MINIMALNI STANDARDI ZNANJ...Poišče besede iste besedne družine in jim določi koren, poišče slogovno zaznamovane besede, jim določi slogovno zaznamovanost ter navede slogovno

MINIMALNI STANDARDI ZNANJ

1

Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

Kardeljeva ploščad 16

1000 Ljubljana

MINIMALNI STANDARDI


2

I. PREDŠOLSKA VZGOJA

1. LETNIK

KNJIŽEVNOST

Učni sklop Minimalni standard

1. Uvod v književnost in žanri

Branje in razumevanje izbranega lit. besedila (domače branje), uporaba znanja o bistvu in sestavi lit. besedila ter o načinu lastnega branja.

2. Orientalske književnosti in Biblija Dijaki berejo, razumejo, komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine, prepoznajo slogovne prvine besedila.

3. Antična književnost Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine besedila, prepoznajo njegove slogovne prvine.

JEZIK


1. Zgodovina jezika, jezikovne zvrsti, glasoslovje

Dijaki se zavedajo pomembne vloge slovenščine v osebnem in družbenem življenju.

Dijaki poznavajo socialne zvrsti, okoliščine za njihovo rabo.

Dijaki znajo uporabljati SSKJ, SP.

Dijaki znajo primerjati umetnostno besedilo z neumetnostnim besedilom.

2. Besedilne vrste

Dijaki poznavajo značilnosti izbranih besedilnih vrst, tvorijo besedilne vrste, upoštevajo načela knjižne norme, SP.


3

2. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Mejniki v zavesti; reformacija, protireformacija in barok v slovenski književnosti, oris evropske renesanse

Branje, razumevanje, komentiranje odlomka: Trubar – O zidavi cerkva ali Svetokriški, odlomek iz poljubne pridige in dveh besedil iz evropske renesančne književnosti.

Časovna umestitev branega besedila in zvrstna opredelitev. Poznavanje časovnega okvira, značilnosti obdobja (ideje, zvrsti) in navedba predstavnikov evropske renesančne književnosti.

Poznavanje pojmov: (proti)reformacija, pridiga, književno/polliterarno besedilo, knjižni jezik, baročni slog, humanizem in renesansa (glavne značilnosti), renesančno gledališče, renesančna proza (novela ali roman).

2. Književnost razsvetljenstva v Sloveniji; evropsko sočasno dogajanje

Branje, razumevanje, komentiranje izbranih besedil. Časovna umestitev branega besedila in zvrstna opredelitev. Poznavanje značilnosti obdobja, pojmov – alpska poskočnica, budnica, komedija.

Poznavanje pojmov: razsvetljenstvo, razsvetljenske ideje, začetki slovenskega gledališča, klasicizem.

3. Iz evropske romantike

Poznavanje časovnega okvira, značilnosti in predstavnikov evropske romantične književnosti (čas in okoliščine nastanka, zvrsti, temeljne ideje, 2–3 predstavniki).

Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske romantične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

4. Dom, domovina, svet Dijak bere, razume in komentira eno lirsko in eno epsko besedilo tematskega sklopa; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejšo zvrstno-slogovno prvino.

5. Žanri – potopis Dijak bere, razume in komentira izbrana besedila. Zna razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter prepozna najopaznejšo slogovno prvino. S primerjanjem različnih besedil se zaveda žanrske raznovrstnosti.


4

JEZIK

Učni sklop Minimalni standardi

1. Beseda slovarji, slogovna vrednost, izvor, tvorjenost, velika začetnica

Dijak določi slogovno zaznamovane besede in opredeli ustrezne sporazumevalne okoliščine ter navede slogovno nezaznamovane ustreznice.

Dijak določi tvorjenost besed in vrsto tvorjenke, tvorjenkam pa besedotvorne morfeme in približno skladenjsko podstavo.

Dijak zna pretvoriti besedne zveze v tvorjenke.

Dijak ugotovi pravilnost zapisa lastnega/občnega imena.

2. Besedilne vrste Dijaki prepoznajo besedilno vrsto in tvorijo posamezne besedilne vrste.

3. Oblikoslovje Dijak prepozna besedo določene besedne vrste oziroma določeno obliko besede. Besedam zna določiti obliko in temeljne oblikovne značilnosti.

Besedo zna postaviti v določeno obliko.

3. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Romantika v Evropi, slovenska romantika

Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbrane Prešernove pesmi. Poznavanje dejstev iz Prešernovega življenja in časa. Poznavanje časovnega okvira, značilnosti in predstavnikov evropske romantične književnosti. Branje in razumevanje besedila izbranega predstavnika evropske romantične književnosti ter njegova umestitev v prostor in čas.

2. Od romantike k realizmu pri Slovencih; evropski realizem kot književna smer

Branje, razumevanje, komentiranje vsebine in oblike izbranega lirskega, epskega ali dramskega besedila iz slovenske književnosti v drugi polovici 19. stoletja. Poznavanje družbenih in političnih razmer v tem času, poznavanje zvrsti, vrst književnosti. Poznavanje značilnosti izbranih predstavnikov evropske realistične književnosti.

3. Slovenska moderna; evropska književnost na prelomu 19. in 20. stoletja

Branje, razumevanje in komentiranje vsebine, oblike in sloga izbranega lirskega, epskega in dramskega besedila iz slovenske moderne. Ob konkretnih primerih poznavanje in


5

razumevanje pojmov; moderna, nova romantika, simbolizem, impresionizem, dekadenca, podoknica, črtica, pesem v prozi. Branje in razumevanje izbranega predstavnika evropske novoromantične književnosti ter njegova idejno-tematska in osnovna slogovna interpretacija.

4. Posameznik, družina, družba Branje, razumevanje, komentiranje izbranega odlomka besedila tematskega sklopa. Zvrstna in časovna opredelitev besedila.

5. Žanri – kriminalna pripoved Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine ter slogovne sestavine izbranega besedila.

JEZIK


1. Skladenjska ravnina

Besedilne vrste (uradna prošnja, prijava, pritožba, prepričevalni pogovor in poljudnoznanstveni članek)

Pravopis – ločila: končna, nekončna ločila, stičnost

(nerazporejene ure – razčlembe neumetnostnega besedila, pravopisne vaje …)

Dijaki ločijo med pojmoma stavek/poved. Prepoznajo stavčnočlensko sestavo povedi, zapišejo s simbolom S osnovno strukturo večstavčne povedi. Znajo pretvoriti odvisnike v navadne stavčne člene in obratno. Razlikujejo med prirednimi in podrednimi skladenjskimi razmerji.

Tvorijo jezikovno, vsebinsko in slogovno ustrezne besedilne vrste.

Dijaki tvorijo besedilne vrste in znajo ustrezno tvoriti povedi in uporabiti ustrezna ločila.


6

4. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Dnevnik, biografija Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno tematsko sestavine ter slogovne sestavine izbranega besedila (pišejo literarni spis).

2. Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki

Dijaki berejo, razumejo in komentirajo izbrano lirsko/epsko besedilo, pri tem znajo razložiti osnovne idejno-tematske sestavine in aktualizirajo sporočilo. Pišejo krajši literarni spis (oznaka oseb).

3. Slovenska in sočasna evropska književnost v 1. polovici 20. stoletja do druge svetovne vojne

Dijak bere, razume in komentira eno ekspresionistično in eno socialnorealistično besedilo; pri tem zna razložiti idejno-tematske prvine besedila ter prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Pozna časovni okvir in umetnostne smeri, ki jim pripadajo prebrana besedila. Dijaki dokazujejo zmožnost dialoga o književnih osebah, književnem prostoru, motivih, sporočilu. Prepoznajo in označijo književne smeri.

4. Slovenska in sočasna evropska književnost po 2. svetovni vojni, sodobna književnost

Dijak bere, razume in komentira eno lirsko, eno pripovedno in eno dramsko besedilo oz. odlomek. Zna razložiti idejno-tematske prvine in prepozna najznačilnejše zvrstno-slogovne prvine. Opiše značilnosti književnosti eksistencializma in absurda, intimizma, modernizma in postmodernizma; pri tem se sklicuje na slovensko lirsko, epsko in dramatsko besedilo. Ob prebranem besedilu izrazi svoje mnenje o bivanjski problematiki svobodnega človeka.

Dijaki pokažejo zmožnost glasnega interpretativnega branja izbranih besedil. Prepoznajo zvrstno-slogovne značilnosti posameznega besedila oz. odlomka, znajo ga umestiti v časovni okvir, znajo prepoznati in označiti književne smeri.


7

JEZIK


1. Okrogla miza, poljudnoznanstveni članek, zapisnik, zakon in statut, odločba, besedilo politične propagande

Dijaki prepoznajo izbrane besedilne vrste in predstavijo njihove značilnosti. Prepoznavajo namen, temo in bistvene podatke izbranih besedilnih vrst. Znajo tvoriti besedilne vrste.

II. SPLOŠNA GIMNAZIJA

1. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Uvod v književnost Branje in razumevanje izbranega lit. besedila (domače branje), uporaba znanja o bistvu in sestavi lit. besedila ter o načinu lastnega branja.

2. Orientalske književnosti starega in srednjega veka

antična književnost

Dijaki berejo, razumejo, komentirajo izbrana besedila. Znajo razložiti osnovne snovne in idejno-tematske sestavine, prepoznajo slogovne prvine besedila.

Dijaki poznajo posamezne značilnosti določenega literarnega obdobja, predstavnike, literarna dela ter njihove zvrstno-snovne, jezikovne in idejne značilnosti.

3. Srednji vek

4. Renesansa

5. Slovenska reformacija;

protireformacija in barok

6. Ljudsko slovstvo


8

JEZIK


1. Jezik v prostoru in času

Poimenuje svoj prvi/materni jezik ter predstavi njegove prednosti pred drugimi jeziki in njegov položaj v Republiki Sloveniji;

predstavi vlogo slovenskega jezika v svojem življenju (tj. prvi/materni jezik, drugi jezik/jezik okolja, tuji jezik), v Republiki Sloveniji, v delu slovenske Istre in Prekmurja, v organih EU ter v zamejstvu in izseljenstvu;

predstavi vlogo drugih jezikov v R Sloveniji ter vlogo madžarščine v delu Prekmurja in oziroma italijanščine v delu slovenske Istre;

našteje jezikovne zvrsti, predstavi zanje ustrezne okoliščine in nekaj njihovih značilnosti;

našteje osnovne jezikovne družine v Evropi in njihove značilne predstavnike;

predstavi bistvene značilnosti temeljnih mejnikov v razvoju slovenskega (knjižnega) jezika.

2. Sporazumevanje V vlogi pobudnega in odzivnega sogovorca tvori učinkovite, ustrezne, smiselne, razumljive in pravilne replike;

razčlenjuje tuje pogovore (in sicer okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno) ter jih vrednoti; svoje mnenje utemelji s strokovnimi argumenti.

3. Besedilo in besedilne vrste V vlogi pobudnega in odzivnega dopisovalca piše učinkovite, ustrezne, razumljive in pravilne dopise raznih vrst;

razčlenjuje tuje dopise (in sicer okoliščinsko, naklonsko, pomensko, besedno-skladenjsko in tvarno) ter jih vrednoti; svoje mnenje utemelji s strokovnimi argumenti.

4. Pravorečje in pravopis v svojih in tujih besedilih odkrije in odpravi besedilnovrstne, poimenovalne, skladenjske (tj. pomenske, oblikovne in aktualnostne), pravorečne, pravopisne in slogovne napake, svoje popravke strokovno utemelji.


9

2. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Protireformacija in barok Dokaže, da pozna besedila, avtorje, obdobja in poetiko znotraj predpisane tematike.

Dokaže, da je na podlagi predpisanega sklopa literarnih besedil zmožen predstavljati, povzemati, razčlenjevati, primerjati, razvrščati, pojasnjevati, povezovati in posploševati spoznanja o književnih pojavih.

Dokaže, da je zmožen samostojno vrednotiti prebrana besedila in utemeljevati trditve.

Dokaže, da zna uporabljati ustrezno strokovno izrazje;

Dokaže, da je ustrezno kulturno razgledan.

2. Slovensko ljudsko slovstvo

3. Evropsko razsvetljenstvo in klasicizem

4. Razsvetljenstvo v slov. knjiž.

5. Evropska predromantika in romantika

6. Romantika na slovenskem

7. Evropski realizem in naturalizem

8. Med romantiko in realizmom na slovenskem


10

JEZIK


1. Beseda Določi število besed v povedi, poišče večbesedne izraze ter pojasni rešitev, poišče prevzeto besedo in jo zamenja z domačo ustreznico.

Pojasni in ovrednoti rabo določene prevzete besede, pojasni, ovrednoti in popravi izgovor oz. zapis določene prevzete besede.

Poišče enopomenke in večpomenke, določi pomene besed in jih ponazori v smiselnem sobesedilu, določi, ali je dana beseda večpomenka ali enakozvočnica, in pojasni odgovor.

Poišče sopomenke, protipomenke, nadpomenke, podpomenke in blizuzvočnice.

Poišče lastna ime in razloži njihov zapis, poišče snovna, skupna in pojmovna imena in pojasni rešitve.

Poišče besede iste besedne družine in jim določi koren, poišče slogovno zaznamovane besede, jim določi slogovno zaznamovanost ter navede slogovno nezaznamovane ustreznice.

Pojasni in ovrednoti rabo določene slogovno zaznamovane besede, poišče besedo določene besedne vrste oz. določeno obliko besede, pojasni njen položaj v pregibnostnem vzorcu ter njeno rabo in vlogo v besedilu;

uvrsti besedo v besedno vrsto ter ji določi oblikoslovne kategorije.

Poišče trpni stavek in ga pretvori v tvornega, tvori določeno slovnično obliko besede in pojasni/ovrednoti njeno rabo.

2. Izvor, tvorjenost in tvarna stran besed

Zna ločiti tvorjenke od netvorjenke, zna na primerih opazovati besed iste besedne družine in njihove morfeme, koren, obrazilo, končnica.

Prepozna različne poimenovalne vloge končnic in obrazila;

prepozna podstavo tvorjenke, zna ločiti podstavo tvorjenke od korena, ločiti različne vrste tvorjenk.

Zna uvrstiti tvorjenke v ustrezno vrsto, tvorjenki zna določiti skladenjsko in besedotvorno podstavo ter vrsto obrazila.

Zna uporabljati veliko začetnico na začetku povedi, v lastnih imenih, v svojilnih pridevnikih iz lastnih imen ter v izrazih posebnega spoštovanja.


11

3. Oblikovna stran besede

Zna ločiti besedne vrste, jim zna poiskati vlogo v stavku, zna razložiti pomenske in oblikovne lastnosti besednih vrst,

zna določiti temeljne oblikoslovne lastnosti na konkretnih primerih.

4. Frazemi, vede, ki preučujejo besedo, jezikovni priročniki

Poišče stalne besedne zveze, pojasni in ovrednoti njihovo rabo ter jih zamenja s prostimi besednimi zvezami, določi pomen stalne besedne zveze in ga ponazori v smiselnem sobesedilu.

Znajde se v slovarskem sestavku SSKJ in v etimološkem slovarju.

5. Obravnava besedilnih vrst

Tvori uradno potrdilo, pooblastilo, izjavo, javno obvestilo, upošteva faze sporočanja, merila besedilnosti, načela uspešnega sporočanja ter notranjo in zunanjo členjenost, opremi besedilo z naslovjem, tvori ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno besedilo.

3. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Evropska nova romantika Dokaže, da pozna besedila, avtorje, obdobja in poetiko znotraj predpisane tematike;

dokaže, da je na podlagi predpisanega sklopa literarnih besedil zmožen predstavljati, povzemati, razčlenjevati, primerjati, razvrščati, pojasnjevati, povezovati in posploševati spoznanja o književnih pojavih;

dokaže, da je zmožen samostojno vrednotiti prebrana besedila in utemeljevati trditve;

dokaže, da zna uporabljati ustrezno strokovno izrazje;

dokaže, da je ustrezno kulturno razgledan.

2. Slovenska moderna

3. Evropska književnost do 2.

svetovne vojne

4. Slovenska književnost pred 2.

svetovno vojno in med njo

5. Svetovna književnost po 2. svetovni vojni


12

JEZIK


1. Sestava besedil Določi, kako so povedi povezane med seboj in kako je ta povezanost izražena, pretvori premi govor v odvisnega (in obrnjeno), določi število povedi v besedilu.

Povedi določi vplivanjsko, predstavitveno in razodevalno vlogo, določi stavčno sestavo povedi ter tvori enostavčno in večstavčne povedi raznih vrst (z upoštevanjem pravopisa), poišče poved z določenim odvisnikom ter odvisnik pretvori v polstavek ali v samostalniško zvezo (in obrnjeno), poišče enodelne oz. dvodelne stavke ter pastavke in polstavke.

Poišče slogovno zaznamovane skladenjske figure v besedilu ter slogovno zaznamovani stavčni in besedni red, določi člensko sestavo stavka, določi pomenska in slovnična razmerja med stavčnimi členi, določi jedro in določilo besedne zveze.

Poišče samostalniško besedno zvezo z desnim prilastkom ter slednjega pretvori v levega, poišče priredno zloženi stavčni člen ter ga pretvori v podredno zloženega (in obrnjeno), določi poimenovalne in skladenjske lastnosti besede.

Ovrednoti ustreznost in razumljivost besedila ter njegovo slovnično in izgovorno oz. pisno pravilnost; odpravi pomanjkljivosti in napake.

2. Skladanje besedil

3. Obravnava besedilnih vrst Tvori uradno prošnjo, prijavo, pritožbo, življenjepis in oceno, upošteva faze sporočanja, merila besedilnosti, načela uspešnega sporočanja ter notranjo in zunanjo členjenost, opremi besedilo z naslovjem.

Tvori ustrezno, razumljivo in jezikovno pravilno besedilo.

4. Slovenščina zunaj meja Republike Slovenije

Predstavi jezikovno problematiko Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu, razloži jezikovno asimilacijo in navede vzroke zanjo, predstavi institucionalne oblike skrbi za jezik.


13

4. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Pregledna ponovitev in preverjanje

znanja - Svetovna književnost v

20. stoletju

Dokaže, da pozna besedila, avtorje, obdobja in poetiko znotraj predpisane tematike;

dokaže, da je na podlagi predpisanega sklopa literarnih besedil zmožen predstavljati, povzemati, razčlenjevati, primerjati, razvrščati, pojasnjevati, povezovati in posploševati spoznanja o književnih pojavih;

dokaže, da je zmožen samostojno vrednotiti prebrana besedila in utemeljevati trditve;

dokaže, da zna uporabljati ustrezno strokovno izrazje;

dokaže, da je ustrezno kulturno razgledan.

2. Slovenska književnost pred drugo svetovno vojno in med njo

3. Sodobna slovenska poezija

4. Sodobno slovensko pripovedništvo

5. Sodobna slovenska dramatika

6. Maturitetni sklop Dijaki znajo glede na razpisano temo in ob poznavanju maturitetnih esejskih besedil tvoriti interpretativni in razpravljalni esej skladno z danimi navodili.

JEZIK


1. Pregledna ponovitev snovi 1., 2. in 3. letnika

V 4. letniku se pričakuje od dijaka, da obvlada slovnico vseh štirih let, zato se upoštevajo tudi minimalni standardi za jezik za 1., 2. in 3. letnik.

2. Obravnava besedilnih vrst

Zna navesti vrsto, temo besedila, tvorca in naslovnika, njuno družbeno vlogo in družbeno razmerje;

zna povzeti bistvene podatke;

zna tvoriti podobna besedila.

3. Povzetek o vrstah besedil V besedilih prepozna in zna utemeljiti način razvijanja teme, praktičen namen, posebno oblikovanost, razodevanje sporočevalca, družbeno vlogo sporočevalca, menjavo dveh sporočevalcev, vrsto naslovnika, družbeno razmerje med naslovnikom in sporočevalcem, prenosnik.


14

4. Jezik v prostoru in času

Predstavi Brižinske spomenike in druge pomembnejše rokopise;

pojasni nastanek slovenskega knjižnega jezika;

predstavi razvoj slovenske pisave;

predstavi pomen prve slovenske knjige, prve slovenske slovnice, prvega slovenskega slovarja in prvega prevoda Biblije;

predstavi problematiko pokrajinskosti in osrednjosti v razvoju knjižnega jezika v drugi polovici 18. stoletja;

predstavi Pohlinov, Vodnikov, Japljev in Gutsmanov prispevek;

predstavi Kopitarjeva in Čopova jezikovna načela ter jih ovrednoti;

predstavi oblikovanje pisne knjižne norme v 19. stoletju;

predstavi razvoj knjižnega jezika, posebej govornega, v 20. stoletju; našteje temeljne jezikovne priročnike.

5. Priprava na maturo – razčlemba

neumetnostnih besedil

Dijaki znajo uporabiti v štirih letih pridobljeno znanje na konkretnem neumetnostnem besedilu.

III. UMETNIŠKA GIMNAZIJA

4. LETNIK

KNJIŽEVNOST


1. Pregledna ponovitev in preverjanje znanja

Dijaki ponovijo in povzamejo bistvene sestavine evropske književnosti 20. stoletja. Poznajo družbeni in kulturnozgodovinski okvir, glavne predstavnike in njihova dela.

Ponovijo filozofska stališča umetnosti tega obdobja. Pridobljeno znanje znajo uporabiti pri interpretaciji obravnavanih besedil. Opišejo in definirajo naslednje pojme:

avantgardne smeri, modernizem, nadrealizem, moderni roman, tok zavesti, notranji monolog, asociativna tehnika, personalni pripovedovalec, nehoteni spomin,


15

fragmentarna zgradba.

Razumejo bistvo eksistencializma in filozofije absurda. Spoznajo lastnosti gledališča absurda.

2. Slovenska književnost pred 2. svetovno vojno in med njo

Dijaki ponovijo bistvene lastnosti ekspresionizma in socialnega realizma;

poznajo predstavnike in njihova dela.

Pridobljeno znanje znajo uporabiti pri interpretaciji obravnavanih besedil. Opišejo in definirajo naslednje pojme: impresionizem, nominalni slog;

ekspresionizem, konstruktivizem, montaža, groteska, krožna dramaturgija, simultana scena.

3. Sodobna slovenska poezija Dijak spozna pojem intimizem v povojni slovenski poeziji, primerja to poezijo s sodobno evropsko;

slogovno razčleni besedilo, razume podobe in simboliko;

razume pojem svobodni verz,poišče paralelizme, razume podobe in simboliko;

prepoznava groteskne prvine v modemi poeziji, analizira verz, poišče asonanco, razume podobe;

seznani se s pojmom modernizem, razčleni verz, pozoren je na skladnjo in ločila;

seznani se s pojmom postmodemizem v poeziji, prepozna lit. obliko soneta in primerja s tradicionalnim sonetom;

prepozna postmodemistične prvine; citatnost, ironijo, razišče vlogo soneta v modemi poeziji.

4. Sodobno slovensko pripovedništvo Razčleni motive, temo, prepozna eksistencialistične prvine. Prepozna realistične, groteskne in eksistencialne prvine, razčleni slog (zvočnost, barve). Spozna pojem vojni roman, prepozna prvoosebnega pripovedovalca.

Seznani se s pojmom avtobiografska sodobna proza, razume pojem verizem. Interpretira besedilo motivno-tematsko, razčleni slogovne posebnosti.

Interpretira besedilo motivno-tematsko, razčleni slogovne posebnosti.

5. Povojna slovenska dramatika Prepozna eksistencialistične prvine, primerja motiv Antigone pri Smoletu in Sofokleju, analizira slog (poetična drama kot dramska podzvrst).

Analizira motive in teme, prepozna grotesko, primerja z Beckettovim Godotom in Grumovo Gogo, se opredeli do sodobne groteskne drame.


16

6. Maturitetni sklop Razčleni motive, teme ideje, slogovne posebnosti, na podlagi katerih samostojno uvršča romane v lit. smer, določa značilnosti romana pri posameznem besedilu, primerja med seboj posamezne segmente romanov, oblikuje lastno mnenje in ga je zmožen utemeljiti, piše razpravljalni in interpretativni esej.

JEZIK


1. Pregledna ponovitev snovi 1., 2. in 3. letnika

Utrdi in ponovi poglavitno praktično in teoretično znanje posameznih segmentov jezikovnega sklopa.

2. Besedotvorje Ločuje med tvorjenimi in netvorjenimi besedami. Ugotavlja vzorce, po katerih so besede tvorjene;

besedam določi koren in obrazila;

besedam določi besedotvorno podstavo. Besedam določi skladenjsko in besedotvorno podstavo;

prepoznava besedotvorne postopke in pravilno zapisuje zloženke iz podrednih in prirednih besednih zvez.

3. Besediloslovje Zna opisati besedilo (umetnostno in neumetnostno) glede na temo), namen in okoliščine sporočanja. Dobro loči enopovedna in večpovedna besedila. Zna tvoriti besedilo glede na izpeljavo izhodišča in razvijanje jedra. Zna ustrezno uporabiti nekatera besedilotvorna sredstva in ovrednotiti načine povezovanja povedi: pozaimljanje, napovedovanje, navezovanje.

Obvlada sestavo besedil (uvod, jedro, zaključek, prehodi), prepoznava neobičajno tvorjena besedila (fragmentarno, in medias res). Obvlada pravila o deljenju na koncu vrstice, zna opremiti besedilo z naslovjem in dopolnili (slike, marginalije, preglednice...), zna smiselno tvoriti odstavke.

Prepoznava ponavljalnost, Paralelizem, zastranitev, retrospektivo in druge kompozicijske figure.

4. Sporočanje Ugotavlja (opazuje) stopnje pri nastajanju lastnega in tujega besedila. Loči predstavitveno, vplivanjsko, izrazno, lepotno, povezovalno vlogo, s poudarkom na prvih treh.

Pozna tipične prvine in postopke, ki podpirajo ali ovirajo uveljavljanje posameznega načela; uveljavlja načela prakt. stil. Jedrnatost, jasnost, natančnost, živost, ustreznost) pri tvorbi lastnih in obravnavanju tujih besedil.

Zna širiti ali strniti besedilo, zna krajšati besedilo, napraviti povzetke in Izvlečke. Zna pravopisno urediti besedilo,


17

zagovarjati svoje stališče do besedila in njegovih delov ter predlagati izboljšave.

Napisati zna: novico, obnovo, komentar, zapisnik, prošnjo, izjavo, poročilo, potrdilo, obvestilo, življenjepis, vabilo, anketo, intervju, esej.

5. Jezik v prostoru in času Pozna poglavitne poti oblikovanja pisne knjižne norme v 2. pol. 19. stol., pozna Levstikovo, Janežičevo in Pleteršnikovo delo ter razvoj SKJ v 20. stol. (Škrabec, Levec. Ramovš Breznik) Pozna zakonsko postavitev slov. in drugih jezikov v RS. (pojmi materni jezik, drugi jezik, jezik okolja, uradni in državni jezik) ter položaj slov. v zamejstvu in Izseljenstvu.

Pozna problem jezikovne asimilacije in razume pojem diglosije.

Razume in prepozna interference, ob primerih jih zna razložiti.

Zna utemeljiti knjižno normo kot formalni družbeni sporazumevalni kod, knjižno zvrst primerja z neknjižnimi zvrstmi.

6. Priprava na maturo – razčlemba neumetnostnih besedil

Dijaki prebrana besedila razčlenjujejo, dokazujejo razumevanje besedila in poznavanje okoliščin, v katerih so nastala. Rešujejo naloge, ki se nanašajo na vse segmente jezikovnega sistema.

Samostojno tvorijo besedilne vrste v skladu z maturitetnim katalogom za slovenščino.


18

MERILA IN OPISNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA – SLOVENŠČINA

Program: splošna gimnazija, umetniška gimnazija, predšolska vzgoja

Šolsko leto 2014/15

Učitelj seznani dijake z načini ocenjevanja, merili in opisnimi kriteriji ter načrtom

ocenjevanja znanja pri uvodni uri.

1 NAČINI OCENJEVANJA, MERILA IN MEJE

1.1 Dijake preverjamo in ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v

srednjih šolah, z veljavnim učnim načrtom in maturitetnim izpitnim katalogom za slovenščino.

1.2 Minimalni standardi znanj so tiste spretnosti in védenja, ki jih mora dijak izpolniti v posameznem

ocenjevalnem obdobju oz. letniku; z njimi dokaže, da obvlada določeno snov in da je usvojil temeljne

operativne cilje.

1.3 Dijak pri pouku slovenščine dobi v šolskem letu v okviru celovitega ocenjevanja vsaj eno oceno za

govorni nastop (izmenično pri jezikovnem pouku in pri pouku književnosti), vsaj eno oceno v okviru

ustnega ocenjevanja znanja in vsaj tri ocene za pisna besedila (dve za drugotna pisna besedila esejskega

tipa in eno za usmerjeno razčlembo – praviloma – neumetnostnega besedila). Vse ocene morajo biti

pozitivne. Če je dijak ob koncu pouka med dvema pozitivnima ocenama, se pri zaključni oceni

upošteva njegovo sprotno delo oz. sodelovanje pri pouku.

1.4 Pri ustnem in pisnem ocenjevanju upoštevamo naslednje meje:

0—49 50—62 63—75 76—89 90—100

nezadostno zadostno dobro prav dobro odlično

1.5 Meja za ponavljanje pisne naloge:

V skladu z dopolnjenim pravilnikom o ocenjevanju znanja razveljavimo pisno nalogo, če je več kot 40 % nalog

ocenjenih negativno. Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi pravili ocenjevanje

znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni. Pozitivno ocenjeni dijaki niso dolžni pisati še enkrat, razen

če tako želijo. Tudi v tem primeru se vpišeta obe oceni.


19

1.6 Oblikovanje zaključne ocene

Pri oblikovanju zaključne ocene se upošteva pridobljene ocene iz obeh ocenjevalnih obdobij. Za pozitivno zaključeno

oceno mora imeti dijak pozitivno ocenjeni obe ocenjevalni obdobji. Dijak ob koncu pouka ne more biti ocenjen

pozitivno, če v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima nobene pozitivne ocene. Če je v konferenčnem obdobju pridobil

pozitivno oceno samo z izdelkom (referat, seminarska naloga), ni zadostil minimalnemu standardu. Pri končni oceni se

upoštevajo vse pridobljene ocene, s poudarkom na ocenah ustnega in pisnega ocenjevanja znanja.

1.7 Popravljanje nezadostnih ocen (načini in kriteriji)

Nezadostne ocene se popravlja pisno ali ustno po dogovoru z dijaki in v skladu z načrtom ocenjevanja znanja. Kriteriji

so enaki kot pri rednem ocenjevanju. Popravljanje nezadostne ocene je vedno napovedano v dogovoru z dijaki. Dijak

popravlja pisno nezadostno oceno skupaj z dijaki, ki so bili na dan prvega pisnega ocenjevanja odsotni. Dodatno

možnost popravljanja negativne ocene imajo pred koncem ocenjevalnega obdobja.

Minimalni standardi in načrti ocenjevanja znanja so objavljeni na šolski spletni strani.

Ocene, ki jih mora dijak pridobiti v šolskem letu:

najmanj dve pisni oceni iz eseja ali spisa na literarno temo (šolska naloga),

najmanj eno pisno oceno iz nalog objektivnega tipa (pisno ocenjevanje znanja),

najmanj eno ustno oceno (ustno ocenjevanje znanja),

oceno iz govornega nastopa.

Ustno ocenjevanje znanja:

je lahko vnaprej napovedano (glej Šolska pravila ocenjevanja)

poudarek je na razumevanju in interpretaciji besedila (glasno branje, razlaga besedila: motivi, teme, ideje, slogovna sredstva …),

poleg razumevanja besedila se preverja tudi znanje o avtorju besedila, obdobju, kateremu besedilo pripada.

OPISNI KRITERIJI ZA USTNO OCENJEVANJE

OPISNI

KRITERIJI

ODLIČNO PRAV DOBRO DOBRO ZADOSTNO NEZADOSTNO

Poznavanje

učnih vsebin

in dijakova

samostoj-

nost

Dobro pozna

učno snov in

pravilno

odgovarja na

učiteljeva

vprašanja.

Odgovore

Pravilno

odgovori na

učiteljeva

vprašanja,

vendar zna

odgovore

utemeljiti le z

Pravilno

odgovarja na

učiteljeva

vprašanja,

vendar jih

kljub pomoči

ne zna

Kljub

učiteljevi

pomoči le

delno

odgovori na

zastavljena

Ne odgovarja

ali kljub

učiteljevi

pomoči

odgovarja

narobe.


20

samostojno

razloži, utemelji

in argumentira.

učiteljevo

pomočjo.

Pri razlagi in

utemeljitvi ni

samostojen.

utemeljiti in

argumentirati

.

vprašanja.

Znanje je na

ravni

reprodukcije.

Upoštevanje

pravil

knjižne

izreke

Dosledno se

izraža v

knjižnem jeziku,

uporablja

primerno in

bogato

besedišče.

Pravila knjižne

izreke skoraj

dosledno

upošteva,

morebitne

napake sproti

popravlja.

Pogosto se

izraža v

pogovornem

jeziku,

pomaga si z

mašili,

napake

popravlja.

Izraža se v

pogovornem

jeziku, slengu

ali narečju,

pomaga si z

mašili, napak

ne popravi.

Izraža se v

pogovornem

jeziku, slengu

ali narečju. Če

se zmoti, napak

ne popravi, ker

se jih ne

zaveda.

Uporablja

mašila.

Dijakov

prosti govor

in

sodelovanje

v pogovoru

Na vprašanja

odgovarja

samozavestno,

sproščeno,

njegov dialog je

živahen in

tekoč.

Sodeluje v

pogovoru,

učitelju gleda v

oči; če se zmoti,

se opraviči, če

vprašanja ni

razumel, prosi

učitelja, da ga

ponovi.

Na vprašanja

odgovarja

samozavestno,

sproščeno,

njegov dialog

je večinoma

živahen in

tekoč. Učitelju

gleda v oči; če

se zmoti, se

opraviči, če

vprašanja ni

razumel, prosi

učitelja, da ga

ponovi.

Na učiteljeva

vprašanja

odgovarja

nesproščeno,

opazna je

trema, zato

njegov dialog

ni tekoč in

živahen.

Učitelju

občasno

gleda v oči;

če se zmoti,

se opraviči,

če vprašanja

ni razumel,

prosi učitelja,

da ga ponovi.

Na učiteljeva

vprašanja

odgovarja

nesproščeno,

nejasno in

tiho.

Obnašanje ni

primerno,

tremo

prikriva z

mimiko …

Na učiteljeva

vprašanja

odgovarja

nejasno, tiho,

momlja in hiti.

Obnašanje ni

primerno,

tremo prikriva z

mimiko, roke v

žepu, učitelja

ne gleda v oči.

1.5.1 Opisna merila za ocenjevanje literarnih spisov/šolskih esejev

KRITERIJI IN OPISNIKI ZA LITERARNI SPIS – 1. LETNIK

OPISNI

KRITERIJI OPISNIKI

odlično prav dobro Dobro Zadostno nezadostno

Vsebina Obravnavanje

izhodiščne teme

je zanimivo,

prepričljivo,

Dijak snov

pozna in

razume. K

temi pristopa

Vsebina je

povezana z

naslovno temo.

Dijak snov

Poznavanje

snovi je

skromno. Gre

le za

Med vsebino

besedila in

izhodiščno temo

besedila ni


21

včasih izvirno.

Dijak pristopa k

njej z več

različnih gledišč.

Na koncu izpelje

ustrezne

zaključke.

problemsko.

Lahko se

opira na

študijsko

gradivo in

pride do

samostojnih

sklepov.

Zmožen je

zavzeti

osebno

stališče do

obravnavane

problematike.

pozna in

razume, a so

možne vrzeli v

faktografskem

znanju. Temo

obravnava

neproblemsko,

prevladuje

reprodukcija

gradiva.

Vrednotenje je

le doživljajsko.

Poskusi analize

in primerjave

so šibki.

obnavljanje

vsebine knjiž.

besedila.

Dijakovo

faktografsko

znanje je

sicer

zadovoljivo, a

je tudi precej

nebistvenih

podatkov.

smiselne

povezanosti.

Besedilo

obravnava

naslovno temo

zelo

poenostavljeno,

poznavanje

snovi je

skromno in

površno. Veliko

je nebistvenih

podatkov, ki se

ne zahtevajo, ni

pa relevantnih.

Jezik, zgradba,

slog

Zgradba b. je

ustrezna, včasih

tudi izvirna.

Besedišče je

bogato, vsebuje

tudi subjektivne

bes. zveze, ki so

povezane z

literarnimi

termini.

Jezikovnih napak

skoraj ni.

Posamezni

deli so izvirni

(npr. kak

domislek).

Besedilo je

ustrezno

členjeno.

Termini so

ustrezno

uporabljeni.

Dijak obvlada

tudi zapletene

povedi.

Njegovo pisno

izražanje je

tekoče, jasno,

jedrnato,

logično.

Besedilo

vsebuje nekaj

lažjih

jezikovnih

napak.

Prevladuje

smiselna

povezava

odstavkov.

Raba strok.

izrazov ni

vedno

ustrezna.

Izražanje je v

celoti logično.

V besedilu so

slovnične in

pravopisne

napake.

Zunanja

zgradba ne

ustreza v

celoti

notranji.

Pogoste so

nepotrebne

ponovitve

povedanega.

Besedišče je

revno in

stereotipno,

dopolnjujejo

ga

nerazumljeni

ali slabo

razumljeni

strokovni

izrazi. Izrazno

na sploh zelo

nerodno.

Precej je

jezikovnih

napak,

vendar so

grobe napake

redkejše od

lažjih.

Veliko je

različnih ali

ponavljajočih se

enakih

pravopisnih in

slovničnih

napak. Dijak ne

obvlada tvorbe

zahtevnejših

povedi. Besedilo

ni ne notranje

(vsebinsko) ne

zunanje

(odstavki)

ustrezno

členjeno.


22

KRITERIJI IN OPISNIKI ZA LITERARNI SPIS – 2. LETNIK

OPISNI

KRITERIJI OPISNIKI

odlično prav dobro Dobro zadostno nezadostno


izhodiščne

teme je

zanimivo,

prepričljivo,

včasih izvirno.

Dijak pristopa k

njej z več

različnih

gledišč. Na

koncu izpelje

ustrezne

zaključke.

Dijak snov

pozna in

razume. K

temi pristopa

problemsko.

Lahko se

opira na

študijsko

gradivo in

pride do

samostojnih

sklepov.

Zmožen je

zavzeti

osebno

stališče do

obravnavane

problematike.

Vsebina je

povezana z

naslovno temo.

Dijak snov pozna

in razume, a so

možne vrzeli v

faktografskem

znanju. Temo

obravnava

neproblemsko,

prevladuje

reprodukcija

gradiva.

Vrednotenje je le

doživljajsko. So

pa tudi poskusi

analize in

primerjave.

Poznavanje

snovi je

skromno. Gre

le za

obnavljanje

vsebine knjiž.

besedila.

Dijakovo

faktografsko

znanje je sicer

zadovoljivo, a

je tudi precej

nebistvenih

podatkov.

Razlaganja ni.

Primerjava lit.

sestavin je

poenostavljena,

površna.

Med vsebino

besedila in

izhodiščno temo

besedila ni

smiselne

povezanosti.

Besedilo

obravnava

naslovno temo

zelo

poenostavljeno,

poznavanje snovi

je skromno in

površno. Veliko je

nebistvenih

podatkov, ki se

ne zahtevaj, ni pa

relevantnih.

Jezik, zgradba,

slog

Zgradba

besedila je

ustrezna,

včasih tudi

izvirna.

Besedišče je

bogato,

vsebuje tudi

subjektivne

bes. zveze, ki

so povezane z

literarnimi

termini.

Jezikovnih

napak skoraj

ni.

Posamezni

deli so izvirni

(npr. kak

domislek).

Besedilo je

ustrezno

členjeno.

Termini so

ustrezno

uporabljeni.

Dijak obvlada

tudi

zapletene

povedi.

Njegovo

pisno

izražanje je

tekoče,

jasno,

jedrnato,

logično.

Besedilo

vsebuje nekaj

Besedilo je

koherentno in

ustrezno

členjeno.

Prevladuje

smiselna

povezava

odstavkov. Raba

strokovnih izrazov

ni vedno

ustrezna.

Izražanje je v

celoti logično. V

besedilu so

posamezne

slovnične in

pravopisne

napake.

Zunanja

zgradba ne

ustreza v celoti

notranji.

Pogoste so

nepotrebne

ponovitve

povedanega.

Besedišče je

revno in

stereotipno,

dopolnjujejo ga

nerazumljeni ali

slabo

razumljeni

strokovni izrazi.

Izrazno na

sploh zelo

nerodno. Precej

je jezikovnih

napak, vendar

so grobe

napake

Veliko je različnih

ali ponavljajočih

se enakih

pravopisnih in

slovničnih napak.

Dijak ne obvlada

tvorbe

zahtevnejših

povedi. Besedilo

ni ne notranje

(vsebinsko) ne

zunanje

(odstavki)

ustrezno

členjeno.


23

lažjih

jezikovnih

napak.

redkejše od

lažjih.

KRITERIJI IN OPISNIKI ZA SPIS – 3. LETNIK

OPISNI

KRITERIJI OPISNIKI

odlično prav dobro Dobro zadostno nezadostno


izhodiščne teme je

zanimivo,

prepričljivo, včasih

izvirno. Dijak

pristopa k njej z

več različnih

gledišč. Na koncu

izpelje ustrezne

zaključke. Dijak

obvlada

primerjavo z

analizo,

sintetiziranje in

vrednotenje.

Dijak snov

pozna in

razume. K

temi pristopa

problemsko.

Pri primerjavi

lit. prvin se

lahko opira na

študijsko

gradivo in

pride do

samostojnih

sklepov. Svoje

trditve logično

izpeljuje.

Zmožen je

zavzeti osebno

stališče do

obravnavane

problematike.

Vsebina je

povezana z

naslovno temo.

Dijak snov

pozna in

razume, a so

možne vrzeli v

faktografskem

znanju. Temo

obravnava

neproblemsko,

prevladuje

reprodukcija

gradiva.

Vrednotenje je

le doživljajsko.

So pa tudi

poskusi analize

in primerjave.

Poznavanje

snovi je

skromno. Gre le

za obnavljanje

vsebine knjiž.

besedila.

Dijakovo

faktografsko

znanje je sicer

zadovoljivo, a je

tudi precej

nebistvenih

podatkov.

Razlaganja ni.

Vrednotenje je

na ravni

doživljajskega

opisa.

Primerjava lit.

sestavin je

poenostavljena,

površna.

Med vsebino

besedila in

izhodiščno temo

besedila ni

smiselne

povezanosti.

Vsebina b. je

bolj ali manj

povezana s

temo, a je

kakovost

ubeseditve na

tako nizki ravni,

da ne ustreza

standardu

zahtevanega.

Besedilo

obravnava

naslovno temo

zelo

poenostavljeno,

poznavanje

snovi je skromno

in površno.

Veliko je

nebistvenih

podatkov, ki se

ne zahtevajo, ni

pa relevantnih.

Besedilo je

koherentno.

Zgradba je

ustrezna, včasih

tudi izvirna.

Besedišče je

Besedilo je

koherentno in

prepričljivo.

Posamezni

deli so izvirni

(npr. kak

Besedilo je

koherentno in

ustrezno

členjeno.

Prevladuje

smiselna

Zunanja zgradba

ne ustreza v

celoti notranji.

Pogoste so

nepotrebne

ponovitve

Veliko je

različnih ali

ponavljajočih se

enakih

pravopisnih in

slovničnih


24

Jezik, zgradba,

slog

bogato, vsebuje

tudi subjektivne

bes. zveze, ki so

povezane z

literarnimi termini.

Dijak obvlada tudi

zahtevna

skladenjska in

besedilotvorna

pravila. Jezikovnih

napak skoraj ni.

domislek).

Besedilo je

ustrezno

členjeno.

Termini so

ustrezno

uporabljeni.

Dijak obvlada

tudi zapleteno

zložene

povedi.

Njegovo pisno

izražanje je

tekoče, jasno,

jedrnato,

logično.

Besedilo

vsebuje lažje

jezikovne

napake.

povezava

odstavkov.

Raba

strokovnih

izrazov ni

vedno

ustrezna.

Izražanje je v

celoti logično. V

besedilu so

posamezne

slovnične in

pravopisne

napake, vendar

se težje ne

ponavljajo.

povedanega.

Besedišče je

revno in

stereotipno,

dopolnjujejo ga

nerazumljeni ali

slabo razumljeni

strokovni izrazi.

Izrazno na sploh

zelo nerodno.

Precej je

jezikovnih

napak, vendar

so grobe napake

redkejše od

lažjih.

napak. Dijak ne

obvlada tvorbe

zahtevnejših

povedi. Besedilo

ni ne notranje

(vsebinsko) ne

zunanje

(odstavki)

ustrezno

členjeno.

KRITERIJI IN OPISNIKI ZA ESEJ OZ SPIS NA LIT. TEMO – 4. LETNIK

OPISNI

KRITERIJI OPISNIKI

odlično prav dobro dobro Zadostno nezadostno


izhodiščne teme je

zanimivo, prepričljivo,

včasih izvirno. Dijak

pristopa k njej z več

različnih gledišč. Na

koncu izpelje ustrezne

zaključke. Dijak

obvlada primerjavo z

analizo, sintetiziranje in

vrednotenje.

Dijak snov

pozna in

razume. K

temi pristopa

problemsko.

Pri primerjavi

lit. prvin se

lahko opira

na študijsko

gradivo in

pride do

samostojnih

sklepov.

Svoje trditve

logično

izpeljuje.

Zmožen je

zavzeti

Vsebina je

povezana z

naslovno

temo. Dijak

snov pozna

in razume, a

so možne

vrzeli v

faktografske

m znanju.

Temo

obravnava

neproblem-

sko,

prevladuje

reprodukcija

gradiva.

Vrednotenje

Poznavanje snovi

je skromno. Gre le

za obnavljanje

vsebine knjiž.

besedila. Dijakovo

faktografsko znanje

je sicer zadovoljivo,

a je tudi precej

nebistvenih

podatkov.

Analitičnega

pristopa z

razlaganjem ni.

Morebitno

vrednotenje je na

ravni doživljajskega

opisa. Primerjava

lit. sestavin je

Med vsebino

besedila in

izhodiščno

temo besedila

ni smiselne

povezanosti.

Vsebina b. je

bolj ali manj

povezana s

temo, a je

kakovost

ubeseditve na

tako nizki

ravni, da ne

ustreza

standardu

zahtevanega.

Besedilo


25

osebno

stališče do

obravnavane

problematike.

je le

doživljajsko.

So pa tudi

poskusi

analize in

primerjave.

poenostavljena,

površna.

obravnava

naslovno

temo zelo

poenostavljen

o, poznavanje

snovi je

skromno in

površno.

Veliko je

nebistvenih

podatkov, ki

se ne

zahtevajo, ni

pa

relevantnih.

Jezik,

zgradba,

slog

Besedilo je koherentno.

Zgradba je ustrezna,

včasih tudi izvirna.

Besedišče je bogato,

vsebuje tudi

subjektivne bes. zveze,

ki so funkcionalno

povezane z literarnimi

termini. Dijak obvlada

tudi zahtevna

skladenjska in

besedilotvorna pravila.

Jezikovnih napak skoraj

ni.

Besedilo je

koherentno

in

prepričljivo.

Posamezni

deli so izvirni

(npr. kak

domislek).

Besedilo je

ustrezno

členjeno.

Termini so

ustrezno

uporabljeni.

Dijak obvlada

tudi

zapleteno

zložene

povedi.

Njegovo

pisno

izražanje je

tekoče,

jasno,

jedrnato,

logično.

Besedilo

vsebuje lažje

jezikovne

napake.

Besedilo je

koherentno

in ustrezno

členjeno.

Prevladuje

smiselna

povezava

odstavkov.

Raba

strokovnih

izrazov ni

vedno

ustrezna.

Izražanje je

v celoti

logično.

Dijak

obvlada

pravila

nadpovedne

skladnje. V

besedilu so

posamezne

slovnične in

pravopisne

napake,

vendar se

težje ne

ponavljajo.

Zunanja zgradba

ne ustreza v celoti

notranji. Pogoste

so nepotrebne

ponovitve

povedanega.

Besedišče je revno

in stereotipno,

dopolnjujejo ga

nerazumljeni ali

slabo razumljeni

strokovni izrazi.

Izrazno na sploh

zelo nerodno.

Precej je jezikovnih

napak, vendar so

grobe napake

redkejše od lažjih.

Veliko je

različnih ali

ponavljajočih

se enakih

pravopisnih in

slovničnih

napak. Dijak

ne obvlada

tvorbe

zahtevnejših

povedi.

Besedilo ni ne

notranje

(vsebinsko)

ne zunanje

(odstavki)

ustrezno

členjeno.


26

Holistično vrednotenje:

Ocena Merila

nezadostno Med vsebino besedila in izhodiščno témo ni smiselne povezanosti. Vsebina besedila

je sicer bolj ali manj povezana s témo, vendar je kakovost ubeseditve na prenizki

ravni. Besedilo obravnava naslovno témo zelo poenostavljeno, poznavanje snovi je

skopo in površno. Veliko je napačnih in nebistvenih podatkov, ponavljajočih

pravopisnih in slovničnih napak. Besedilo ni niti vsebinsko (notranja zgradba) niti

zunanje (odstavki) ustrezno členjeno.

zadostno V besedilu prevladuje obnavljanje vsebine književnih besedil in reprodukcija

študijskega gradiva. Besedilo je na ravni doživljajskega opisa, analitičnega pristopa

z razlaganjem ni. Zunanja zgradba v celoti ne ustreza notranji; pogoste so ponovitve

že povedanega. Besedišče je skromno, precej je jezikovnih napak, vendar so grobe

napake redkejše od lažjih.

dobro Vsebina besedila je povezana z naslovno témo. Pisec snov pozna in jo razume,

vendar so v znanju opazne pomanjkljivosti. Obravnavanje téme je večinoma

neproblemsko, prevladuje urejena reprodukcija študijskega gradiva s posameznimi

poskusi primerjave in analize. Raba strokovnih izrazov ni povsem ustrezna, izražanje

pa je v celoti logično. V besedilu so posamezne slovnične in pravopisne napake,

vendar se ne ponavljajo.

prav dobro Pisec besedila k naslovni témi pristopa problemsko, trditve logično izpeljuje in

zavzema utemeljeno osebno stališče do obravnavane problematike. Pri pisanju se

opira na študijsko gradivo in zmore priti do samostojnih sklepov (sinteze). Besedilo

je koherentno, prepričljivo in kompozicijsko ustrezno členjeno. Strokovni izrazi so

večinoma ustrezno rabljeni, izražanje je tekoče, jasno in jedrnato, opaznih je le nekaj

lažjih pravopisnih napak.

odlično Obravnavanje izhodiščne téme je prepričljivo, zrelo, zanimivo, včasih tudi izvirno.

Pisec uspešno združuje analizo, sintezo in vrednotenje, k témi pristopa večplastno,

izpeljuje ustrezne zaključke, obvlada tudi skladenjska in besedotvorna pravila.

Besedilo je koherentno, jezikovnih napak skoraj ni.


27

1.5.2 Opisna merila za ustno ocenjevanje

NEZADOSTNO

Dijak sploh ne odgovarja.

Odgovarja mimo vsebine vprašanja in mimo pričakovanih odgovorov, kljub opozorilom.

Odgovarja deloma ustrezno, vendar nepovezano, s številnimi jezikovnimi napakami, navede nekaj pravilnih podatkov,

vendar zgreši bistvo.

ZADOSTNO

Dijak samo skopo reproducira snov, navede nekaj bistvenih podatkov. Podrobnosti ni. Snov razume samo delno. Zna

samo toliko, da nekoliko izkoristi učiteljevo pomoč.

Odgovori so polni jezikovnih napak.

Ob pomoči uspe odgovoriti, vendar poenostavljeno, površno.

DOBRO

Reproducira snov, povzema z lastnimi besedami, primeri so iz učbenika ali učiteljeve razlage. Snov pozna in razume, a

v znanju so vrzeli. Zmore le enostavnejše primerjave in analize. Zna dobro izkoristiti učiteljevo pomoč. Raba

strokovnih izrazov je samo delno ustrezna, izražanje je logično. Jezikovne napake so občasne. Včasih se sam popravi.

PRAV DOBRO

Odgovarja večinoma samostojno. Podvprašanja takoj izkoristi za dodatno osvetlitev problema. Poskuša se opredeliti.

Reprodukcija snovi je natančna. Navaja lastne primere. Je zanesljiv, tudi v rabi terminov. Razlaga je večinoma

samostojna. Izraža se tekoče, logično, jedrnato. Napravi samo nekaj jezikovnih napak. To večinoma sam popravi.

ODLIČNO

Odgovarja jasno, zanesljivo. Vprašanje je samo izhodišče za samostojno posredovanje snovi oziroma pogovor z

učiteljem. Išče izvirne rešitve. Obvlada primerjavo z analizo, sintezo in vrednotenjem. Govori pravilno, morda v

knjižnem pogovornem jeziku. Skladnja je zahtevnejša, pravilno rabi termine. Jezikovnih napak skoraj ni.


28

1.5.3 Opisna merila za ocenjevanje pripravljenega govornega nastopa

OPISNI KRITERIJI ZA GOVORNI NASTOP

OPISNI

KRITERIJI ODLIČNO PRAV DOBRO DOBRO ZADOSTNO

Upoštevanje

značilnosti

besedilne vrste

Upošteva vse

tipične značilnosti

izbrane besedilne

vrste. Besedilo

smiselno členi na

manjše enote in

ga nadgradi z

zahtevnejšimi

sestavinami.

Upošteva vse

tipične značilnosti

besedilne vrste.

Besedilo smiselno

členi na manjše

enote.

Upošteva le

temeljne

značilnosti

besedilne vrste.

Besedila večinoma

ne členi na

smiselne enote.

Upošteva samo

nekatere

značilnosti izbrane

besedilne vrste, v

govorni nastop

vpleta značilnosti

drugih besedilnih

vrst.

Pomenska in

naklonska

sestava

besedila

Temo besedila

predstavi jedrnato

in natančno ter jo

ustrezno logično,

jasno in

prepričljivo

razvije. Učinkovito

upošteva vsa

merila

besedilnosti.

Stališča

utemeljuje

prepričljivo,

izvirno

Temo besedila

predstavi jedrnato

in ne presplošno

ter jo logično in

jasno razvije.

Upošteva vsa

merila

besedilnosti.

Stališča

utemeljuje z

argumenti iz

različnih virov.

Temo besedila

pozna in predstavi

z bistvenimi

podatki, a je pri

tem presplošen ali

preveč podroben.

Merila besedilnosti

so prepoznavna.

Stališča navaja, a

jih večinoma ne

utemeljuje.

Temo besedila

predstavi z

nekaterimi

bistvenimi

podatki, merila

besedilnosti niso v

celoti upoštevana.

Stališč večinoma

ne navaja.

Upoštevanje

značilnosti

slušnega

prenosnika

Govori prosto,

razločno,

razumljivo,

naravno in

tekoče. Učinkovito

in primerno

uporablja slikovno

gradivo in vidne

spremljevalce

govorjenja.

Ohranja stik s

poslušalci in

spremlja njihov

odziv. Upošteva

časovno omejitev

govornega

nastopa.

Govori prosto,

razločno,

razumljivo in

tekoče. Učinkovito

uporablja slikovne

pripomočke in

ohranja stik s

poslušalci.

Upošteva časovno

omejitev

govornega

nastopa.

Govori prosto in

večinoma

razločno in

naravno, a ne

popolnoma

tekoče. Raba

slikovnega

gradiva je še

sprejemljiva.

Deloma upošteva

časovno omejitev

govornega

nastopa.

Pri govorjenju si

pomaga z

zapisanim

besedilom; govori

manj razločno ali

nenaravno. Pri

predstavitvi ne

uporablja

slikovnega

gradiva in

večinoma ne

upošteva časovne

omejitve

govornega

nastopa.


29

Jezikovna

pravilnost in

ustreznost

Govori knjižno,

uporablja

primerno in

bogato besedišče,

pravilne besedne

oblike in primerno

zgradbo povedi.

Učinkovito

upošteva ustrezna

sredstva

medpovednega

navezovanja.

Govori knjižno,

uporablja

primerno

besedišče,

pravilne besedne

oblike in besedilu

primerno zgradbo

povedi. Upošteva

ustrezna sredstva

medpovednega

povezovanja.

Govori knjižno,

uporablja

primerno, a

skromnejše

besedišče. Raba

besednih oblik in

zgradba povedi

sta sprejemljivi, a

ne brez

pomanjkljivosti.

Govori knjižno,

izražanje pa je

okorno in skopo

zaradi skromnega

obsega besedišča

in ponavljanja

skladenjskih

vzorcev. V

besedilu so

opazne slovnične

in pravorečne

napake.

Nebesedna

govorna

realizacija

Mimika in kretnje

so ustrezne,

deluje urejeno,

dinamično, pazi

na gibe rok in

nog. Kaže

zavzetost in

navdušenje nad

temo in svojimi

ugotovitvami.

Mimika in kretnje

so večinoma

ustrezne, deluje

umirjeno, ne

togo, večinoma

pazi na gibe rok

in nog, kaže

dobro

pripravljenost na

nastop.

Mimika in kretnje

so delno ustrezne,

a še sprejemljive,

gibi rok in nog

odražajo zadrego

in le delno

pripravljenost na

nastop.

Mimika in kretnje

večinoma niso

ustrezne, je

nemiren ali tog

(prestopanje,

nemirne roke,

roke v žepu,

stanje kot kip),

pogled upira v tla

ali zre v daljavo,

kaže le delno

pripravljenost na

nastop.

* Op.: Če kandidat/-ka bere, jezik in govorno realizacijo točkujemo z nič (0) točkami.

1.6 Dijak, ki v posameznem ocenjevalnem obdobju ne izpolni vseh obveznosti, ima možnost, da po

ocenjevalni konferenci v dogovorjenem roku oceno popravi.

1.7 Dijak opravlja popravni, predmetni ali dopolnilni izpit pisno in ustno. Pisni del izpita traja 90 minut.

Pisni del izpita predstavlja 60 % končne ocene, ustni del pa 40 %. Dijak doseže pozitivno oceno, če (v

obeh delih izpita skupaj) doseže več kot 50 % možnih točk.

Če je bil dijak v ocenjevalnem obdobju neocenjen, opravlja dopolnilni izpit le iz snovi tega obdobja.

Če pridobi pozitivno oceno, učitelj oblikuje končno oceno iz vseh ocen, pridobljenih v šolskem letu. Če

je ocenjen negativno, je končna ocena negativna.

Ljubljana, 29. avgust 2014 Za aktiv slovenistk: Lili Epih

Documents

MINIMALNI STANDARDI ZNANJ...Poišče besede iste besedne družine in jim določi koren, poišče slogovno zaznamovane besede, jim določi slogovno zaznamovanost ter navede slogovno