M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

B I L T E N B r . 3

MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL

“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP

0 4 - 1 0 J U N I 2 0 1 0

4 5 .4 5 .4 5 .4 5 .4 5 .

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

2

[est dena teatarskite krilja se ra{ireni. Obzemeni sme. Ma|epsani.

[est dena sme na scenata, kako da sme so akterite. Tamu kade se sozdava svetot

na blagorodnata strast, svetot na otkritijata i na vozvi{enite ~uvstva. Na

scenata kade se sozdava negovoto veli~estvo Teatarot, koj so `ivi primeri ni gi

tolkuva ve~nite zakoni na ~ovekovoto srce i negovite ~uvstva.

Teatarot e igra. Taka nie {est dena si igrame, zaedno so akterite, re`iserite.

Se vozbuduvame pozitivno, negativno, vo zavisnost od ponudenite emocii, estetika

i poetika.

Se redea edna po druga pretstavite koi vo polno svetlo na 45 MTF ni go iznesuvaa

tvore{tvoto na makedonskite teatri. So eden zbor go otslikuvaa sovremeniot

makedonski teatar.

Da `ivee TEATAROT! Da `ivee FESTIVALOT! U`ivajte!

T E A T A R O T E I G R A

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

3

Na scena imam pominato 40 godini i 6 meseci (toa {to bev vojska ne se broi).

Najkarakteristi~no e {to imam edna nesudena nagrada "Vojdan ^ernodrinski". ("Partitura za

eden Mitron"- igrav nadvor od konkurencija). Inaku imam dve nagradi od Festivalot.

Koga }e me pra{a nekoj: Koja uloga ti e najmila ? Toa e isto koga }e gi pra{ate tatkoto ili

majkata koe od pette deca ti e najmilo ili koj od pette prsti na rakata pove}e boli?

Amater sum kontinuirano od 1958, a profesionalen akter od 1967 godina.

Sekoga{ se potvrduva toa deka nema mali i golemi ulogi. Ima samo mali i golemi akteri..Sekoga{

ne sum igral glavni ulogi. Sum igral i sporedni i sum igral uloga koga mol~am celo vreme na

scena. Ulogata izlegla najgolema, za{to sum ja nad`iveal.

Ako akaterot e vistinski talent, ako raboti so dobri re`iseri i ako ~ita mnogu knigi i

ako znae , kako {to veli Branko Stavrev, sam da si ja izre`ira ulogata, toga{ nema mala i golema

uloga. Na nekoj na~in toa e formulata za golemi dostignuvawa. Iako, sekoj individualno se dava

sebe si. Ako ti dojde odedna{, od srce, toga{ zna~i deka ja `ivee{ ulogata.

Igrav pet istoriski li~nosti. I li~ev na niv: Nikola Karev, Ko~a Popovi}, Bertold Breht,

^ehov, Hitler.

Za mene u~eweto na tekstot e tehni~ka rabota . Koga }e po~ne{ da gi analizira{ odnosite, zada~ite, da istra`uva{ za ulogata,

koga }e po~ne{ da bara{ odgovori na pra{awata: Kaj sum, so kogo sum, {to sakam da napravam?.. E, toga{ po~nuva zanaetot.

Sega, od vrmenska distanca, nitu edna uloga ne bi ja odigral poinaku. Vo toa vreme sum smetal deka taka treba da ja odigram, so

site `estokosti . Vo toa vreme sum izvlekol se za ulogata da ja odigram najdobro.

Vo mladosta sum propu{til da go igram Ri~ard Treti. Sega e docna. No ,sega sakam da igram vo monodrama na sin mi.

Bi gi igral, ako do~ekam: Kral Lir, Ajn{tajn i ^orbaxi Teodos.

Mojata poraka do mladite kolegi ~ija energija gi peplavuva makedonskite sceni e: Na moi godini da ja imaat mojata snaga, da

qubat kako mene i da ne bidat brzi. I najva`no, da ne begat od "starcite".

Nagrada za `ivotno delo, Mite Grozdanov

ULOGATA DA TI DOJDE ODEDNA[, OD SRCE

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

4

Dramski teatar - Skopje“@ENATA KAKO VOENO POLE” od Matej VisniekRe`ija: Vladlen AleksandrovPrevod: Dejan ProjkovskiScenografija: Ivan KarevKostimografija i video dizajn: Vesela StatkovaKonstultant za psihoterapija: Iskra Ko~evaIgraat: Irena Risti} i Biljana Dragi}evi}- Projkovska

Piesata na Matej Visniek e isklu~itelen tekst vo koj se potencira`estokosta na vojnata, nacionalizmot, iskrivenite sfa}awa za humanosta,pravej}i `estoka distinkcija za se ona {to se slu~uva{e na Balkanot vo 20. vek. Toa e pretstava za raspa|aweto, no i za gradeweto.Pretstava vo koja preku ra|aweto na deteto se ka`uva deka treba da se dojde do aristotelov katarzis, deka mrakot treba da se pobedi,bidej}i toa e svetlinata i `ivot. Prikaznata na dvete `eni e raska`ana mnogu suptilno, mnogu emocinalno, so vneseni mutlimedijalniefekti. “@enata kako voeno pole” e pretstava koja budi razmisla, {to pravime, kade odime.Vladlen Aleksandrov, re`iser:

- Izvedbata na “@enata kako voeno pole” na Festivalot be{e edna od najdobrite dosega. Mnogu se igra{e: vo Skopje, vo Bugarija,Saraevo. Mnogu dobra pretstava e. So univerzalni ~ovekovi poraki. Akterkite odli~no igraa. Mnogu sum zadovolen {to pretstavatabe{e pokaneta da u~estvuva na Festivalot, da ja vidi publikata, da ja vidat poznava~ite na teatarot.Biljana Dragi~evi} - Projkovska, akter:

- Sekoga{ po bilo koja izvedba na ovaa pretstava se ~uvstvuvam oslobodena od stresot {to go imam pred po~etokot, no i sre}na sumoti publikata poka`uva emocii. Ako ima emocii sme napravile ne{to dobro. Zboruva za vojnata vo Bosna. Siluvaweto e ma{ko oru`jeprotiv drugite dr`avi i zemji. Treba{e mnogu da istra`uvame, da gledame snimki, da razgovarame so `eni koi imaat deca od vojnata, koise nova generacija. Tie `eni se nepriznaeni od okolinata. Toa se `eni koi raska`uvaat {to gledaat vo o~ite na nivnite deca., koga }e gipoglednat. Gledavme da ja dolovime taa sostojba. Temata e ve~na, sakame da ka`eme : ne treba da se zaboravi. Zadovolni sme od publikatakoja mnogu mol~alivo gi primi univerzalnite poraki

- Dobra pretstava. Mnogu emocionalna so univerzalni poraki do ~ovekot, deka ne treba da se vodat vojni bilo kade i so bilo kogo.- Odli~na pretstava, dobro odigrani ulogi. Iako igraa samo dve akterki mnogu dobro napraveno. Se gleda razli~nata re`ija. Kolku {torazbrav re`iserot e od Bugarija.- Mnogu dobro igraa Dragi~evi} i Risti}. Tekstot go iznesoa odli~no, so mnogu emocii.- Pretstavata vo celina ne mi se dopadna. Edinstveno glumata na Irena Risti} be{e odli~na. Taa be{e fenomenalna.

G l e d a v m e . . .

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

5

G l e d a v m e . . .NUCK "J.H.K. Xinot"-Teatar Veles“BAHANALII” od Goran StefanovskiRe`ija: Nata{a PoplavskaKoreografija: Olga PangoMuzika: Xingiz IbrahimKostimi: Aleksandar No{palFotografija: Dorijan Milovanovi}Igraat: Vasil Zafir~ev, Maja Qutkov, Robert Ristov, Kica Ivkovska, Keti Borisovska,Samoil Stojanovski, Zorica Pan~i}, Slobodanka ^i~evska, Vesna Dimitrovska, EdmondSotir i Slavica Manaskova.

Bahatnosta, razuzdanosta, razvratot, orgiite, kako glavni komponenti i dvigateli vo potragata po sopstveniot identitet, kako da seosnovnite postulati vrz koi se potpiraat Goranovite “Bahanalii”. Re`iserskoto majstorstvo, celata su{tina na ~ovekovoto postoewe sozagubeni vrednosti i moral, preku pove}ednevnite divi i razvratni sve~enosti i pijanki, da mu se oddade ~est na Bah, bogot na vinoto,celata teatarska postanovka kako da ja izdignuva na edno posovr{eno nivo. Dinami~nata akterska igra, vo koja dosta uspe{no se vkmponirnimuzikata i kostimite, sozdava scenski efekt dostoen za po~it i voshit vo poimaweto na teatarot kako na~in na izrazuvawe.Goran Stefanovski, avtor: Po prvata izvedba vo Veles, "Bahanaliite" v~erva gi gledav po vtor pat. Zadovolen sum od ona {to go vidov na prilepskata scenata.Osobeno mi se dopadna toa {to, pretstavata go zadr`a tonusot, kako i pri prvata izvedba. Celiot ansambl, navistina zavr{il dobrarabota; mislam deka celta e postignata. Ona {to jas svoevremeno go ka`av so tekst, sega, toa e uspe{no preto~eno vo kvalitetno dramsko,teatarsko delo.Vasil Zafir~ev, akter:

Zadovolen sum i od samiot sebe, a i od igrata na kolegite. U~estvoto na Festivalot za mene e samo eden predizvik, preku koj, navqubenicite vo teatarskata umetnost se obiduvame da im ponudime kvalitetna igra, da im prika`eme teatar vo vistinskata smisla nazborot.Robert Ristov, akter:

Iako mislam deka sekoga{ mo`e podobro, sepak, ve~era{nata na{a izvedba bi ja stavil vo uspe{nite. Mojata uloga, Agava- majkatana Pentej, iako e eden kompleksen lik, ne mi zadade mnogu napor pri tolkuvaweto. Pretstavata be{e solidna {to se poka`a prekureakcijata na publikata, koja, pak, to~no znae {to saka i {to e dobro.

Vase Spirkoska: U`ivav vo koloritot na boite i vo neobi~nite kreacii na kostimite.A {to se odnesuva do tekstot i do ona na {to toj

aludira{e, mislam deka porakata be{e razbrana, mo`ebi so mali pote{kotii, no…sepak, razbirliva..Martin Jovanoski: Mora da priznaam deka te{ko ja razbirav pretstavata. Mo`ebi za{to ne mi e poznat tekstot od porano.Silvana Mojsoska: Energi~na i dinami~na pretstava. Koga bi imala mo`nost bi ja gledala i po vtor pat.

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

6

Turski teatar - Skopje“GOSPO\ICA JULIJA” od A. StrindbergRe`ija: Aleksandar PoposkiIgraat: Suzan Akbelge, Osman Ali, Nesrin Tair

Neednakvosta na stale`ite i nivnata me|usebna ve~na borba, na onie {to se dolu-da se iska~at gore, a na onie {to se gore- da vnimavaat da ne padnat, i osobeno koga tuka}e se pojavi i qubovta, kako najvozvi{eno ~ove~ko ~uvstvo, toga{, se produciraatpostapki ednakvi na katastrofa. Vo pretstavata re`iserot ja razrabotuva psihologijatana likovite, posebno na Julija. Dava verzii na mo`nata vnatre{na psiholo{ka borba:site ~uvstva, strahuvawa, nade`i, kompleksii, bolka . . . se e na dlanka pred gleda~ot.Vpe~atliva e iznijansiranosta na likot na Julija.Suzan Akbelge, akter:

Prvpat se slu~uva da dopre ne{to od mojata li~nost vo uloga kako {to e Julija.Mnogu mi e drago da igram vo ime na site `eni {to postojat na planetava, pri setabolka {to ija ima `enata kako `ena. Go vadam od mene siot bes {to go nosi `enata iseto toa {to go do`ivuva kako `ena. Ogromni se ~esta i privilegijata da go igram toana scena. Prv pat mi se slu~iva po 15 godini akterstvo da do`iveam ne{to vakvo.Nesrin Tair, akter:

Pretstavata e odigrana 20-ina pati. Ve~erva ja odigravme so istiot `ar, so istata energija kako i premierata , so istiotsenziibilitet kako {to e napravena. Da, tovarot vo pretstavata celosno e na akterite, so tolku zdrava konstrukcija e napravenataka {to isto se igra{e kako prviot pat.Osman Ali, akter:

Koga se e na tovar na akterot od edna strana e mnogu dobro, publikata da go do`ivee toa {to nie go do`ivuvame vo momentot.[ansata {to mi e dadena da rabotam so re`iserot Aleksandar Popovski mnogu mi zna~i. Blagodaren sum {to mi e dadena prilikata.

Simona \or|ioska: Iako celata pretstava ja igraat samo trojca akteri, iako, osven trite drveni gajbi i ni{alkata nema nikakvidrugi rekviziti na scenata, sepak, mislam deka ova be{e edna izvonredno dobra pretstava.Temata e tolku bliska i prepoznatliva,a i jasno razrabotena..Marjan Dimovski: Mi se dopadna pretstavata. Pred da vlezam da ja gledam, po malku se pla{ev od jazi~nata bariera, no, se ispostavideka koga se raboti za dobra pretstava i simultaniot prevod si brka sosema solidna rabota..

G l e d a v m e . . .

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

7

G l e d a v m e . . .NUCK “Aco [opov” - Teatar [tip“BALKANOT NE E MRTOV” od Dejan DukovskiRe`ija: Stojan StojanovskiKostimografija: Elena Don~evaLikovno oblikuvawe: Boro MatevskiReklamno oblikuvawe: Riste XonovIgraat: Kristina Atanasova - Arsova, Mile Vrateovski, Jordan Vitanov, VlatkoTuliev, Eftim Traj~ev, Suad Begovski, Jordanka Todorova, Eliza Areva, PeceRistevski, Valentina \eorgievska, Suad Begovski, Lazar Atanasov, Riju{Begovska, Stojan Arev, Milan~o \oergiev - Rone, Stojan Arev, Elica Areva,Stojan Arev, Viktor Arev, Milorad An|elov, Viktor Arev, Milorad An|elov,Viktor Arev.

“Balkanot ne e mrtov” e tekst od Dejan Dukovski, koj e interesen, govori za odredeni temi, problemi koi se slu~uvaat na oviebalkanski prostori. Sakaj}i da potseti na toa, mno`ebi da uka`e na odredeni ne{ta, re`iserot Stojanovski ja realiziralpretstavata vo [tipskiot teatar, vnesuvaj}i vo nea dosta vizuelni efekti, prosledeni so muzika. Pretstava koja pobuduva interesda se gleda.

Stojan Stojanovski, re`iser:- Balkanot ne e mrtov,, go postaviv zatoa {to e prepoznatliv motivot na promenite {to se slu~uvaa vo 20. vek. Mislam deka i

sega sme vo promeni. Tuka ja gledav vrskata. Se u{te se zabavuvame, promenite ni se interesni. Na Festivalot sum dolgi godini.Tuka imame su{tinski teatar, se slu~uva zdrav teatar, imame dobri teatarski pretstavi.Mile Vrateovski, akter:

- Iako imavme tehni~ki problemi ubavo pominavme. Dobro izigravme. Publikata odli~no ja primi pretstavata. Prilepskatapublika znae da ceni {to e kvalitet. Zadovolen sum od sorabotkata so re`iserot Stojan koj e dobar so akterot, znae mnogu daizvle~e od nego, da gi istakne ne{tata {to mo`ebi se skrieni vo negovite dlabo~ini.Kristina Atanasova - Arsova, akter:

- Mnogu sum zadovolna od sebe, ekipata, publikata. Igravme mnogu koncentrirano i odli~no pominavme. Interesno e da seigra vo ovaa pretstava, koja e mnogu porazli~na od klasi~nata, koja vodi kon toa da se sozdade ne{to novo. Na Festivalot sum u{tekako student, doa|am sekoja godina. Ova e Festival na Makedonija.

P r e t s t a v a t a . . .

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

8

G l e d a v m e . . .Tetovski teatar - Tetovo"KU]A NA GRANICA" od S. Mro`ekRe`ija: Arben Tha~i i Petrit NeziriAdaptacija na tekst: Jeton NezirajScenografija i kostimografija: Erald BakaliMuzika: Fatos LumaniIgraat: Arsim Fazlia, Muzafer Etemi, Dritero Ame, Altrim Mamuti, Miradije Osmani,Naime Azi, Blerim Ismani, Ali ]erimi i Elmir Sejfulai

Mo`e li da se podeli dom, da se bide svoj na svoeto, a potoa tu|inec. Bez simultan ititluvan prevod, malkubrojnata publika treba{e da ja razbere pretstavata "Ku}a na granica"na tetovskiot teatar. Vo otsustvo na tekst, tuka be{e akterskata igra na osumte glumci koigi prenesoa likovite. Ednostavnata scenografija be{e vo funkcija. Se na s#, akterskiot tim poka`a ogromna volja, `elba i energija.Peterit Neziri, re`iser:

- Trgnavme od edna dimenzija koja e pove}e vtemelena vo ku}a, dom. Sekoja ku}a ne e sekoga{ dom. Ku}ata e zemena kako simbolika, domkoj deli lu|e kako simbolika na dene{nite granici koi se mentalni, duhovni granici. Samata tema e pove}e slojna. Specijalno be{epreveden tekstot na makedonski jazik za Festivalot "Vojdan ^ernodrinski" i nie dojdovme podgotveni za simultan prevod. No koga dojdovmetuka, razbravme deka nema slu{alki. @alime za toa.Naime Azi, akter:

- Go igram likot na babata koja tragi~no }e zavr{i bidej}i ne znae {to e granica. Taa odi na drugata strana da zeme lokum za da gipo~esti diplomatite, no ne znae deka na drugata strana od granicata treba paso{. Ja sum akterka na Tetovskiot teatar, go sakam teatarotzo{to zavr{iv gluma vo Tetovo. Dobro e da se raboti so Arben Tha~i koj, iako e mlad re`iser, ima mnogu dobro iskustvo.Ali ]erimi, akter:

- Go igram grani~arot koj voobi~aeno pred publikata e negativen lik. Vtoriot lik koj go igram e carinik koj isto taka e negativenlik. Publikata saka da znae {to e temata, da ja razbere pretstavata i preku tekstot i da ja vidi igrata na scena. Nemaweto prevod egolema pre~ka i publikata sigurno ne ja razbra sosema temata.

- Bez razlika {to pogolemiot del od publikata nema{e trpelivost da ja dogleda do kraj, pretstavata e eden obid da se pro~ita ovojtekst od Mro`ek na eden ednostaven i interesen na~in. Od re`ijata ne sum mnogu voodu{even, no akterskata igra be{e sosema korektnai vo red - re~e Jordan Vitanov.

- Pretstavata "Ku}ata na granica" e prekrasna no za tie koi mo`at da go razberat tekstot bidej}i e mnogu aktuelen za balkanskiteprostori. U{te se zboruva za promeni na granici na Balkanot. Na ova semejstvoto poradi promena na granicata ku}ata im se podeli na dvestrani. A treba da se patuva so paso{. Ova e pretstava za problemite na obi~nite lu|e zaradi nekoi pogolemi li~nosti i institucii koiodlu~uvaat za nivniot `ivot. Be{e prekrasno, ve~erva be{e mal problem {to nema{e prevod - Hamit Hajrulai, novinar od Tetovo.

P r e t s t a v a t a . . .

P u b l i k a t a . . .

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

9

P r i d r u ` n a p r o g r a m a . . .

“BUDEWE NA ANGELITE”Re`ija: S. ^i~evskaIzvedba: Kulturen centar "Skrb i uteha"

Iskonskata borba na makedonskiot narod za dago za~uva sopstveniot identitet, verata, jazikot,pismoto, pa i imeto, kako predmeti za odbrana prednaletite na okolnite "strvnci", trae do dene{nidni. Dodeka site takanare~eni "golemi sestri", koirodnata ni zemja ja sardisale od site ~etiri strani,se obiduvaat da ni doka`at kolku "ne sakaat" i segri`at za nas, i doma{nite ~uvari na redot iporedokot, vo zanesot na slu`bata zaboravaat koise i so kogo se. No, qubovta i posvetenosta kontatkovinata, sepak, na krajot preovladuva kaj naonie koi se podgotveni i da umrat za nea.

"PLEJ BEKET" - DIPLOMSKAPRETSTAVA NA STUDENTITE POAKTERSKA IGRA PRI ESRA -SKOPJEKLASATA JA VODI PROF. \OR\IJOLEVSKI

Desettinata studenti po akterskaigra svojata kruna vo univerzitetskatanadgradba ja zaokru`ija igraj}i naBeket. Koristej}i par~iwa od delatana Samuel Beket, kako tekstualnapodlo{ka, gi prezentiraa osnovnite segmenti na teatarskiot izrazdemonstriraj}i ve{tina od govor, igra na telo, repliki . . . Uspeaja i da jaanimiraat publikata.\or|i Jolevski, prof.:

- ESRA e univerzitet za audiovizuelni umetnosti koj e sozdaden predtri godini. Ova e vsu{nost prvata klasa po akterska igra. Vo ESRA ima petfakulteti so desettina katedri, fakultet za akterska igra, katedra zafilmska, teatarska re`ija, monta`a, kamera, dramaturgija, animacija, saundin`enering itn. Sega ima katedra i za sovremen tanc, ednostavno euniverzitet koj ima mo`nost da educira kadri koi vo ovoj mig se isklu~itelnopotrebni vo Makedonija.Nikola Aceski, akter:

- Ova e moj prv nastap vo Prilep i be{e mnogu dobro. Publikata eodli~na. Se opredeliv za ESRA zaradi mo`nosta da se patuva vo stranstvo,da se studira vo Pariz i Wujork.Vesna Gavrilovska, akter:

- Odli~en be{e kontaktot so publikata. Uspeavme i da ja nasmeemepublikata i dovolno energija mi prenesuva{e celo vreme, za i nie da ivozratime na publikata so celata energija. Vo ESRA nau~iv kako da rabotimeso golemite avtori, kako Beket, [ekspir, Molier.

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

10

Tribina: STO PEDESET GODINI OD RA\AWETO NA ^EHOVModerator: Bla`e Minevski

. . . Tolstoj, koj ne priznaval nikakov drug pisatel osven sebe, vo edna prilikasepak }e priznae deka koga ~ita nekoi raskazi na ^ehov ~uvstvuva ne{to kakoprofesionalna qubomora. Grof Lav Nikolaevi~ nitu za eden drug pisatel, osvenza ^ehov, nikoga{ ne ka`al ne{to takvo. Se razbira deka ^ehov znael za ovaasosema nesvojstvena naklonetost na Tolstoj, pa vo edna prilika iskreno }e mupriznae na Bunin, eden od negovite najbliski prijateli, za toa deka "koga voliteraturata e Tolstoj, lesno i prijatno e da se bide pisatel mo`e i ni{to da nese pi{uva, mu veli ^ehov, Tolstoj pokriva s#!" Sepak, znae{ li {to me voshituvanajmnogu kaj Tolstoj, mu rekol ^ehov na Bunin. - Negoviot prezir kon nas kakopisateli. Toj n# gleda kako deca; na{ite raskazi, povesti i romani za nego se samoobi~na detska igra". Samiot Tolstoj, pak, vo edna prilika, vo edno intervju, se razbira po smrtta na ^ehov, me|u drugoto priznaldeka "^ehov e edinstven po svojata umetnost pisatel. Po svojata tehnika toj e mnogu nad mene". ^ehov pak go obo`aval Tolstoj. Zanego toj bil prv ~ovek na ruskata kultura. Sepak, spored Bunin, Anton ne bil skromen ~ovek, ja znael dobro svojata cena, samo {totoa nikoga{ go poka`uval javno. @estoko ja sakal literaturata, sakal da zboruva za pisateli {to gi po~ituva, voshituvaj}i im seod Mopasan, Flober i Tolstoj. No bil sosema ramnodu{en kon Dostoevski. Ne sakal filozofija i religija. I, se razbira, od s# srcese raduval na sekoj nov talent...

Karolina Micevska, novinar:

PRILEPSKIOT TEATAR DVA PATI GO IGRAL ^EHOVPrvata "sredba" na Ansamblot so ^ehov bila vo 1956 godina koga re`iserot

Mirko Stefanovski ja postavil "Vujko Vawa" vo prevod na Mile Popovski. Vtorpat^ehov go postavil Branko Stavrev, koj vo 2001 godina, ja re`ira "Kr~ma kraj patot".

Mite Grozdanov, akter:

SO ZADOVOLSTVO GO IGRAV ^EHOV- Vo 1967 pred da diplomiram, pravev i diplomska od svetskata drama i teatar.

Stanislav Baji} mi dade tema: "Lekarite vo delata na ^ehov". ^ehov ima vo dramitepet lekari. I od site lekari vo negovite drami, vsu{nost e eden ist - ^ehov. Vo 1980godina go igrav ^ehov, Sa{a Markos me natovari so 2.000 stranici materijali za^ehov. Milo mi e {to go igrav tokmu ^ehov.

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

11

“Mnogu mi zna~at 45-te godini na Festivalot. Isto tolkukolku {to mi zna~at moite 50 godini na scenata.

Prvata nagrada ja dobiv tuka, vo 1966 godina. Toga{ bevma`ena i bremena. Ja igrav Ofelija. Ja dobiv nagradata za mladakter, iako bev na scenata nekolku godini. Radosna sum {to ni sesofpa|aat jubileite. Porano Festivalot be{e edinstven, nema{edrug. Ne izleguvavme na drugi Festivali. Nie kolegite sedru`evme. Be{e na{ festival. Go ~uvstvuvavme kako svoj. Nagradada dobie{ na “Vojdan ̂ ernodrinski” be{e golema ~est. Sega nematolku dru`ba me|u akterite. Nemaat mo`nost da se zapoznaatme|usebe. Vremeto go napravi svoeto. Treba sekoj akter da dojdena Festivalot, da se dru`i, da razmeni mislewa, a ne samo dadojde, da igra i da zamine - veli Joana Poposka, po povod 45 godiniMTF “Vojdan ^ernodrinski”

45 godini MTF “Vojdan ^ernodrinski”, Joana Poposka, akter

P R V AT A N A G R A D A J ADO B I V N A F E S T I V A LO T

EMOCIITE SE ZANA SCENA , A NEME\U AKTERITE

Mladata akterka AngelinaTren~eva od strumi~kiot teatar predprilepskata publika go odigra likotna Laura, vo pretstavata “Strindbergdosie”. Istra`uvaj}i za `ivot ideloto na Stindberg, priznava dekadoznala novi momenti za nau~nikot, filozot i slikarot, koj bili “lo{“ ma`. Taa e del od timot na mladi akteri vo strumi~kiotteatar koi go nosat repertoarot. Otkriva deka problem &pretstavuva nere{eniot raboten status.

- Vo poslednite 3 do 5 sezoni, nie sme tie koi go nosimerepertoarot. Kako mladi dobivame {ansa. Se nadevame deka }ese re{i problemot so rebalansot i mladite }e dobijat status navraboteni. ]e bidat motivirani celosno da se posvetat nateatarot - veli Tren~eva.

Neguva trpenie, dava s# od sebe za da se vgradi vo sekoja roljaiako teatarot i dr`avata ne vozvra}aat soodvetno.

- Teatarot e stil na `ivot, ili go pravi{ ili ne. Ako si seposvetil na toa, ako si go u~el, ne mo`e{ bez toa. Materijalnatastrana ne e na zavidno nivo. Akterot mora da bide zadovolen sos#, siguren finansiski za da mo`e da vleguva vo razni likovi,psihologii, da se nafati na predivici. Kompenzirame soqubovta, voljata, entuzijazmot.

Se nadevame deka inteklektualniot moment }e dojde doizraz, bez mnogu emocii. Emociite se za na scena, ne me|uakterite i kolegite - veli Angelina Tren~eva.

Angelina Tren~eva, mlad akter

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

12

Nurula Tunxer, scenograf, re`iser,svoevremeno umetni~ki direktor na istambulskite teatri, dolgi godini na ~elo na turskiot me|unaroden festival "Most".

TEATAROT VO MAKEDONIJA E MNOGU PODINAMI^EN, NAPOVISOKO NIVO

Teatarot vo Makedonija e dlaboko navlezen vo socijalniot `ivot. Ova go ka`uvam za{to, za razlika od drugite teatri naBalkanot, vo makedonskiot teatar e poprisutna taa socijalna komponenta. Navlezen e vo socijalniot `ivot. Toa e mnogu zna~ajno.

Re~isi vo sekoj grad vo Makedonija ima po eden festival. Toa me fascinira.Jas da sum ovde, mnogu bi vlo`il vo teatrite, za{to toa e pove}e od zna~ajno.Posebno sum prijatno iznenaden {to ovde vo Makedonija lu|eto mnogu go sakaat teatarot. I odat mnogu vo teatar. So qubov i

so zadovolstvo sledat pretstavi.Kakov teatar se neguva vo Turcija?Kolku e porazli~en od ovde?Ovde vo Makedonija pretstavite se mnogu podinami~ni, poprivle~ni, posodr`ajni i vo smisla na konceptot se mnogu pocelosni.

I igrata na akterite e na mnogu povisoko nivo. Ima mnogu akterstvo, mnogu dobri studenti, odli~ni glumci. Ova go ka`uvam vokontekst na moite vpe~atoci otkako ja gledav polno}nata pretstava na studentite po akterska igra "Plej Beket". Zabele`av mnogumladi lu|e vo publikata koi bea dojdeni so zadovolstvo i so qubov i so posebna energija i `elba da vidat teatar. Vo Turcija, toa enevozmo`no da se slu~i mladite da gi odnesete na teatar po polno}. Ova za mene e mnogu va`no. Zatoa i treba da se vlo`uva voteatrite. Da se neguvaa taa zainteresiranost, osobeno na maladite. Ovoj potencijal ne treba da se ispu{ti od race.

Vo Turcija vo golemite gradovi, osobeno vo Istanbul i vo Ankara se neguvaatdva vida teatri - edniot e dr`aven, a drugiot vid se privatnite teatri. Tie dobivaatnekoja pomo{ od dr`avata, me|utoa vo mala mera. Sami se finansiraat. Zatoa tieponekoga{ pravat i poatraktivni, pretstavi koi se poistra`uva~ki ,eksperimentalni i gi sledat modernite trendovi i barawa na scenskoto izrazuvawe.

Vo Turcija se atrakcija pretstavite po dela prevedeni na turski od Belge Emin(}erka na Ilhami Emin) i se postaveni na scena (Bure barut, Prazen Grad,Generalnata proba na samoubistvoto, Profesionalec, Hasanaginica). Poslednatamoja re`ija na “Generalnata proba na samoubistvoto” poka`a deka e zrela za vrvninagradi. Pretstavata be{e denovive vo oficijalnata konkurencija na Steriinopozorje.

Du{an Kova~evi} iskreno re~e deka pretstavata “Generalnata proba…” enajdobrata izvedba na negoviot tekst. Imam re`irano i vo Bosna. 15 godini sezanimavam so sledewe na balkanskite teatri. Rabotam i na scenografija vo opera.

Sorabotuvav so Bajru{ Mijaku i Rahim Burhan vo “Tartif” na Molier. Ova go

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

13

Vladlen Aleksandrov, re`iser od Bugarija

MAKEDONSKIOT TEATAR IMANAGOREN OD

“Odamna go sledam teatarot vo Makedonija. Raduva toa {toima {to da se vidi na makedonskata scena. Ima dobri pretstavi.Teatarot odi napred. Ne samo {to ima dobri pretstavi, tuku ire`iseri, akteri. Makedonskiot teatar se razviva mnogunaso~no,stana moderen. Ima evropski standardi. Tri pretstavi dosegare`irav vo Makeodnija. Tri vo {tipskiot teatar, dve vostrumi~kiot, edna vo Dramskiot. Od septemvri treba da rabotamnova pretstava, povtorno vo Dramskiot teatar. ^est mi e {tomojata pretstava u~estvuva{e na Festivalot ,, Vojdan^ernodrinskii. Toje najdobriot festival vo Makedonija - veliVladlen Aleksandrov, re`iser od Pazarxik, Bugarija.

Toj ve}e 12 godini e direktor na Dramskiot kuklen teatarvo Pazarxik. Potpisnik e na brojni re`ii. Naskoro vonacionalniot teatar ,,Ivan Vazov,, }e go postavuva francuskiottekst ,,Igra,,.

GOSTIN NA FESTIVALOTBoban Gligorijevi}, Ni{ (eden od osnova~ite na Jugoslovenskiotfestival vo U`ice - eden od trite najva`ni festivali vo Srbija)

Go zabele`avme na Festivalot vtoriot den koga ja gleda{eprilepskata pretstava.

- [totuku stignav od "Steriino pozorje". Dojdov da vidamnekolku pretstavi na Festivalot. Za pretstavata "Kavkaski krugso kreda" koja ja gledav mo`e samo da re~am - fascinantno.Mislam deka e dovolno.

- Se u{te mi se sve`i vpe~atocite, seto toa treba da"slegne". Sum gledal preku 500 pretstavi , sepak "Kavkaskiot…."Me fascinira{e. Navistina posebno.

- Sakam da vidam {to pove}e pretstavi na festivalot. Imamprekrasni vpe~atoci za atmosferata {to ja sozdale samiteteatri.

ka`uvam za{to smetam deka teatarot vo Makedonija e edna faza,nekolku ~ekori napred. Lani ja gledav pretstavata na MartinKo~ovski “Tapani vo no}ta”. Se razbira, ne mo`e da gopreskoknam Turskiot teatar. Ovaa, pretstava, “Gospo|ica Julija”,imav ~est da ja gledam i vo Istanbul. Zatoa slobodno mo`e daka`am deka ovde pretstavite se na mnogu povisoko, porazli~nonivo otkolku pretstavite {to se prika`uvaat vo Turcija.

Fascinantno e deka vo Makedonija polovina od naselenietosledi teatar. Toa od dva miliona, zna~i deka eden milion ̀ itelisledat teatar. Vo Turcija teatarot go sledat 400 000 do 650 000.Ako e kako primerot vo Makedonija, toga{ bi trebalo od 20milioni, 10 milioni da sledat teatar vo Turcija. Tamu toa enevozmo`no.

Sre}en sum {to sum ovde za{to teatarot najdinami~no godo`ivuvam vo Makedonija.

Lani bev ~len na `irito na festivalot “Risto [i{kov”.I tamu vidov mnogu kvalitetni pretstavi

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

14

A T M O S F E R A . . .60 godini Turski teatar - SkopjeAtila Klin~e, direktor

PLODNA GODINA ZA GOLEMJUBILEJ

Turskiot teatar slavi 60 godini. I mnogu sme zadovolni {totokmu godinava sorabotuvame so pove}e poznati re`iseri:Aleksandar Popovski, Slobodan Unkovski, Vladimir Mil~in,Vlado Cvetanovski. Vo momentov po~na Unkovski da raboti,naesen imame dve premieri. O~ekuvame sorabotka so Turcija, soAnkarskite dr`avni teatri. ]e ni gostuvaat. Nie, pak vo juliimame gostuvawe vo Hrvatska, a naesen vo Anglija. Prethodnodvapati gostuvavme vo Turcija. Ovaa godina ni e mnogu plodna.

Nie 45 godini pridonesuvame za ovoj Festival. Mislam dekaturskiot teatar ima kvalitetni pretstavi i doka`uva deka e edenod vode~kite teatri vo zemjava. ^est mi e {to sum del odansamblot.

Iskreni ~estitki od site nas za jubilejot. Da se mno`atuspesite!

Po povod 60 godi{ninatana Turskiot teatar prviot ~ovekna ovaa renomirana institucijaAtila Klin~e na umetni~kiotdirektor Petar Temelkovski ina Festivalot im podariplaketa i monografija. Toa }ebide potsetnik za edni minativremiwa, i mo`nost ~itateliteda se zapoznaat so pretstavite naTurskiot teatar niz 60godi{noto opstojuvawe.

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

15

] E G L E D A T E

SREDA, 09.06.2010

19.30 ~asot - Scena 105 - CK"Marko Cepenkov"

"SO VKUS NA OVO[EN SLADOLED", od Kacarov,

re`ija: Vladlen Aleksandrov

Dramski kuklen teatar Pazarxik, R. Bugarija

22.00 ~asot - Scena - Sala na CK"Marko Cepenkov"

"BRA]A KARAMAZOVI" od Dostoevski,

re`ija: Dejan Projkovski

Bitolski teatar

24.00 ~asot - Scena NT"Vojdan ̂ ernodrinski"

"www. Norve{ka. denes. com",

re`ija: Zoja Bualkovska

Albanski teatar

^ETVRTOK, 10.06.2010

20.00 ~asot - Scena plo{tad Aleksandrija

(ako vrne alternativna scena e CK"Marko Cepenkov")

Pretstava po pokana za sve~enoto zatvorawe na Festivalot

"KRPEN @IVOT" od Stale Popov

re`ija: Vlado Cvetanovski

Prilepski teatar

M A K E DO N S K I T E ATA R S K I F E S T I V A L “ V O J D A N ^ E R N O D R I N S K I ” - P R I L E P45 .45 .45 .45 .45 .

16

O G L E D A L O N A F E S T I V A L O T

45. MAKEDONSKI TEATARSKI FESTIVAL„VOJDAN ^ERNODRINSKI” – PRILEP

Pokroviteli:

Ministerstvo za kultura na Republika Makedonija

Sobranie na Op{tina Prilep

Sobranie na MTF:

Senko Velinov - Makedonski naroden teatar - Skopje

Jordan Vitanov - NT J.H.K. Xinot - Veles

Brano \or~ev - Dramski teatar - Skopje

Besfort Idrizi - Albanski teatar - Skopje

Traj~e Kacarov - Teatar [tip

Atila Klin~e - Turski tetar - Skopje

Dragan Maxirov - Teatar Strumica

Petar Mir~evski - Naroden teatar - Bitola

Robert Pavlevski - Teatar Kumanovo

Kiril Ristoski - Fakultet za dramski umetnosti - Skopje

Artan Skenderi - Tetovski teatar - Tetovo

Qubomir ^adikovski - Teatar za deca i mladi - Skopje

Toni ^atleski - Teatar Prilep

Izvr{en odbor na MTF:

Senko Velinov - Pretsedatel

Branko \or~ev - ^len

Petar Mir~evski - ^len

Robert Pavlevski - ^len

Besfort Idrizi - ^len

Bilten na 45. MTF “VOJDAN ^ERNODRINSKI” - Prilep

Za izdava~ot: Petar Temelkoski

Urednici na Biltenot: Elizabeta Mitreska, KarolinaMicevska, Svetlana Risteska, Karolina Durlo i

Qup~o Murgoski

Fotografii: Elizabeta Mitreska, Svetlana Risteska iKarolina Micevska.

Pe~ati: “TIREKS” - Prilep

Makedonski teatarski festival

“VOJDAN ^ERNODRINSKI” - PRILEP

Centar za kultura “Marko Cepenkov”

7500 Prilep

tel.: 048/401-630 ili 425-520

faks: 048/401-631

E-mail: mtf_vc@t-home.mkwww.mtf.com.mk

Umetni~ki direktor:Petar Temelkovski

@iri komisija:

Slobodan DespotovskiBratislav Dimitrov

Mustafa Ja{ar

Sekretar na MTF:Stojan Dam~eski

Tehni~ki sekretar:

Qup~o Todorovski

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○