse vrste

dejavnosti, ki se opravljajo kot gospodarske dejavnosti. Ovira za prepoznavanje uspešnosti

malega gospodarstva pa je velikokrat prav razpršenost malega gospodarstva. V skupnem

pogledu je malo gospodarstvo pomemben gospodarski subjekt tako z vidika poslovnega,

delodajalskega in inovativnega področja.

V zadnjem času narašča preoblikovanje samostojnih podjetnikov v pravne osebe.

Tabela: Samostojni podjetniki po občinah s številom zaposlenih, prihodki od prodaje in

vrednostjo aktive na dan 31. 12. 2005 (Vir: AJPES, Informacija o poslovanju samostojnih

podjetnikov v letu 2005 s področja SAŠA regije, junij 2006)

Občina Podjetniki

v letu 2005

Podjetniki

v letu

2006

Zaposleni

v letu 2005

Zaposleni

v letu

2006

Čisti

prihodki iz

prodaje v

letu 2005

Vrednost

aktive na

dan 31. 12.

2005

Velenje 725 776 1.038 891 13.806.715 10.344.613

Šoštanj 214 225 227 238 5.004.260 4.187.747

Šmartno

ob Paki

75 78 72 87 1.369.507 1.213.215

Skupaj 1.014 1.079 1.337 1.216 20.180.482 15.745.575

Iz podatkov v zgornji tabeli je razvidno, da se je število samostojnih podjetnikov od leta 2005

do leta 2006 povečalo za 6,4 %, zaposlovali pa so za 9 % manj. Tako kot je razvidno pri

gospodarskih družbah, je tudi po samostojnih podjetnikih najmočnejša občina Velenje, iz

katere je 72 % vseh samostojnih podjetnikov, ki so v letu 2006 zaposlovali 73 % vseh

zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v Šaleški dolini.

Tabela: Povprečne mesečne bruto in neto plače na zaposleno osebo v letu 2006 (Vir:

Statistični urad RS)

Povprečne mesečne plače (EUR)

bruto neto

Velenje 1.103,49 717,36

Šoštanj 1.307,66 832,92

Šmartno ob Paki 1.042,99 682,36

Skupaj Šaleška dolina 1.151,38 744,21

Slovenija 1.212,80 773,42

V Šaleški dolini so povprečne mesečne plače manjše od slovenskega povprečja, razen v

občini Šoštanj, kjer so povprečne mesečne plače višje od slovenskega povprečja.



Tabela: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti in spolu, popis 2002 (Vir:

Statistični urad RS)

Občina

Sk

up

aj

Mošk

i

Žen

ske

Skupine dejavnosti

Kmetijske Nekmetijske Storitvene Neznano

Sk

up

aj

Mošk

i

Žen

ske

Sk

up

aj

Mošk

i

Žen

ske

Sk

up

aj

Mošk

i

Žen

ske

Sk

up

aj

Mošk

i

Žen

ske

Velenje 14.96

7

8.094 6.873 148 86 62 8.706 5.456 3.250 5.584 2.191 3.393 529 361 168

Šoštanj 3.388 1.881 1.507 193 117 76 1.919 1.261 658 1177 448 729 99 55 44

Šmartno

ob Paki

1.252 688 564 51 29 22 694 442 252 480 202 278 27 15 12

Skupaj 19.607

10.663

8.944 392 232 160 11.319

7.159 4.160 7.241 2.841 4.400 655 431 224

Slovenija 818.3

04

451.2

40

36.7.0

64

32.6

49

20.7

36

11.9

13

311.1

80

207.4

78

103.7

02

431.4

94

193.6

42

237.8

52

42.9

81

29.3

84

13.5

97

Iz podatkov v tabeli je razvidno, da se največ delovnega aktivnega prebivalstva zaposluje v

nekmetijskih dejavnostih, nato storitvenih dejavnosti in šele nato v kmetijskih dejavnostih. V

Šaleški dolini živi 2,3 % vsega aktivnega prebivalstva v Sloveniji.

Tabela: Aktivno prebivalstvo po zaposlitvenem statusu, popis 2002 (Vir: Statistični urad RS)

Občina Skupaj Delovno aktivno prebivalstvo

Bre

zpose

lne

ose

be

Sk

up

aj

Zap

osl

ene

ose

be

Samozaposlene osebe Skupaj Samostojni

podjetniki,

osebe, ki

opravljajo

poklicno

dejavnost

kmetovalci

Velenje 16.950 14.967 14.137 830 697 133 1.983

Šoštanj 3.819 3.388 3.010 378 192 186 431

Šmartno

ob Paki

1.374 1.252 1.140 112 65 47 122

Skupaj 22.143 19.607 18.287 1.320 954 366 2.536

Slovenija 949.078 818.304 738.055 80.249 56.111 24.138 130.774

Odstotek bolniške odsotnosti v Upravni enoti Velenje znaša 6,18 % (v SLO 4,81 %), indeks

onesbosabljanja pa je leta 2003 znašal 22,54 %. Na področju UE Velenje je povprečno

dnevno odstotnih 1.440 delavcev, kar je 25 odstotkov nad slovenskim povprečjem.

A 2. 3. Stopnja brezposelnosti na območju LAS in na ravni občin

Po statističnih podatkih je stopnja registrirane brezposelnosti decembra leta 2007 v Šaleški

dolini za 0,3 % večja od slovenskega povprečja. V Šaleški dolini namreč znaša 7,6 %,

stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji pa 7,3 %.

V Šaleški dolini se število brezposelnih oseb rahlo zmanjšuje. Očitna razlika zmanjševanja

brezposelnosti je od leta 2002, ko je bil opravljen popis prebivalstva. Brezposelne osebe v

Šaleški dolini predstavljajo 2,55 % vseh brezposelnih v Sloveniji. Očitno večja je

brezposelnost žensk v primerjavi z moškimi, saj je več kot 50 % vseh brezposelnih žensk.



Tabela: Podatki o registrirano brezposelnih po občinah za mesec 12/2007

Občina Število Število pr.

mesec

Mesečni

indeks

Število pr.

leto

Letni

indeks

Velenje 1.344 1.346 99,85 1.650 81,45

Šoštanj 296 303 97,69 302 98,01

Šmartno ob

Paki

108 108 100 111 97,3

Skupaj

Šaleška

dolina

1.748 1.757 99,18 2.063 92,25

Slovenija 68.411 68.355 100,08 78.303 87,37

Občina Število Od vseh delež po stopnji izobrazbe (v %)

Ženske Moški I. – II: III. –

IV.

V. VI. VII. –

VIII:

Velenje 713 631 32,2 24,7 33,0 3,6 6,5

Šoštanj 163 133 38,9 22,0 31,1 2,0 6,1

Šmartno

ob Paki

59 49 33,3 21,3 31,5 1,9 12,0

Skupaj

Šaleška

dolina

935 813 34,8 22,7 31,9 2,5 24,6

Slovenija 36.704 31.707 39,6 23,1 27,2 3,1 7,1

A3) DEMOGRAFSKE IN SOCIOLOŠKE ZNAČILNOSTI NA OBMOČJU LAS

A 3. 1. Število in gostota prebivalcev na obravnavanem območju

Šaleška dolina zajema Upravno enoto Velenje, ki obsega tri občine in sicer: Mestna občina

Velenje, občina Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Na skupno 184,7 km2 podeželskega območja

(izvzeta površina naselij z več kot 10.000 prebivalci) živi 17.752 prebivalcev, kar predstavlja

0,9 % slovenske populacije. Gostota podeželskega prebivalstva je 96,1 preb./km2 (Slovenija

povprečno 96,88 prebivalcev/km2za celotno prebivalstvo). Iz podatka je razvidno, da ni

večjega odstopanja gostote podeželskega prebivalstva na območju LAS od povprečne gostote

celotnega prebivalstva na km2 v Sloveniji. Največje gostota podeželskega prebivalstva na km2

je v občini Šmartno ob Paki, ki znaša 159,84 prebivalcev na km2. Žal ni podatka, koliko je v

Sloveniji izključno podeželskega prebivalstva.

Vse tri občine na območju LAS spadajo v Savinjsko statistično regijo.

Po številu prebivalcev je največja občina Velenje (33331 prebivalcev), če pa odštejemo

prebivalce v mestnem središču MOV – prebivalce v naseljih z več kot 10.000 prebivalcev

(26.742 prebivalcev), je po številu podeželskega prebivalstva največja občina Šoštanj, manj je

podeželskega prebivalstva v občini Velenje in najmanj v občini Šmartno ob Paki.



V celotnem območju živi 182 žensk več kot moških.

Tabela: Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, povprečna starost prebivalcev, indeks

staranja ter gostota podeželskega prebivalstva (Vir: Statistični urad RS, popis prebivalstva,

gospodinjstev in stanovanj leta 2002)

Skupaj Od

tega

moški

Od tega

ženske

Povprečna

starost

Ind.

Star.

Skupaj

podeželsko

prebivalstvo

Gostota

podeželskega

prebivalstva

na km2

Velenje 33.331 16.659 16.672 37,3 60,8 6.589 94,13

Šoštanj 8.254 4.062 4.192 39,2 84,8 8.254 86,34

Šmartno

ob Paki

2.909 1.435 1.474 39,1 81,8 2.909 159,84

Skupaj

območje

LAS

44.494 22.156 22.338 38,5 75,8 17.752 96,58

Slovenija 1964036 958576 1005460 39,5 96,3 Ni podatka 96,88

(gostota

celotnega

prebivalstva)

Tabela: Število gospodinjstev, družin ter stanovanjske površine na osebo (Vir: Statistični urad

RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, leta 2002)

Občina Število

gospodinjstev

Število družin Stanovanjske

površine na osebo

(m2)

Velenje 11.443 9.659 25,45

Šoštanj 2.803 2.338 27,77

Šmartno ob Paki 956 826 28,53

Skupaj Šaleška

dolina

15.202 12.823 27,25

A 3. 2. Gibanje števila prebivalstva na območju LAS v zadnjih desetih letih

V letu 1991 je znašal indeks staranja 26, v ne-mestnih naseljih 45, kar je blizu zaželene

vrednosti 40, ki pomeni idealni demografski razvoj. V letu 2002 se je indeks staranja povečal

na 67, kar pa je še vedno pod slovenski povprečjem 104. Na območju LAS živi mlado

prebivalstvo (indeks staranja 75,8) v primerjavi s slovenskim povprečjem (indeks staranja

96,3). Lahko rečemo, da se po indeksu staranja Šaleška dolina nahaja pod republiškim

povprečjem. Največ mlade populacije živi v Velenju, manj v Šmartnem ob Paki in najstarejša

populacija celotnega območja živi v Šoštanju. Šoštanj beleži tudi največjo povprečno starost v

primerjavi z ostalimi občinami v območju.

Zaradi staranja prebivalstva in hkratnega odliva mladega prebivalstva s podeželja (beg

možganov) je demografska struktura manj ugodna v pretežno podeželskih območjih.



Neugodna starostna struktura je še posebej pereča v kmečkih gospodinjstvih. V starostnih

skupinah gospodarjev na družinskih kmetijah prevladujejo skupine nad 45 let: 26 %

gospodarjev je starih 45–54 let, v naslednji skupini 55–64 let je 25 % gospodarjev (SURS,

2000).

Migracijski tokovi so dvojne narave. Beležimo povečanje prebivalstva na podeželju v bližini

urbanih centrov, na drugi strani pa se oddaljena podeželska območja še naprej praznijo. Ta

območja zaostajajo tudi v infrastrukturni opremljenosti, ki je predpogoj za gospodarski in

socialen razvoj.

Statistični podatki iz leta 2006 v vseh občinah prikazujejo večje število živorojenih od umrlih.

Tabela: Naravno gibanje prebivalstva po spolu, 2006 (Vir: Statistični urad RS)

Živorojeni Umrli Naravni prirast

Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske

Velenje 321 171 150 210 114 96 111 57 54

Šoštanj 88 48 40 62 31 31 26 17 9

Šmartno

ob Paki

28 11 17 25 14 11 3 -3 6

Glede gibanja števila prebivalstva v zadnjih desetih letih velja omeniti zmanjševanje

prebivalstva od leta 2000 – 2006 v občini Velenje zaradi medobčinskih selitev. Razlog za

selitev je bila predvsem ugašajoča primarna gospodarska dejavnost. V občinah Šoštanj ter

Šmartno ob Paki je vseskozi skupno število prebivalstva narahlo naraščalo, razen v letih 2002

– 2003, ko je rahlo padlo. Skupno število prebivalcev na celotnem območju LAS se je v

zadnjih letih rahlo povečevalo.

Naravni prirast je po občinah in letih zelo spremenljiv. V občini Velenje je bilo od leta 1996

do leta 2006 vseskozi več živorojenih kot umrlih in posledično pozitiven naravni prirast. V

občini Šoštanj je bilo v letih od 1996 do 2006 le leta 1996, 1999, 2001, 2004 in 2006 več

živorojenih kot umrlih. V občini Šmartno ob Paki je bilo več živorojenih kot umrlih v letih

1998, 2001, 2005 in leta 2006. Kje je razlog za povečevanje števila prebivalstva iz leta v leto,

naravni prirast pa je v občini Šoštanj in Šmartno bo Paki nekatera leta negativen, iz

statističnih podatkov ne moremo razbrati. Lahko sklepamo, da je v omenjene občine vsako

leto priseljenih več oseb, kot pa kažejo statistični podatki živorojenih. Naravno gibanje

prebivalstva in skupni prirast prebivalstva po občinah je prikazano z naslednjimi grafikoni

(Vir: Statistični urad RS, Centralni register prebivalstva).



Živorojeni po letih

0

50

100

150

200

250

300

350

1996

1998

2000

2002

2004

2006

Leto

Šte

vilo

živ

oro

jenih

Šmartno ob

PakiŠoštanj

Velenje

Umrli po letih

0

30

60

90

120

150

180

210

240

1996

1998

2000

2002

2004

2006

Leto

Šte

vilo

um

rlih

Šmartno ob

PakiŠoštanj

Velenje



Naravni prirast po letih

-40

-20

0

20

40

60

80

100

120

140

1996

1998

2000

2002

2004

2006

Leto

Nara

vni p

rira

st

Šmartno ob

PakiŠoštanj

Velenje

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

% p

reb

iva

lce

v

1999 2001 2003 2005 2007

Leta

Odstotek prebivalstva po občinah glede na

celotno območje po letih

Šmartno ob

PakiŠoštanj

Velenje



Tabela: Prikaz števila prebivalcev po letih (Vir: Statistični urad RS, Ministrstvo za notranje

zadeve, Centralni register prebivalstva)

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Velenje 34274 34142 33998 33926 33828 33686 33668 33857 34033

Šoštanj 8177 8222 8252 8377 8366 8397 8421 8512 8606

Šmartno ob Paki 2867 2885 2903 2956 2938 2966 3015 3064 3098

Skupaj 45318 45249 45153 45259 45132 45049 45104 45433 45737 Opomba: Ni podatka za izključno podeželsko prebivalstvo

Upoštevano je število prebivalcev po letih po stanju 30. 06.

Delež kmečkega prebivalstva je v času industrijskega razcveta vseskozi padal, v letu 1991 je

znašal 2,26 %, v letu 2002 je med delovno aktivnim prebivalstvom le še 1,9% kmetovalcev,

kar je pod slovenskim povprečjem, ki znaša 2,9 %.

Selitveno gibanje in skupni prirast prebivalstva (upoštevan je selitveni prirast s tujino in

selitveni prirast med občinami) po letih je sledeče:

Skupni selitveni prirast po občinah

-350

-300

-250

-200

-150

-100

-50

0

50

100

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Leto

Šte

vilo Šmartno ob

PakiŠoštanj

Velenje

Iz grafikona je razvidno, da je skupni selitveni prirast v občini Velenje vseskozi negativen,

kar pomeni, da se v občini vsako leto rodi toliko otrok, da je še vedno naravni prirast

pozitiven. Drugačna situacija je v občini Šmartno ob Paki in Šoštanj. Žal nimamo podatka o

številu podeželskih prebivalcev za mestno občino Velenje. Tako ne moremo zagotovo trditi,

da je enaka situacija tudi za samo podeželsko prebivalstvo.



A 3. 3. Izobrazbena struktura prebivalstva

V Šaleški dolini je 55 visoko izobraženih / 1000 prebivalcev (preb. starejše od 15 let), kar je

pod slovenskim povprečjem 78. Po izobrazbeni strukturi prevladuje z 58 % kader s srednjo

izobrazbo, brez izobrazbe je le 0,8 % prebivalstva (Popis 2002). Med gospodarji družinskih

kmetij prevladuje s 40 % osnovno-šolska izobrazba, takoj za njo je s 36 % poklicna

izobrazba, 9 % gospodarjev pa je brez izobrazbe oz. ima nepopolno osnovno šolo (SURS,

2000).

Tabela: Izobrazbena struktura prebivalstva (Vir: Območni razvojni program Savinjsko –

Šaleške regije za obdobje 2007 – 2013) Občina Skupaj Izobrazba

Bre

z

izo

bra

zbe

Nep

op

oln

a

osn

ov

na

Osn

ov

na

Srednja

Viš

ja

Visoka

Sk

up

aj

Niž

ja

in

sred

nja

po

kli

cna

Str

ok

ov

na

in s

plo

šna

Do

dip

lom

ska

Po

dip

lom

ska

Šmartno ob

Paki

2.432 21 113 731 1.375 782 593 99 83 10

Šoštanj 6.869 59 520 1.947 3.850 2.328 1.522 229 246 18

Velenje 28.242 211 1.259 7.235 16.518 8.635 7.883 1.310 1.553 156

Skupaj 37.543 291 1.892 9.913 21.743 11.745 9.998 1.638 1.882 184

Slovenija 1.663.869 11.337 104.219 433.910 899.341 452.292 447.049 84.044 114.630 16.388

Od 84,46 % prebivalcev starejših od 15 let je na območju:

- 0,7 % brez izobrazbe

- 4,25 % nepopolna osnovna izobrazba,

- 22,3 % osnovna izobrazba,

- 48,87 % srednja izobrazba,

- 3,7 % višje izobrazbe,

- 4,23 % do diplomske izobrazbe,

- 0,41 % po diplomske izobrazbe

Izobrazbena struktura v primerjavi s slovenskim povprečjem pokaže, da ima območje

primerljivo število prebivalcev brez izobrazbe, manj je prebivalcev nad 15 let na območju v

primerjavi s slovenskim povprečjem z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo, osnovnošolsko

izobrazbo, srednješolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo in visoko izobrazbo. Iz primerjave

je očitna pomanjkljivost območja po kvalificiranosti delovne sile. V primerjavi s slovenskim

povprečjem je na območju še vedno premalo izobraženega kadra.



A 3. 4. Stanje na področju izobraževanja in kulture na območju LAS

A 3. 4. 1. Izobraževanje

V Šaleški dolini sta predšolska in osnovnošolska vzgoja dobro pokriti. Izobraževanje otrok z

motnjami v razvoju pokriva Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje

(CVIU).

Tabela: izobraževanje v začetku šolskega leta 2006/2007 po občinah

Vrtci Osnovne šole Dijaki

srednjih šol

po občini

stalnega

prebivališča

Študenti

terciarnega

izobraževanja

po občini

stalnega

prebivališča

Vrtci Otroci Zaposleno

osebje za

nego in

vzgojo

otrok

Šole Učenci

Slovenija 793 58127 7346 796 164477 96266 114700

Šaleška

dolina

16 1278 157 17 3696 2409 2895

Velenje 12 946 116 12 2606 1791 2210

Šoštanj 3 240 29 4 777 465 440

Šmartno

ob Paki

1 92 12 1 313 153 245

Vir: Statistični urad RS, letopis, 2007

Najpomembnejše vzgojno izobraževalne institucije v Šaleški dolini poleg vrtcev in osnovnih

šol so: Šolski center Velenje, Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, Medpodjetniški

izobraževalni center, Andragoški zavod ljudska univerza Velenje.

Na področju srednješolskega izobraževanja je najpomembnejša institucija Šolski center

Velenje, na katerem imajo dijaki na voljo naslednje programe: splošno gimnazijo, tehniško

gimnazijo, umetniško gimnazijo, poklicno in tehniško elektro in računalniško šolo, poklicno

in tehniško strojno šolo, poklicno in tehniško rudarsko šolo in poklicno in tehniško šolo za

storitvene dejavnosti. ŠCV je eden največjih srednješolskih centrov v Sloveniji z letnim

proračunom 8,5 mio EUR, od tega 20% ustvari na trgu. V svojem programu ima poleg petih

srednjih šol tudi višjo strokovno šolo, kjer se lahko študentje izobrazijo za pridobitev naziva

inženir elektronike, inženir rudarstva in geotehnologije, inženir informatike, inženir

mehatronike in komunalni inženir ter Medpodjetniški izobraževalni center. Kot enota v

Šolskem centru Velenje pa deluje tudi dijaški in študentski dom. Vsega skupaj ima Šolski

center Velenje kar 29 srednješolskih in 5 višješolskih izobraževalnih programov.

Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) Velenje je pod okriljem ŠCV in je prva ustanova

v Sloveniji, ki je nastala z namenom krepitve vezi med industrijo in šolstvom. MIC je

neposredno povezan z vsemi enotami Šolskega centra Velenje, okoliškimi podjetji in obrtjo.

Poglavitne dejavnosti MIC so praktično in strokovno - teoretično izobraževanje dijakov s

področja strojništva, izobraževanje odraslih, priprava in izvedba mojstrskih izpitov na

področju elektrotehnike, funkcionalna izobraževanja ter izvedba tečajev tujih jezikov. MIC se

ukvarja tudi z energetskim inženiringom in s sodelovanjem v številnih mednarodnih projektih.

Veliko je zanimanja za uvedbo visokošolskega izobraževanja na področju eko-tehnologij,

mehatronike, glasbe in energetike.



Še ena pomembna in kakovostna izobraževalna ustanova v Velenju je nižja, srednja in višja

Glasbena šola Fran Korun Koželjski Velenje, ki ima svoj oddelek tudi v Šoštanju in

Šmartnem ob Paki ter ima poleg izobraževalne tudi veliko kulturno vlogo v Šaleški dolini in

širše. Velenjska glasbena šola je vodilna tovrstna institucija v Sloveniji, obvladuje lastno

glasbeno produkcijo in organizira stalne šole za izpopolnjevanje na posameznih instrumentih

(mednarodna violinska in orgelska šola z gostujočimi profesorji iz tujine). Po končani osnovni

stopnji lahko učenci nadaljujejo glasbeno izobraževanje na umetniški gimnaziji – smer glasba.

Cilj je ustanovitev fakultete za glasbo.

Velik pomen za izobraževanje v regiji ima tudi AZ Ljudska univerza Velenje s številnimi

programi izobraževanja odraslih. Poslanstvo LU Velenje je spodbujanje učenja v vseh

življenjskih obdobjih in izvajanje kakovostnih izobraževalnih oblik ter graditev odnosov z

udeleženci s spremljanjem njihove uspešnosti, motiviranjem in svetovanjem. V izobraževalne

programe in programe usposabljanja se letno vpisuje preko 2200 oseb. Udeleženci imajo

možnosti pridobiti znanja na naslednjih področjih: osnovnošolsko izobraževanje odraslih,

izobraževanje za pridobitev poklica, usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela,

jezikovno izobraževanje, računalniško usposabljanje, seminarji, tečaji, delavnice, programi

za prosti čas in središče za samostojno učenje. Vsem udeležencem je ves čas izobraževanja na

voljo brezplačna učna pomoč, brezplačno učenje v Središču za samostojno učenje in

brezplačno svetovanje, kar jim omogoča lažje premagovanje težav pri osvajanju učne snovi,

učnih strategij in tehnik učenja. Poleg enote v Velenju je v letu 2008 pridobilo Središče za

samostojno učenje še enoto v Šoštanju.

A 3. 4. 2. Kultura

Na območju MO Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki so bogato zastopane

kulturne dejavnosti, kar omogočajo številne kulturne ustanove in društva. Na območju teh

občin velja omeniti še Zavod za kulturo Šoštanj ter številna kulturna društva povezana v

Zvezo kulturnih društev Šaleške doline.

Med prebivalci Šaleške doline je močno razvita društvena dejavnost. Na območju treh občin

je 142 društev, katerih delovanje sega tudi na podeželje. Ta društva spodbujajo povezovanje

ljudi in krepijo civilno družbo. Najbolj razvita društvena dejavnost glede na število

prebivalcev je v občini Šoštanj, najkvalitetnejša društva, ki žanjejo mednarodne uspehe pa so

Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Šaleški akademski pevski zbor Velenje, Šaleška

folklorna skupina Koleda Velenje, Amatersko gledališče Velenje in še mnoga druga.

Šolskih knjižnic je največ v občini Velenje (9), v preostalih občinah je ena šolska knjižnica na

občino.

Velenjska knjižnica, ki se lahko pohvali z bogato bibliotekarsko, informacijsko in pedagoško

dejavnostjo, ima 115.000 registriranih oz. 150.000 ocenjenih obiskov letno, konec leta 2002

je razpolagala s skupno 153.306 enotami zaloge, od tega s 149.389 enotami knjižnega

gradiva. Posebna pozornost pri oblikovanju zalog knjižnega gradiva bo posvečena

spremljanju visokošolskih programov v Velenju ter doslej deficitarnim področjem. Knjižnice

obratujejo v vseh treh občinah Šaleške doline. V letu 2005 se je knjižnica preselila v nove

funkcionalne prostore v Centru Nova, hkrati pa se je začela prenova Velenjskega kulturnega

doma, kjer domuje prireditvena dejavnost velenjske knjižnice. Javni zavod Knjižnica, ki



pokriva prireditveno dejavnost (v Domu kulture), sodeluje pri izvedbi proslav in drugih

prireditev za Mestno občino Velenje, sodeluje tudi z drugimi javnimi zavodi v občini in v

Šaleški dolini, zlasti z javnim zavodom Šoštanj in mu pri tem nudi vso organizacijsko pomoč

in usklajuje programe. Pri organiziranju Poleg tega sodeluje tudi pri pripravi prireditev, ki jih

organizirajo druge institucije ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo.

Prireditvena dejavnost Javnega zavoda knjižnica se izvaja v Domu kulture Velenje in

organizira gledališke predstave, koncerte, proslave, šolske prireditve, kino predstave,

predavanja, seje, narodno-zabavne prireditve, prireditve za mladino… Dom kulture tako s

svojo vsebino predstavlja osrednji kulturni objekt v mestu. Namenjen je tako profesionalnim

kot amaterskim skupinam, služi za osrednje kulturne dogodke v občini in je na razpolago

vsem kulturnim institucijam v občini. Financira se iz mestne občine Velenje, z lastnimi

prihodki od vstopnin, najemninami in izposojami, prihodki od posredovanja, preko razpisov

Ministrstva za kulturo RS in s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi za posamezne projekte.

Po podatkih statističnega urada RS je bilo v letu 2006 v občini Velenje 22 stalnih razstav (5 %

vseh razstav v Sloveniji) in 10 občasnih razstav s skupno 50.889 obiskovalci, od tega 29.558

obiska otrok in mladine. V Občini Šoštanj je bilo 12 občasnih razstav s skupno 200

obiskovalcev, od tega 10 obiskov otrok in mladine. Občina Šmartno ob Paki ne beleži posebej

opredeljenih stalnih ali občasnih razstav.

Založniška dejavnost v Mestni občini Velenje je pestra in bogata. Na področju kulture se z

založništvom posredno, neprofesionalno in občasno ukvarja večina izvajalcev kulturnih

programov, med njimi tako rekoč vse pravne osebe s sedežem v MOV. Leta 2000

ustanovljena Velenjska knjižna fundacija, katere namen je nudenje moralne in denarne

podpore razvoju in porastu knjižne kulture v velenjskem prostoru ter organizirano

spodbujanje slovenskega gospodarstva, podjetništva ter drugih lokalnih in državnih virov k

pokroviteljstvu, donatorstvu in subvencioniranju.

Ključno vlogo v kulturni dejavnosti mladih ima Mladinski center Velenje, ki ga je ustanovila

MO Velenje z namenom zagotavljanja razvoja kulturne dejavnosti mladih in ponuja pester

izbor kulturnih, izobraževalnih, zabavnih in drugih vsebin za mladino na območju občine.

Glavne dejavnosti centra so galerijska, glasbena, festivalska dejavnost, valilnica projektov in

druženje mladih. Programski svet sestavljajo mladi izobraženci – ljudje, ki čutijo potrebo po

obstoju centra. Podoba centra je odraz dela mladih, program je odsev njihovih želja, smeri

razvoja pa so odprte do vseh vsebin, ki drugje ne najdejo razumevanja.

Od leta 2002 pa deluje v Velenju tudi Vila Mojca, v katerih so svoje prostore našli spletna

kavarna, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, organizatorji Pikinega festivala ter

dnevni center za mladostnike – v njenih prostorih pa se odvijajo številne aktivnosti za otroke

in učence (Vir: Območni razvojni program SAŠA 2007 – 2013).



A4) OPIS DOSEDANJIH AKTIVNOSTI S PODROČJA RAZVOJA PODEŽELJA NA OBMOČJU LAS

A 4. 1. Izkušnje v pripravi programov za razvoj podeželja

Šaleška dolina ima bogate izkušnje v pripravi programov razvoja podeželja. Na območju so se

izvajali tako CRPOV programi, kot tudi ostali programi razvoja podeželja. V pripravi

programov za razvoj podeželja so sodelovali posamezniki, nevladne inštitucije, javne

ustanove in v največji meri podporne inštitucije na podeželju.

Evidentirani razvojni programi v območju v zadnjih desetih letih:

- CRPOV programi: program za krajevno skupnost Paka

- Razvojna strategija MO Velenje

- Lokalna agenda 21 v MO Velenje

- Dolgoročna strategija razvoja Občine Šoštanj

- Lokalna agenda 21 v Občini Šmartno ob Paki

- Program dolgoročnega razvoja turizma v Šaleški dolini in občini Šmartno ob Paki

- Zaključena preveritvena faza RPP za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki

- Izdelan RPP za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v letu 2004

- Izdelane dopolnitve RPP za občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki

- Regionalni razvojni program Savinjske regije do leta 2006

- Regionalna zasnova prostorskega razvoja Savinjske regije

- Izdelava Območnega razvojnega programa SAŠA regije za 2007-2013

- Izdelava RRP Savinjske regije za 2007-2013

Z namenom, da bi nadgradili že vpeljane projekte CRPOV je Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano že pred leti začelo z izvajanjem evropsko primerljivega programa, ki

temelji na povezovanju med občinami za dopolnitev tistih razvojnih ciljev, ki so skupni vsaj

trem občinam.

Z namenom, da bi predvsem sosednje občine ugotovile skupne interese in oblikovale skupen

razvojni program, ki jim bo omogočil izkoristiti razvojne prednosti in po katerem bodo

prepoznane v širšem okolju, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovi tudi

finančno podporo za pripravo razvojnih programov podeželja.

Razvojni program podeželja je bil torej skupen razvojni načrt na geografsko, zgodovinsko,

kulturno in gospodarsko zaokroženem območju, ki ga sestavljajo vsaj tri občine.

Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki so se že v letu 2003

odločile za izdelavo takšnega skupnega razvojnega dokumenta in o tem podpisale tudi

sporazum. Po zaključeni preveritveni fazi je bila za nosilca izdelave izbrana Savinjsko-šaleška

območna razvojna agencija iz Mozirja, ki je v sodelovanju z občinami oblikovala posebno

projektno skupino za pripravo Razvojnega programa podeželja za občine Velenje, Šoštanj,

Šmartno ob Paki. Razvojni program je bil v skladu s takratnimi določili in navodili

ministrstva izdelan v oktobru 2004.

V letu 2005 so se omenjene občine prijavile na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano za sofinanciranje dopolnitev obstoječih Razvojnih programov

podeželja (RPP) in oblikovanje lokalnih akcijskih skupin (LAS) v skladu z Uredbo Sveta



številka 1698/05 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj

podeželja (EKSRP) za programsko obdobje 2007 – 2013.

Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki sta pooblastili Mestno občino Velenje, da zastopa obe

občini pri prijavi. Po uspešni prijavi na javni razpis so občine za pripravo dopolnitev in

upravljanje RPP izbrale Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo iz Mozirja. Tako je v

letu 2006 nastal dopolnjen Razvojni program podeželja za občine Velenje, Šoštanj in

Šmartno ob Paki.

Regionalni razvojni program Savinjske regije 2001-2006 je nastal na osnovi Zakona o

spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR) l. 1999 in kot realizacija Strategije

gospodarskega razvoja Slovenije, ki se je implementirala skozi Državni razvojni program

(DRP) 2001-2006. Savinjska regija je svoj lastni Regionalni razvojni program sprejela prva v

Sloveniji – s konsenzom na vseh 31 občinskih svetih Savinjske regije, med njimi tudi občin

Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Šaleška dolina je vseskozi vključena v regionalni razvojni program Savinjske regije, katerega

izvajalec je regionalna razvojna agencija Celje. Znotraj regionalnega razvojnega programa

Savinjske statistične regije je v za obdobje 2007 – 2013 nastal Območni razvojni

program avinjsko Šaleške (SAŠA) regije, katerega odgovornost za pripravo in izvedbo je

prevzela Savinjsko – šaleška območna razvojna agencija d.o.o. Le ta je prevzela koordinacijo

za nabor projektov po občinah in tako upoštevala pristop od spodaj navzgor. V Območni

razvojni program SAŠA regije za obdobje 2007 – 2013, ki je del regionalnega programa

Savinjske regije, so tako vključeni tudi projekti iz posameznih občin Šaleške doline.

Leta 2003 sta Savinjsko – Šaleška območna razvojna agencija d.o.o. in občina Ljubno zaradi

potrebe po večjem podpornem okolju za potrebe podeželja in turizma ustanovili Savinjo,

zavod za razvoj podeželja in turizma. V letu 2004 je zavod dobil status Podeželsko razvojno

jedro (PRJ). To je podporna inštitucija, ki nudi učno – inovacijsko enoto za vse akterje na

podeželju, ki želijo v kmetijstvu in podeželju dodati novo, dodatno vrednost. Zavod pokriva

vse občine v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini (10 občin).

Od leta 2006 – 2008 so aktivno potekale priprave za vzpostavitev Lokalno akcijske skupine

(LAS) za koriščenje sredstev po pristopu Leader. Koordinacijo, obveščanje in informiranost

javnosti je prevzel zavod s sedežem na Ljubnem: Savinja, zavod za razvoj podeželja in

turizma. Na ustanovnem zboru dne 29. 05. 2008 je bila sprejeta odločitev o ustanovitvi

pravno formalne oblike LAS v obliki društva z nazivom LAS – Društvo za razvoj podeželja

in turizma. Na ustanovnem zboru so bila potrjena tudi pravila delovanja LAS – statut društva.



A 4. 2. Uspešnost izvajanja programov za razvoj podeželja

CRPOV programi

Narejen je bil program CRPOV za krajevno skupnost Paka. Rezultati omenjenega programa

so bili izgradnja vodovoda, kanalizacije, dvorane v Paki, uredile so se pešpoti ob bivši

železniški progi in drugo.

Regionalni razvojni program

V letih 2001 – 2006 je bil v Sloveniji vzpostavljen centraliziran model regionalizma. V

drugem delu programskega obdobja 2001-2006 je bila Slovenija že članica EU (april 2004) in

je lahko koristila evropska strukturna sredstva in sredstva kohezijskega sklada. Vodenje,

upravljanje in razdeljevanje sredstev je bilo v celoti centralizirano. Regije niso bile vključene

v programiranje Enotnega programskega dokumenta (EPD) - dokumenta, ki je služil kot

orodje za razporeditev evropskih strukturnih sredstev. Zaradi sektorskega načina načrtovanja,

so se s sredstvi reševali razni parcialni problemi, na ravni instrumentov pa ni prišlo do

povezovanja med ukrepi in projekti. Denar, ki je bil preko EPD-ja lociran v posamezne

projekte regije, ni bil del nacionalno-regionalnih izvedbenih strategij, ampak bolj delitev po

ključu »vsakemu nekaj«. Prav tako je bil ključen problem strukturiranje EPD-ja na osnovi

prioritet, ukrepov in velikosti denarja za posamezen ukrep. Prioriteta Gospodarstvo in

konkurenčnost v širšem smislu, je bila v izvedbeni strukturi EPD-ja izrazito podcenjena.

Uspešnost izvajanja regionalnega razvojnega programa za občine Velenje, Šoštanj, Šmartno

ob Paki je bila dosedaj manj realizirana, kot bi si želeli. Več realizacije pričakujemo v novem

programskem obdobju, še posebej, ker imamo projektne ideje po pristopu od spodaj navzgor

zavedene v Območnem razvojnem programu.

Mestna občina Velenje se je v letu 2007 uspešno prijavila projekt Poslovna cona Rudarski

dom, Razvojno – tehnološko središče v okviru regionalnih razvojnih programov s razvojno

prioriteto ”razvoj regij”. Namen projekta je nakup proizvodnje hale, ki ne služi več svojemu

prvotnemu namenu ter adaptacija objekta v podjetniško podporno infrastrukturo v javnem

interesu. Glede na ugotovljene potrebe bo MOV namenila ta objekt za proizvodne potrebe

regijskega podjetniškega inkubatorja SAŠA.

Razvojni program za občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki

Projekti in projektni predlogi navedeni v Razvojnem programu podeželja za občine Velenje,

Šoštanj, Šmartno ob Paki so se uresničevali preko različnih razpisov (nacionalnih in

mednarodnih). Več kot polovica izvedbenih projektov po občinah, opisanih v razvojnem

dokumentu (2004, dopolnitve 2006) je bilo realiziranih ali so še v izvajanju, med njimi

najpomembnejši:

Občina Velenje:

- Volkov mlin v Vinski gori

- Vodovod Trebeliško

- Etnološki muzej Petek

- Uveljavitev blagovne znamke SA-ŠA regije

- Postavitev kmečke tržnice v atriju centra Nova



- V izvajanju: Pot kulturne dediščine, pot gradov, kolesarske poti z enotno označitvijo,

enotna označitev tudi naravnih in kulturnih zanimivosti (se izvaja v sklopu tematskih

poti), ekomuzej Grilova domačija (Lipje 29, Nacetova domačija), razvoj izvirnih

spominkov, obnova večnamenske dvorane Paka – ureditev stanovanj, gradnja

kanalizacije v KS Paka, sofinanciranje javne razsvetljave na podeželju,….

Občina Šoštanj:

- Mlinska cesta (v izvajanju obnova mlinov)

- Komunalna infrastruktura, cestna infrastruktura – posodobitev lokalnih cest in javnih

poti

- Izkoriščanje lesne biomase,

- Izobraževanje odraslih za specifična znanja – nastanek dnevnega centra za samostojno

učenje

- Muzej usnjarstva Šoštanj

- Uveljavitev blagovne znamke

- V izvajanju: Ravljanova kovačija, ureditev kolesarskih poti in označitev, Majerjeva

vila – muzejska hiša, razvoj izvirnih spominkov, ravnanje z odpadki – ureditev

ekoloških otokov po zaselkih, razvoj ribištva, čebelarstva, izgradnja doma za varstvo

odraslih

Občina Šmartno ob Paki:

- Ureditev baronije – popravilo strehe

- Nova dopolnilna dejavnost

- Kanalizacija Paška vas, Gorenje, Gavce

- Tekoče vzdrževanje občinskih cest ter posodobitev nekaterih odsekov

- Vodovodno omrežje

- Plinovod

- V izvajanju: Gradnja malih čistilnih naprav, postavitev bencinskega servisa, razvoj

čebelarstva in dopolnilnih dejavnosti, vinsko etnološka pot, tematska pot »Od kapelice

do kapelice«, ureditev Jagrove hiše.

Podeželsko razvojno jedro

Od leta 2004 – 2007 je sofinanciranje delovanja in izvajanja storitev podeželskega razvojnega

jedra koordiniral JAPTI.

Glavne aktivnosti: Tehnološko – organizacijsko – inovacijsko – tržna podpora, vseživljenjsko

učenje, promocija trajnostnega razvoja.

Rezultati:

Število programov animacije in informiranja: 33 (vključenih 2.941 udeležencev)

Število izvedenih programov usposabljanja: 43 (vključenih 375 udeležencev)

Število izvedenih promocijskih aktivnostih: 21

Število vključenih v svetovanje: 110

Število samozaposlitev: 20

Število novih izdelkov: 20

Število novih podjetniških povezav: 9



A 4. 3. Vključenost območja v druge razvojne programe z opisom uspešno izvedenih projektov in nastalih produktov

V območju so se izvajali in se še vedno izvajajo tudi drugi razvojni projekti oz. programi. Na

območju deluje več razvojnih inštitucij, katere imajo bogate izkušnje na področju vključenosti

in izvajanja razvojnih programov.

1. PHARE

Program Phare je pobuda Evropske unije, ki je zagotavljala državam srednje in vzhodne

Evrope finančno pomoč za podporo procesa ekonomske preobrazbe, hkrati pa jim pomagala

okrepiti njihove novo oblikovane demokratične družbe.

Evidentirani projekti preko programa Phare v Šaleški dolini različnih inštitucij in

posameznikov, članov LAS:

Trženje kmetijskih izdelkov, Kako izboljšajmo kakovost in trženje izdelkov s kmetij

(Phare CBC) 2001 – 2003

V okviru projekta so bile za Šaleško dolino izvedene naslednje aktivnosti: izmenjava izkušenj

med predelovalci iz Koroške, Gorenjske in Savinjsko – Šaleške regije s predelovalci iz

Avstrije, izdelan tipski načrt za predelavo mleka in mesa na kmetiji, ocenjevanje produktov

sadnih, mesnih in mlečnih izdelkov ter podelitev priznanj, izdelava promocijskega materiala:

zloženke Dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turizem na kmetiji. Cilj projekta je bil usposobiti

pridelovalce in predelovalce kmetijskih izdelkov za bolj uspešen nastop na trgu.

Mlinska cesta – Mühlenweg (Šoštanj, Črna na Koroškem, Železna kapla) – Phare

CBC SLO/A, SPF´99

To je bil projekt ohranjanja kulturne dediščine in razvoja dodatne turistične ponudbe na

podeželju (Šoštanj, Črna na Koroškem, Železna Kapla). Opravljeno je bilo raziskovalno delo,

ki je obsegalo zbiranje gradiva neposredno med informatorji, v arhivskih, muzejskih in

spomeniškovarstvenih ustanovah, pregled obsežne etnološke in druge literature, neobjavljenih

raziskovalnih nalog, priročnikov in vrsto tekstovnega in slikovnega gradiva, ki so se

navezovala na obravnavano območje in tematiko. Osrednja pozornost je veljala mlinom.

Turistična pot Mlinska cesta poteka na relaciji Šoštanj – Topolšica – Sleme – Črna na

Koroškem – Luže in naprej v Železno Kaplo na avstrijski strani. Evidentirani pomembnejši

objekti kot možnost za razvoj okolju prijazne turistične ponudbe v našem območju kot

rezultat projekta oz. poteka mlinske ceste po Šaleški dolini: Martinčev mlin v Lajšah,

Veržišnikov kmečki mlin v Topolšici, Trški oz. Mlinarjev mlin v Šoštanju, Mlinarjev mlin v

Metlečah, Kolavterjev mlin, Kotnikov mlin Oreščev mlin ob potoku Toplica, Jesenkov mlin

ob potoku Loka, črna kuhinja pri Podlomšeku v Topolšici, Mornova zijalka ob Hudem potoku

na meji med Belimi vodami in Topolšico koz pomembno najdišče koščenega in kamnitega

orodja iz starejšega paleolitika, Žlebnikova domačija v Šentvidu pri Zavodnjah, kjer je leta

1944 padel partizanski pesnik Karel Destovnik kajuh in s eponaša tudi z eno najlepših lip

daleč naokoli, Kavčnikova domačija v Zavodnjah, ki velja za najjužnejšo ohranjeno alpsko

dimnico v evropskem prostoru, Nagorevčki, Onatov, Srebočki, Razpodovski, Napočki,

Slivski, Podojstrški, Zavarški in Belovojski mlin ob potoku Belovojščica, romarska cerkev

Svetega Križa na kriški gori, kašče…..

Usposabljanje turističnih vodnikov (Phare donacijska shema)

Delavnica za pripravo poslovnega načrta



Delo na domu – izziv prihodnosti

Podjetništvo – perspektiva današnjega časa

Podjetništvo na podeželju – kot zaposlitvena možnost žensk

Vstop kmečkih žena na trg dela

Vstop mladih v svet podjetništva

Podjetništvo izziv današnjega časa

Sodobno razumevanje podjetništva

Učinkovit vstop na trg dela

2. ISPA in EIE - Intelligent Energy Europe

Finančni instrument ISPA je bil vzpostavljen 21. junija 1999 z Uredbo Sveta št. 1267/1999. V

njej je bilo določeno, da bo pomoč, dana v okviru finančnega instrumenta ISPA, prispevala k

ciljem, določenim v dokumentih Partnerstvo za pristop in Državni program za prevzem

pravnega reda Evropske unije.

Program ISPA je financiral predvsem naložbe, ki so omogočale dobre povezave med

Skupnostjo in državami kandidatkami, širitev čezevropskega prometnega omrežja, povezavo

državnih prometnih omrežij in njihovo tehnično poenotenje. Sredstva iz programa ISPA so

bila namenjena tudi za strokovno pomoč, tj. financiranje pripravljalnih študij in druge

dokumentacije za naložbe, predlagane za sofinanciranje s sredstvi ISPA. V Šaleški dolini smo

preko finančnega inštrumenta ISPA izvedli

Centralna čistilna naprava za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki

Projekt v okviru Inteligentne energije v Evropi:

Energetska agencija za Savinjsko in Koroško regijo

Mestna občina Velenje je v mesecu marcu 2005 prijavila projekt z naslovom Ustanovitev

lokalne energetske agencije (LEA) za Savinjsko in Koroško regijo na evropski program

Inteligentna energija za Evropo. V slovenskem konzorciju je poleg Mestne občine Velenje

potrdilo sodelovanje še Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec, občina Žalec,

občina Šoštanj, občina Dobrna, občina Nazarje in občina Gornji Grad. V prihodnosti ima

lokalna energetska agencija namen pokriti večino občin znotraj Savinjske in Koroške regije.

Eden od pogojev za prijavo projekta je bil ustanovitev mednarodnega konzorcija, ki ga poleg

Mestne občine Velenje sestavljajo Provincija Cadiz (Španija), Palermo (Italija) in Karlovo

(Bolgarija).

3. INTERREG III

INTERREG III je pobuda Evropske unije, ki zadeva transevropsko sodelovanje, katerega cilje

in pravila definirajo smernice EU. Njegov poglavitni cilj je spodbujanje harmoničnega in

uravnoteženega razvoja evropskega ozemlja, kjer nacionalne meje ne bi več predstavljale

ovire združevanju in razvoju.

Pobuda INTERREG III se je izvajala v obdobju 2000-2006, projekti pa naj bi se zaključili do

leta 2008. Pobudo sestavlja pet linij aktivnosti: INTERREG III A, INTERREG III B,

INTERREG III C, ESPON in INTERACT. V Šaleški dolini smo izvajali samo INTERREG

III A, ki promovira integrirano čezmejno sodelovanje in INTERREG III B CADSES

Evidentirani in izvedeni projekti:

http://www.interreg.mop.gov.si/files/Guidelines%20for%20a%20Community%20initiative.pdf



Kmečka tržnica kot inovativna prodajna struktura kmetijskih produktov 2005 –

2007 (Interreg SLO – Avstrija 2000 – 2006)

V okviru projekta je bila postavljena kmečka tržnica, ki obratuje vsako soboto v mesecu.

Največ je ponudbe zelenjave in sadja, najdemo pa tudi kruh in pekovske izdelke ter čebelje

izdelke in pridelke. Poleg postavitve kmečke tržnice je bil v okviru projekta narejen

monitoring in koncept delovanja kmečke tržnice, strategija trženja kmetijskih produktov v

Zgornje Savinjski in Šaleški dolini, postavljeni so bili kriteriji za sprejem nosilcev blagovne

znamke Z nasmehom narave iz SAŠA regije, katera je bila registrirana v okviru projekta.

Osmim nosilcem smo uradno podelili pravico do uporabe blagovne znamke. Tekom projekta

je bilo veliko narejenega za skupno promocijo in trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Partnerstvo dobrot brez meja 2005 – 2007 (Interreg SLO – Avstrija 2000 –

2006)

V okviru projekta je bilo opravljenih več promocijsko prodajnih aktivnosti za že registrirane

blagovne znamke. Za Šaleško dolino je pomemben rezultat projekta narejena študija trženja

kmetijskih pridelkov ter opravljene raziskave in ankete s področja ponudbe in povpraševanja

po kmetijskih produktih.

EKOSAN - spodbujanje energetsko optimirane gradnje in sanacije objektov

(Interreg II A Slo – A)

Cilji in rezultati projekta zaključenega leta 2007: oblikovan enoten – bilateralni model

študije energetsko varčne sanacije stavb, izdelava 20 analiz stanja vzorčnih objektov, izdelava

6 vzorčnih predlogov sanacije objektov, oblikovanje 11 modulov izobraževalnih seminarjev,

usposobljenih 200 udeležencev seminarjev, vključitev 100 podjetij na kooperacijska srečanja

in vzpostavitev 20 poslovnih kooperacij, informiranih 500 podjetnikov in 40.000 potencialnih

uporabnikov potom promocijskih materialov in informacij na spletnih straneh.

INDU.PIK - modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine

(Interreg III A SLO – A) – predmet revitalizacije Klasirnica Premogovnika

Velenje

REVITAMIN (Interreg III B CADSES)

Zapiranje rudnikov za sabo pušča različne socialno – ekonomske in krajinske posledice, kot

so: izguba delovnih mest, pri čemer je potrebno razmišljati o novih zaposlitvenih možnostih;

zapuščene stavbe, ki jim je potrebno dati novo vsebino; sprememba krajine zaradi rudarjenja

npr. nastanek jezer, ki predstavljajo turistični potencial itd. Na osnovi analiz, ki so podlaga

za katalog kriterijev, je bil razvit računalniško podprt multi kriterijski odločitveni model, ki

zagotavlja informacijsko bazo o rudarski regiji glede na potrebe potencialnih investitorjev v

regiji. Prinaša revitalizacijske možnosti za specifično socialno, ekonomsko in ekološko

situacijo.



4. DRUGI PROGRAMI S PODROČJA OHRANJANJA OKOLJA

Uvajanje smernic evropskega pravnega reda in informiranje potrošnikov na področju

varstva okolja v kmetijstvu (ACCESS 2000)

Največ referenc s področja ohranjanja okolja ima Naravovarstvena zveza Smrekovec, ki

praznuje tretji rojstni dan, raziskovalni inštitut Erico iz Velenja, druge inštitucije s področja

varovanja zraka, tal, vode, TEŠ idr.

Naravovarstvena zveza Smrekovec in njeni projekti:

Okrogli mizi Kako ohraniti Smrekovec (44 udeležencev), Kako ohranjamo Smrekovec

Ciljne skupine okrogle mize: lastniki zemljišč, domačini, predstavniki različnih inštitucij. Cilj

okroglih miz je bilo opozarjanje na kršitve voznikov motornih vozil v naravnem okolju na

območju Smrekovca, ohraniti čudovito naravo, podpreti trajnostni razvoj. Udeleženci okrogle

mize so izrazili potrebo po organiziranem delovanju za ohranitev narave Smrekovškega

pogorja. Prva okrogla miza je bila povod za:

Ustanovitev projektne skupine cilvilne družbe za ohranitev Smrekovca: prvi projekt

Ohranimo Smrekovec

V okviru projekta je nastala zloženka in spletne strani www.smrekovec.net v slovenščini,

nemščini in angleščini, plakati za opremljanje obveščevalnih tabel in razobešanje na ustreznih

vidnih mestih.

Vpliv okoljskih sprememb na gozd Smrekovškega pogorja

V okviru projekta izdana zloženka poslana na vsa gospodinjstva občin Šoštanj, Ljubno, Črna

na Koroškem. Donator je bilo Britansko veleposlaništvo.

Zavzemi se za Smrekovec

Projekt je bil namenjen učencem lokalnih osnovnih šol s ciljem odgovornega ravnanja s

domačo naravno dediščino. V okviru projekta so bile izdane razglednice z motivi učencev,

dokumentarni film, majice z logotipom projekta, organizirana proslava ob dnevu okolja 07.

06. 2006. Donatorji so bili Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, Ministrstvo za šolstvo in

šport, Ministrstvo za okolje in prostor.

Ukrepaj zdaj

Rezultat projekta iz lastnih sredstev NZS: tiskovna konferenca in letak z istim naslovom

poslan na vsa gospodinjstva s sporočilom zakaj je neurejen motoriziran promet motornih sani,

krosov in štirikolesnikov za naravo škodljiv in za ljudi nevaren.

5. DRUGI PROGRAMI S PODROČJA KULTURE, TURIZMA IN

IZOBRAŽEVANJA

Programe in projekta s področja kulture, turizma in izobraževanja na območju v največji meri

izvajajo naslednje inštitucije: LU Velenje, INVEL d.o.o., Andragoško društvo Velenje,

Univerza za tretje življenjsko obdobje, TIC Velenje, projektna skupina Mestne občine

Velenje, SAŠA ORA, Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma, druge nevladne in

vladne organizacije na območju. V Lokalni razvojni strategiji navajamo samo nekatere

pomembnejše projekte pomembnih inštitucij s področja podeželja.

http://www.smrekovec.net/



Projekti in programi INVEL d.o.o.:

Center vseživljenjskega učenja – Center VŽU UM 2005 – 2007

Rezultati: Vzpostavitev Centra VŽU s poudarkom na samostojnem učenju z IKT podporo

(učna mesta, učna literatura, dostopnost do e-gradiv, e-podatkovnih baz, spletni tečaji, tudi

vzpostavitev spletnega portala Centra www.vzu.si, kjer je omogočeno e-svetovanje, e-

informiranje, e-učenje, …)

Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela – eksperimentalni program 2006 – 2007

To je poskus uporabe pozitivnih dosežkov, združitve in nadgradnje vsebine programov

poklicne orientacije in pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. Programa

se je skupno udeležilo 216 brezposelnih oseb. Imeli smo štiri izvedbe programa, v okviru

katerih smo dosegli naslednje rezultate: 68 zaposlitev, 2 javno delo, 4 samozaposlitvi, 39

praktičnih preizkusov, 2 vključitvi v usposabljanje pri delodajalcu in 65 vključitev v

nadejanje izobraževanje.

Klub za iskanje zaposlitve 1995 – 2008

Klub je skupinska oblika dela z brezposelnimi. Končni cilj kluba je pomagati članom, da

najdejo čim bolj ustrezno zaposlitev v čim krajšem času. Osnovna filozofija kluba je okrepiti

zavest, da obstaja delo za vsakega člana kluba, ki se želi zaposliti. Ta pozitivni pristop je

rdeča nit klubskega delovanja. V klubu je poudarjeno načelo samopomoči, kar pomeni, da se

vsak član čim bolj usposobi za samostojno reševanje problemov, ki so povezani z njegovo

zaposlitvijo. V Klubu dosegamo cca. 75% uspešnost (zaposlitev udeležencev ali vključitev v

nadaljnje izobraževanje in usposabljanje).

Drugače o poklicih 200 – 2007

Gre za organiziranje različnih oblik povezovanja med šolami, uradi za delo, delodajalci in

drugimi institucijami, ter pri njih zaposlenimi strokovnjaki za posamezna poklicna področja z

namenom seznanjanja s poklici.

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – most do izobrazbe 2005 – 2007 (UŽU MI)

Glavni namen programa je bil, da so udeleženci pridobili učne navade, tehnike in spretnosti,

ki jim bodo olajšale ponoven vstop v izobraževanje, hkrati pa so osvežili tudi znanja, ki jim

pomagajo pri reševanju vsakodnevnih problemov. Program je bil namenjen odraslim z največ

10 leti šolanja, ki se želijo vključiti v izobraževanje za pridobitev poklica oz. stopnje

izobrazbe.

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – beremo in pišemo skupaj 2005 - 2007 (UŽU

BIPS

Glavni namen programa je bil pomagati staršem z največ 10 leti šolanja, ki so imeli otroka v

prvem triletju devetletke in so mu želeli pomagati pri šolskem delu, pa niso vedeli kako, pri

spoznavanju načinov spodbujanja in motiviranja otroka za šolsko delo, razvijanje

sodelovalnega učenja, hkrati pa so starši osvežili tudi lastno znanje, ki jim je pomagalo pri

reševanju vsakodnevnih problemov. Z zviševanjem ravni pismenosti staršev se ustvarjajo

boljše možnosti za šolanje njihovih otrok.

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Jaz in moje delovno mesto 2007 (UŽU

MDM)

Program je bel namenjen manj izobraženim zaposlenim na delovnih mestih, ki se ukinjajo

zaradi spremembe tehnologije in prenosa proizvodnje na območja s cenejšo delovno silo ter

http://www.vzu.si/



tistim zaposlenim, ki želijo pridobiti osnovnošolsko ali poklicno izobrazbo. Program jih je

spodbujal k ustvarjalnemu/inovativnemu in razmišljujočemu opravljanju dela, k nadaljnjemu

poklicnemu in osebnostnemu razvoju ter k zviševanju izobrazbene ravni.

Računalniška pismenost za odrasle – RPO 2007

Program zajema naslednje vsebinske sklope: temeljna informacijska znanja, izdelava in

oblikovanje besedil, uporaba Interneta in uporaba elektronske pošte. Ob zaključku programa

udeleženci pristopijo k opravljanju izpita. Kandidati pridobijo javno-veljavno potrdilo, v

kolikor na izpitu zberejo vsaj 60% vseh točk. V letu 2007 smo uspešno izpeljali 6 izvedb

programa. Ciljna skupina programa so odrasli, ki računalnika še niso uporabljali in si želijo

pridobiti temeljno znanje za delo z njim za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja.

Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve 1997 – 2008

To so izobraževalne delavnice za različne ciljno usmerjene skupine, kot na primer Poti do

dela in zaposlitve, Priprava na učenje, Druga možnost, Nov začetek,…

Podjetniški tabori za mlade 2007

Skupno se je taborov udeležilo 138 osnovnošolcev, in sicer:

- 45 osnovnošolcev iz Savinjske regije,

- 52 osnovnošolcev iz Koroške regije,

- 19 osnovnošolcev iz Osrednjeslovenske regije in

- 22 osnovnošolcev iz Gorenjske regije.

Mladi so znotraj tabora razvijali podjetniško in ustvarjalno miselnost kreiranja poslovnih idej

z ustvarjalnima problemskima delavnicama »Podjetniška šola« in »Ideapolis«. S

predstavitvami podjetništva in perspektivnih poklicev, ogledi dobrih praks pri

podjetnikih/obrtnikih ter sodelovanjem uspešnih podjetnikov/obrtnikov iz lokalnega okolja pa

so spoznavali deficitarne in obetavne poklice.

Promocija deficitarnih poklicev 2007

Z izvedbo programa smo želeli med učenci osnovnih šol in dijaki poklicnih šol izpostaviti

pomen deficitarnih poklicev kot možni karierni izbiri in možnosti, ki je lahko nadgrajena v

podjetništvu. Prav tako smo mlade seznanili z vsebinami, ki jim zagotavljajo večjo uspešnost

in lažjo izbiro pri načrtovanju poklicne poti. V dvanajstih šesturnih delavnicah Promocije

deficitarnih poklicev, ki smo jih izvedli v Velenju, Mozirju, Celju, Novem mestu in Kranju

smo zagotovili udeležbo 147 učencev osnovnih šol in 281 dijakov srednjih poklicnih šol, in

sicer:

- 147 učencev osnovnih šol iz Savinjske regije,

- 119 dijakov srednjih poklicnih šol iz Savinjske regije,

- 61 dijakov srednjih poklicnih šol iz jugovzhodne Slovenije in

- 101 dijak srednjih poklicnih šol iz Gorenjske regije.

Dejavnost posredovanja delovne sile 1999 – 2008

V okviru dejavnosti posredovanja zaposlitve in posredovanja dela napotujemo brezposelne

osebe in druge zainteresirane osebe k delodajalcem zaradi sklenitve delovnega razmerja ali

zaradi vključitve v delo. Podeljena letna koncesija s strani Ministrstva za delo družino in

socialne zadeve.

Svetovalnica za otroke in mladostnike »SEM« 2006

Namen Svetovalnice za otroke in mladostnike »SEM« je bil vzpodbuditi otroke in

mladostnike k učinkoviti izrabi prostega časa in aktivnejšemu načrtovanju zasebnega



življenja, povečati samozavest ter s tem lažje vključevanje v družbeno socialne procese,

vzpodbuditi interes otrok in mladostnikov po samoizobraževanju in razvijati sposobnost

prevzemanja odgovornosti za svoja ravnanja. Svetovalnica je obsegala pet sklopov. V

svetovalnici »SEM« smo uspešno izpeljali 4 izvedbe, skupno število udeležencev je bilo 86,

od tega 41 mladostnikov ter 45 otrok.

Uspešno starševstvo 2007

Program »USPEŠNO STARŠEVSTVO« je vseboval aktualne in zanimive vsebine, ki so bile

namenjene staršem otrok in mladostnikom za ohranjanje in izboljšanje medsebojnih odnosov,

medsebojne podpore in razvijanja vrednot, ki zagotavljajo kvaliteto življenja družine.

Udeleženci programa so dobili številne napotke in nasvete kako se spoprijemati z vzgojnimi

težavami svojih odraščajočih otrok in mladostnikov, kako jim pomagati in jih spodbujati,

kako mladostnikom postavljati zdrave meje, ipd. Namen programa je bil pomagati staršem

živeti odgovorno starševstvo in jih bolje usposobiti za aktivno reševanje problemov v družini

brez uporabe nasilja. Treh izvedb programa se je skupaj udeležilo 28 staršev. Program je bil

razdeljen na šest zaporednih srečanj na katerih smo obravnavali različne vsebinske sklope.

Na poti odraščanja 2007

V sklopu 34 urnega programa, ki smo ga izvedli v poletnih mesecih smo mladostnikom

pomagali pri osveščanju in razumevanju njihovega položaja, razvijanju sposobnosti kritičnega

in problemsko usmerjenega mišljenja, povečevanju samozavesti in s tem povečani

motiviranosti za vključevanje v družbeno socialne procese, učinkoviti izrabi prostega časa.

Število vključenih mladostnikov v vseh štirih izvedbah programa je bilo 44.

Motivacijske delavnice in podjetniško usposabljanje za mlade 2006

Na območju Območnih služb ZRSZ Novo mesto, Sevnica, Trbovlje in Velenje smo v mesecu

oktobru 2006 izvedli štiri 6-urne motivacijske delavnice za brezposelne mlade od 15 do 26

leta starosti. Delavnic se je skupno udeležilo 77 mladih, od tega pa se jih je 42 udeležilo tudi

nadaljnjega 80-urnega podjetniškega usposabljanja. V usposabljanju so usvojili potrebna

podjetniška znanja in znanja s področja človeških virov, s čimer se bodo ustrezno usposobili

za izvajanje managerskega poklica.

Podjetniško usposabljanje za ženske 2006

V 80-urnem programu usposabljanja so izbrane brezposelne ženske iz celotne Slovenije, med

njimi tudi iz Šaleške doline, usvojile potrebna podjetniška znanja in znanja s področja

človeških virov, s čimer so se usposobile za izvajanje managerskega poklica. Skupaj s

podjetniško svetovalko, moderatorkami programa in predavatelji so preverile svojo poslovno

zamisel in pripravile poslovni načrt. Najodločnejše pa so svoj samozaposlitveni projekt tudi

realizirale.

Računalniško izobraževanje 2003 – 2006

Realizirano:

- Računalniško opismenjevanje za odrasle (2006)

- Uporaba informacijske podpore za pisarniško poslovanje (2006)

- Microsoft Excel – osnovni tečaj (2005, 2006)

- Računalniško opismenjevanje za odrasle (2005)

- Power Point (2005-2006)

- Osnovni in nadaljevalni tečaj Excel (2003-2006)

- osnovni in nadaljevalni tečaj Word (2003-2006)



Drugi izobraževalni programi za odrasle 200 – 2007

Podjetništvo za odrasle 200 – 2006

Ciljna skupina: brezposelni, prijavljeni na ZRSZ, potencialni podjetniki. Za bodoče

podjetnike, ki so prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje smo izvedli programe

pospeševanja samozaposlovanja - podjetniška svetovanja, izobraževanja, uvodne podjetniške

delavnice, specializirane delavnice za pripravo poslovnega načrta, poglobljeni seminarji s

posameznih področij poslovanja (marketing, pravni vidiki poslovanja, trženje,...).

Uvodno podjetniško usposabljanje pred pričetkom poslovanja 1996 – 2004

Usposabljanje je bilo namenjeno vsem, ki so razmišljali o svoji podjetniški poti in se z

zbiranjem potrebnih informacij in vzporednim izobraževanjem pripravljali na ustanovitev

gospodarske družbe ali pričetek poslovanja kot samostojni podjetniki.

Specializirane podjetniške delavnice 1996 – 2006

Specializirane podjetniške delavnice so oblikovane z namenom, da bi bodoči podjetniki z

aktivnim sodelovanjem pridobili manjkajoča znanja in podjetniške spretnosti, spoznali pomen

poslovnega načrtovanja, ter tako vstopali na tržišče bolj pripravljeni.

Podjetniški izziv za mlade 2001 – 2005

Ciljna skupina: mladi brezposelni, dijaki, študentje od 12 do 27 leta starosti. Projekt se je

izvajal ob podpori Vlade RS in ministrstev, ki podpirajo Program razvoja podjetnosti in

ustvarjalnosti mladih, kot podprogram Akcijskega programa zaposlovanja. Glavne cilje

programa (spoznavanje osnovnih elementov in postopkov podjetniškega razmišljanja,

razvijanje ustvarjalnosti v povezavi s konkretnim podjetniškim ciljem in realizacijo poslovnih

zamisli) smo poskušali doseči skozi vrsto aktivnosti, namenjenih mladim.

Več regionalnih srečanj z različnimi temami za zbiranje in predstavljanje poslovnih

idej ter dobro vzpostavitev podpornega okolja (Spodbujanje poklicnega uveljavljanja

žensk v Savinjski regiji oktober 2005 in 2006, Spodbujanje podjetnosti in

ustvarjalnosti osnovnošolcev in dijakov članov kmečkih družin v Savinjski regiji

2006, Spodbujanje podjetnosti in ustvarjalnosti mladih v Savinjski regiji, oktober

2005)

Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Izzivi podeželja, pilotska izvedba 2005

Namen poskusne izvedbe je bil praktičen preizkus osnutka programa UŽU – Izzivi podeželja

na dveh ciljnih skupinah v dveh različnih okoljih: v Pomurski in v Celjski regiji. Cilj projekta

je bil pridobiti praktične izkušnje za dograditev teoretično zastavljenega izobraževanja UŽU –

Izzivi podeželja, in ga pripraviti za predstavitev na Strokovnem svetu RS za izobraževanje

odraslih za verifikacijo, s tem tudi za implementacijo na ostala območja v Sloveniji.

Promocija poklicnega uveljavljanja žensk v Savinjski regiji 2002 – 2005

Ciljna skupina: ženske (brezposelne, kmečke ženske, potencialne podjetnice, delujoče

podjetnice, ženske z nizko stopnjo izobrazbe in starejše ženske). Glavni namen je bil

vzpodbuditi ženske k podjetniškemu razmišljanju in posledično poklicnemu uveljavljanju na

lokalnem in regionalnem nivoju, kar naj bi zagotovilo večjo kvaliteto zaposlitvenih

priložnosti, izboljšalo njihov ekonomski položaj in omogočilo usposabljanje za načrtovanje

njihove poklicne kariere.



Povečanje zaposlitvenih možnosti žensk v okolju 2003 – 2005

V programu smo želeli brezposelnim ženskam pomagati na poti k spoznanju, da v okolju

obstajajo različne možnosti za učinkovito reševanje nastale situacije. Skozi usposabljanje smo

jih usmerjali in spodbujali k razvoju kreativne podjetniške miselnosti. Vse možnosti je bilo

potrebno aplicirati na konkretne interese in zmožnosti posameznice, ki z veliko mero lastne

aktivnosti in s pomočjo konzultacije strokovnjaka za določeno področje, lahko doseže

realizacijo cilja, ki si ga je v planu aktivnosti postavila

Dobra komunikacija pot do uspeha 1998 – 2003

Ciljna skupina: mladi brezposelni in ostali zainteresirani mladi. Dobra komunikacija je gotovo

eden ključnih momentov za uspešno življenje, učenje veščin javnega nastopanja in govorjenja

pa naravna metoda za premagovanje negotovosti ter razvijanje poguma in samozavesti.

Udeležence, predvsem mlade, smo seznanjali z vsemi tehnikami in načini uspešne

komunikacije, s katero bodo hitreje dosegli zastavljene cilje na različnih področjih.

Usmerjanje osnovnošolcev v podjetništvo 1995 – 2003

Ciljna skupina: višji razredi osnovnih šol (7. in 8. razred). V okviru krajšega izobraževanja

smo želeli mladim ponuditi spoznanja o podjetništvu kot načinu življenja in delovanja ter jim

s tem pomagati v obdobju poklicnega usmerjanja.

Podjetništvo za srednješolce 1995 – 2003

Ciljna skupina so srednješolci. V sklopu projekta in v okviru izbirnih vsebin smo organizirali

predavanja o aktualnih podjetniških vsebinah (osnove pravnih vidikov poslovanja, poslovni

načrt, marketing, generiranje podjetniških idej…).

6. DRUGI RAZVOJNI PROGRAMI

V Šaleški dolini je še veliko evidentiranih in izvedenih razvojnih programov, bodisi po

naročilu občin, bodisi po naročilu nacionalnih ali mednarodnih javnih naročilih. Nekateri

projekti in programi so zastavljeni za Šaleško dolino, nekateri pa za širše območje in

predstavlja Šaleška dolina samo del vključenosti v projekt. Med njimi:

Savinjsko – Šaleški kolesarski park (omrežje kolesarskih poti)

V okviru projekta so bile popisane možne kolesarske poti v območju in narejene podlage za

enotno označitev in ureditev.

Učne poti

Narejen je popis možnih učnih poti v območju.

Študentom prijazna regija – SAŠA regija

Strokovno izobraževanje in usposabljanje na področju turizma



A 4. 4. Popis in možnost izrabe obstoječih razvojnih struktur v Šaleški dolini

V območju Šaleške doline deluje veliko v prostoru že uveljavljenih in delujočih razvojnih

struktur. Nekatere realizirane projekte sodelovanja, mednarodne in nacionalne projekte smo v

Strategiji že navajali. Za nadaljnji razvoj je smiselno vključiti obstoječe razvojne strukture, saj

imajo že veliko referenc in izkušenj prav v pripravi in izvedbi razvojnih projektov. Njihove

izkušnje, partnerstva in znanja nam bodo v pomoč pri uspešni realizaciji izvedbenega dela

Strategije razvoja.

Evidentirali bomo samo nekatere pomembnejše razvojne inštitucije, nevladne in vladne

organizacije.

1. Projektna skupina Mestne občine Velenje

Prav za pridobivanje nepovratnih sredstev iz evropskih programov je Mestna občina Velenje

konec leta 2004 vzpostavila ekipo mladih strokovnjakov, ki so že v obdobju 2005 do 2007

pridobili 2.560.000 EUR nepovratnih sredstev (sofinanciranje za 12 projektov v finančni

perspektivi 2004 – 2006). Z izvedenimi projekti so ustvarili kvalitetna delovna mesta,

zaposlili strokovnjake na projektih, katerih plače so sofinancirane iz EU sredstev. Posledično

je Projektna skupina MOV postala že prepoznavna kot dober in zanesljiv partner v projektih.

Tako so vzpostavili sodelovanje z občinami in razvojnimi inštitucijami na Hrvaškem, Bosni,

Srbiji in državami EU. Že sedaj projektna skupina povezuje različne sektorje med seboj in je

vključena v razvojne programe in projekte v celotnem območju Šaleške doline. Z svojimi

bogatimi izkušnjami je lahko kot dober razvojni potencial tudi za koriščenje sredstev po

pristopu Leader, posebej v prioriteti območja za dvig konkurenčnosti kmetijskega in

gozdarskega sektorja. Projekt postavitve Kmečke tržnice je prav projekt nastal v omenjeni

projektni skupini.

2. Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije, Kmetijsko svetovalna služba Velenje

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je nevladna stanovska organizacija,

ustanovljena na podlagi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je bil objavljen

16. junija 1999. Njena naloga je zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva,

svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško

dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in

ribištva. Za KGZS je značilno obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost.

Je reprezentančni partner vladi, lahko izvaja javna pooblastila, pri izvrševanju javnih

pooblastil izdaja javne listine ter daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte,

proračun, izobraževalne programe in druge javne dokumente, ki se dotikajo področij

kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Pomembno vlogo ima pri promociji slovenskega kmetijstva

doma in v tujini. Območje pokriva območna enota Celje s sedežem v Celju, lokalno pa

pokriva Izpostava območne enote s sedežem v Šoštanju. V okviru KGZS deluje tudi

Kmetijska svetovalna služba, ki ima v Šaleški dolini sedež v Šoštanju, imenuje pa se

Kmetijsko svetovalna služba Velenje. Omenjena inštitucija ima bogate izkušnje na področju

kmetijskega in gozdarskega sektorja in bo kot ključni razvojna struktura za razvoj

registriranih novih dejavnosti v podeželskem prostoru Šaleške doline.

3. Savinjsko – šaleška območna razvojna agencija d.o.o. (skrajšano SAŠA ORA)

SAŠA ORA ima sicer sedež v občini Nazarje, deluje pa na celotnem območju Savinjske in

Šaleške doline na področju razvoja podjetništva. Z izvajanjem in pripravo projektov in

različnih programov, razvojnih dokumentov ima bogate izkušnje. Sodeluje pri pripravi skoraj



vseh razvojnih programov v območju in širše. Je pomembna razvojna struktura za

uresničevanje izvedbenega dela Lokalne razvojne strategije in potencialna inštitucija za

priprave izvedbenih projektov.

4. INVEL d.o.o.

Podjetje INVEL, d.o.o. je zasebno podjetje, registrirano za izobraževanje in poslovno

podjetniško svetovanje. Ustanoviteljica podjetja je mag. Selma Filipančič Jenko, ki podjetje

tudi vodi. Dejavnost podjetja je izjemno široka in raznolika, predvsem pa nudijo različna

izobraževanja, usposabljanja in svetovanja za brezposelne, programe za učence, dijake in

študente, izvajajo kadrovsko dejavnost, posredovanje dela in zaposlitve ter vršijo

izobraževanja in svetovanja podjetnikom. V sodelovanju s podpornimi institucijami in

ministrstvi izvajajo razne izobraževalne, svetovalne in informacijske programe ter projekte. Z

bogatimi izkušnjami in referencami je INVEL d.o.o. kot potencialni nosilec projektov

predvsem za marginalne skupine s poudarkom na programih za mlade, ženske in starostnike.

5. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje (skrajšano LU Velenje)

Delavska univerza Velenje je bila ustanovljena 20. oktobra 1959 in je stara natanko toliko kot

mesto Velenje. Svoje izobraževalno poslanstvo opravlja že od vsega začetka in tako, kot so v

preteklosti politične in gospodarske razmere v sami občini dajale večji ali manjši pečat tudi na

pestrost ponudbe izobraževalnih oblik namenjenim občanom Velenja in širše okolice, tako se

na hitre spremembe odziva tudi danes.

Danes je poslanstvo Ljudske univerze Velenje ponuditi občanom zanimive in kvalitetne

izobraževalne programe ter graditi odnose z udeleženci s spremljanjem njihove uspešnosti,

motiviranjem in svetovanjem. S hitrim odzivanjem na spremembe v okolju ponujajo

programe, ki so zanimivi za kar najširši krog njihovih udeležencev.

Letno je v programe LU Velenje vključenih preko 2000 udeležencev, ki pridobivajo znanja na

naslednjih področjih: osnovnošolsko izobraževanje odraslih, izobraževanje za pridobitev

poklica, usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe dela, jezikovno izobraževanje,

računalniško usposabljanje, seminarji, tečaji, delavnice, programi za prosti čas, središče za

samostojno učenje (že vzpostavljeno v Velenju, Šoštanju, v kratkem pričakujemo tudi v

Šmartnem ob Paki).

LU Velenje predstavlja potencialno razvojno strukturo predvsem za področje izobraževanja in

kulture.

6. PV Invest d.o.o., naložbe, urejanje okolja, geodetske storitve, Velenje (skrajšano PV

Invest, d.o.o., Velenje)

Družba je bila ustanovljena 12. 04. 2006 z minimalnim zakonskim kapitalom.

V novo družbo je Premogovnik Velenje d.d. prenesel dejavnost urejanja pridobivalnega

prostora, investicijski inženiring ter dejavnost zunanjega jamomerstva in geodezije. Dejavnost

družbe sta dva temeljna programska sklopa naložbeno – nepremičninski programski sklop in

programski sklop inženiring dejavnosti. Družba je potencialen nosilec projektov in partner v

projektih načrtovanja trajnostnega razvoja podeželja, s prioroteto na varovanju okolja in

sanaciji ter oživitvijo degradiranih površin.

7. Savinja, zavod za razvoj podeželja in turizma (skrajšano Zavod Savinja)

Zavod Savinja sta leta 2004 ustanovili Savinjsko – Šaleška območna razvojna agencija d..o.o.

in občina Ljubno z namenom podpora podeželju, podjetništvu in turizmu. Zavod ne deluje

samo lokalno, temveč tudi sodeluje z inštitucijami in posamezniki v celotni Šaleški dolini. Je

evidentiran potencialni upravljalec LAS Šaleške doline, saj pokriva področje celotnega

podeželja in povezuje različne razvojne sektorje med seboj: tako kmetijski, gozdarski,



podjetniški sektor in področje specifičnega izobraževanja na podeželju. Ima tudi status

Podeželskega razvojnega jedra.

8. SAŠA inkubator, družba za podjetniško in poslovno svetovanje d.o.o.

SAŠA inkubator d.o.o. je mrežni podjetniški inkubator s sedežem v Velenju, ki deluje v

celotni Savinjsko – Šaleški regiji in je neprofitno podjetje. S svojim delovanjem želi

vzpodbuditi nastanek novih in hitrejši razvoj obstoječih inovativnih podjetij. Podpisniki pisma

o nameri o sodelovanju pri razvoju mrežnega regionalnega podjetniškega inkubatorja

»Podjetniški inkubator SAŠA« so županja in župani SAŠA regije, predstavniki PV Invest,

SAŠA ORA, Univerze v Mariboru, Tehnocentra Univerze v Mariboru d.o.o., Šolskega centra

Velenje. Omenjeni inkubator je potencialni nosilec projektov na področju podjetništva in kot

evidentirana podporna inštitucija za razvoj podjetništva na podeželju.

9. TRC Jezero d.o.o.

Podjetje TRC Jezero, je novoustanovljeno podjetje. Je eden izmed najlepših turistično –

rekreativnih centrov v Sloveniji. Zaokroženo je v več sklopih. Nastalo je na področju, ki je

bilo prej poškodovano zaradi rudarjenja. Leta 1991 je bila zgrajena Bela dvorana, kasneje pa

še drugi športni in rekreacijski objekti. Center vsako leto obišče približno 150.000

obiskovalcev. Največje prireditve na tem področju pa so: Pikin festival, Noč ob jezeru, Vip

teniški turnir, prireditve klubov vodnih športov... Podjetje je razvojna obstoječa struktura za

prenos prakse na področju oživitve degradiranih površin.

10. Erico Velenje, Inštitut za ekološke raziskave

Osrednja dejavnost inštituta so storitve na okoljskih področjih, ki jih zahteva zakonodaja:

Zakon o varstvu okolja, Nacionalni program varstva okolja, zakonodaja na področju voda,

zraka, tal, odpadkov... K storitvam sodijo tudi vse laboratorijskih analize in storitve,

monitoringi, različne okoljske raziskave, programi varstva okolja, sanacijski programi,

okoljsko in delovno izobraževanje, storitve vezane na okoljska vprašanja in probleme,

sonaravni in trajnostni razvoj ter ostale storitve. Ključni dejavniki uspeha na trgu storitev je

njihovo interdisciplinarno znanje in usposobljenost kadrov, pridobljena pooblastila

ministrstev, kvaliteta, čas in cena storitev ter prilagodljivost zahtevam naročnikom in trgu.

Raziskovalci in zaposleni na inštitutu se stalno izpopolnjujejo na strokovnem in

zakonodajnem področju, imajo zelo dobro opremljen in akreditiran laboratorij, dobro

vzorčevalno opremo ter ustrezne delovne razmere. Inštitut je torej obstoječa podporna

inštitucija na celotnem področju trajnostnega razvoja okolja.

11. KSSENA – Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško

Zavod so leta 2006 ustanovili Mestna občina Velenje, Mestna občina Celje, Mestna občina

Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. Delujejo na področju energetskih

konceptov, energetskega managementa, projektnega dela, aktivnostih za zasebni sektor,

sodelovanja s partnerji, komuniciranja z javnostmi: izobraževanja in dogodki. Zavod je

pomembna obstoječa podporna struktura na področju energetike in razvoja obnovljivih virov

energije.

12. Mladinski center Velenje

MC Velenje vstopa v novo desetletje delovanja z razvojnim ciljem vzpostavitev regionalnega

centra. V njem združujejo znanja, izkušnje, dobre prakse in mladinsko infrastrukturo.

Vsakodnevno delujejo s področja lepote kulture, čutom za sočloveka in na temelju

medsebojnega spoštovanja. MC Velenje je kot obstoječa razvojna struktura na področju



projektov predvsem namenjenih za mlade in njihovo inovativnost. S podobnimi vsebinami na

območju deluje tudi Mladinski center Šmartno ob Paki.

13. Turistično - informacijski in promocijski center Velenje (TIC Velenje)

TIC Velenje deluje v okviru Mestne občine Velenje. Ima izkušnje in znanja na področju

turizma in izvajanja projektov s tega področja. TIC Velenje v veliki meri že trži turizem tudi v

ostalih občinah, to je občini Šoštanj in Šmartno ob Paki.

14. Naravovarstvena zveza Smrekovec

NZ Smrekovec združuje društva, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj in

delujejo na širšem območju Smrekovškega pogorja. Trenutno je v zvezo včlanjenih 6 društev:

Planinsko društvo Šoštanj, Velenje, Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem, Savinjsko

gozdarsko društvo in Lovska družina Smrekovec. Zveza želi spodbuditi lokalna društva in

lokalno prebivalstvo k aktivni udeležbi pri snovanju trajnostnega razvoja in s tem k ohranitvi

naše naravne dediščine. Zveza ima bogate izkušnje s področja izvajanja naravovarstvenih

projektov. Tudi v bodoče so potencialna obstoječa razvojna struktura na področju ohranjanja

okolja, promocije zaščitenih območij in drugo na področju trajnostne rabe prostora.

15. Univerza za tretje življenjsko obdobje, Andragoško društvo Velenje

Potencialen partner za marginalno skupino starostnikov.

16. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o., Metleče – Šoštanj

Zadruga je nastala z združitvijo KZ Družmirje, KZ Lokovica, KZ Topolšica, KZ Ravne, KZ

Zavodnje in KZ Sv. Florjan že leta 1955. Leta 1961 so se zadrugi pripojile še KZ Velenje, KZ

Šmartno ob Paki in KZ Bele Vode, leta 1962 Obrtno podjetje in klavnica Šmartno ob Paki in

leta 1963 Klavnica in mesarija Velenje. V začetku sedemdesetih let je trend združevanja v

večja podjetja posegel tudi na področje zadruge, ki se je leta 1971 pridružila k Trgovskemu

podjetju ERA Velenje. Skozi naslednja desetletna obdobja se je organizacija večkrat

preimenovala in 21.01.1993 je bila registrirana kot samostojna organizacija Kmetijska

zadruga Šaleška dolina z.o.o. s sedežem na Trgu svobode 12 v Šoštanju. Zadruga se je skozi

razvojna obdobja ukvarjala z odkupom živine, mleka, lesa, žit, pridelkov poljedelstva, vrtnin,

sadja (jabolk), hmelja, medu, ribeza ... Danes se zadruga ukvarja z odkupom mleka in mesa in

z oskrbo članov zadruge in ostalih kupcev s kmetijskim repromaterialom, kmetijskimi stroji in

mehanizacijo za kar skrbita kmetijska trgovina Velenje in kmetijska trgovina Šmartno ob

Paki. Članom zadruge nudijo tudi ostale usluge, računovodski in finančni servis in strokovno

pomoč, tudi pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Imajo tudi lasten sadovnjak, kjer

pridelujejo jabolka na integriran način (okolju prijazen - znak sinička). Sortni izbor je pester,

saj lahko ponudimo tako zgodnja kot pozna jesenska jabolka. K lastni proizvodnji sodita tudi

dva hleva za goveje pitance, s pripadajočimi površinami za pridelavo krme, kjer lahko svoje

teoretično znanje koristno uporabijo in preverijo v praksi. Zadruga je pomembna obstoječa

inštitucija za kmečki del prebivalstva.

17. Turistična društva v Šaleški dolini

V območju deluje več turističnih društev, kar v občini Šoštanj jih je 8. Vsa društva pomenijo

podporno okolje na področju turizma.

18. Na področju kulture so pomembni Zavodi za kulturo, kulturna društva, muzeji,

galerije, knjižničarska dejavnost in drugi akterji na podeželju na področju razvoja podeželja

v smislu inovativnosti kulturnih dejavnosti in kulturnih prireditev.



19. Planinska društva

Planinska društva, predvsem PD Šoštanj in Velenje so vključeni v različne projekte na

področju ohranjanja trajnostnega razvoja in so potencialni okoljevarstveni razvojniki.

20. Druga društva v Šaleški dolini

Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki (V zadnjih letih so posebej ponosni na dobro vino.

Slednjega je med domačimi vinogradniki vedno več, na pokušino pa je v številnih zidanicah,

tudi takšnih iz 16. in 17. stoletja. V društvu pripravljajo tradicionalno prireditev Martinova

sobota), športna društva (dodatna turistična ponudba območja, adrenalinski parki,…), društvo

prijateljev mladine (izvajanje projektov za marginalne skupine,..), upokojenska društva

(izvajanje projektov za ciljne skupine starejše generacije),…



B) SWOT ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI OBMOČJA

Swot analiza – skupna – analiza prednosti, slabosti, priložnosti in ovir

PREDNOSTI

SLABOSTI

Naravne danosti (biotska pestrost, kraški pojavi,

jezera, slapovi, reliefna razgibanost)

Slaba cestna povezava v smeri proti glavnemu

mestu in s sosednjimi območji

Območje treh občin je zaokrožena celota Prepričanje javnosti o ekološki obremenjenosti

okolja

Bogati viri pitne in termalne vode ter jezerskih

površin

Slaba dostopnost podatkov o okolju v medijih

Velika vlaganja v skrb za čisto okolje Zapuščena poslopja ter slaba izkoriščenost

nekaterih objektov

Kulturne danosti (dediščina, prostori, prireditve) Negativen image zaradi industrije (dim, pepel)

Obstoječa turistična infrastruktura in turistična

ponudba

Nedograjena sekundarna kanalizacija

Obstoječa infrastruktura za rekreacijo Praznjenje podeželskega prostora

Gostoljubnost in prijaznost prebivalcev Nerešeni denacionalizacijski postopki

Ugodne klimatske razmere za razvoj

vinogradništva

Pomanjkanje obdelovalne zemlje zaradi

degradacije prostora

Ugodni pogoji za razvoj živinoreje in

rastlinsko proizvodnjo

Razkosanost zemljišč in majhne kmetije

Ugodni pogoji za pridelavo sadja na celotnem

območju

Nizka dodana vrednost lastnim surovinam na

kmetijah

Kmetijski proizvajalci so tržno usmerjeni Premalo inovativnosti za ponudbo novih

proizvodov

Gozdovi - vir lesne mase in nelesnih dobrin Majhna ponudba ekološke pridelave

Na podeželju je veliko društev in interesnih

združenj

Nizka izobrazbena struktura nekaterih skupin

prebivalstva

Prisotnost strokovnih služb za področje

kmetijstva, gozdarstva in razvoj podeželja

Brezposelnost, tudi skrita brezposelnost na

kmetijah in slaba socialna varnost mladih

Prisotnost podpornih inštitucij za razvoj

podjetništva

Oddaljenost nekaterih šol, ki izobražujejo za

znanja, ki se rabijo v prostoru

Dober dostop do vseh območij, dobra dostopnost

do javnih storitev

Visoka starostna struktura lastnikov kmetij

Razvita mreža osnovnih, poklicnih, srednjih ter

višjih šol

Slabo izkoriščene nočitvene zmogljivosti

Velika vlaganja v raziskave in skrb za čisto okolje Pomanjkanje izvirnih turističnih spominkov

Urejeno ravnanje z odpadki na celotnem območju Slaba povezanost institucij, ki se ukvarjajo z

razvojem turizma

Relativno veliko število malih podjetij in

samostojnih podjetnikov

Premalo skupnih nastopov in promocije

Razvito veliko gospodarstvo, ki se povezuje s

podjetniki

Pomanjkanje izvirne turistične ponudbe

Vzpostavljena lokalna razvojna partnerstva prek

projektov CRPOV in RPP

Visok delež kmetijskih zemljišč v območjih z

omejenimi možnostmi za kmetovanje

Železniška povezava v smeri Celja Pomanjkanje podjetniških in drugih

specializiranih znanj na podeželju



PRILOŽNOSTI

OVIRE

Ohranjeno naravno okolje v gorskem območju –

razvoj turizma na kmetijah

Postavljanje pogojev države pri razvoju ter

nenehno spreminjanje zakonodaje

Razvoj vseh vrst turizma (termalni, obvodni,

turizem na kmetijah, pohodništvo, gorsko

kolesarjenje…)

Slabo poznavanje zakonodaje

Razvoj smučarskega središča Golte Pomanjkljiva določena strokovna znanja

Povezovanje nosilcev turistične dejavnosti in

podeželja znotraj območja in povezovanje v

okviru SA ŠA regije

Dolgotrajni in zahtevni postopki pri spreminjanju

prostorskega plana

Povezovanje s sosednjimi območji – skupni

turistični produkti

Neusklajeni interesi uporabnikov prostora

Boljše izkoriščanje obstoječe turistične

infrastrukture

Pomanjkanje investicijskega kapitala

Ohranjanje in oživljanje tradicionalnih dejavnosti Individualizem posameznikov in institucij

Razvoj Integrirane in ekološke pridelave Slabše ovrednotenje opravljenega dela na

podeželju

Razvoj dopolnilnih dejavnosti in drugih oblik

podjetništva

Nizka stopnja inovativnosti v nekaterih okoljih

Izkoriščanje alternativnih virov energije Poglabljanje socialne neenakosti

Razvoj novih proizvodov in storitev Zapiranje delovnih mest

Povezovanje inštitucij, šol in gospodarstva Težje prilagajanje tržnim spremembam

Iskanje novih tržnih poti za izdelke podeželja Vdor tuje konkurence na lokalni trg

Visoka naklonjenost potrošnikov do domačih

proizvodov

Izguba tradicionalnega podeželskega načina

življenja

Načrtovano izboljšanje prometne infrastrukture

odpira nove priložnosti

Neuravnotežen razvoj kmetijstva

Aktivno in zdravo preživljanje prostega časa na

podeželju

Samoorganiziranost posameznikov



Problemska analiza:

Ključni problemi

- Ekološko obremenjeno okolje, negativen image zaradi energetike in industrije

- Slaba prometna povezava navzven (cestna in železniška)

- Nizka stopnja dodane vrednosti primarni kmetijski proizvodnji

- Brezposelnost, tudi prikrita, slaba socialna varnost mladih

- Nizka stopnja podjetnosti

- Slabo poznavanje tržnih zakonitosti

- Zahtevni postopki za začetek dejavnosti in pomanjkanje investicijskih sredstev

- Pomanjkanje obdelovalne zemlje in razkosanost zemljišč

- Neizkoriščene priložnosti za razvoj turizma in drugih dejavnosti, ki izhajajo iz

naravnih danosti

- Neusklajeno delovanje različnih inštitucij v prostoru

- Različni interesi uporabnikov prostora

- Neizkoriščene možnosti povezovanja in skupnih nastopov

- Sposobnost prilagajanja zakonodaji

- Nejasna prihodnost kmetij po vstopu v EU

Možne rešitve

- Sanacija okolja - nadaljevanje

- Posodobitev in izgradnja splošne infrastrukture

- Zagotavljanje pomoči pri vzpodbujanju in realizaciji podjetniških idej, vključno z

registracijo dejavnosti (usposabljanje, izobraževanje, svetovanje)

- Vzpodbujanje dejavnosti, ki prinašajo dodano vrednost primarnim surovinam

- Zagotavljanje pomoči pri trženju izdelkov in storitev, vključno s promocijo in

logistiko

- Usklajeno delovanje različnih inštitucij, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja

- Povezovanja ljudi v prizadevanjih za uresničitev skupnih interesov – skupni nastopi

- Prizadevanja za informiranje lokalnega okolja ter posredovanja novih znanj in

tehnologij s posebnim poudarkom na izobraževanju

- Zagotavljanje virov financiranja za investicije (nacionalni in EU viri)



C) RAZVOJNA VIZIJA

C 1. IZBRANA TEMA IN CILJI

Poslanstvo in razvojna vizija območja sta postavljena na osnovi odgovorov na dve ključni

vprašanji:

Zakaj smo tu? in Kaj želimo doseči?

Zato, da:

spodbudimo razvoj in zmanjšamo zaostanek v razvoju

ekonomsko in socialno prestrukturiramo območje

ohranimo naseljenost

ohranimo obdelanost kmetijskih površin

ohranimo ravnovesje med tradicionalnimi in novimi dejavnostmi

naredimo območje še bolj privlačno in prepoznavno

povečamo število delovnih mest in ohranimo obstoječe

in na osnovi tega

OBLIKUJEMO ZAOKROŽEN GEOGRAFSKI PROSTOR IN NA NJEM

ZAGOTOVIMO USKLAJEN GOSPODARSKI, SOCIALNI IN PROSTORSKI

RAZVOJ, OB TEM PA OHRANIMO NARAVNE, KULTURNE IN DRUGE

DANOSTI.

Osnovni povezovalni element območja je ohranjanje navad in šeg, so različna delovna

opravila, ki so jih naši predniki opravljali na vsakdanjik in praznik, njihovo življenje,

tradicionalni načini priprave hrane, pijač, različne prireditve, skratka potovanje skozi čas in

prostor ter povezanost sedanjosti s preteklostjo.

Na osnovi že izdelanih programov razvoja turizma v vseh treh občinah, so razvidne usmeritve

v to področje, kar nakazujejo mnoge že načrtovane tematske poti, zato je smiselno

vključevanje in povezovanje že obstoječih možnosti v skupen tržni produkt območja.

Takšen pristop bi povezoval ljudi med seboj in s svetom ter utrjeval identiteto Šaleške doline

in njenega prostora skozi stoletja. Obiskovalci tematskih poti bodo imeli priložnost začutiti

povezanost med sodobnim človekom in preteklostjo, različne aktivnosti na teh poteh jih bodo

povezovale z domačini, med seboj ter približevale naravi.

Na podlagi temeljitega pregleda analize stanja v Šaleški dolini je razvidno, da je v območju

premalo dopolnilnih dejavnosti, čeprav naravne danosti omogočajo več registriranih

dejavnosti. Veliko je dodane vrednosti proizvodom »na črno« (peka kruha, peciva, predelava

sadja,…). Z intenzivnim povezovanjem potencialnih ponudnikov in skupno promocijo,

pomoč pri skupnem trženju in iskanju novih tržnih poti, bomo dosegli več registriranih

dejavnosti na podeželju tudi preko aktivnosti, ko bomo območje naredili še privlačnejše za

obiskovalce. Podeželje pa že sedaj postaja vse bolj privlačnejše okolje za življenje, delo in



sprostitev, hkrati pa se krepita gospodarska povezanost in soodvisnost med urbanimi območji

in podeželjem.

Slogan, na katerega se navezuje tržni produkt, nosi dve vrsti sporočil, eno za prebivalce

območja in drugo za obiskovalce. Prebivalcem sporoča, da nudi prostor z naravnim in

kulturnim bogastvom neizčrpen vir idej, ki lahko v sozvočju z naravo in ob upoštevanju

tradicionalnih vrednot zagotovijo trajno ustvarjalno in ekonomsko uspešnejše življenje.

Obiskovalci pa lahko v sloganu zaznajo harmonijo med preteklostjo in sedanjostjo, naravo in

človekovim delom ter prizadevanja za ohranjanje tradicionalnih vrednot, oplemenitenih z

izvirnimi idejami in z njimi povezanimi nepozabnimi doživetji.

Na osnovi skupnega tržnega proizvoda je opredeljeno poslanstvo območja, po katerem je

območje že prepoznavno, skozi izvajanje razvojne strategije pa se bo njegova prepoznavnost

v slovenskem in evropskem prostoru še okrepila. To poslanstvo je razvojni motiv za vse, ki

bodo želeli sodelovati v izvedbenih aktivnostih in bo krepilo pripadnost ljudi na celotnem

območju.

Slogan, ki ponazarja skupen turistični produkt in izraža poslanstvo območja:

»VRAČAMO SE K SVOJIM KORENINAM«



C 2. PRIORITETNE NALOGE, RAZDELJENE PO CILJU, H KATEREMU PRISPEVAJO

Razvojna vizija je osnovana na podlagi strateškega cilja in štirih ciljev za uresničevanje

celostnega razvoja podeželja Šaleške doline. Znotraj razvojnih ciljev so opredeljene

prednostne naloge, ki bodo uresničene, če bo realiziranih vsaj 50 % načrtovanih aktivnostih

za doseganje strateško opredeljenega cilja.

Strateški cilj:

Nadaljevanje razvoja na bogatih zapuščinah naravne in kulturne dediščine, jih povezati

v skupen tržni produkt območja in tako zagotoviti večji dohodek in nova delovna mesta

na podeželju.

Na osnovi temeljite analize stanja, vizije razvoja, ciljev in razvojnih usmeritev zastavljenih po

pristopu »od spodaj navzgor« so oblikovani 4 štirje razvojni cilji, znotraj ciljev prednostne

naloge in ukrepi za doseganje razvojnih ciljev z načrtovanimi aktivnostmi:

C 2. 1. RAZVOJNI CILJ 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnostih

C 2. 1. 1. Prednostna naloga : Dvig dodane vrednosti kmetijskim in

gozdarskim proizvodom

Izhodišče

V Šaleški dolini sta agroživilstvo in gozdarstvo nekonkurenčna za učinkovito delovanje v

razmerah enotnega trga. Čeprav naravne danosti (58 % površine je gozda in 41 % kmetijskih

zemljišč), velika kupna moč in večje povpraševanje po domačih kmetijskih proizvodih od

ponudbe (predvsem v urbanem delu mestne občine Velenje) omogočajo večje število

registriranih dejavnosti s področja predelave kmetijskih proizvodov in posledično dvig

dodane vrednosti, je na območju le 7 registriranih dopolnilnih dejavnosti, od tega le ena na

področju turizma in 3 na področju predelave. Za dvig konkurenčnosti je potreben nov razvojni

ciklus, ki ga ni mogoče doseči brez aktivnejše promocije in ozaveščanja posameznikov o

strukturnih danostih za registracijo in samozaposlovanje kmetijskih in nekmetijskih

dejavnostih ter inovativen pristop za dvig dodane vrednosti kmetijskim in gozdarskim

proizvodom. Samo tako bomo ohranili poseljenost na podeželju, naredili območje

privlačnejše in zanimivejše predvsem za mlade, preprečili centralizacijo, ohranili delovna

mesta in pridobili nova ter tako posledično izboljšali dohodkovni položaj v kmetijstvu in

podjetništvu. Posledično se bomo »vrnili k svojim koreninah«, saj je konec 19. stoletja bilo

kmetijstvo in lesnopredelovalni obrati pomembna gospodarska panoga, le da bomo

kmetijskim in gozdarskim proizvodom dodali novo, višjo vrednost.



Ukrepi:

Vzpostavitev podpornega okolja in ustrezne infrastrukture za skupno

promocijo in trženje kmetijskih produktov pod skupno blagovno znamko

Razvoj dopolnilnih dejavnosti

Posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva ter gozdarstva

C 2. 1. 2. Prednostna naloga: Spodbujanje diverzifikacije v nekmetijske

dejavnosti in razvoj podjetništva

Izhodišče

Podeželje ima neizkoriščene človeške in naravne razvojne potenciale, izkazuje pa tudi

premajhno podjetniško aktivnost in pomanjkanje dohodkovnih alternativ. Vsaj v delu

podeželja, predvsem v območjih z omejenimi naravnimi danostmi, obstajajo resni razvojni

problemi in očitne razlike med mestom in vasjo. S spodbujanjem podjetniške aktivnosti ter

usposabljanjem bo uresničevanje lokalne razvojne strategije v programskem obdobju 2007 –

2013 prispevala k uresničitvi razvojnih potencialov in zmanjšanju dohodkovnih razlik med

urbanim in ruralnim prostorom. Preko obnovljivih virov energije lahko prispevamo k

zmanjšanju emisije CO2, z inovativnimi pristopi in visoko inteligenco zavedanja poseganja v

okolje lahko naravne vire izkoriščamo preko obnovljivih virov energije. Z inovativnimi

pristopi in diverzifikacijo v nekmetijske dejavnosti lahko ohranimo poseljenost v območjih z

neugodnimi naravnimi danostmi za kmetovanje in povečamo dohodkovni položaj

podeželskega prebivalstva.

Ukrepi:

Aktiviranje podjetniških potencialov v Šaleški dolini

Spodbujanje izkoriščanja obnovljivih virov energije

Izboljšanje zaposlitvenih možnosti

C 2. 2. RAZVOJNI CILJ 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

C 2. 2. 1. Prednostna naloga: Sanacija in oživitev degradiranih površin

Izhodišče

Šaleška dolina je sinonim za preoblikovano pokrajino predvsem zaradi degradiranih površin.

Zaradi odkopavanja debelih slojev premoga z ugrezanjem tal nastajajo jezera, med njimi

Družmirsko, Velenjsko in Škalsko jezero. Prav te rudniške ugreznine po opravljeni sanaciji in

rekultivaciji nudijo različen pokrajinski potencial in doprinesejo načrtovalcem razvoja obilo

dela. Jezera so občutljivi ekosistemi, ki se hitro odzivajo na vsa človekova poseganja vanje.

Jezera in njihove bregove lahko razdelimo na izrazito naravovarstvene cone, mirne cone in

cone intenzivnejše rabe (turistični potencial). Z upoštevanjem teh izhodišč bomo zagotovili

sonaravni in trajnostni razvoj območja degradiranih površin.



Ukrepi:

Saniranje degradiranih površin

Dodajanje turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim površinam

C 2. 2. 2. Prednostna naloga: Izgradnja konkurenčne turistične

infrastrukture

Izhodišča

Naravne in kulturne danosti območja omogočajo velik potencial v turistične namene. V

območju je možnost razvoja jezerskega, ekološkega, mladinskega, termalnega, energetskega,

konjeniškega, adrenalinskega turizma, velika možnost pa je tudi dodatne ponudbe v turizmu:

športno rekreacijska ponudba, tematske, sprehajalne, kolesarske poti, dejavnost muzejev,

galerij, razstav, prireditev in drugo. Z vzpostavitvijo turistične infrastrukture imamo v mislih

tako obnovo kulturne in naravne dediščine, povečanje nastanitvenih zmogljivosti, izgradnjo in

opremljanje tematskih poti (sprehajalne, kolesarske, konjeniške, učne poti , mlinsko cesto,…),

kot tudi pestrost turistične ponudbe in oblikovanje in trženje skupne turistične ponudbe

območja. Z uresničevanjem te prednostne naloge bomo izrabili priložnost aktivnega in

zdravega preživljanja prostega časa na podeželju, kar smo zabeležili kot priložnost v swot

analizi območja.

Ukrepi

Spodbujanje razvoja obstoječe in nove turistične dejavnosti: Obnova in izgradnja

nastanitvenih zmogljivosti, obnova in izgradnja druge turistične infrastrukture

Novi turistični proizvodi in turistična ponudba

Specializacija ponudbe

Celovit sistem označevanja

Skupna promocija in trženja turizma

C 2. 3 RAZVOJNI CILJ 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

C 2. 3. 1. Prednostna naloga: Trajnostna raba okolja

Izhodišče

Stanje okolja v Šaleški dolini se je v zadnjih letih močno izboljšalo. K temu je bistveno

pripomogel lokalni monitoring zraka, vode in tal, ekološko informacijski sistem (EIS)

Termoelektrarne Šoštanj in drugo. Na tem izhodišču želimo nadgrajevati in varovati

podeželski prostor z varovanjem okolja (predvsem kvalitetne pitne vode) in zraka.

V Šaleški dolini je 15 % površine zaščitene kot območje Natura 2000. V območjih visoke

naravne vrednosti je še posebej pomembno prilagajanje kmetijskih praks in izogibanje

tehnologijam, ki lahko povzročijo neželene trende izginjanja živalskih in rastlinskih vrst.

Tako je potrebna še večja obveščenost in osveščenost občanov o stanju okolja in o

pomembnosti varovanja okolja. Tako bomo dosegli še boljše trajnostno gospodarjenje z

naravo.



Ukrepi

Ohranjanje kmetijske krajine

Ohranjanje vodovarstvenih območij in zagotavljanje virov pitne vode

Spodbujanje trajnostnega razvoja na zaščitenih območjih

Ohranjanje biotske pestrosti

C 2. 3. 2. Prednostna naloga: Vzpostavitev infrastrukture za kakovostnejše

življenjsko in bivalno okolje

Izhodišča

Še vedno obstajajo velike razlike med ruralnim in značilno podeželskim območjem v stanju

osnovne infrastrukture; tako v cestnih povezavah, primarnem in sekundarnim kanalizacijskim

omrežjem, celovitim ravnanjem z odpadki, energetski infrastrukturi, komunikacijski

infrastrukturi in razvoju sodobnih IKT. Z ukrepi omenjene prednostne naloge bomo nudili

kakovostnejše življenjske in bivalne pogoje.

Ukrepi

Posodobitev prometne, komunalne, energetske, komunikacijske infrastrukture

Rešitev stanovanjske problematike

Dvig kakovosti izobraževanja v vseh občinah

C 2. 3. 3. Prednostna naloga: Vrnitev družabnega in socialnega življenja na

vasi

Izhodišča

V šaleški dolini je tradicija društvene dejavnosti na podeželju (vseh društev 142). Skoraj ni

posameznika, ki ne bi bil aktivno ali vsaj pasivno vključen v vsaj eno društvo, pa vendar je za

izboljšanje kakovosti življenja na podeželju potrebno mnogo več. Še vedno je na ruralnih

območjih nižji življenjski standard in raven storitev, nadaljuje se odseljevanje mladih. Z

vrnitvijo družabnega in socialnega življenja na vasi bomo izboljšali kakovosti bivanja v

podeželskem območju in zmanjšati razlike med mestom in podeželjem. Naravne in kulturne

danosti območja bomo stkali z inovativnimi prilivi sodobnega življenja ter tako izboljšati

utrip dogajanja na vasi. Zgradili bomo privlačnejše podeželje ter tako tudi našim potomcem

zagotovili normalen utrip preteklosti, domačnosti in prihodnosti.

Ukrepi:

Okrepitev kulturnega in socialnega življenja ter medgeneracijske solidarnosti

Elastičnost prireditev preko celega leta

Osnovne in specifične storitve ter znanja za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo



C 2. 4. RAZVOJNI CILJ 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

C 2. 4. 1. Prednostna naloga: Samoorganiziranje posameznikov

Izhodišče

Na obravnavanem območju je bilo izvedenih že veliko projektov, tako projektov s področja

razvoja podeželja kot tudi drugih razvojnih projektov. Praksa je pokazala, da so se projekti v

veliki meri uresničevali centralizirano in ciljno naravnano. V novem programskem obdobju se

kot območje ne bomo obnašali pasivno, čakajoč na dodeljena sredstva, ampak bomo

vzpostavili proaktivni pristop od spodaj navzgor. Vsak posameznik je v načrtovanju razvoja

zelo pomemben in moramo mu omogočiti, da lahko sodeluje v lokalnih razvojnih

dokumentih, strategijah, projektnih predlogih in inovativnih idejah. Tako bomo okrepili

načelo subsidiarnosti v razvoju podeželja. Na območju želimo vzpostaviti dobro razvojno

mrežo in sodelovanje med posamezniki in podpornim okoljem na drugi strani. Vsak

posameznik bo imel možnost podati svojo projektno idejo podpornim inštitucijam, nevladnim

organizacijam in drugim akterjem na podeželju, ki bodo projektne ideje zbrali, pregledali in

poiskali možnost njene realizacije - finančno in vsebinsko. Posameznike in akterje na

podeželju bomo skupaj povezali v javno – zasebno partnerstvo za izboljšanje dohodkovnega

položaja in odprtja novih delovnih mest.

Ukrepi:

Spodbujanje in usposabljanje prebivalcev podeželja za aktivno vključevanje v

načrtovanje razvoja podeželja

Zbiranje naborov projektov

C 2. 4. 2. Prednostna naloga: Vzpostavitev podporne mreže za celovit

razvoj podeželja

Izhodišče

Ker je potrebno okrepiti absorbcijsko sposobnost območja na vseh vsebinskih področjih

Lokalne razvojne strategije je nujno potrebno vzpostaviti dobro podporno mrežo, ki vključuje

tehnično pomoč in koordinacijo vsem nosilcem celovitega razvoja v območju.

Ukrepi:

Motiviranje povezovanja vseh sestavnih delov podpornega okolja za razvoj podeželja

Načrtovanje komuniciranja in informiranja nosilcev podpornega okolja

Izobraževanje in usposabljanje

Promocija



C 3. CILJNE SKUPINE ZA POSAMEZNE PRIOROTETE IN PRIČAKOVANI REZULTATI

Tabela: Ciljne skupine in pričakovani rezultati po posameznih prednostnih nalogah

PREDNOSTNA

NALOGA

CILJNE SKUPINE KAZALNIKI PRIČAKOVANI

REZULTATI

Razvojni cilj 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnostih

Dvig dodane

vrednosti

kmetijskim in

gozdarskim

proizvodom

- Marginalne

skupine na

podeželju,

- pridelovalci in

predelovalci

kmetijskih

produktov,

- registrirani

nosilci

dejavnosti

- nosilci blagovne

znamke Z

nasmehom

narave iz SAŠA

regije

- razvojni akterji

na podeželju

- št. novih

nosilcev

blagovne

znamke

- št.

promocijski

h gradiv,

publikacij,

- št.

vzpostavlje

nih tržnih

mest,

- št. delavnic,

posvetov,

okroglih

miz,

- št. novih

registriranih

dejavnosti

in delovnih

mest,

- št.

posodobitev

v

kmetijskem

in

gozdarskem

sektorju,

Povečan prenos znanja in

izboljšanje proizvodnega

potenciala za doseganje

dodane vrednosti v

kmetijskem in

gozdarskem sektorju:

- V blagovno

znamko

vključenih vsaj

10 novih

nosilcev,

- Izvedenih

najmanj 10

delavnic

informiranja in

najmanj toliko

usposabljanj,

- Najmanj 10 novih

registracij

dejavnosti in 10

novih delovnih

mest,

- Posodobljenih

najmanj 10

kmetijskih in

gozdarskih

gospodarstev,

Spodbujanje

diverzifikacije v

nekmetijske

dejavnosti in

razvoj

podjetništva

- Potencialni

podjetniki

- Marginalne

skupine

- Razvojni akterji

na podeželju

- Št. diverzifikacij v

nekmetijske

dejavnosti,

- Št.

samozaposlitev

- Št. novonastalih

podjetij

- Št. novih delovnih

mest

- Najmanj 10 nosilcev

kmetij z nekmetijskimi

viri,

- Najmanj 20

samozaposlitev,

- 10 novih podjetij

- 30 novih delovnih mest

Razvojni cilj 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

PREDNOSTNA CILJNE SKUPINE KAZALNIKI PRIČAKOVANI



NALOGA REZULTATI

Sanacija in

oživitev

degradiranih

površin

- Potencialni

turistični

podjetniki

- Marginalne

skupine

- Razvojni akterji

na podeželju

- Površine

saniranih in

ponovno

oživljenih

degradirani

h površin

- 25 % degradiranih

površin sanirati,

- za 50 % večje

izkoriščanje že saniranih

degradiranih površin,

posebej v turistične

namene (št. nove

turistične ponudbe,..)

Izgradnja

konkurenčne

turistične

infrastrukture

- Nosilci in

potencialno

novi nosilci

turistične

dejavnosti

- Turistični in

kulturni akterji

na podeželju

- Marginalne

skupine

- Obiskovalci

območja

- Št.

nastanitveni

h

zmogljivosti

,

- Št. novih

turističnih

produktov,

- Št. novih

tematskih

poti

- Št.

promocijski

h dogodkov,

promocijski

h

materialov

- Povečati nastanitvene

kapacitete za 30 %,

- najmanj 10 novih

turističnih produktov,

- 5 vzpostavljenih

tematskih poti,

- 10 različnih skupnih

promocijskih dogodkov

- Izdelan skupni

promocijski katalog

celovite turistične

ponudbe območja

Razvojni cilj 3: Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

Trajnostna raba

okolja

- Prebivalci podeželja,

predvsem mladi,

- Nosilci kmetijske

dejavnosti,

- Prebivalci zaščitenih

območij

- Razvojni akterji na

podeželju

- Št. programov

ohranjanja okolja,

- Št. programov

ohranjanja razvoja

na zaščitenih

območjih,

- Popis biotske

pestrosti

- 5 izdelanih programov

s področja trajnostnega

ohranjanja okolja

- 3 promocijske

aktivnosti na zaščitenih

območjih

- Izdelana študija biotske

pestrosti

Vzpostavitev

infrastrukture za

kakovostnejše

življenjsko in

bivalno okolje

- Podeželsko

prebivalstvo

- Marginalne skupine:

mladi, ženske,

starostniki

- Razvojni akterji na

podeželju

- Št. posodobitev

osnovne

infrastrukture

- Št. novih

stanovanj na

podeželju

- Posodobljena

prometna, komunalna,

energetska, komunik.

infrastruktura tudi v

odmaknjenem podežel.

okolju

- Zagotovitev stanovanj

za mlade

- 10 novih izobraževal.

progr.


PREDNOSTNA

NALOGA

CILJNE SKUPINE KAZALNIKI PRIČAKOVANI

REZULTATI

Vrnitev - Marginalne - Št. novih in - 10 obnovljenih in



družabnega in

socialnega

življenja na vasi

skupine: mladi,

ženske,

starostniki,

- Razvojni akterji

na podeželju

posodobljen

ih starih

prireditev,

posebej

privlačnih

za mlade,

ženske in

marginalne

skupine na

podeželju,

- Št.

specifičnih

znanj in

storitev,

- Št.

vključenih v

posamezne

aktivnosti,

- Št. novih

delovnih

mest,

prenovljenih objektov za

kulturno, socialno,

turistično in prostočasno

dejavnost,

- 15 novih in s

inovativnim pridihom

prenovljenih prireditev,

razstav, oživljenih navad,

šeg in življenj naših

prednikov,

- 10 novo vzpostavljenih

specifičnih storitev,

znanj,


Razvojni cilj 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

Samoorganiziranje

posameznikov

- Marginalne

skupine in

posamezniki,

- Brezposelni,

- Mladi in ženske

na podeželju

- Drugo

podeželsko

prebivalstvo in

razvojni akterji

-št. vključenih v

načrtovanje razvoja

podeželja,

- št. delavnic,

informiranja,

promocije,

- št. projektnih idej

in njihove

realizacije,

-

- v načrtovanje razvoja

podeželja vključenih

najmanj 100

posameznikov

- najmanj 10 projektnih

idej posameznikov na

leto

- Najmanj 5 realiziranih

razvojnih inovativnih

projektov na leto iz

različnih virov

financiranja

Vzpostavitev

podporne mreže za

celovit razvoj

podeželja

- Posamezniki in

organizacije

podpornega

okolja

- št. delavnic,

- št.

izobraževan

j,

usposabljanj

,

- št.

promocijski

h aktivnosti

- št.

vključenih v

mrežo za

razvoj

podeželja

Šaleške

doline

- Vzpostavljena mreža

dobrega podpornega

okolja različnih akterjev

na podeželju za celovit

razvoj podeželskega

območja



D) STRATEGIJA ZA IZVEDBO

D 1. PRIPRAVA STRATEGIJE PO PRISTOPU »OD SPODAJ NAVZGOR«

Pri pripravi Strategije razvoja je bil uporabljen pristop od spodaj navzgor, ki se je začel s

pridobivanjem projektnih dispoziciji v območju. Izvedenih je bilo več projektnih naborov.

Prvi nabor je zajel vse občine, drugi nabor je obsegal vključitev institucij s področja človeških

virov in tretji – najbolj pomemben nabor iz gospodarstva.

Pri pripravi Lokalne razvojne strategije ni bil izvzet noben akter na podeželju. Prav zaradi

tega je bilo potrebno nekatere slabo pripravljene projektne nabore pozvati k jasnejši razlagi

oz. pojasnili, kaj posameznik želi in za katero njegovo aktivnost pričakuje kasnejšo

sofinanciranje. Tako so se pričeli postopki za določitev skupine v okviru LAS, ki bo skrbela,

da bodo tudi slabo pripravljene projektne ideje prišle do realizacije oz. najprej do dobro

pripravljenih in zasnovanih projektov. Predvsem marginalne skupine, ženske in nekateri

brezposelni imajo zelo dobre inovativne ideje, nimajo pa znanja za uresničevanje omenjenih

idej do projekta. Vsak posameznik pa pripada neki nevladni organizaciji, inštituciji na

podeželju, kateri lahko idejo poda in posledično pride do njene uresničitve. Že zaradi te

izkušnje smo se odločili, da ustanovimo LAS v obliki društva, saj je na podeželju

tradicionalna društvena dejavnost, kateri posamezniki zaupajo.

V podpornih inštitucijah na podeželju so se v zadnjih petih letih odvijale različne aktivnosti za

različne ciljne skupine. Aktivnosti v okviru projektov različnih vsebin so bile vključene tudi

marginalne skupine, mladi, brezposelni in še posebno ženske na podeželju. Preko le teh

aktivnosti smo posredno prejeli ideje, želje in cilje za nadaljnjo razvojno strategijo. Inštitucije

in posamezniki so pričeli z razvijanjem partnerstva med seboj in posledično nastanka Lokalne

akcijske skupine.

Različni akterji in posamezniki na podeželju so aktivno sodelovali med seboj že pred pravno

formalno ustanovitev LAS. Tako so aktivnosti v okviru razvojnih projektov potekale že prej,

posebej aktivno pa s pripravo na pristop Leader. Že v okviru RPP je bilo speljanih več

delavnic, promocijskih aktivnosti, v začetku maja 2008 pa še okrogla miza za pravno

formalno ustanovitve LAS.

Projektni predlogi so se zbirali po občinah in v Savinji, zavodu za razvoj podeželja in turizma

ter posredovali v pregled članom LAS, ki so jih smiselno povezali v prednostne naloge in

aktivnosti.

Vse predhodne faze priprave programov CRPOV in RPP ter sedanje priprave Lokalne

razvojne strategije so potekale v partnerskem sodelovanju s pristojnimi organi na nacionalni,

regionalni in lokalni ravni, z ekonomskimi in socialnimi partnerji ter z ostalimi

zainteresiranimi predstavniki civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami. Osnutek

Lokalne razvojne strategije je bil najprej predmet široke razprave, potem pa je nastal s strani



partnerjev, različnimi resorji na podeželju, civilne družbe in nevladnih organizacij, potrjen

dokument.

D 2. TERMINSKI NAČRT

Za uresničevanje Lokalne razvojne strategije smo si zastavili glavni strateški cilj, katerega

bomo realizirali preko štirih razvojnih ciljev. Znotraj vsakega razvojnega cilja smo zastavili

ukrepe za uresničevanje postavljenih prednostnih nalog.

Preko spodnje tabele lahko vidimo opis redosleda posameznih aktivnostih za doseganje

prednostnih nalog po razvojno zastavljenih ciljih. Aktivnosti smo postavili do leta 2015.

Tabela: Predviden terminski načrt aktivnosti za doseganje razvojnih ciljev območja

Aktivnosti po ukrepih 2008 2009 2010 2011 2012 2013 -

2015

Razvojni cilj 1: Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnostih

Prednostna naloga 1: Dvig dodane vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom

Ukrep 1: Vzpostavitev podpornega okolja in ustrezne infrastrukture za skupno

promocijo in trženje kmetijskih produktov pod skupno blagovno znamko

Postavitev kmečke tržnice v Šoštanju

in Šmartnem ob Paki

X X

Skupno razvijanje in promoviranje

blagovne znamke Z nasmehom narave

iz SAŠA regije: sprejem novih

nosilcev BZ, izdaja promocijskega

materiala, spletna promocija BZ,

iskanje tržnih mest za BZ

X X X X

Ureditev skupnega tržnega mesta za

prodajo kmetijskih pridelkov in

izdelkov

X X X

Oblikovanje skupne turistično

kulinarične ponudbe z vključevanjem

obstoječe ponudbe

Priprava posameznih in skupnih

promocijskih materialov

X X X

Iskanje inovativnih vsebin za dvig

dodane vrednosti kmetijskim in

gozdarskim proizvodom: priprava

zasnove projekta, pilotna izvedba

projekta

X X X X

Povezovanje za načrtovanje potrebne

skupne infrastrukture za predelavo

proizvodov, načrta potrebnih

investicij

X X X

Ukrep 2: Razvoj dopolnilnih dejavnosti

Promocija in ozaveščanje podeželskih

prebivalcev za večje število

registriranih dejavnosti: Izvedba

X X X X X X



motivacijskih delavnic, okroglih miz,

posvetov, izdaja promocijskega

materiala

Strokovna pomoč pri iskanju

zakonskih podlag za posamezne

dopolnilne dejavnosti

X X X X X

Razvijati dopolnilne dejavnosti kot

konkurenčno drobno gospodarstvo

X X X X

Ukrep 3: Posodabljanje in prestrukturiranje kmetijstva in gozdarstva

Inovativna posodobitev in sodobno

prilagajanje kmetijskih in gozdarskih

gospodarstev posameznikov

X X X X X

Iskanje konkurenčnih vrednot v

podeželskem prostoru pri mladih,

ženskah in marginalnih skupinah

X X X X

Spodbujanje inovativnosti

kmetijskega in gozdarskega sektorja

pri mladih

X X X X

Prednostna naloga 2: Spodbujanje diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti in razvoj

podjetništva

Ukrep 1: Aktiviranje podjetniških potencialov Šaleške doline

Spodbujanje in evidentiranje

diverzifikacije kmetij v nekmetijske

dejavnosti posameznikov:

pridobivanje znanja, ogledi dobrih

praks, prenosi znanja

X X X X X X

Spodbujanje razvoja podjetništva pri

posameznikih: usposabljanje,

motiviranje posameznikov, ogledi

dobrih praks

X X X X X X

Ukrep 2: Spodbujanje izkoriščanja obnovljivih virov energije

Priprava in izvedba celovitega

energetskega managementa

X X X

Priprava in izvedba učinkovitih

programov za izkoriščanje energije iz

obnovljivih virov: energija sonca,

vetra, vode, biomasa, bioplin

X X X

Izgradnja demonstracijskih modelov

učinkovite rabe energije in uporabe

obnovljivih virov energije

X X X

Izgradnja individualnih obnovljivih

virov energije

X X X X X

Ukrep 3: Izboljšanje zaposlitvenih možnosti

Priprava in izvedba inovativnih

programov izkoriščanja konkurenčnih

prednostih podeželja

X X X

Promocija in iskanje tržnih niš

konkurenčnega podjetništva na

podeželju

X X X X



Pridobivanje specifičnih znanj in

motiviranje za podjetništvo na

podeželju

X X X X X X

Razvojni cilj 2: Smotrnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline

Prednostna naloga 1: Sanacija in oživitev degradiranih površin

Ukrep 1: Saniranje degradiranih površin

Pripraviti programe učinkovite

sanacije degradiranih površin

X X X

Izvedba sanacije X

Ukrep 2: Dodajanje turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim

površinam

Pripraviti program inovativne oživitve

že saniranih degradiranih površin

X X

Oživitev degradiranih površin v

turistične in gospodarske dejavnosti

X X X X

Prednostna naloga 2: Izgradnja konkurenčne turistične infrastrukture

Ukrep 1: Spodbujanje razvoja obstoječe in nove turistične dejavnosti

Obnova in izgradnja nastanitvenih

zmogljivostih

X X X X X X

Obnova in izgradnja naravnih,

kulturnih in zgodovinskih objektov za

dejavnost turizma

X X X X X X

Izobraževanja v turizmu X X X

Ukrep 2: Novi turistični proizvodi in turistična ponudba

Pripraviti projekt razvoja inovativnih

turističnih produktov in ponudbe na

podlagi tradicionalnih vrednot

območja

X X

Izgradnja otroških igrišč za potrebe

turistične dejavnosti

X X X

Izgradnja in razvoj inovativne

turistične ponudbe: športno –

rekreacijska ponudba, adrenalinski

park, park sprostitve,…

X X X

Izboljšanje kakovosti in obsega izven

sezoonske ponudbe: spodbujanje

izdelave in razvoja avtohtonih

turističnih spominkov in drugih

prodajnih artiklov, spodbujanje

oblikovanja in trženja značilnih jedi in

pijač

X X X X

Ukrep 3: Specializacija ponudbe

Pripraviti natančne turistične

programe za ciljne skupine

X X X

Razviti posebne programe za otroke,

mladostnike, družinske programe,

seniorske programe ipd.

X X X X

Ukrep 4: Celovit sistem označevanja

Ureditev enotne turistične X X X



signalizacije

Ureditev tematskih poti in njihova

označitev (pešpoti, kolesarske poti,

naravoslovne, tematske,

etnološke,…),

X X X X

Enotna označitev kulturnih in

naravnih danosti območja

X X X X

Postavitev informacijskih točk

X X X

Ukrep 5: Skupna promocija in trženje turizma

Pripraviti izvedbeni program skupne

promocije in trženja

X X X

Izvedba skupne promocije in trženja X X X

Interaktivna podpora informacijskih

točk – skupni elektronski vodiči po

turistični ponudbi Šaleške doline

X X X X

Razvojni cilj 3. Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina

Prednostna naloga 1: Trajnostna raba okolja

Ukrep 1: Ohranjanje kmetijske krajine

Osveščanje kmetovalcev o

upoštevanju načelih dobre kmetijske

prakse

X X X X

Priprava in izvedba programov za

kvalitetno življenje v območjih z

omejenimi dejavniki

X X X X X

Priprava in izvedba programov za

varstvo pred naravnimi nesrečami:

plazovi, poplave, drugo

X X X X

Ukrep 2: Ohranjanje vodovarstvenih območij in zagotavljanje virov pitne vode

Priprava celovitih programov za

oskrbo s pitno vodo

X X X

Priprava celovitih programov za

varovanje vodnih virov

X X X

Ukrep 3: Spodbujanje trajnostnega razvoja na zaščitenih območjih

Promocija zaščitenih območij:

osveščanje javnosti o pomenu

varovanja narave

X X X X X X

Aktivnosti za ohranitev že

evidentirane biotske pestrosti

Ukrep 4: Ohranjanje biotske pestrosti

Preveritev možnosti za zaščito večje

naravne vrednosti območja

X X X

Popis ogroženih rastlinskih in

živalskih vrst

X X X

Priprava programov za prilagoditev

podnebnim spremembam

X X X



Prednostna naloga: Vzpostavitev infrastrukture za kakovostnejše življenjsko in

bivalno okolje

Ukrep 1: Posodobitev prometne, komunalne, energetske, komunikacijske

infrastrukture

Izboljšanje celotne infrastrukturo

območja:

- priprava in načrtovanje projektov

X X

Izvedba investicijskih del za

izboljšanje oskrbe z električno

energijo v odmaknjenih podeželskih

območjih

X X

Izgradnja lokalnih čistilnih naprav,

kjer ni možnosti priključitve na CČN

Šaleške doline

X X X

Urejanje oskrbe s pitno vodo,

izgradnja vodovodov

X X X

Ureditev zbiranja odpadkov s smisli

saniranja neurejenih odlagališč,

pravilno ravnanje z nevarnimi

odpadki, doslednost pri izvajanju

ločenega zbiranja odpadkov

X X X

Vzdrževanje in ureditev prometnic,

ureditev gozdne infrastrukture

X X X X

Vzpostavljanje komunikacijskega

omrežja, tudi izgradnja

širokopasovnega omrežja v celotnem

območju

X X X

Izgradnja sodobne IKT X X X X

Ukrep 2: Rešitev stanovanjske problematike

Izgradnja stanovanj za mlade družine X X X X X

Izgradnja doma za ostarele X X X

Priprava in izvedba programa za

nastanitev priseljenih delavcev

X X X X

Ukrep 3: Dvig kakovosti izobraževanja v vseh občinah

Prenos centra za samostojno učenje in

vseživljenjsko učenje v občino

Šoštanj in Šmartno ob Paki

X X

Vzpostavitev pridobivanja specifičnih

znanj – specifični izobraževalni

programi

X X X

Izobraževalni programi za marginalne

skupine

X X X

Novi izobraževalni programi X X X

Prednostna naloga: Vrnitev družabnega in socialnega življenja na vasi

Ukrep 1: Krepitev kulturnega in socialnega življenja ter medgeneracijske

solidarnosti

Ohranjanje in posodabljanje X X X X



tradicionalnih vrednot podeželja:

- stavbne dediščine

- vaških jeder

- kmečkih in podeželskih vrtov

- hišnih dreves

- starih sadovnjakov

- kulturnih in zgodovinskih

objektov

- naravne in kulturne krajine

- naravnih znamenitosti

- arhivskega gradiva

- listin

- knjižničnega gradiva

- predmetov in skupin predmetov

- ustnega izročila

- šeg in običajev

Izdelava programa za razvoj različnih

dejavnosti v obnovljenih objektih

Vključevanje posameznikov in skupin

v programe

Krepitev že prepoznavnih zanimivosti

(imen) v turistični in spremljajočih

dejavnostih

X X

Povezovanje turističnih subjektov

podeželja med seboj in s ključnimi

nosilci turizma v sosednjih občinah

X X X X

Ponovna oživitev družabnega in

socialnega življenja na vasi preko

različnih programov motivacije,

promocije – predvsem za mlade,

ženske, marginalne skupine

X X X X

Promocija vrednot in življenja na vasi X X X

Promocija kakovosti bivanja na vasi X X X

Ukrep 2: Elastičnost prireditev preko celega leta

Vključevanje obstoječih inventivnih,

etnoloških, športnih in družabnih

prireditev ter aktivnosti preko celega

leta

X X X X X X

Nove prireditve X X X

Obujanje starih šeg, navad, običajev X X X

Ukrep 3: Osnovne in specifične storitve ter znanja za gospodarstvo in podeželsko

prebivalstvo

Vzpostavitev osnovnih in specifičnih

storitev, znanja

X X X

Nove storitve in znanja na podeželju X X X

Vzpostavitev podpornega okolja za X X X



razvoj novih dejavnosti, storitev ter za

izvedbo projektov

Razvojni cilj 4: Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor

Prednostna naloga 1: Samoorganiziranje posameznikov

Ukrep 1: Spodbujanje in usposabljanje prebivalcev podeželja za aktivno

vključevanje v načrtovanje razvoja podeželja

Pridobivanje strokovnih znanj in

animacija za pripravo in izvajanje

lokalne strategije ter krepitvijo LAS

X X X X X X

Motivacijske in informacijske

delavnice za podeželsko prebivalstvo

X X X X X X

Promocija enakih možnosti na

podeželju

X X X X X X

Ukrep 2: Zbiranje naborov projektov

Izbor prednostnih projektov

Izbor skupnih projektov

Priprava projektnih predlogov

Izvajanje projektov, tudi projektov

sodelovanja

X X X X X X

Priprava celovitega letnega

izvedbenega načrta

X X X X X X

Prednostna naloga 2: Vzpostavitev podporne mreže za celovit razvoj podeželja

Letne aktivnosti po ukrepih:

Motiviranje povezovanja vseh sestavnih delov podpornega okolja za razvoj podeželja

Načrtovanje komuniciranja in informiranja nosilcev podpornega okolja

Izobraževanje in usposabljanje

Promocija

D 3. RAZMEJITEV INOVATIVNIH IN OBSTOJEČIH AKTIVNOSTI

D 3. 1. Obstoječe aktivnosti

Obstoječe že izvedene aktivnosti s področja razvoja podeželja smo navajali že pri popisu

nekaterih pomembnejših že izvedenih projektov na območju (Poglavje Popis obstoječih

aktivnosti s področja razvoja podeželja na območju LAS). Nekatere aktivnosti in projekte

smo že pričeli, druge želimo nadaljevati. Ključne aktivnosti, ki jih želimo nadaljevati preko

uresničevanja Lokalne razvojne strategije:

Promoviranje blagovne znamke Z nasmehom narave iz SAŠA regije in sprejem novih

nosilcev v blagovno znamko

Blagovna znamka Z nasmehom narave iz SAŠA regije je že registrirana in vzpostavljena. V

nadaljevanju bomo promovirali izdelke iz Šaleške doline pod to znamko in osveščali

prebivalce o pomenu registracije dejavnosti in o prednostih vključitve v blagovno znamko

(skupna promocija, trženje,..)



Projektna skupina MO Velenje, PRJ, Kmetijsko svetovalna služba, individualni potencialni

nosilci BZ, občine, upravljalec kmečke tržnice v Velenju

Razvoj dopolnilnih dejavnosti; strokovna pomoč pri iskanju zakonskih podlag za

posamezne dopolnilne dejavnosti, pomoč pri prijavi na javne razpise, pravno in

davčno svetovanje, izvedba okroglih miz, izdaja promocijskega materiala,

motivacijske delavnice,….

Kmetijsko svetovalna služba, Podeželsko razvojno jedro, predstavniki sektorja za kmetijstvo

na občinah, potencialni nosilci registriranih dopolnilnih dejavnosti, Kmetijska zadruga

Šaleška dolina

Priprava in izvedba projektov učinkovite sanacije degradiranih površin (tudi dodajanje

turistične in gospodarske vrednosti saniranim degradiranim površinam)

TEŠ, PV Invest, občine, Premogovnik Velenje, TRC Jezero

Celovit sistem označevanja

V vseh treh občinah je potrebno enotno označiti tako kulturno kot naravno dediščino, urediti

kolesarske in sprehajalne poti. Aktivnosti so že v teku. Evidentirane so možne kolesarske in

sprehajalne poti, urejajo se učne in naravoslovne poti. Nekaj od le teh je že urejenih za

naravoslovne dneve otrok.

Erico Velenje, TIC Velenje, TRC Jezero, društvo vinogradnikov, turistična zveza Velenje ter

drugi nosilci turizma v Šaleški dolini, Območna enota zavoda za gozdove RS, Zavod za

varstvo narave, zavod za varstvo kulturne dediščine.

Promocija življenja v območjih z omejenimi dejavniki ter zaščitenih območjih

Kmetijska svetovalna služba, Naravovarstvena zveza Smrekovec, PRJ, PV Invest, Kmetijska

zadruga Šaleška dolina

Spodbujanje razvoja podjetništva na podeželju

SAŠA Inkubator, PV Invest, SAŠA ORA, PRJ, Invel d.o.o., LU Velenje

Priprava celovitih programov za oskrbo z pitno vodo

Občine, Erico Velenje, Naravovarstvena zveza Smrekovec

Osveščanje javnosti o pomenu varovanja narave

Naravovarstvena zveza Smrekovec, Zavod za varstvo narave, Območna enota zavoda za

gozdove RS, Erico Velenje

Priprava in načrtovanje projektov za izboljšanje celotne infrastrukture območja

Občine

Izobraževalni programi za marginalne skupine prebivalstva

LU Velenje, Invel d.o.o., SAŠA ORA, PRJ

Obnova in oživitev tradicionalnih znanj

Društva, PRJ, Kmetijska svetovalna služba

Razvoj obnovljivih virov energije

KSSENA, PRJ, individualni nosilci



Zbiranje naborov projektov in projektnih idej

LAS, upravljalec LAS

Vzpostavitev podporne mreže za celovit razvoj podeželja

Vsi akterji na podeželju, tako ekonomski, zasebni in javni sektor

Promocija pristopa LEADER, izdelava zloženke

LAS, upravljalec LAS

D 3. 2. Inovativne aktivnosti

Pod pojmom inovativnost razumemo vse aktivnosti, metode, pristope, povezovanja in drugo,

kar se na območju še ni izvajalo. Inovativnost je močno zastopana v okviru celotne Lokalne

razvojne strategije za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Inovativnost v ožjem

smislu, kot je uvajanje novih tehnoloških procesov in tehnologij, novih proizvodov, novih

oblik organiziranosti ali novih trgov dobrin in storitev, se neposredno izraža v vsebinah

razvojnih ciljev in se bo še posebej odražala z vsebinami in izvedbenimi projekti po pristopu

Leader.

Inovativnost se bo odražala in realizirala tako na individualni ravni kot tudi s pomočjo

različnih oblik sodelovanja kmetov, zasebnih lastnikov gozdov, proizvajalcev, podpornih

inštitucij preko pristopa »od spodaj navzgor«, preko vzpostavitve lokalne, nacionalne in

mednarodne mreže za podeželje.

Evidentirane inovativne aktivnosti in inovativni projekti:

Postavitev skupnega stalnega tržnega mesta za kmetijske produkte

Trenutno je v občini Velenje in Šoštanj enkrat tedensko postavljena kmečka tržnica. Z

razvojem dopolnilnih dejavnosti na podeželju bomo pridobili nove registrirane ponudnike

kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na ta način se bo ponudba povečevala in zato bo potrebno

vzpostaviti stalno fiksno mesto za prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov. Po tržnih

raziskavah trenutno povpraševanje po tovrstnih izdelkih presega ponudbo.

Nosilec: Projektna skupina Mestne občine Velenje

Partnerji: Občine, Podeželsko razvojno jedro, SAŠA ORA, Kmetijsko svetovalna služba

Razvoj dopolnilnih dejavnosti kot drobno gospodarstvo

Individualni nosilci, podporno okolje

Skupni turistični produkti

Trenutno vsak turistični nosilec trži sam. Vzpostavili bomo skupne turistične programe,

produkte. Tako bomo posamezne turistične subjekte podeželja povezali med seboj in s

ključnimi nosilci turizma v sosednjih občinah oziroma z drugimi območji.

TIC Velenje, TEŠ, TRC Velenje, Pv Invest, PRJ

Oblikovanje skupne turistično kulinarične ponudbe – knjiga receptov – protokolarno

darilo

Kmetijsko svetovalna služba, društvo kmečkih žena Šaleške doline, Društvo kmečkih žena

Vinska gora, PRJ



Skupen katalog turističnih informacij

Do sedaj še nimamo kataloga, v katerem bi našli vse turistične informacije iz Šaleške doline

na enem mestu. Pregledno in urejeno bomo skupaj pripravili neke vrste info mapo.

TIC Velenje, občine Šaleške doline

Izgradnja lokalnih IKT

Občine, posamezni nosilci

Razvoj inovativnih podjetij

PV Invest mrežni podjetniški inkubator, občine, SAŠA ORA, Univerza v Mariboru

Adrenalinski kolesarski spust

Povezovalna pot med mestom in podeželjem

Ureditev skupne infrastrukture za predelavo - skupni predelovalni obrati

Iskanje konkurenčnih vrednot v podeželskem prostoru pri mladih, ženskah in

marginalnih skupinah

Spodbujanje inovativnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja

Izvedba izobraževalnih pilotnih modulov za različne ciljne skupine

D 3. 3. Prenosljivost znanja in metod na druga območja

D 3. 3. 1. Prenosljivost znanja in metod med partnerji LAS, med podpornim okoljem za razvoj podeželja

Postavitev kmečke tržnice v Šoštanju in Šmartnem ob Paki

V Mestni občini Velenje je že vzpostavljena kmečka tržnica. Podobno inovativno prodajno

strukturo kmetijskih produktov bomo postavili v občini Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Sodelujoči Partnerji: občine, projektna skupina Mestne občine Velenje, Kmetijsko svetovalna

služba, Podeželsko razvojno jedro, kmetijski proizvajalci

Prenos znanja, izkušenj iz revitalizirane degradirane površine Velenjskega jezera na

druga degradirana območja

Ob Velenjskem jezeru je že postavljena osnovna turistična infrastruktura za trženja turizma na

saniranih degradiranih površinah. Dober primer prakse bomo vzpostavili tudi na drugih

degradiranih površinah seveda z veliko mero inovativnosti.

Partnerji: TEŠ, PV Invest d.o.o., TRC Jezero, občine

Center za samostojno učenje, center za vseživljenjsko učenje

Centra za samostojno učenje sta že postavljena v Velenju in v letošnjem letu tudi v Šoštanju.

Center želimo vzpostaviti tudi v Šmartnem ob Paki. V Šmartnem ob Paki želimo vzposatviti

tudi center za vseživljenjsko učenje.

LU Velenje, Invel d.o.o., Zavod RS za zaposlovanje, občine



Povezava poti kulturne dediščine

V Zavodnjah nad Šoštanjem že deluje Kavčnikova domačija. Podoben muzej bo vzpostavljen

tudi v MOV na Grilovi domačiji, stekla pa bo tudi obnova Vovkovega mlina v Vinski gori.

Pedagoško in ostalo vsebino kulturni dediščini da Muzej Velenje, ki je dober primer

prenosljivosti lokalnega znanja in izkušenj ter dobrih zametkov za povezavo kulturne

dediščine.

D 3. 3. 2. Prenosljivost znanja in metod izven območja LAS

Podjetniški inkubator SAŠA

Je mrežni podjetniški inkubator s sedežem v Velenju. S svojim delovanjem in storitvami je

inovativen primer sodelovanja med različnimi partnerji na različnih območjih. Gre za prenos

znanja v Šaleški dolini, Zgornje Savinjski dolini in Mariboru.

Promocija trajnostnega razvoja okolja v zaščitenih območjih

Naravovarstvena zveza Smrekovec s sedežem v Lepi Njivi ima veliko izkušenj na področju

varovanja okolja, še posebej v zaščitenem območju Natura 2000 na področju Smrekovškega

pogorja. Je primer uspešnega partnerstva, saj deluje v občini Šoštanj, Ljubno ob Savinji in

Črna na Koroškem, v njo pa je vključenih šest društev iz omenjenih občin.

Izven območja LAS želimo prenesti še:

Mlinsko cesto (povezava z LAS MD, občina Črna na Koroškem),

Kolesarski park (Povezava z LAS – Društvom za razvoj podeželja Zgornje Savinjske

doline)

Razvoj termalnega turizma (Povezava z LAS Raznolikost podeželja, občina Dobrna)

Skupne aktivnosti čebelarske zveze SAŠA, ki pokriva celotno Šaleško in Zgornje

savinjsko dolino – matično vzrejališče kranjske sivke

Skupni turistični programi (prenos na celotno Šaleško in Zgornje Savinjsko dolino)

Celovit sistem označevanja (povezava z LAS – Društvom za razvoj podeželja Zgornje

Savinjske doline)

D 3. 3. 3. Medregijsko in čezmejno sodelovanje

1. Nadgradnja mlinske ceste

V okviru projekta Phare CBC SLO/A je leta 2002 nastala idejna zasnova za vzpostavitev

mlinske ceste. Projekt je vključeval občine Šoštanj, Črna na Koroškem in Železna Kapla, torej

je že bilo vzpostavljeno medregijsko in čezmejno sodelovanje. Nadgradnja bo vsebovala

ureditev tematske poti, pripravo vodnikov ter označitev objektov.

2. V sodelovanju z čezmejnimi partnerji bomo razvijali, širili in nadgrajevali obnovljive vire

energije (poudarek na energiji sonca). KSSENA že sedaj sodeluje z več zunanjimi partnerji

pri izvedbi raznih posvetov, okroglih miz in izobraževanju posameznikov.

3. Preko znanja in izkušenj LAS CARNICA na Avstrijskem Koroškem bomo pripravili dobre

in kvalitetne programe za otroke.

4. Ogledi dobrih praks (tudi degradirana območja rudniških površin v tujini)



5. Primer dobre prakse promocije blagovne znamke Gütes von Bauernhof za naše območje –

blagovna znamka Z nasmehom narave iz SAŠA regije

D 4. OCENA TRAJNOSTI STRATEGIJE

Razvojni cilji s prednostnimi nalogami so zastavljeni do konca leta 2015. Ta letnica pa še ne

pomeni konec razvoja podeželja. V tem letu se bodo intenzivneje pričele sanacije nekaterih

degradiranih površin.

Preko programov razvoja podeželja bomo realizirali samo projekte za dolgotrajnejšo rabo.

Preko inovativnih pristopov in učinkovitih delovnih mest bomo omogočili »življenje«

projektov po pridobitvi finančnih vzpodbud..

D5. OPIS MOŽNIH RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH VIROV ZA IZVAJANJE STRATEGIJE (NAČELO DODATNOSTI)

Uresničevanje razvojnih ciljev opredeljenih v Lokalni razvojni strategije bomo omogočili z

lastnimi finančnimi viri in s sofinanciranjem preko različnih virov in programov, tudi preko

nepovratnih sredstev tako na nacionalni in mednarodni ravni.

Nepovratna sredstva bomo pridobili preko decentraliziranih in centraliziranih programov. Pri

decentraliziranih programih bomo koristili sredstva iz štirih strukturnih skladov (Evropski

sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Evropski kmetijski usmerjevalni in

jamstveni sklad, Finančni inštrument za usmerjanje ribištva), Kohezijskega sklada ter sredstev

pobud skupnosti. V primeru centraliziranih programov bomo koristili sredstva iz 7.

Okvirnega programa (7. OP), Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP),

programa za vseživljenjsko učenje Lifelong Learning (Leonardo da Vinci, Comenius,

Erasmus, Grundvig,..)programa Culture, Media 2007,…

Finančnih viri za izvajanje Strategije:

Lokalni viri (občine, podjetja, posamezniki)…………………….…30 %

Centralizirana nepovratna sredstva ………………………………...10 %

Decentralizirana nepovratna sredstva………………………………60 %

Razvojni cilji izvedbenega dela Strategije so naravnani v pretežni meri na gospodarsko

prestrukturiranja kmetijstva in razvoj podeželja, zato pričakujemo največ projektov

sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), ki

temelji na štirih razvojnih oseh. »Mehke vsebine razvoja podeželja« in projekte, ki jih ne

bomo uvrstili v druge programe, bomo financirali preko četrte razvojne osi podeželja oziroma

pristopa Leader.

D 6. OPIS SPREMLJANJA IN OCENJEVANJA IZVEDBE STRATEGIJE, KRITERIJI IN KAZALNIKI



V vsakem izvedbenem projektu in programu razvojne strategije bodo postavljeni merljivi

kazalniki uspešnosti in učinki projekta. Aktivnosti bomo natančno opredelili v terminskem

načrtu in tako bomo lahko ocenjevali uspešnost zastavljenih projektov in programov ter

posledično spremljali in ocenjevali izvedbo strategije.

Spremljanje projektov preko Leader pristopa:

Preko merljivih kazalnikov v zavedenih projektih letnega izvedbenega načrta, ki ga bo

pripravila Lokalna akcijska skupina (LAS).

Spremljanje drugih razvojnih projektov:

Na osnovi merljivih kazalnikov projektov in rezultatov programov preko sodelovanja med

partnerji v lokalnem, regijskem, nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Merila za ocenjevanje uspešnosti izvajanja Lokalne razvojne strategije so naslednji

najpomembnejši merljivi kazalniki (natančnejše po prednostnih nalogah opredeljeno v

poglavju C 3.):

- število nočitev na območju

- podatki o novih turističnih kapacitetah (število postelj, sedežev, objektov)

- število registriranih dopolnilnih dejavnosti

- število gospodinjstev, ki so na novo priključene na javni vodovod

- število kmetij, ki so investirale v oskrbo s pitno in protipožarno vodo

- število novih priključkov na javno kanalizacijsko omrežje

- število novih delovnih mest

- število nosilcev, sprejetih v blagovno znamko

- število ekoloških in sonaravnih kmetij

- število večjih kulturnih in športnih prireditev

- število različnih usposabljanj in število udeležencev

- izdan promocijski material (kaj, koliko)

- km asfaltiranih cest

- število novih parkirnih mest

- pridobljena priznanja za urejenost krajev

- površine saniranih degradiranih površin

- število skupnih turističnih programov, produktov

- število programov in projektov s področja ohranjanja okolja

- število izvedenih in realiziranih projektov LAS

- število vključenih v mrežo za razvoj podeželja Šaleške doline

- drugo



E) USKLAJENOST Z OSTALIMI PROGRAMI IN POLITIKAMI

Lokalna razvojna strategija je notranje usklajena s svojimi postavljeni razvojni cilji,

prednostnimi nalogami in ukrepi. Tako zagotavlja skladnost in komplementarnost znotraj

ciljev in med cilji, ki prispevajo k skladnejšemu razvoju podeželja. Gre za skladnost med

konkurenčnostjo kmetijstva, živilstva in gozdarstva, varovanja okolja in ohranjanja kulturne

krajine ter izboljšanjem kakovosti življenja v podeželskem območju in spodbujanje

diverzifikacije.

Zunanje je strategija usklajena z deli kmetijske politike, drugimi politikami in instrumenti.

Lokalna razvojna strategija je del občinskih razvojnih programov in območnega razvojnega

programa SAŠA regije, ki je umeščen v regionalni razvojni program Savinjske statistične

regije za obdobje 2007 – 2013.

Skladnost s Lisbonsko strategijo:

Razvojni cilji so pretežno naravnani na preusmerjanje kmetijstva od proizvodne k tržni

naravnanosti (konkurenčnost, rast in zaposlovanje)

Skladnost z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega

kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) z dopolnitvami:

Razvojni cilji Lokalne razvojne strategije so skladni z vsemi razvojnimi osmi politike razvoja

podeželja oz. osmi omenjene Uredbe Sveta

razvojni cilj Konkurenčno kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti je

skladen z 1. in 3. osjo Uredbe Sveta

razvojni cilj Smotrnejša raba prostora kot turističen izziv Šaleške doline je skalden s 2.

in 3. osjo Uredbe Sveta

razvojni cilj Privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina je skladen s 3. osjo Uredbe

Sveta

razvojni cilj Uresničevanje pristopa od spodaj navzgor je skladen s 4. osjo Uredbe

Sveta

Tabela: Usklajenost razvojnih ciljev Lokalne razvojne strategije z prioritetami Območnega

razvojnega programa in nacionalnimi razvojnimi dokumenti za obdobje 2007 - 2013

Razvojni cilji

LRS

ORP

SAŠA

regije

2007 –

2013

(prioritet)

RPP

Savinjske

statistične

regije za

obdobje

2007- 2013

(program)

DRP RS

2007 – 2013

(prioritete)

PRP RS 2007

– 2013 (os)

Nacionalni

strateški

načrt razvoja

podeželja

2007 – 2013

(os)

Konkurenčno

kmetijstvo in

razvoj novih

gospodarskih

dejavnosti

Inovacijska

regija

SAŠA

Podjetništvo

Kmetijstvvo

in podeželje

Konkurenčno

gospodarstvo

in hitrejša

gospodarska

rast

Izboljšanje

konkurenčnosti

kmetijskega in

gozdarskega

sektorja

Spodbujanje

diverzifikacije

podeželskega

gospodarstva

Konkurenčnost

agroživilstva

in gozdarstva

Spodbujanje

diverzifikacije



Smotrnejša

raba prostora

kot turističen

izziv Šaleške

doline

Turistična

regija

SAŠA

Turizem

Kmetijstvo

in podeželje

Okolje in

prostor

Konkurenčno

gospodarstvo

in hitrejša

gospodarska

rast

Izboljšanje

okolja in

podeželja

Izboljšanje

konkurenčnosti

kmetijskega in

gozdarskega

sektorja

Ohranjanje

kulturne

krajine in

varovanje

okolja

Izboljšanje

kakovosti

življenja v

podeželskih

območjih in

spodbujanje

diverzifikacije

Privlačnejša

in prijaznejša

Šaleška

dolina

Turistična

regija

SAŠA

Ljudem

prijazna

SAŠA

Človeški

viri

Podjetništvo

Kmetijstvo

in podeželje

Okolje in

prostor

Konkurenčno

gospodarstvo

in hitrejša

rast

-Učinkovito

ustvarjanje,

dvosmerni

pretok in

uporaba

znanja za

gospodarski

razvoj in

kakovostna

delovna

mesta

-Učinkovita

cenejša

država

Moderna

država in

večja

zaposlenost

-Povezovanje

ukrepov za

doseganje

trajnostnega

razvoja

Izboljšanje

okolja in

podeželja

Izboljšanje

kakovosti

življenja na

podeželskih

območjih in

spodbujanje

diverzifikacije

podeželskega

gospodarstva

Ohranjanje

kulturne

krajine in

varovanje

okolja

Izboljšanje

kakovosti

življenja v

podeželskih

območjih in

spodbujanje

diverzifikacije

Uresničevanje

pristopa od

spodaj

navzgor

Ljudem

prijazna

SAŠA

Človeški

viri

Učinkovita

cenejša

država

Povezovanje

ukrepov za

doseganje

trajnostnega

razvoja

LEADER –

gradnja

lokalnih

zmogljivosti za

zaposlovanje

in

diverzifikacijo

LEADER –

gradnja

lokalnih

zmogljivosti

za

zaposlovanje

in

diverzifikacijo

Documents

LOKALNA RAZVOJNA STRATEGIJA ZA MESTNO OBČINO …