leto 30 juni j 2016 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja03

24. julij 2016Krištofova

nedelja

»Z veseljem darujem - življenja rešujem!«

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJESI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, SlovenijaTel. : 01/300 59 50,Faks: 01/300 59 55E-mail: missio@rkc. sihttp://www. missio. siUradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: NEBIA, d. o. o.Tisk: Para, d. o. o. Naklada: 5300 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369

Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno. Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB:SI56 0201 4005 1368 933, Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Misijonar Janez Mesec z novim motorjem, dar MIVA Slovenija.

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Katoliški misijoni

Lado Lenček C.M.urednik KM 1938-1987

Ob Krištofovi nedelji in z njo povezani MIVA akciji vsako leto znova pokažemo svojo solidarnost, ki je, hvala vsem darovalcem, ena izrazitejših, tako po konkretni materialni pomoči, kot seveda tudi duhovni. Zanimivo je, da je kljub sekularizirani družbi, v kateri živimo, še vedno moč videti neverjetno veliko avtomobilov z rožnimi venčki na ogledalu ali podobicami svetnikov in podobnim. Tudi marsikoga lahko še opazimo, ki naredi križ, ko sede v avto in se odpravi na pot. Pri tem seveda velikokrat ne gre za kakšno globoko duhovnost, vsekakor pa kaže na to, da se človek še vedno zaveda nevarnosti in tudi svoje nemoči, kar pa je vsekakor pohvale vredno in teh dejstev ne gre omalovaževati.V tej luči je tudi razumeti solidarnost, ki jo mnogi šoferji pokažemo do naših misijonarjev, še posebej iz hvaležnosti za srečno prevožene kilometre. Ta pa že izraža vzajemnost, ki je ključna, tako v prometu, kakor sicer v življenju. Ni dovolj, da sem jaz previden in pazljiv, saj se mi kljub še tolikšni pozornosti lahko zgodi nesreča zaradi nepazljivosti drugega. Ta izkušnja

Krištofova nedelja

vsakdanjega življenja nas na zelo nazoren način uči prav moliti. Ni dovolj, da molim zase in za svojo srečo, ta ni odvisna le od mene, temveč tudi od drugih in od moje odprtosti do drugih in do Boga. Šele, ko bom želel tudi drugim dobro, bom zanje molil in prosil, da bi se tako v mojem, kot v življenju drugih, mogla izvrševati Božja volja. Takrat bom na pravi poti. Vincencij Pavelski tako lepo pravi, da ni dovolj, če jaz poznam Kristusa, pa ga moj brat ne. V obeh mora biti in jaz si moram prizadevati za odprtost obeh. Ko molim za varno pot sebe in tudi vseh, ki jih bom srečal, da se ne bodo zaleteli vame, postaja moja molitev misijonska. To lahko

prenesemo tudi na vse druge ravni življenja, kjer ob takih preprostih prispodobah lahko zelo hitro ugotovimo, da sreče in polnosti življenja ni brez vzajemnosti in solidarnosti. Pri tem seveda ne gre za kakšno našo posebno plemenitost ali dobroto, kjer morda več dajemo kot drugi, temveč za nujo, saj toliko in še več tudi prejemamo. Da se nam nič težkega ne zgodi, je enako koristno tako za nas kot za drugega. Nič torej ne moremo narediti, še tako dobrega, da bi ne bilo koristno tudi za nas in v tem je temeljni razlog, da se s tistim kar delamo, ne moremo in ne smemo postavljati.

Krištofova nedelja ima globlji pomen, ni le zbiranje denarja za prevozna sredstva naših misijonarjev, kar je sicer še kako dobrodošlo, ampak je tudi učiteljica misijonskosti naše molitve in s tem tudi življenja. Pustimo se ji v vseh razsežnostih nagovoriti tudi letos.

3

S P O G L E D O M V S V E T

Misijonar in romar v Mehiki – drugi delFRANCI MIHELČIČ

Duhovno težišče apostolskega potovanja papeža Frančiška v Mehiko je bilo svetišče Guadalupske Marije. Že na prvem uradnem srečanju 13. februarja je povedal zakaj prihaja v Mehiko: »Danes prihajam kot misijonar usmiljenja in miru, pa tudi kot sin, ki želi počastiti svojo Mater, Guadalupsko Devico, in pustiti, da ga ta gleda.«

Češčenje Guadalupske Marije je pove-zano z začetki evangelizacije, ko so Evropejci prinesli v Ameriko krščan-stvo kot nekaj, kar je treba sprejeti s srcem, ne le z razumom. Preproste-mu in komaj spreobrnjenemu domo-rodcu sv. Juanu Diegu se je decem-bra 1531 prikazala Devica Marija in mu rekla, da je prišla, da bi tudi In-dijanci spoznali njenega Sina, da bi jim pokazala in dala vso svojo ljube-zen in pomoč, ker je usmiljena Mati. Naročila mu je, naj ob vznožju hriba Tepeyac zgradijo svetišče. Ker škof ni verjel njegovemu pripovedovanju, mu je Marija ob ponovnem prikazanju pustila odtis svoje čudežne podobe: na delu plašča, v katerem je škofu nesel cvetlice, se je pokazala temno-polta Devica, potomka staroselcev. Pred to podobo, ki ni naslikana s člo-veško roko, so se dogajala množič-na ozdravljenja in spreobrnjenja, če-ščenje »Morenite« pa se je razširi-lo od Aljaske do Patagonije. Ljudje so jo sprejeli kot mater, ki čuti z njimi in jih nikoli ne zapusti. Praznik Naše Gospe Guadalupske, »matere in oz-nanjevalke evangelija v Ameriki«, je 12. decembra.Prvi dan obiska se je papež skupaj s 30-tisoči prisotnimi več minut zadržal pred milostno podobo. Med sveto mašo je v homiliji med drugim dejal: »V Mariji in z njo postaja Bog naš brat in sopotnik, z nami nosi križe, da nas naše stiske ne bi zlomile« (13. februarja). Mehi-škim škofom je isti dan rekel, da nas Marija uči, kako je edina sila, ki lahko osvoji srce ljudi, nežnost Boga, vse-mogočna šibkost božje ljubezni, ki je tudi brezpogojna obljuba njegove-ga usmiljenja. Besede, ki jih je Devica

namenila Juanu Diegu: »Ne boj se, kaj nisem tukaj jaz, ki imam čast biti tvoja mati?«, vlivajo zaupanje tudi vernikom našega časa, ki se na poti iz teme v boljšo prihodnost ne smejo bati ničesar.Guadalupska Mati Božja in indijanski svetnik Juan Diego veljata za simbola ukoreninjenosti katoliške Cerkve v Latinski Ameriki. Devica Marija je prinesla spravo med domorodci in Španci. Obojim je pomagala razume-ti, da krščanska vera ni last nobenega naroda, ampak je dar ljubezni za vse. Različni življenjski in verski nazori avtohtonega prebivalstva so se v Mehiki zlili s katoliško vero koloniza-torjev. Vendar so indijanski staroselci v preteklosti bili velikokrat izkorišča-ni, preganjani in izključeni iz družbe, kar je papež posebej obsodil, ko je 15. februarja na mestnem stadionu v mestu San Cristóbal de las Casas v zvezni državi Chiapas na jugu Mehike maševal domorodcem in jih je prosil odpuščanja. Berila in prošnje so bila prvič v treh staroselskih jezikih (ch'ol, tzotsil in tzeltal) in uporabo majevskih jezikov v bogo-služju je papež s posebnim odlokom dovolil tudi za prihodnost. Poudaril je, da je »za mlade današnjega časa, ki so izpostavljeni kulturi, ki v težnji po homogenem svetu poskuša odpra-viti vse kulturno bogastvo in značil-nosti, nujno, da se ne izgubi modrost njihovih prednikov«. Tudi na sreča-nju z mehiškimi škofi je opozoril na pomembnost spoštovanja indijanskih kultur in zavedanja korenin, ki so omogočile živo krščansko sintezo v človeškem, kulturnem in duhovnem občestvu. »Mehiški domorodci še vedno čakajo na dejansko priznanje,

da sta prav bogastvo njihovega pri-spevka in plodovitost njihove navzoč-nosti bistveni za dediščino, ki naprav-lja ta narod edinstven« (13. februar-ja, Ciudád de México). Škofje naj ne varčujejo z močmi pri spodbujanju misijonarske gorečnosti. »Ponovno odkriti, da je Cerkev misijonska, je temeljnega pomena za njeno pri-hodnost, kajti samo navdušenje in prepričljivo čudenje oznanjevalcev evangelija ima moč, da razvname še druge« (prav tam).Papež je namenil posebno pozornost tudi vprašanju okolja, ki so ga ma-jevska ljudstva znala varovati, danes pa smo »pred eno največjih ekoloških kriz v zgodovini in se ne moremo delati, kot da ni nič« (15. februar-ja, Cristóbal de las Casas). Potomci staroselcev lahko človeštvo naučijo, kako živeti v harmoniji z naravo, jo spoštovati in si med seboj deliti njene darove. V državi Chiapas, kjer polo-vico prebivalstva pesti revščina, je papež posvaril pred tem, da bi v naše družbe vdrla ideološka kolonizacija, ki hoče družino oslabiti in jo posta-viti pod vprašaj (15. februarja, Tuxtla Gutiérrez).Kot misijonar je sveti oče mladim večkrat ponovil: »Vi ste bogastvo Mehike ... To vam pravim in v to sem prepričan - veste zakaj? Ker tako kot vi verujem v Jezusa Kristusa! On je tisti, ki v meni stalno obnavlja upanje, On je tisti, ki ves čas obnavlja moj pogled. ... On je tisti, ki me stalno vabi k spreobr-njenju srca.« (16. februarja, Morelia)

4

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L C I

Dar za MIVO povezujem z iskreno hvaležnostjo …POGOVARJAL SEM SE JOŽE PLANINŠEK

To pot so Misijonska obzorja še posebej usklajena s praznovanjem Krištofove nedelje, kjer ste toliki misijonski prijatelji še kako odprti pri zbiranju prispevkov za prevozna sredstva naših misijonarjev. Med zvestimi darovalci smo zasledili tudi msgr. Francija Trstenjaka, glavnega urednika radia Ognjišče, ki vrši svojevrstno misijonsko poslanstvo. Tako o misijonski pozornosti ob vožnji, kakor tudi o misijonskem nagovoru preko radia nam je z veseljem spregovoril na zastavljena vprašanja.

Si eden izmed tistih, ki smo močno vezani na vožnjo z avtomobilom. Predvidevam, da na poti veliko poslušaš radio Ognjišče; pa vendar, kaj še počneš med vožnjo, še posebej ko si v avtu sam?Med vožnjo naj ne bi počel nič drugega kot vozil, kajne. Pa vendar ni čisto tako, saj rad vzamem v roke desetko rožnega venca in molim rožni venec. Ne vem, zakaj, ampak v avtu med vožnjo rad molim in v molitev vključujem mnoge namene, osebe ... Lahko povem, da se k molitvi rožnega venca zatekam tudi med vožnjo z avtobusom in z letalom. Po eni strani z molit-vijo "naredim nekaj dobrega", po drugi strani pa čas hitreje mine.

Je pa tudi res, da v avtu rad poslu-šam naš program in med posluša-njem sem še dodatno pozoren na izvedbo tako voditelja in novinarja kot tudi tehnika. In za ene sreča za druge nesreča, odkrijem napakice, o katerih se potem pogovorimo.

Redno se spomniš na naše misijonarje z darom za MIVO, imaš kakšen poseben nagib za to?Kaj dobrega stori desnica, naj ne bi vedela levica. Dar za Mivo povezu-jem z iskreno hvaležnostjo Bogu, angelu varuhu in vsem svetnikom, ki me spremljajo in varujejo na vseh poteh. Vsako leto se prav ob Krišto-fovi nedelji zavem, kolikih nevar-nosti sem bil obvarovan in se tudi

spomnim na trenutke, ko bi lahko prišlo do hudega ali zaradi moje ne-pozornosti ali nepazljivosti drugega voznika. In kaj more biti lepše, kot da je hvaležnost izkazana še s čisto konkretnim darom za naše misijo-narje in njihova vozila, ki rešujejo življenja.

Težko bi se kdo s teboj pogovarjal in se izognil radiu Ognjišče. S teboj je nastajal in rastel, verjetno do neke mere enako ti z njim. Ti je v njem blizu tudi misijonska razsežnost?Prepričan sem, da je osnovno pos-lanstvo Radia Ognjišče prav mi-sijonska razsežnost ali če rečem drugače prinašanje veselega oz-nanila množicam. To veselo ozna-nilo je seveda v prvi vrsti oznani-lo Jezusa Kristusa, njegove ljubez-ni in usmiljenja do človeka, hkrati pa je tudi oznanilo vsega lepega in dobrega, kar nam pomaga biti ljudje. In k oznanilu lepega in dobrega sodijo tudi poročila, kako se neka-teri, v mislih imam konkretno mi-sijonarke in misijonarje, trudijo za človeka vredno življenje na različ-nih koncih sveta, in to zato, ker zato ne skrbijo ne domači politiki in ne svetovna javnost. Včasih bi najraje kričal od jeze oz. od razočaranja, da je ob vsem tehnološkem razvoju in doseženi visoki stopnji civilizaci-je v začetku 21. stoletja toliko bede in gorja, toliko lakote in toliko ne-potrebnih prehitrih smrti otrok, mladih in tudi starejših. In ko veš, da pa si nekdo z vso ljubeznijo in osebno žrtvijo trudi, da bi vsaj nekaj sto ali tisoč, desettisoč ljudi imelo vsaj 1 % zadovoljivega življenja, potem te novice morajo biti v radij-skem programu, saj so odlična spod-buda in hkrati spraševanje vesti.

5

Vsekakor se mi zdi izrednega pomena, da znamo biti solidarni z drugimi in to ne samo doma, ampak tudi na tujem.

Na radiu se radi in skrbno odzivate na prošnje naših misijonarjev, bodisi da gre za duhovno ali finančno pomoč. Gotovo si duša te odprtosti; kaj te pri tem še posebej spodbuja?Najbrž sem odgovoril že pri prejšnjem vprašanju. Vsekakor se mi zdi izrednega pomena, da znamo biti solidarni z drugimi in to ne samo doma, ampak tudi na tujem. K do-brodelnim akcijam nas na Radiu spodbuja preprosto zaupanje v naše misijonarke in misijonarje. Verja-memo jim, da je to, kar predstavi-jo kot stisko, res tako in verjamemo, da bodo sredstva tako tudi porablje-na. Seveda je ta most zaupanja tudi do Misijonskega središča Slovenije, preko katerega se denar zbira in ga potem daje naprej. Zato lahko tudi tukaj ponovim svoje večkratno opo-zorilo, naj bodo zelo skrbni pri rav-nanju s tem denarjem. Kajti ko se za-upanje poruši ob najmanjšem sumu, potem se vrata zaprejo. In mislim, da tudi naši poslušalci v naših nagovar-janjih in prošnjah po darovanju pre-poznajo naše zaupanje v projekt, da se potem odločijo in po svojih močeh pomagajo.

Klic dobrote je tudi bil sorazmerno tvoja zamisel. Blizu je sočutju ali usmiljenju, katerega sveto leto obhajamo. So to stvari, ki jih je moč povedati sodobnemu človeku tako, da jih razume in se odzove?Zaradi zgodovinske resnice je res treba reči, da je Klic dobrote moja

zamisel v letih, ko sem bil kaplan v Celju in ko se je osnovala deka-nijska karitas. In Bogu sem hvale-žen, da se je osnovala ekipa dobrih ljudi, ki je enako čutila in je lahko pognala tako globoke korenine do-brodelni prireditvi, ki je še danes uspešna. Prepričan sem, da smo Slovenci narod, ki je odprt za stisko in ki rad pomaga. Vendar je pot-rebno biti do skrajnosti pošten in iskren, ko predstavljaš stisko in ko prosiš za pomoč za druge. Zato mi je zelo žal, da se preveč posamezni-kov, društev in institucij prehitro odloči za dobrodelne akcije, katerih izkupički so skromni. So stiske, ko se mora zganiti širša okolica ali cela država, so pa stiske, ki bi se jih dalo

tudi drugače rešiti in ne "zlorabiti" idejo dobrodelnih akcij.

Imaš kakšen poseben misijonski izziv v najširšem pomenu te besede? Odkar smo začeli z Radiem Ognjišče, me preganja na eni strani želja, da bi krščanstvo v naši državi dobilo pravo mesto v javnosti, s tem pa seveda tudi Bog, in vse kar je povezano z njim. Druga želja pa je povezana s slovenstvom, namreč, da bi prišlo do sprave in da bi se znali Slovenke in Slovenci skupaj veseliti ob uspehih posameznikov in vseh skupaj, pa tudi se iskreno žalostiti ob neuspe-hih. To nesrečno ločevanje na ene in druge ali pa ožigosanje s psovkami in žalitvami, ker si "njihov" in ne "naš", je pravo prekletstvo, ki pa onemogo-ča, da bi uspešno deloval blagoslov. Izziv mi je, da bi prišlo do dneva, ko se bomo znali in hoteli pogovarjati in poslušati, kot nas večkrat spodbuja in opominja papež Frančišek.Foto: arhiv Radia Ognjišče

6

M I V A

Po vsej Evropi poznana organizacija MIVA (Missions-Ver-kehrs-Arbeitsgemeinschaft) je bila ustanovljena 1927 v Kölnu v Nemčiji. Ta bo naslednje leto obhajala svojo 90-letnico. S svojim plemenitim zgledom pomoči misijo-narjem s prevoznimi sredstvi in delovnimi stroji, je pri-tegnila tudi druge dežele, da so ji sledile in omogoča-le misijonarjem: dostop do oddaljenih krajev, reševanje bolnikov, dovoz gradbenega materiala in hrane, prevoz zdravnikov in katehistov, gradnjo cest in mostov, šol in zavetišč, ambulant in bolnišnic.V letu 1986 je v Tinjah ta 'virus dobrote' okužil tudi Slo-venijo in leta 1987 je MIVA Slovenija začela svoj zmago-viti pohod. Geslo: »Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM« je skozi vsa ta leta obrodilo bogate duhovne in materialne sadove. Z veseljem in ponosom bomo zato pri-hodnje leto praznovali 30 let dejavne dobrote Slovencev.Letos na Krištofovo nedeljo bomo znova povabljeni, da kličemo blagoslov na svoje življenjske poti, da pripelje-mo svoje vozilo k blagoslovu, da se spet zavemo odgovor-nosti pri vožnji in da s svojim darom pomagamo reševati stiske v misijonskih deželah.

V evangeliju nam bo Jezus dejal: »Prosite in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!« /Evangelij 17. nedelje med letom/MIVA Slovenija vas zato tudi letos vabi, da se udeležite blagoslova vozil in da prosite varstva svetega Krištofa na vseh vaših poteh. Obenem pa vas prosimo, da z veliko-dušnim darom podprete in omogočite nakup prevoznih sredstev misijonarjem po svetu.

Z veseljem in ponosni na vas vam želimo posredovati vsaj nekaj sadov akcije MIVA Slovenija v letu 2015.

Krištofova nedelja 24. julij 2016 akcija MIVA SlovenijaPrav je, da obhajamo obletnice, saj se takrat ustavimo in pregledamo prehojeno pot. Veselimo se uspehov in napredka, ugotavljamo pa tudi pomanjkljivosti. In MIVA Slovenija se bo v naslednjem letu veselila svojega 30-letnega uspešnega izžarevanja dobrote širokosrčnih Slovencev, ki so ob blagoslovu vozil, vsako leto na Krištofovo nedeljo, v zahvalo za srečno prevožene kilometre velikodušno namenili svoj dar za nakup vozil, ki jih slovenski misijonarji potrebujejo pri opravljanju svojega evangeljskega poslanstva na vseh kontinentih.

Krištofova nedelja in akcija MIVA bo 24. julija 2016.Naj vas vodi geslo:»MOJ DAR BOGA SLAVI ZA VSE PREVOŽENE POTI.«Darove v ta namen lahko nakažete tudi na naš TRR:Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, LjubljanaTRR: SI56 0201 4005 1368 933sklic: 00 279500Bog vam povrni z varno in srečno vožnjo!

Sv. Krištof, zavetnik voznikov

ZAMBIJA ALBANIJA

7

ZAMBIJA – minoriti – avto ToyotaV imenu provinciala in patrov, ki vodijo pastoralno službo na tem misijonu, se iz srca zahvaljujemo MIVA Slovenija za širokosrčen in hiter odziv na našo prošnjo za vozilo, ki ga nujno potrebujejo. Zelo smo hvaležni za darovano vozilo. Verniki na misijonu st. Kalemba prav tako pošiljajo prisrčno zahvalo MIVA Slovenija za veliko pomoč, ki so je bili deležni.

ALBANIJA – s. Vida Gerkman, HKL – avto Škoda YetiIz srca se Vam zahvalimo za tako veliko darilo, res naj vsem dobrotnikom Bog plača.

MADAGASKAR – radijska postaja – montirali sodelavci Radia Ognjišče,Izidor Šček: »Misijonsko središče je ponudilo roko in pred nami se je odprl edinstven projekt, ki smo ga poi-menovali 'Dobroti dajemo glas'. Največ časa smo se zadr-žali na misijonu Janeza Krmelja, kjer smo čisto na novo postavili majhen studio, preuredili električno napeljavo in ozemljitve, popravili antenski stolp ter zmontirali od-dajnik in uredili vse potrebno, da se bo Janez sam znašel po našem odhodu.«

MADAGASKAR – Jani Mesec – motor YamahaPočasi se staramo, ceste so vse slabše in hočeš nočeš je treba voziti bolj počasi. Sedaj prav z veseljem zapeljem v

blatno kolesnico od kamiona, ko vidim, kako motor lepo počasi in gotovo melje skozi blato, v klance, preko skal … S tem novim motorjem sem dobil spet novega veselja do misijonskega dela in potovanja po blatnih cestah. Hvala vsem, ki ste darovali za MIVO. Naj vam Bog povrne s svojo dobroto.

MALAVI – p. Lojze Podgrajšek, DJ – avtobusBoglonaj za poslan dar za avtobus s 34 sedeži. Kako ste nam olajšali delo pri prevozu otrok. Molimo za vas.

UKRAJINA – Tomaž Mavrič, CM – kombiZahvala predvsem Bogu, ki nas vse blagoslavlja in sprem-lja v našem vsakodnevnem služenju ubogim in potreb-nim pomoči. Seveda pa hočem izraziti veliko hvale-žnost vam za to veliko pomoč, ki ste nam jo izkazali pri nakupu avtomobila. Ta avto bo služil za pomoč ubogim in potrebnim. Naj vas Presveta Devica vedno varuje in spremlja pri vsem vašem služenju in pomoči. Jezus naj vam povrne v polni, natreseni, zvrhani meri vso vašo dobroto! Naj bo ta zahvala tudi nadaljnja prošnja, da os-tanemo povezani v mislih in molitvi!

BRAZILIJA – s. Agata Kociper – čoln in avtoIskren Bog plačaj, in tudi vas še naprej spremljaj na vseh poteh in v vseh situacijah tako velik božji blagos-lov, kot je velika naša in vaša Amazonija, saj se delček

UKRAJINA

MADAGASKAR

BRAZILIJA

MALAVI

8

M I V A

Misijonar država voziložupnija sv. Frančiška Šrilanka avto Toyota

plantaža čaja Šrilanka avto Toyota

s. Marija Pavlišič, HKL Madagaskar ambulance

Mission station Zambija avto Toyota

Radio Maria – s. Bogdana Srednjeafriška r. avto Toyota ½ z A

Anton Grm, SDB Mozambik delovni stroji

s. Vida Gerkman, HKL Albanija avto Škoda Yeti

Krmelj Janez, LJ Madagaskar radijska postaja

Jože Adamič, CM Madagaskar motorno kolo

s. Terezija Pavlič, HKL Madagaskar avto Toyota

Janez Krmelj, LJ Madagaskar motorno kolo

Jani Mesec, LJ Madagaskar motorno kolo

p. Lojze Podgrajšek, SDB Malavi avtobus (34 sed.)

Tomaž Mavrič, CM Ukrajina kombi

Sestre sv. Katarine (Švigelj) Togo avto Toyota

Ravnatelj semenišča Madagaskar motorno kolo

Lazaristi – Wisnienski Madagaskar avto Toyota

S. Agata Kociper, HMP Brazilija čoln

S. Agata Kociper, HMP Brazilija avto Fiat

Lazaristi Taolagnaro Madagaskar 3 x motorno kolo

Anton Ovtar, CM Rusija avto Renault

škof Gustavo Bombin Madagaskar avto Nissan

S. Fani Žnidaršič, OSU Bocvana avto Toyota

škofija Farafangana Madagaskar 2 x motorno kolo

Tomaž Mavrič, CM Ukrajina kombi

Jože Adamič, CM Madagaskar avto Toyota

s. Polona Švigelj, OSU Senegal avto Toyota

p. Stanko Rozman, DJ Zambija avto Nissan

Tomaž Mavrič, CM Ukrajina kombi

škof Luciano Capelli Salom. otoki motor za čoln

Marko Trošt Srbija avto Hyundai – kopr.

MIVA Slovenija – poročilo za leto 2015

MIVA SLOVENIJA je v letu 2015 omogočila uresničenje 34-tih projektov v skupni vrednosti 572.805,60 €.

Bog naj vam stoterno povrne – posebej na priprošnjo svetega Krištofa – in vas blagoslavlja na vseh vaših poteh. »Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM«

V imenu naših hvaležnih misijonarjev – MIVA Slovenija

vas vrti pod našimi kolesi in pod motornim čolnom. Vse to prinaša domačinom veselje in upanje. Avtomobil nas pričaka ob obali, ko pridemo iz Manausa (1000 km od tukaj), ko po več dneh vožnje dospemo obložene s prtlja-go, škatlami in drugimi nakupi v mestu, kakor tudi po-spremi do naslednjega vkrcanja v čolne, ko gremo na mi-sijonske postojanke. Do tja pa je en do dva dni vožnje. Tako vidite, da ste v polno zadeli pri gradnji Božjega kra-ljestva vsi, ki ste z vašim darom MIVI osrečili toliko v pragozdu od mnogih pozabljenih indijanskih ljudstev, a vam tako priljubljenih in pri srcu v Jezusovem imenu. V molitvi še naprej povezani in Božje usmiljenje naj nas spremeni v velike kristjane.

MADAGASKAR – lazaristi – motorna kolesaNe morem dovolj pokazati in zapisati svojega veselja – Bog vam naj da obilje svoje milosti za tako velik dar, ki ste ga namenili nam.

RUSIJA – Tone Ovtar, CM – avto Renault LagunaBogu hvala, da odkriva srca mnogih, ki tako radodar-no pomagajo nujno potrebnim! Zelo sem hvaležen tako

MADAGASKAR

RUSIJA

9

P. Lojze Podgrajšek, MalaviProsim za vozilo, ki bi služilo tako upravi nove gimna-zije kot tudi vodenju naše nove šolske farme. Za pet-sedežno vozilo smo se odločili, ker nimamo nobene-ga vozila za prevoz večjega števila osebja in za oskrbo s stvarmi, ki zadevajo šolo kot vzgojno-izobraževalno ustanovo.

Sestre z MadagaskarjaCeste so zelo slabe in potrebujemo močan avto. Po izku-šnjah misijonarjev je najboljši prav Toyota Landcruiser. Prosimo za zaprt model, ker pogosto vozimo bolnike, ki težko sedijo zadaj na kesonu. Sestre misijonarke evange-lija se že od nekdaj ukvarjamo z duševno bolnimi, ki jih po potrebi zapeljemo na zdravljenje v centre. Glede na to, da zelo potrebujemo primerno prevozno sredstvo, da bi lahko še bolje delovale na področju, ki nam je zaupano, vas prosimo za pomoč.

Prošnje za leto 2016Sestre iz Angole:Avto, ki ga imamo trenutno, je star 11 let, v zadnjem času zanj zapravimo veliko denarja za popravila. Ceste so zelo slabe. Avto pa nujno potrebujemo za oskrbo našega centra, za dovoz gradbenega materiala in za prevoz otrok. Smo namreč oddaljeni od mesta. V upanju, da bomo lahko še naprej dobro sledile potre-bam pastoralnega dela, se zahvaljujem za vso pomoč in naklonjenost, ki jo Misijonsko središče Slovenije izkazu-je našemu misijonu in misijonom po svetu.

Sestre iz Kameruna:Sestre smo imele do sedaj star avto, ki ni več vžigal in je povzročal veliko težav pri poslanstvu. Vodimo vrtec, osnovno šolo, sirotišnico, dispanzer in pastoralno de-lujemo v župniji in škofiji. Iskreno se vam zahvaljujemo za vse, kar storite za najbolj revne in uboge tega sveta in vam čestitamo za vašo velikodušno pomoč.

pot in se sprednje kolo ugrezne v dobro zmešano blato, ki ga je skrivala shojena skorja. Zadnji del motorja se dvigne in sem zletel v blatno maso na strani poti. Motor me je oplazil, vendar nič hudega. Ko sem gledal po sebi in motorju, sem se sam pri sebi smejal, saj je bilo kot v risanki. Ljudje so prišli na pomoč, vendar šele na poklic in motor smo izvlekli na varno.Take in podobne zgodbe so kar pogoste pri našem delu na podeželju. Najhuje je, ko se vse v nahrbtniku napije vode in je treba iti spat v mokrih cunjah.Naš Klemen, ki že uživa pri Bogu, bi rekel: "Kaj to kratko-trajno trpljenje v primerjavi z večno srečo, ki nam jo Bog pripravlja".Še enkrat prisrčna hvala za veliko in koristno pomoč pri premagovanju razdalj na podeželju.Vam hvaležen Janez

Srhljivo pričevanje misijonarja …JANEZ KRMELJ, MADAGASKAR, 22.6.2015

Dragi prijatelji v misijonski in vsi darovalci akcije MIVA. Sporočam vam veselo novico, da sem prejel denar za nov motor, s katerim se bom uspešno prebijal po gozdnih poteh in stezah. Hvaležen sem Bogu in vam vsem.Včeraj sem opravil prvo vožnjo in sem se šele privajal. Šel sem 36 km daleč od naše postojanke Ampitafa. Po dolgem več mesečnem deževnem obdobju je cesta zelo poškodovana. Zaradi močvirij bo šele v mesecu avgustu mogoče s stroji odriniti plazove in zasuti od hudourni-kov poškodovano cestišče. Z motorjem, ki ima odlično prestavno razmerje, sem se uspešno prebijal in dobe-sedno "preplezal" nekatere težko prehodne predele. So pa tudi zanke, ki jih ne odkriješ. Ujel sem se na predelu, kjer živina prečka cestišče. Področje je močvirnato in goveda s parklji pot spremene v stopnice. Vrhnji del tega prehoda je bil videti izsušen. Spustim se v to shojeno

sodelavcem MIVE kot samim darovalcem, da ste mi omogočili kupiti nov avto! Zdaj so skrbi mimo, po vaši zaslugi. Naj vas priprošnja sv. Krištofa varuje na vašem zemeljskem potovanju!

SENEGAL – s. Polona Švigelj – škof Gueye in rektor semenišča – avto ToyotaPrav po vaši velikodušnosti sem prejel vozilo za potrebe našega semenišča. Hvala za vašo podporo. Prav tako hvala, da ste aktivno prispevali delež k vzgoji bodočih duhovnikov vesoljne Cerkve. Zagotavljam vam svojo molitev. Naj vam dobri Gospod nakloni obilje milosti v tem svetem letu usmiljenja. Neskončna vam hvala.

SENEGAL

10

M I V A

Smo v času neverjetnega tehničnega napredka. Vendar je prisotna tudi kapljica grenkobe. Vse kar ljudje iznajdejo, najprej uporabijo proti človeku, uporabijo za dokazovanje svoje moči in oblasti nad drugimi ljudmi. Iz dneva v dan lahko poslušamo, kako narodi, plemena, države v vojni organizirajo posebne skupine ljudi, ki tudi preko interne-ta skušajo škodovati drugim. Vse, kar naj bi bilo v dobro in korist ljudem, se v večini primerov najprej uporabi proti človeku. Kako lepo bi bilo, če bi tehnični napredek uporabili za človeka, ne pa proti njemu.So to samo sanje? To niso samo sanje, te sanje se že skoraj trideset let v Sloveniji spreminjajo v dejanja. MIVA (akcija za nakup prevoznih sredstev za pomoč v misijonih) skuša s tehničnimi pripomočki, zlasti s prevoznimi sredstvi, omogočiti misijonarjem opravljanje njihovega poslanstva na misijonu. Z zbranimi darovi ob Krištofovi nedelji

pomaga tam, kjer potrebujejo prevozna sredstva zato, da bi lahko prišli do tistih, ki jih je svet pozabil. Ljudje ne živijo samo v Evropi, ljudje ne živijo samo ob nekaj lepih cestah v nerazvitih državah sveta. Ljudje živijo na koncu uničenih cest in na težko dostopnih krajih ter v odmak-njenih naseljih. Tudi tam so ljudje, ki jih mučijo bolezni, ki so pozabljeni, ker je težko priti do njih. Spomnim se besed enega od misijonarjev, ki mi je na ugovor, zakaj ne pustimo ljudi pri miru, naj živijo v svojem svetu, saj jim je dobro – odgovoril zelo preprosto: »Mar niso tudi to ljudje, ki imajo pravico do vsega dobrega in lepega?« Ob vsem govorjenju o človekovih pravicah je na svetu še veliko ljudi, ki nimajo osnovnih pogojev za človeka vredno življenje. Tam na koncu uničenih poti ali kjer sploh ni poti, so ljudje, ki jim je treba pomagati, da bodo tudi oni lahko živeli dostojno. Tudi oni imajo pravico do vere, upanja in ljubezni, pravico do vsega lepega in dobrega – do hrane, stanovanja, zdravja in izobrazbe.V času hitenja in zagledanosti vase se lahko zgodi, da postanemo del družbe, o kateri pravi papež Frančišek, da postaja brezbrižna. To naj nam ne vzame veselja in navdu-šenja. Proti brezbrižnosti ni mogoče storiti česa posebne-ga. Lahko smo jezni, toda s tem se nič ne spremeni. Edina pot je, da imamo svoj pogled uprt k ljudem doma in po vsem svetu. To pomeni, da z dobroto pomagamo, da bo na svetu manj brezbrižnosti.Naj nas tudi letos spodbujajo besede: »Z VESELJEM DARUJEM – ŽIVLJENJA REŠUJEM«Hvala vam za vašo dobroto in veselje ob darovanju za najbolj pozabljene ljudi na koncu uničenih poti!

Z dobroto proti brezbrižnosti sveta

smo med mašo molili za vas, ki se trudite, da nam poma-gate tam v daljni Sloveniji.

SALOMONOVI OTOKI – škof Luciano – motor za čolnDanes je bil velik dan. Sedaj bomo lahko delali po otokih za duše. Hvala za vašo pomoč in podporo.

ZAMBIJA – p. Stanko Rozman, DJ – avto NissanČe ne bi imel dobrega avta na štirikolesni pogon, bi ostal v blatu. Zato na hitro povem, da sem vam hvaležen za pomoč pri nakupu tega avtomobila. Dobrotniki so nam res pomagali in se jim iz srca zahvaljujem, tudi v imenu vernikov. Božji blagoslov naj bo z vami vsemi. Seveda

ZAMBIJA SALOMONOVI OTOKI

STANE KERIN, NARODNI RAVNATELJ ZA MISIJONE

11

M E D E S K I M I

Krajevna skupnost šteje 400 ljudi, 98 % od teh je Inuitov. Pripadajo kato-liški ali anglikanski veri. Ljudje živijo v strpnosti in sprejemanju. Skupaj molijo ob božiču, skupni so tudi pogrebi in krščanske vrednote.Dokaj majhna vas se nahaja na skrajni točki kanadskega ozemlja v Kival-lig regiji, Nunavut, na zahodni obali Hudsonovega zaliva. Angleško ime za to naselje in njegovo skupnost izhaja iz dejstva, da se meseca avgusta tod zbira veliko beluga kitov. Med letoma 1957 in 1958 so se prebivalci morali soočiti s stradanjem zaradi spreme-njene migracijske poti karibujev. Ka-nadska vlada je preživele Inuite nas-tanila v Kitovem zalivu na obali Hud-sonovega zaliva, na ozemlju, za kate-rega se je predvidevalo, da bo ljudem omogočalo preživetje s pomočjo lova in ribolova.Osnovno hrano ljudem predstavljajo tjulnji, mroži in kiti pa tudi jezerske postrvi, sezonski karibuji in polarni medvedi. Hrano družinam priskrbi-jo možje.Poleti ( julija in avgusta) se tempera-ture dvignejo na 5 do 20˚ C, vendar veter s severnega tečaja kljub vsemu prinaša hladen zrak tudi v tem letnem času. Vremenske razmere tod pomembno krojijo tudi nizka zračna vlažnost in dolga obdobja brezob-lačnih dni. Ledena ploskev na morju se stopi konec julija, ko sonce sije 20 ur dnevno. Snežiti začne konec sep-tembra, veliko je vetrovnih dni in snežnih viharjev. Najkrajši dnevi v de-cembru imajo le štiri ure sončne svet-lobe. Pri temperaturi – 53˚ C otroci lahko ostanejo doma in jim ni treba iti v šolo. Življenje si morajo ljudje urediti brez dodatne sprotne nabave v tr-govini in pošte z juga. Police v edini

trgovini za nekaj dni ostanejo prazne. Zato morajo poskrbeti drug za drugega in deliti vse osnovne dobrine, ki jih potrebujejo za življenje; pomaga-jo si in poskrbijo za družine, ki potre-bujejo hrano.Ljudje goste prisrčno sprejmejo. Otroci govorijo angleško in inuk-titut, vsak dan po šoli radi prihaja-jo na misijon in tu preživljajo prosti čas v varnem okolju, kjer se lahko krepijo tudi duhovno. Na misijonu jim nudimo tudi zdravo hrano, prigrizke, vedno pa smo pripravljeni pomagati tudi družinam v stiskah.Letos se posebej posvečamo delu z materami in najstnicami, ker se za-vedamo, kako pomembno je pos-lanstvo žene v družini, družbi in Cerkvi. Tedenska srečanja z njimi jim dajejo oporo in pomoč pri spreje-manju težkih življenjskih dogodkov in ob soočanju s problemi njihovih otrok. Pomagamo si z metodo gibanja »Mother's prayer« ki sta ga leta 1995 v Angliji ustanovili dve babici: Vero-nika in njena svakinja Sandra. Začuti-li sta Gospodov klic k posebni molitvi za njune otroke. Preko molitve sta spoznali, da Jezus vabi vse matere k molitvi za njihove otroke, da bi jih iz-ročile v Njegovo varstvo. Na ta način bi bile obvarovane trpljenja in bolečin,

njihovim otrokom pa bi ta molitev prinašala blagoslov. To gibanje za matere se je razširilo po svetu in je prisotno v več kot sto državah. Preko njihovih srečanj smo lahko priča mnogim čudežem in spreobrnjenju.Vsak torek zvečer so matere vabljene k molitvi za njihove otroke in vnuke, zlasti za tiste, ki so v različnih preiz-kušnjah ali preživljajo težka obdobja

Kitov zaliv – tam, kjer živi beluga kitDecembra 2010 sem prevzela skrb in odgovornost za misijon skupaj z inuitskim pastoralnim voditeljem Mikeom Paniko. Tu že dolgo ni več stalnega duhovnika.

S. DORICA SEVER, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, KANADA

v življenju. Pogosto je goreča prošnja v molitvi matere edino, kar lahko naredi za svojega otroka – njena srčna želja, da ga izroči v Jezusovo varstvo. Matere v skupini se zavežejo k zaup-nosti. Karkoli je povedanega na sre-čanju, mora ostati znotraj skupine. Matere se tako učijo zaupanja do drugih, preko njihovih molitev in dru-ženja postajajo njihove stiske lažje.Od 15. do 20. februarja 2016 smo ob večerih izvajali tedenske delav-nice za najstnice. Namen izobra-ževalnega tedna je bil pomoč mla-dostnicam v procesu spoznavanja poslanstva ženske. V Nunavutu se namreč soočamo z množičnim pro-blemom mladostniške nosečnosti. Mladostnicam želimo pomagati pri spoznanju, da je prava ljubezen spo-sobna čakanja ... Dekleta, ki so se ude-ležile tedenskih delavnic, so bila zelo zavzeta in so z zanimanjem sledila predavanjem. Prisotnost dveh mater je prav tako imela zelo pozitiven učinek na dekleta.Skozi doživljanje Velikega tedna in Vstajenja nas je spremljal naš upoko-jeni škof Msgr. Reynald Rouleau. Novo Upanje in Veselje napolnjujeta srca ljudi in vedno več je tudi dnevne svet-lobe v naših polarnih razmerah.Lepo pozdravljeni. Dorica FMM

12

M A D A G A S K A R

Najprej smo ga sprejeli na podružnici Vohimalaza, kjer so se zbrali kristjani iz zahodnega dela našega misijonskega področja oz. distrikta, kot rečemo mi. Po posvetitvi nove cerkve sv. Dominika ter oltarja in podelitvi diplom učencem šole za opismenjevanje, smo ga z mo-tornim čolnom odpeljali dve uri po reki Manambondro navzdol. V samem Manambondro ga je na obrežju reke pričakala množica ljudi, ki se je ob pesmi kot reka zlila proti cerkvi. Tu je potem nagovoril mlade, ki so iz celot-nega distrikta prišli na Svetovni dan mladih, ki ga po župnijah obhajamo vsako leto na cvetno nedeljo. V Ma-nambondro smo Svetovni dan mladih (JMJ Journee mondiale de la jeunesse) letos zaradi škofovega obiska naredi-li en teden prej. Večer se je ob pesmi in molitvi potegnil pozno v noč.Pri nedeljski maši je škof najprej birmal 50 mladih in tudi nekaj sta-rejših, blagoslovil dve srebrni poroki in nov župnijski dom. Ta je bil dogra-jen že lani. Preden sem šel prvič spat vanj, sem ga zvečer tudi pokropil z blagoslovljeno vodo. Spodobi pa se, da tako stavbo slovesno blagoslovi tudi škof, če je že prišel tako daleč. Nazad-nje pa se je cela množica razlila proti novi šoli Dobrega Odrešenika, kjer so sestre pripravile uradno otvoritev. Vse je bilo okrašeno s pisanimi zastavica-mi in cvetjem. Najprej smo zapeli tri himne: malgaško, vatikansko »Ti si Peter skala« in našo »Zdravljico«, ki sem jo z zanosom zapel ob dviganju slovenske zastave. Ob tem sem pomis-lil na Pustno sobotno iskrico 2015, ko se je vsa Slovenija tako lepo odzvala na

vabilo Radia Ognjišče in v enem dnevu zbrala denar za novo šolo. Naj zato še enkrat zapišem: Hvala, Slovenija!Pozneje so rekli, da je naša himna zelo lepa, da sem jo lepo zapel, a sem moral priznati, da nisem pel sam: Matevž je iz interneta snel izvedbo naše himne z zborom in orkestrom in jo spustil preko zvočnikov, tako da sem imel dobro spremljavo.Škof je nato prerezal trak in blagoslo-vil prostore, šolarji so prikazali nekaj plesov, ki so jih naštudirali za to pri-ložnost. Sledilo je sedem govornikov s cerkvene in državne strani. Bil je lep in vroč dan, vsi so iskali senco, ki je na dvorišču pred novo šolo še ni, in tako se je vse skupaj še dokaj hitro končalo. Predstavnik šolskega ministrstva je bil malo razočaran, ker bi rad povedal še toliko pomembnih stvari, pa staršev in ostalih, ki bi ga morali poslušati, že ni bilo nikjer več. A je tudi sam moral priznati, da ni nikomur za zameriti, ker je bilo res pošteno vroče.Velika sobota je bil tudi svojevrsten večer. V posebnem vzdušju ob svetlobi zvezd in novega ognja smo se zbrali na dvorišču pred cerkvijo. Bogoslužje je trajalo štiri ure, krstil sem 36 mladih. To je zame kot misijonarja vedno naj-lepši trenutek. Ne dovolim nobene-ga petja med krščevanjem, hočem, da se sliši ime vsakega katehumena, ki pristopi h krstni vodi in postane nov človek. Za vsakega posebej se zahva-limo Bogu z vzklikom: »Amen! Bogu hvala! Aleluja!« Šele, ko so vsi mokri prišli preko Rdečega morja, zaropotajo bobni, ob ploskanju in plesu pa zadoni zahvalna pesem.

Na nedeljo Dobrega Pastirja pa smo ob molitvi za nove duhovne poklice začeli duhovno pripravo na novo mašo, ki bo po šestih letih spet v naši škofiji Fara-fangana. Mama enega od obeh novo-mašnikov (Yvon) je doma iz Manam-bondra, tako da imamo Manambundža-ni tudi razlog za veselje, saj bo to prva nova maša enega od naših sinov. Pos-večena bosta 5. junija, ponovitev nove maše v Manambondro pa bo 3. julija.Glede gradenj imamo trenutno v teku več manjših projektov, kot so cerkvi-ce na podeželju in prizidek pri hiši naših sester Misijonark Evangelija. Po-trebujejo prostore za njihove kandidat-ke in pripravnice pa tudi skupne pro-store. Letos je v načrtu tudi obnova zdravstvenega doma - dispanzer-ja. Ob prevozu gradbenega materi-ala se težave ne zmanjšujejo, pač pa se povečujejo. Cesta iz Manambon-dra ali Matange v Vangaindrano je za tovornjake popolnoma prekinje-na. Globina blata je prevelika. Naš traktor je skoraj potonil v njem, šofer je imel med vožnjo za volanom noge do kolen v blatni vodi, ki v motor ni prišla, pač pa v sklopko in povzročila kar precej škode. Traktor je bilo treba dati na pol in popraviti notranjost sklopke. Od takrat gre tudi naš traktor preko mosta v Betoafi, majhni ribiški vasici, ki zaradi pomembnega mosta, ki je še edina povezava s civilizacijo, postaja pomembno prometno središ-če. Delavci preko mosta na hrbtih pre-našajo vreče riža, cementa in ostalo tr-govsko robo na drugo stran, kjer na-lagajo v tovornjake, ki so še pred uni-čenjem ceste ostali na jugu. Prazen

JANI MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

S ponosom sem zapel slovensko himnoZa nami je naporen postni čas. Ob vsakoletni pripravi na praznike in krste katehumenov smo imeli na 4. postno nedeljo na obisku apostolskega administratorja škofa Joseja Alfreda. Tretje leto upravlja našo škofijo, obiskal je že skoraj vse župnije in misijone, tako sem ga nazadnje tudi jaz povabil, naj pride še na skrajni konec sveta oz. škofije v Manambondro. Dali smo mu kar veliko dela in je z veseljem vse opravil.

13

Čistimo poti in gradimo šoloTONE KERIN, LAZARIST, MADAGASKAR

Sem v Farafangani, saj sem sem pri-peljal župnika in dva bogoslovca, ki sta bila pri meni za velikonočne pra-znike. Vse je bilo v redu do velike-ga petka, ko so lopovi napadli vas in ubili zakonca, tako da je bilo kar žalostno za veliko noč. Tudi sicer je stanje čedalje bolj negotovo, napadi se množijo, oblast pa samo gleda in nič ne naredi. Takoj po veliki noči bomo začeli graditi šolo v Befotaki. To bodo tri stavbe, v vsaki stavbi pa bosta po dva razreda. Če bi delal v nadstropju, ne bi bilo dovolj denarja, ker bi porabil preveč cementa, transport pa je izredno drag zaradi cestnih razmer. Včeraj sem potreboval iz Midongija do Farafangane več kot 14 ur. Ljudje že nosijo pesek iz reke, od koder ga bom moral zvoziti z avtom do kraja gradnje šole. Začeli bomo tudi sekati kamenje za temelje in za pesek. Koliko bom porabil cementa, še ne vem točno, sem ga pa že naročil dvajset ton in železje.Šolo v Befotaki bom delal sam, ker bo ceneje, čeprav je veliko bolj naporno.

S. MARJETA ZANJKOVIČ, SALEZIJANKA, MADAGASKAR

Druga stvar pa se tiče vzdrževanja naših poti do podružnice Antanina-renina in Evasy. Vsako leto skušam očistiti poti, da lahko pridem z avtom do njih.Imeli smo otvoritev druge stopnje šole v Midongiju, ki je bila čudovita. Veliko ljudi, veliko zahvale za pomoč in jaz sem seveda vse to natanko po-slikal. Slovesnost je vodil naš vizita-tor in se še na poseben način zahvalil TKA, ki neumorno dela za napredek v Afriki in Madagaskarju. Res je bilo lepo. Hvala vsem.

Na pot bo treba

Pozdravljeni, hvala za prelepo voščilo, ki ste ga vsi tako lepo podpisali in dokazali, da res vsi skupaj kličete v en glas: vesele velikonočne praznike, Marjeta!! Kako se ne bi nasmehnila in ogrela ob tej vaši prisrčni domis-lici. Tudi vam od moje strani in od vseh mojih, naših sodelavcev veselo Alelujo, seveda najprej pod križem in potem pri odprtem grobu, zamaknje-ni v Njegovo slavo s srcem, ki preki-peva od sreče in Upanja. Prišla bo že krepko po praznikih a za dobre želje nikoli ni prepozno.Te dni sem malo žalostna, a obenem srečna, ker sta ta žalost in duhovna stiska združena z Jezusovo ... Prosim

za en poseben spomin pod Jezuso-vim križem. Tudi jaz bom molila za vas.To leto mi poteka moj 6-letni mandat ravnateljice skupnosti in si že po malem urejam stvari za na pot ... Táko je to naše življenje. Starejši, ko postajamo, tem manj so nam všeč spremembe. A tako je to in je tudi prav. Bogu hvala za vse, kar mu je uspelo narediti preko tako nero-dnega instrumenta v Fianarantsoi. Veselim se vsega, kar bo v svoji veliki ljubezni izbral zame za prihodnost. Bodite lepo še naprej in molimo drug za drugega.Lep pozdrav, s. Marjeta

traktor za razliko od tovornjaka sme čez most, a mora robo pred mostom razložiti in na drugi strani spet naložiti. Na poti v Manambon-dro so jame postale tako globoke, da tudi traktor obtiči v njih po štiri ure, kljub ogromnim kolesom in štiriko-lesnemu pogonu.V veliko veselje pa mi je šola v Manambondro. Vrvež otrok ob odmorih, urejena okolica šole, ki je lepo ograjena z leseno ograjo in rožami, posadili pa so tudi že živo mejo … Pritličje je polno učencev. Zgornje nadstropje pa začnemo polniti v jeseni. Sicer se prostori že uporabljajo za verouk, srečanja staršev in razne sestanke.Gradnja in vzdrževanje cerkva je pa seveda za duhovnika prva skrb. Kri-stjane spodbujam, da čim več pri-spevajo sami s svojim delom. Prav zato je dostikrat prva cerkvena stavba v neki vasi lesena, da jo lahko sami zgradijo in postavijo, jaz pa pomagam s kritino in s cementom, če je treba kaj spodaj zabetonirati. Zelo sem vesel, ko takšna prva mala cerkvica postane premajhna. Skupaj potem razmišljamo naprej o večji zidani stavbi. Če pa so ob nedeljah klopi še prazne, pa pravim, bomo še malo počakali. Je namreč kar precej podružnic, ko so kristjani ob nede-ljah pri maši zunaj, ker ne morejo več vsi v cerkev. Naj bo za to pot dovolj. S hvale-žnostjo sem vam natrosil nekaj za-nimivosti, ki so sad tudi vaših skrbi za nas misijonarje in naše delo. Bog vam povrni za vse.

14

M O Z A M B I K

Pred velikonočnimi prazniki smo imeli vizitacijo, prišel je g. Marco Biaggi - sdb, naš tukajšnji predstoj-nik in nas na vse kriplje tolažil in spodbujal ... Veliko upanja polaga na novega direktorja, g. Pedra Alexandre Meia, ki je domačin! Po-polnoma drug karakter je kakor prejšnji direktor, g. Adolfo de Jesús Sarmento, Južni Timor. Veliki pro-jekti se načrtujejo.Pri sestrah je novo to, da so pokrile igrišče. Precej nizka streha je, vendar je v primerjavi z našo boljša, saj je predvidena tako korozija kakor veter in jo bo lažje vzdrževa-ti. Na obisku je bila vrhovna pred-stojnica: s. Yvonne Reungoat - hmp, prav ob blagoslovu novogradnje na veliki četrtek. Tudi s. Zvonka je bila že pri nas ...Sobrat Elízio Freitas Ribeiro, še en Južni Timorec, je že kar nekaj časa bolehen: daje ga visok pritisk, želodec, živci pa huda migrena in nespečnost pa vse vrste ostalih črvičenj, ki se pojavljajo samo občasno. Tudi z g. Camilom je podobno in ne more več pomaga-ti na misijonu pri gradnji zidu in-ternata. Meni pravijo, da bi naj šel v jeseni na dopust v domovino. Bomo še videli.V Muxungue se znova dajeta R in F. Precej hudo je predvsem za ljudi, ki zopet ne morejo pridelovati, če se norci igrajo z orožjem. Novost so begunska taborišča na konfliktnem območju. Tukaj zbiramo nekaj malega materiala, predvsem obleko in hrano za te reveže. Edina rešitev je potrpljenje, da se vidi, kaj bo pri-nesel čas. V skupnosti vsak dan veliko molimo za mir! Pri sestrah prav tako.V začetku aprila je bilo romanje v Gúiuo, kjer smo na grobovih mu-čencev prosili in, upajmo, izprosi-li mir. Vas bi poprosil da v tem času malo v mislih poromate med nas in kaj zmoliti skupaj z nami ...Lep pozdrav - Tone.

Prebirala sem na spletnih straneh Radia Ognjišče, da spremljate fatim-sko Marijo po Sloveniji … Pri nas je tudi podobno praznično dogaja-nje, saj smo tudi povezani s fatimsko Marijo.Imeli smo veliko romanje iz Maputo v Namaacho, kjer je njeno svetiš-če in se vsako leto za praznik zbere na tisoče romarjev. Tako je bilo tudi letos; tudi jaz sem šla kot romari-ca, prejšnja leta pa sem v Namaa-chi sprejemala romarje. Torej smo sredi prazničnega vzdušja in v tem se oglašam po zares spet dolgem času.Februarja sem začela s svojim novim delom in trije meseci so kar odleteli. Marca smo imeli obisk naše vrhovne Matere, s katero sem obiskala skoraj vse naše skupnosti: sestre, naše otroke in mladino in na splošno vse, ki so z nami v stiku. Lepo je bilo.No, potem pa sem tudi že začela s svojim delom. Tako sem bila tri tedne na obisku na severu v štirih naših skupnostih: Pemba, Chiure, Nampula in Nacala. Povsod je "dišalo" po Slo-veniji. V Pembi sem se vozila z našim MIVA terencem, v Chiure sem se ve-selila z učitelji in otroki, ker imajo zdaj elektriko in jim ni treba popol-dne zaključiti šole prezgodaj (v tem obdobju se namreč zvečeri kmalu, okrog petih je že mrak in popoldan-ska izmena ne bi mogla zaključiti rednega pouka brez luči v razredih. No, to le kot utrip.Povsod, kjer sem bila, so potrebe velike in zelo negotova situacija. To je povzročilo predvsem na severu povišanje cen osnovnih življenjskih potreb. Nacionalna cesta iz Maputa na sever je namreč še vedno skoraj neprehodna (v centru države je pod kontrolo opozicijske stranke RENAMO), torej je ves promet tvegan. K sreči je na severu letos veliko deževalo in zdaj ljudje že po-birajo, kar so sadili: arašide, fižol, riž. Ponekod pa je to odnesla voda.Zdaj sem spet v Maputo, v nedeljo grem v Namaacho v Colegio na

S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

»Diši« po SlovenijiANTON GRM, SALEZIJANEC, MOZAMBIK

Molite za mir!

vizitacijo. Letos imajo sto deklet in ekipa sester se trudi, da pelje vse naprej. Ni vedno lahko. Pogrešajo Ka-tarino, kakor tudi ona pogreša Na-maacho, vsaj tako mi je pisala.Na jugu pa je situacija precej "suha". Kot sem že poročala, letos ni bilo dežja in torej, kjer niso blizu reke, nimajo vode. Namaacha še posebej trpi posledice pomanjkanja vode in tako ni poljedelstva. V našem Novici-atu imamo le nekaj minimalnega na vrtu. Kajti četudi imamo vrtino, je zelo malo vode. Le za nujno.Ljudje niso sadili koruze, ki je vedno odvisna od dežja, niti fižola in araši-dov. Pravijo, letos je lakota. Cene pa so tudi tu narasle. Inflacija Meticala je velika. Povrhu tega pa še korupci-ja v državi.Ob vsem tem seveda ne bomo izgubi-li poguma, niti vrgli puške v koruzo. Z vsemi močmi se trudimo vlivati upanje ljudem in peljati naprej, kar je zastavljeno. Radi bi finančno poma-gali družinam v stiski, vsaj tistim, ki so nam bližje, z nakupom osnovnih življenjskih sredstev: riž, koruzna moka, olje, fižol.Za sedaj pa le še prav lep in prisr-čen pozdrav, vse dobro in blagoslov. Sestra Zvonka

15

Moj računalnik je pridno zbiral na in-ternetu postne spodbude v zname-nju božjega usmiljenja in seveda tudi voščila za Veliko noč. Odprla sem jih lahko šele sedaj, ko sem v mestu, kjer imam možnost odpreti elektronsko pošto. Iskrena hvala vsem.Tudi tukaj smo imeli lepo doživljanje Velikega tedna s tridnevno duhovno obnovo, za kar so ljudje sami zaprosi-li, saj je bilo včasih to v navadi: en dan za odrasle, en dan za mlade in eden za otroke. To je znamenje, da jim ti sveti dnevi veliko pomenijo, kar so potrdili še z udeležbo pri zakramen-tu pokore. Križev pot na Veliki petek pa je potekal zunaj v naravi, od reke pa do vznožja kipa Srca Jezusovega na vzpetini. Tega so se v glavnem ude-ležili vsi verniki indijanskega naselja. Meseca marca se je začela šola, zato je tudi veliko mladih, ki so prišli iz od-daljenih naselij na študij na misijon.S pomočjo botrov iz Slovenije se radi podajo na pot učenja, čeprav z domo-tožjem po družini, ki je oddaljena več dni ali cel teden vožnje s čolnom po reki do njihovega doma. Zato so nam dragi botri vedno v hvaležnem in mo-litvenem spominu, zlasti ko pogosto zberemo te učence, jim postreže-mo s kosilom ali malico ter naložimo šolskih potrebščin in nekaj živeža za kuhanje doma.Po Veliki noči smo imeli tudi lepo doživetje “Jezusovega” obiska med nami, ko se je iz drugega brega reke s čolnom pripeljal k nam čez 90-letni starček, ki ga nikoli nismo videli samega iti iz hiše, saj za hojo potrebu-je palico. Neki dan pa so nam prestra-šene deklice prišle povedat, da starček sam prihaja in vleče ob sebi košari-co banan. Šli smo ga pospremit po strmini do hiše in mu pomagali pri-nesti banane. Takoj smo mu ponudi-li stol in se začeli pogovarjati, medtem ko je njegova palica obstala ob sedežu in steni. Seveda, za njegov dar banan, ki jih je polovico bilo že prezrelih, je prosil živeža, da bi si kaj skuhal, saj mu je pred dvema tednoma umrla

J U Ž N A P O L O B L A

žena in sosedje niso poskrbeli zanj in tako ostaja še kar sam. Košarico smo napolnili z živežem. To so mu deklice ob vrnitvi pomagale odnesti do čolna. Bil je zelo vesel, a je rekel, da sedaj bo pa še malo počakal, za kakšni dve uri, da se odpočije. Tako smo mu lahko postregli še s kosilom, da se je najedel in še odnesel domov za večerjo. No, potem pa ni bilo treba več čakati dve uri, kar hitro je prišel k sebi in se bolj vesel in potolažen vrnil domov. Med pogovorom sem ga vprašala, ali ga je na Veliko noč duhovnik obiskal. Od-govoril je: »Prišel je in me potolažil, tako da sedaj ne jokam več.« Razu-mela sem, da to zaradi ženine smrti. Pri božični devetdnevnici 2015 sem

ju tudi jaz obiskala in z njima opra-vila en dan devetdnevnice. Bil je pri molitvi in je naročil, da naj mu du-hovnik prinese obhajilo, in če on ne bo mogel, naj to storim jaz. In tako se je zgodilo. Jaz sem prinesla Jezusa za oba, zanj in za ženo (sedaj že pokojno) in obilo blagoslovljene vode, kar imajo zelo radi.Da, tukaj je Vstali Kristus navzoč in nas uči poti ter del usmiljenja v konkretnih stvareh. Veselimo se, da imamo priložnost za to, ne samo v iz-jemnih primerih, temveč v čisto vsak-danjih stvareh, tudi med nami.Bog nas blagoslavlja tudi s poklici. Tre-nutno imamo iz indijanskih plemen v dobi oblikovanja devet aspirantk, sedem predaspirantk in dve novinki. Te so naše upanje Družbe in dela v gospodovem vinogradu.Pa zaključim z vročim pozdravom in duhovno povezavo. Samo še nekaj dni in se dobimo po internetu, potem pa zopet zajadram med mreže, kjer se lovijo le ribe in ne elektronski valovi. Takšnega miru si lahko le redki privo-ščijo in jaz sem med njimi.S. Agata iz brazilske Amazonije.

S. BARBARA ČUK, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, MEHIKA

Tudi tu so odvisniki

Ponovno razmišljamo o trpljenju in o preobrazbi ... Včasih je to označeno v koledarju, velikokrat pa ne. Hvala za vso podporo, ki jo dobimo iz Mi-sijonskega središča. Pomaga nam pri preobrazbi, naši osebni in preobrazbi tistih, h katerim smo poslani. Glede projekta bomo videli, kako se bomo

organizirali. Pošiljam vam fotografi-je centra za odvisnike, ki ga želimo podpreti. V tem centru enkrat na teden izvajam skupinsko terapijo.Naj vas še posebej v teh dneh sprem-lja božji blagoslov, da boste lahko še naprej delali dobro.Prisrčen pozdrav iz Mehike!

S. AGATA KOCIPER, SALEZIJANKA, BRAZILIJA

Nenadejan obisk

16

N A B I R A L N I K

Vsako leto Salezijanska družina praznuje svetovni za-hvalni dan. To leto je bilo praznovanje na Tajskem, ki je sosednja država Kambodže. Povabljene smo bile vse. Bila je resnično nepozabna izkušnja! Tam so bile sestre iz vseh okoliških provinc in me prostovoljke. Tri dni smo preživele v Sam Phran, kjer so salezijanke praznovale Za-hvalni dan – praznik hvaležnosti skupaj z vrhovno pred-stojnico Yvonne Reungoat, ki vodi salezijanke po svetu. V salezijanski navadi je, da en dan v letu namenijo za praznovanje kot izraz zahvale ljudem, ki so omogočili njihov misijon za mlade in revne.

»La vostra presenza fa la festa tanto più bella. Your pre-sence makes our feast more beautiful.« - je rekla Mati Yvonne meni in prostovoljkam iz Kambodže. Prosto-voljke (tri Američanke, Singapurka in jaz), ki nismo ne sestre niti del Tajske »province«, se na srečanju nikoli nismo počutile nezaželene. Sestre so nas toplo sprejele, delile z nami njihove zgodbe o svojem klicu in dogodke z misijonskih poljan, tako da smo se počutile, kot da bi bile doma (edina razlika je v temperaturi, vi ste se tresli zaradi mraza mi pa smo se kopali v potu - še vedno se, ker je pač april, ki je seveda najbolj vroč mesec tukaj).Kljub natrpanemu urniku je Mati Yvonne z vsakim go-vorila z ljubeznijo, pozornostjo in spoštovanjem. Vsakič, ko je spregovorila, je bilo čutiti njeno materinskost. Lahko rečem, da sem izredna srečnica, da sem tukaj v Kambodži! Najprej je bil tukaj Ángel Fernández Artime (vrhovni predstojnik salezijancev) in sedaj še Mati Yvonne. Preden sem prišla v Kambodžo nisem vedela veliko o salezijancih, zdaj lahko rečem, da so nekaj po-sebnega (vsi po vrsti)! In seveda sestrična papeža Fran-čiška je salezijanka ter že mnogo let misijonarka na Tajskem.Drugače pa življenje in pouk v Kambodži poteka lepo po urniku. Drugi letnik ima pouk samo še do konca maja, potem gredo naša dekleta za dva meseca na prak-tično delo (uvajanje), julija pa bodo prejele »diplome«. S prvim letnikom pa bomo imeli pouk še do sredine julija. Potem pa počitniceee! Ker delam v šoli in imam tudi jaz »počitnice«, bom avgusta pomagala pri sestrah matere Terezije, kjer bom delala v sirotišnici (po 8 ur na dan bom pestovala dojenčke) :). Komaj čakam, ker tukaj nimam ravno stika z majhnimi otroki. Moje študentke so namreč stare od 18-23 let. Tako, da bo »pasalo« malo zamenjati okolje, čeprav samo za en mesec. Septembra pa se bomo začeli pripravljati na novo šolsko leto in začele se bodo tudi prijave ter razgovori z novimi študentkami.

Sem vprežen v delo in naj vam povem le-to, da zorim v potrpljenju in pričakujem blagoslove, ki so nam ob-ljubljeni. Pa hvala za vse spodbude, ki mi jih redno pošiljate.Danes sem bil na podružnici in obhajal s tamkajšnji-mi verniki zadnjo večerjo. Posebni občutki so me nav-dajali, ko sem gledal preprostost ljudi, ki je v mestu ni več najti. Preprosta cerkvica, ki skoraj razpada, ima hlode za klopi. Pozabil sem pa kamero in torej od tam nimam nobene slike. Tudi nisem mogel slikati poti, ki vodi tja. Če ne bi imel dobrega avta na štirikolesni pogon, bi ostal v blatu. Zato na hitro povem, da sem vam hvaležen za pomoč pri nakupu tega avtomobi-la. Nalepke MIVA sem pa prejel danes. Jih nalepim in potem pošljem slike "v akciji". Jutri gremo z Jezusom po

Zahvalni dan na TajskemMONIKA ŠVIGELJ, LAIŠKA MISIJONARKA, KAMBODŽA

Krstili šest otrokP. STANKO ROZMAN, JEZUIT, ZAMBIJA

Njegovem križevem potu, tja na Kalvarijo. Bomo z njim, ko umira in ga bomo položili v grob. Potem pa čakamo na Njegovo vstajenje od mrtvih. Koliko tolažbe in upanja nam je prinesel in podaril!Pred štirinajstimi dnevi sem obiskal podružnico v kraju Mpusu, ki leži 82 km severno od Mumbwe. Dve uri in pol sem se vozil tja, saj je cesta vsa zalita z vodo. Deset dni ni bilo dežja, a sem s težavo prevozil vse mlakuže. Voda je segala do vrat avtomobila. Pogon na štiri kolesa je močno pomagal. Avto res služi namenu: obisk podružnic v obširni župniji. Seveda smo med mašo molili za vas, ki se trudite, da nam pomagate tam v daljni Sloveniji. Med mašo smo krstili šest otrok, šest novih kristjanov smo dodali Jezusovi Cerkvi. Tudi oni bodo del vaše krone živ-ljenja! Bog lonaj, p. Stanko.

Nekaj posebnega je bilo to, da nas je okoli »vozila« doma-činka – tajska sestra, ki je misijonarka v Kambodži. Bila je zelo navdušena, da je lahko delila svoj dom z nami. In me smo bile seveda navdušene nad tem! Sploh pa, ko smo bile v njeni domači hiši na kosilu. Po kosilu pa je z nami delila svoje zgodbe in slike iz otroštva.

17

Še vedno v duhu Velikonočnega jutra prihajam k vsem vam dobrotnikom in prijateljem misijonov s srčnimi voščili, da bi v moči Kristusovih poveličanih ran občuti-li neizmerno Božjo ljubezen in usmiljenje. Naj nam živa vera v Kristusovo zmago in Vstajenje daje moč pri pre-magovanju stisk in bremen vsakdanjega življenja.Kjerkoli sem, me vedno v velikonočnem času spremlja pozdrav, ki sem ga bila vajena med pravoslavnimi brati v Makedoniji: »Hristos voskrese! Vo istina voskrese!« Naj nas ta resničnost spremlja na našem romanju!Zanimivo, pri nas imamo že na veliko soboto popoldne vstajenjske obrede. To je sicer razumljivo, ker ljudje pri-hajajo iz oddaljenih krajev in se morajo še pred nočjo vrniti domov. Na samo veliko noč pa imamo v župniji kar tri maše in cerkev je vedno nabito polna. Občudu-jem navdušenje ljudi, še posebej pri zadnji maši, ko je tudi krščevanje. Jaz grem redno k prvi maši, ker je treba potem še marsikaj postoriti v bolnišnici in doma.

V duhu velikonočnega jutraS. VESNA HITI, USMILJENKA, RUANDA

Počasi se mi končno le obeta dopust v domovini. Upam, da se letos ne bo spet kaj zalomilo, pa čeprav imam le-talsko vozovnico že »v žepu«. Če Bog da, pridem domov sredi avgusta. Srčno se veselim! Saj štiri leta so kar dolga ... Hvala za duhovno povezanost, vse molitve, vsa darovanja ... On, ki vidi v globine srca, naj vsem povrne s svojimi neizmernimi darovi! Iskren in hvaležen pozdrav! Sestra Vesna

Iz srca hvala za klic in spodbudo o "ukrepanju" glede možne podpore pri našem pastoralno bogatem romanju v Snjatin k blaženi Marti Wiecki. Letos želimo še bolj spodbuditi župnije po Ukrajini, da bi se pridruži-li romanju v jubilejnem letu Božjega Usmiljenja. Zaradi

Romanja so za naše ljudi velika spodbudaTOMAŽ MAVRIČ, LAZARIST, UKRAJINA

krize v državi si nismo upali povečati prispevka ro-marjev, ampak je prispevek ostal enak kot že vsa leta (50 UAH, kar je manj kot 2 evra na osebo). Vse ostale stroške bomo nosili sami.Ker pričakujemo veliko romarjev, bomo potrebovali še več žimnic in spalnih vreč. Večina romarjev spi v bližnji šoli po dvoranah in učilnicah na tleh. Stroški hrane, tiska itd. Naneslo bo kar veliko vsoto. Zato se obračamo na Mi-sijonsko pisarno s prošnjo za pomoč.V imenu vse Vice-Province ter vse Vincencijanske družine na tem koncu sveta se vam iz srca zahvaljujem za vse dobrote, duhovne ter materialne, katerih smo bili in smo od Vas deležni!Prisrčna hvala za velikonočno misel, želje, voščilo!Naj nam praznovanja in tromanja pomagajo še bolj odpreti oči in srce, da bi videli in čutili Jezusovo ljube-zen, bližino ter usmiljenje! Še naprej si pomagajmo vsta-jati z Vstalim! Hvaležni Tomaž

Lepo smo obhajali Veliki teden in Veliko noč v Gbagba-mu, potem sem se pa odpravila v Evropo, letos veliko prej. Veselim se pomladi, saj je že 25 let nisem občudova-la in se veselila meseca majnika. Tokrat bom v Sloveniji, velik privilegij zame.Hvala za potrpežljivost in oprostite, da nisem takoj od-pisala. Hotela sem preveriti predračun za gradnjo in sem čakala, da bodo prazniki mimo. Pravijo, da graditelj

S. ANICA STARMAN, FRANČIŠKANKA BREZMADEŽNEGA SPOČETJA, SLONOKOŠČENA OBALA

Z gradnjo bi začeli julijahoče za delo preveč, za material pa je v redu. Ker pa bom kmalu doma, se bomo lahko pogovorili, ko se oglasim v Misijonskem središču. V Slovenijo pridem tretjega maja in bom najprej pri bratu v Kranju. Tako mi ne bo težko priti v Ljubljano. Z gradnjo pa bi začeli julija, ko bom prišla nazaj z dopusta. Jutri odhajam na duhovne vaje za teden dni. Bom v mislih in molitvi z vami vsemi.Lep pozdrav vsem, s Anica.

18

75 let življenjaS. Zora Škerlj, uršulinka, rojena 8. julija 1941 v Vrhpolju pri Vipavi. V misijone je odšla 5. januarja 1965. Deluje v Bocvani.

70 let življenjaS. Vida Gerkman, usmiljenka, rojena 2. junija 1946 v Poženiku pri Tunjicah. V misijone je odšla 3. septembra 1976. Deluje v Albaniji.

70 let življenjaS. Anica Starman, Frančiškanka Brezmadežnega spočetja, rojena 18. julija 1946 v Zagrebu. V misijone je odšla 8. maja 1980. Deluje na Slonokoščeni obali.

65 let življenjaDanilo Lisjak, salezijanec, rojen 4. avgusta 1951 v Dornberku. V misijone je odšel 16. oktobra 1986. Deluje v Ugandi.

45 let življenjaS. Barbara Čuk, Frančiškanka Marijina misijonarka, rojena 29. julija 1971 v Logatcu. V misijone je odšla 20. avgusta 2004. Deluje v Mehiki.

45 let življenjaS. Andreja Godnič, uršulinka, rojena 6. avgusta 1971 v Komnu. V misijone je odšla 12. septembra 2008. Deluje v Peruju.

čest itamo jubilantom

I Z Z A L E D J A

Sv. Terezija Deteta Jezusa je o sebi zapisala: »Moj poklic je ljubezen!« Takšen poklic ste si izbrali tudi vi, ki z molitvijo, žrtvijo in dobrimi deli podpirate misijonsko pos-lanstvo Cerkve na Slovenskem in po vsem svetu. Vaš prispevek pri klica-nju božjega blagoslova na oznanje-vanje evangelija in na vse oznanje-valce (misijonarje in misijonarke) je neprecenljiv.

Vabimo vas na srečanje članov misijonske molitvene zveze (MMZ) in vseh prijateljev misijonov – 31. julij 2016

Tam, na svojem delčku tega ze-meljskega popotovanja, objemate z ljubeznijo Kristusovo Cerkev. Prav pa je, da se enkrat na leto dobimo skupaj, da se skupaj zahvalimo Bogu, da je ravno nas izbral za tako po-membno poslanstvo in da se skupaj spet opogumimo za naše nadaljnje veselo izvrševanje tega poslanstva.Vabimo vas, da se srečanja, ki bo zadnjo nedeljo v juliju (31. 7. 2016)

radi udeležite in še koga pripeljete s seboj.Srečanja bodo:• za Štajersko in Pomurje: Sv. Jakob v

Slov. goricah (Jakobski Dol) ob 15. uri• za Gorenjsko in Dolenjsko: Vinica –

Žeželj ob 15. uri• za Primorsko: Sežana ob 16. uriVabim vas in lepo pozdravljam,Jožef Lipovšek, voditelj Misijonske molitvene zveze

19

Priporočeni dar za tisk Misijonskih obzorij za leto

2016 znaša 9 eur.

Darovi objavljenih so na naš račun

prispeli do 20. 5. 2016. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

TRIKRALJEVSKA AKCIJAžupnije: Črniče, Krško, Šmarjeta, Velesovoposameznik: KUD Markovski zvonADVENTNA AKCIJAžupnije: Brežice, Dekani, Kamno, Kobarid, Kobjeglava, Krašnja, Ljubljana-Podutik, Ljubljana - Sv. Nikolaj, Maribor-Pobrežje, Otlica, Poljane nad Šk. Loko, Sv. Jurij v Prekmurju, Šmarje pri Jelšah, Šmarjeta, Šmartno ob Dreti, Štanjel, Tolmin, Tomaj, Velesovo, VrtojbaMIVAžupnija: Postojnaposamezniki: Janez Avsenik, Amalija Buhvald, Romana Humar, Ana Jeromen, Marija Jeromen Kavčič, Lidija Jeromen, N.N., Marjana Pšeničnik SKLAD ZA LAČNEžupniji: Braslovče, Kromberkposamezniki: Gašper Blažič, Andrej Bratuša, Sabina Dolinar, Tatjana Drglin, Franka Grbec, Andrej Iršič, Stojan Kravos, Ruth Martinčič, Viljem Medvešek, Betka Motaln, Bernarda Mršnik Rolih, Ana Murko, Lidija Ojsteršek, Peter Ojsteršek, Tomaž Pisk, Prokuratura Sv. Andreja, Renata Pucihar, Tomaž Šimec, Robert Štampar, Matej Tajnikar, Štefanija Velikonja, Mateja ZelencSOCIALNO ZAVAROVANJE MISIJONARJEVžupnija: Ljubljana-JežicaZA GOBAVCEposameznica: Valerija Brišar ZA MADAGASKARžupnija: Sv. Jedert nad Laškimposamezniki: N.N., Vera Plahuta, Katarina SkribeSKLAD ZA MISIJONEžupnije: Stari trg ob Kolpi, Sv. Lovrenc nad Štorami, Vrtojbaposamezniki: Lucija Ambrožič, Minka Babnik, Vesna Berdajs, Helena Bešter, Mihael Blažič, Peter Bregar, Janez Brezovnik, Urška Florjančič, Ivanka Gnidovec, Polona Greif, Metoda Humar, Andrej Iršič, Verena in Branko Koršič-Zorn, Tončka Kovšca, Cvetka Kozole, Ljumani D.O.O., Karel Lopatič, Olga Magdič, Radovan ali Marija Markitz, Zinka Mernik, Olga Mikulin, Leopold Franc Morela, Darja Morelj, N.N., Alojz Uran, Ilija Paškič, Plinovodi D.O.O., Zvonko Podvinski, Silvester Prinčič, Mimi Resman, Barbara Rott Cindro, Blaž Saksida, Tomaž Ervin Schwarzbartl, Anica Sečnik, Tine Skok, Darja Slokar, Irena Snoj, Franci Suhadolčan, Danica Svetičič, Damjan Štih, Zofija Štrbenk,

Frančiška Štrukelj, Rado Torkar, Anica Velepič, Slavica Vidrih, Bernarda Zupančič ŠOLANJE BOGOSLOVCEVposameznika: Tinko Mah, Slavka Mrzel LENČKOV SKLADposameznici: Martina Krečič, Ana Sever LAKOTA – ETIOPIJAžupnije: Frančiškanski samostan Brezje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kapla na Kozjaku, Metlika, Pertoča, Žalnaposamezniki: Miha Ankele, Marjan Bogolin, Marija Mojca Bohinec, Hedvika Bratina, Metka Cerkovnik Serajnik, Marjan Debeljak, Marjeta Demšar, Sabina Dolinar, Ana Eichenauer, Mara Gartner, Hočevar, Olga in Franjo Hrovat, Milka Hruševar, Franc Hudelja, Branka Jaklič, Matej Jamnik, Marija Jeromen Kavčič, Marjan Jeromen, Nives Jogan, Ana Kljun, Simon Kocjan, Zlatko Kopun, Vanja Kržan, Jerica Kucler, Igor Kulovec, Marija Ličen, Edo Logar, Maja Lopert, Petra Lorber, Ljudmila Magajna, Tomaž Maras, Viljem Medvešek, Cvetka Melink, Vital Mihelčič, Andreja Mlakar, Slavica Mohorič, Leopold Franc Morela, N.N., Danilo Novak, Almira in Aleš Okršlar, Ivanka Pavlič, Karlo Pegan, Marija Pergar, Francka Perovšek, Pevski zbor sv. Marjete, Urška Podkrajšek, Marija Posel, Martin Prelc, Darja Radešček, Vera Ramovš, Frančišek Rihtar, Helena Rihtar, Bogdan Saksida, Ana Schweiger, Jana Snoj, Igor Stambuk, Marija Stariha, Franci Suhadolčan, Stanka Šebela, Manja in Tone Šef, Veronika Tapajner, Jakob in Albinca Tome, Klementina Tominšek, Marija Vaukan, Gregor Vertačnik, Ana Virant, Roman Volk, Ivanka Zorman, Alojz Zupančič, Silvestra Zupančič, Lea Židan, Marija Žveglič DISPANZER MATANGA - MDGposameznica: Ana Irnar MATANGA - MDGposamezniki: Jure Jerovšek, Jožica Podobnik, Ana Schweiger, Igor Stambuk, Darinka Vehovar, Mitja Zabavnik RIŽ IN VODAposameznica: Drglin TatjanaZA BEGUNCEposamezniki: Demitrij Jamšek, Božo Rustja, Anica Sečnik, Ana in Janez Skok JOŽE ADAMIČžupnija: Grosupljeposamezniki: Alenka Burger, Marko Čižman, Petra Kocmur

S. ANKA BURGERposameznika: Marko Čižman, Marija MullerS. VIDA GERKMANposamezniki: Marija Jeromen Kavčič, Neda Štiglic, Angelca in Jernej Vomberger JOŽE MLINARIČposameznik: Tomaž Kvaternik S. VESNA HITIžupnija: Kalobjeposamezniki: Ams R&D d.o.o., Bratovščina odraslih skavtov Ptuj, Angela Martinčič, N.N., Ljudmila Ruparčič Oblak P. MILAN KADUNCposameznik: Anton Peternelj TONE KERINposamezniki: Jože Kern, Jožica Koncilja, Anica Pompe, Šušteršič, Jožica Tonin S. AGATA KOCIPERposameznici: Mirjam Obljubek, Marta Volavšek JANEZ KRMELJžupniji: Zali Log, Železnikiposamezniki: Marko Bolta, Tadeja Kolander, Zlata Pegan, Dragica Pirc, Marija Ravnikar, Janez Sušnik, Marija Šifrer, Marko Vrabec S. ANDREJA GODNIČposamezniki: N.N., Dragica Pirc, Ivan Štuhec DANILO LISJAKposamezniki: Kamila Bonuti Hajdinjak, Krevelj Branko, N.N., Janez Sušnik TOMAŽ MAVRIČposamezniki: Sonja Batagelj, Petra Lorber, Nika Malalan, Mirjam Obljubek, Marija Šifrer, Tomaž Šter s.p.S. MARIJA ANDREJA ŠUBELJposameznik: Dušan Jenič S. ZVONKA MIKECposameznika: Murn, Marija Žveglič MISIJONARKE MATERE TEREZIJEposameznika: Rafael Kranjc, Renata Pucihar S. TADEJA MOZETIČposamezniki: Kamila Bonuti Hajdinjak, Lučka Rudež, Stanislav Šiško JANEZ MESECžupnija: Koroška Belaposamezniki: N.N., Jani Novak, Apolonija Šimnic FRANC ZAJTLposameznik: Jurij Strajnar PETER OPEKAposamezniki: Ams R&D d.o.o., Janez Avsenik, Ivan Bohak, Lilijana Bole, Zofija Dolšak, Ladislav Gostiša, Frančišek Hočevar, Izak Hudnik, Simona Ješovnik, Martin Kastelec, Frančiška Kern, Saša Kmet, Rozalija Kordiš, Gal Kušar, dr. Franc Leskošek, Klavdija Mežnar, Mojca Mihelak, N.N., Apolonija Novak, Mirjam Obljubek, Bernarda Opeka,

Teodora Peternelj, Tomaž Pisk, Zvonko Podvinski, Sebastijan Prepadnik, Matija Remše, Barbara Rott Cindro, Valerija Rus S. JOŽICA STERLEžupnija: Zrečeposamezniki: Tomaž Pisk, Janez Sušnik, Manja in Tone Šef, Zdenka Šegula, Marija Šifrer, Ida Štemberger, Majda Vidrih, Marija Zgonc, Marija Žveglič P. MARTIN KMETEC župnija: Prihovaposamezniki: Darja Mazi Leskovar, Silva Resman, Mitja Zelenc S. MARJETA ZANJKOVIČposameznik: N.N.S. BOGDANA KAVČIČposameznici: Irena Kavčič, Mirjam Obljubek LUCIJA ČUKposameznica: Franka Grbec S. VERONIKA NOSEposameznik: Mitja Zelenc P. LOJZE PODGRAJŠEKposamezniki: Veronika in Marko Koselj, Gabrijela Marguč, N.N., Pevski zbor Sv. Marjete, Jože Povh, Veronika Tapajner, Marija Žveglič S. BARBARA ČUKposameznica: Marija Muller S. ANICA STARMANposamezniki: Lojzka Fučka, Olga in Franjo Hrovat, Tomaž Pisk S. MILENA ZADRAVECposameznika: Marija Pirih, Jurij Strajnar S. SNEŽNA VEČKOposameznik: Staša Petrovič S. FANI ŽNIDARŠIČposamezniki: Jože Rojec, Marija Sajevic, Nada Souidi Zavrl S. LJUDMILA ANŽIČposameznika: Veronika in Marko Koselj S. BARBARA PETERLINposameznik: AMS R&D d.o.o.S. DORICA SEVERposamezniki: Zvonko Podvinski, Angelca in Jernej Vomberger S. POLONA ŠVIGELJposameznica: Anica Ravbar S. MOJCA KARNIČNIKposameznica: Mirjam Obljubek MISIJON CRIPAM - BRAZILIJAposameznika: Damjan Černivec, Ingrid Muller Horvatič MARIJINE SESTRE - KIJEVposameznica: Sabina Dolinar

20

Z letom usmiljenja nas je papež Frančišek pozval in ogrel, da odkrivamo božje usmiljenje, ki nas zavezuje, da smo tudi mi usmiljeni, da odpuščamo, da smo v službi solidarnosti. Ta plamen usmiljenja je zajel tudi škofijo Gizo v oddaljenem Tihem oceanu.Izolacija oddaljenih župnij, raztresenih po Salomonovih otokih, onemogoča prebivalstvu teh vasi, da bi prišli v katedralo in v jubilejnem letu stopili skozi sveta vrata. Pastoralna ekipa škofije je zato predlagala izvirno rešitev: Ker ljudje iz oddaljenih krajev ne morejo k svetim vratom v stolnici, naj gredo sveta vrata k njim v njihove vasi in župnije in tako dosežejo osamljene ljudi.Sveta vrata potujejo že dva meseca in omogočajo izjemno bogoslužno sodelovanje. V vsaki župniji so sprejeta z neizmernim navdušenjem. Jubilejna slovesnost se začne z vigilijo in traja tri dni. Ljudje množično prihajajo k spovedi in potem se zakrament sprave praktično nadaljuje tudi med skupinami ljudi, ki sicer živijo v medsebojnih konfliktih. Pravi mir se vrača in Božje usmiljenje postaja resničnost v usmiljenju med ljudmi. Tako je to leto res postalo »leto usmiljenja«.Duhovniki so presenečeni nad udeležbo in sodelovanjem, ki je res pravo doživetje usmiljenja. To iskreno odpuščanje, to odstranjevanje konfliktov, ta začetek novega življenja – je res pravo spreobrnjenje src v veri in velikodušnosti.

Pozdrav s Salomonovih otokov, škof Luciano.

LUCIANO CAPELLI, ŠKOF, SALOMONOVI OTOKI

Sveta vratana potovanju po vaseh