leto 29 febr ua r 2015 pr iporočeni da r za t isk MO 1,5 0 EUR

P O G L E D P O S V E T UMisijonska obzorja01

25 let Akamasoe

Beseda urednikaJ O Ž E P L A N I N Š E K , C M

V pogovoru o Cerkvi sredi sodobne-ga okolja bomo zelo pogosto nalete-li na povsem nekritično razmišljanje o njenem misijonskem delu v zgodo-vini, ko naj bi na silo spreobračala cele narode in širila krščanstvo kar z ognjem in mečem. V tako bogati in dolgi zgo-dovini se je zgodilo veliko in zagoto-vo ni bilo vedno vse ravno evangeljsko, še zdaleč pa ne tako, kot tisti, ki Cerkve danes ne prenašajo, brez argumentov razmišljajo, govorijo in pišejo. Pa ka-korkoli že, na misel mi prihaja nekaj drugega. Sprašujem se, je bilo tisto nasilje takrat, kolikor ga je sploh bilo, hujše od sodobnega, ki ga doživljamo v evropski stvarnosti z blatenjem verskih simbolov in vsega kar je sveto? Ne gre samo za dogajanje v Franciji in karika-ture Mohameda, tudi svetinja našega naroda, Brezjanska Marija se je znašla upodobljena s podgano v naročju. Da pa bi ne bilo nesporazuma, vse to poteka pod okriljem svobode umetniškega ustvarjanja.

Ko nič več ni sveto

in spočenja terorizem. Svet ob njem postaja anarhičen in prostor, kjer je vse dovoljeno. Ne želim braniti nasilja še manj ga zago-varjati, odločno obsojam dejanja, ki smo jim priča v sodobnem času. Ne moremo in ne smemo pa mimo spoznanja in resnice, da smo zanj tudi sami krivi, saj smo tako obdelali njivo našega življenj-skega prostora, da na njej lahko dobro uspeva in se svobodno razrašča. Liberali-zem s svojim podiranjem sleherne norme je veliko močnejša vaba za njegovo rast od še tako dobro organiziranega boja in obrambe pred njim.Tako nasilnega misijonarjenja kot ga danes vrši liberalizem s svojim razbija-njem vsega svetega, zgodovina verjetno še ni doživela, to nam razodevajo odgovo-ri nanj, ki jim enako ne manjka domišljije in so vredni vse obsodbe. Odgovor na ta čas pa so naši misijonarji. Na različnih koncih sveta, z velikimi deli, kot je tudi Petrovo v petindvajsetih letih življenja Akamasoe, ali pa ono, o katerem ni nič zapisanega pa se skriva v tihem, zvestem in skritem delu tega ali onega misijonarja in v njegovi molitvi. Odgovor smo tudi vsi mi, ko se pogovarjamo s svojim Bogom, mu prepuščamo sodbo o našem delu, mu v svetosti našega odnosa z njim pripovedujemo o svojih šibkos-tih in stranpoteh ter tako notranje mirni odpuščamo drug drugemu, ko je treba. Odgovor so naši mladi, ko se napotijo po domovih z veselim koledniškim sporoči-lom o Detetu, ki razneži, v pripravljenosti darovanja za vrstnike. Odgovor ste vsi, ki odpirate svoje roke v pomoč drugemu in jih namesto obsojanja sklepate v molitev za druge. Odgovor je … vse, kar je od-puščanje, kar ni nasilje in ima občutek za sveto.

Človekov osebni odnos do Boga, ne gleda na to kako ga kdo imenuje, je najsvetejši. Globlji je od razmerja med materjo in otrokom, možem in ženo ali dvema zaljubljenima. V njem je vsakdo to kar je, lahko razgaljen in brez igre. V njem se vse zmenimo in smo uresničeni ter varni.

MISIJONSKO SREDIŠČE SLOVENIJE SI-1000 Ljubljana, Kristanova 1, Slovenija Tel. : 01/300 59 50, Faks: 01/300 59 55 E-mail: missio@rkc. si http://www. missio. si Uradne ure vsak dan od 8h do 13h.

Misijonska pisarna v Mariboru je od 1. januarja 2015 zaprta.

Glavni urednik: Jože Planinšek, CMPomočnica glavnega urednika: Tina JežLektor: Jurij Devetak, CMOdgovarja narodni ravnatelj za misijone: Stane KerinOblikovalec: Hanzi TomažičGrafična priprava: Boris JurcaTisk: Para, d. o. o. Naklada: 6000 izvodovČe ni posebej omenjeno, so slike od avtorja prispevka ali iz arhiva MSS. ISSN 1318-4369Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.

Priporočeni dar za posamezni izvod je 1,50 EUR. Celoletni prispevek za MO za leto 2015: 9 EUR, za Evropo 12 EUR, avionska za Ameriko in drugod je 20 USD, 25 CAD. Vplačila nakazujte na transakcijski račun MSS, Kristanova 1, Ljubljana, namen nakazila: naročnina MO, št. transakcijskega računa pri NLB: SI56 0201 4005 1368 933, št. transakcijskega računa pri Raiffeisen banki: SI56 2420 0900 4370 443 Vplačila iz tujine s čeki na naslov: Misijonska pisarna, Kristanova 1, 1000 Ljubljana Slika na naslovnici: Praznovanje 25-letnice AkamasoeFoto: Laurent de Gebhardt

Groblje, Rim, Buenos Aires1923-1987

Izhajajo v Ljubljani od 1987

Napad na to razmerje, kar norčevanje iz simbolov človekove vere je, je zato najbolj podlo dejanje, ki razčlovečuje človeka, ko mu uničuje sveto. Je nasilje, ki mu ni bilo para v zgodovini in se tudi danes ne more z ničemer bolj nasil-nim kosati. Je najprej samo terorizem

3

S P O G L E D O M V S V E T

Misijonar Jožef Vaz, prvi šrilanški svetnikFRANCI MIHELČIČ, RIM

Med apostolskim obiskom Šrilanke je papež Frančišek 14. januarja 2015 za svetnika proglasil blaženega Jožefa Vaza, indijskega misijonarja, ki ga pre-bivalci tega otoka v Indijskem oceanu že 300 let častijo kot svojega aposto-la. Papež ga je predstavil kot »zgled za vse kristjane, ki so danes poklica-ni, da v večverskem okolju oznanjajo odrešilno resnico evangelija s spo-štovanjem drugih, z vztrajnostjo in s ponižnostjo« (avdienca, 21. januarja 2015).Jožef Vaz se je rodil leta 1651 v indijskem pristanišču Goa, ki je bilo portugalska koloni-ja. Kot mlad in goreč duhov-nik se je ponudil, da bi šel ozna-njat evangelij na Cejlon, kot se je Šrilanka takrat imenovala. Tamkaj-šnji katoličani so namreč zaradi pre-ganjanja ostali brez delivcev zakra-mentov, ker so holandski kolonizator-ji, ki so bili kalvinci, katoliškim du-hovnikom prepovedali delovanje. Na Cejlon je Jožefu uspelo priti šele leta 1687, ko je bil že enajst let duhovnik in je ustanovil ter postal predstojnik reda oratorijancev v Indiji. Sobratom je dal nalogo, naj ga podpirajo z mo-litvijo, medtem ko se bo sam podal na nevarno pot ilegalnega oznanjeva-nja. Preoblečen v delavca je hodil po nasadih čaja ter iskal katoličane, ki so ga prepoznali, ker je kot znamenje svoje posvetitve Devici Mariji okrog vratu vedno nosil rožni venec. Kot in-dijski »sanjasi« (asket, ki se je odpo-vedal svetu) je potoval od vasi do vasi z beraško skledo in palico, naskrivaj maševal po domovih kristjanov, spo-vedoval, krščeval otroke, poučeval in urejal njihove zakone. Zaradi svetos-ti, ki jo je izžareval, je našel zaslom-bo in razumevanje pri budističnem kralju iz glavnega mesta Kandy in po desetih letih so se mu lahko pridruži-li še drugi oratorijanci. Kopijo v baker

vrezanega dokumenta, s katerim je kralj leta 1694 dal dovoljenje, da se ljudje smejo spreobrniti v krščanstvo, je papež Frančišek izročil šrilanškim škofom ob slavju kanonizacije.

Zgodovinarji ocenjujejo, da je 16. janu-arja 1711, ko je v starosti 59 let umrl, krščanskih spreobrnjencev bilo okrog 70 tisoč. Za seboj je zapustil preroje-no in cvetočo katoliško skupnost, ki je imela 15 cerkva in 400 kapel.Papež Janez Pavel II. je, ko je 21. janu-arja 1995 v istem parku ob Indijskem oceanu v glavnem mestu Kolombu Jožefa Vaza razglasil za blaženega,

navzoče vernike povabil, naj bodo »azijski misijonarji v Aziji«. Vsakdo, ki je prejel dar vere, je poklican, da ta dar deli z drugimi. Po krstu in birmi prejme preroško pos-lanstvo, da pričuje za Kristusovo navzočnost v svetu. »Med ljudmi

tega kontinenta bo svetost vedno prva in najbolj učinkovita oblika oz-

nanjevanja resnice in evangeljskih vrednot. Spoštovanja vredna izroči-la Azije: tišina, premišljevanje, molitev, odpoved in samozatajevanje bodo našla njihov najbolj poln smisel ob sre-čanju z Duhom Jezusa Kristusa, in do tega srečanja bo zagotovo prišlo, če boste ljudje globoke osebne svetos-ti, če boste polni ljubezni in gorečnos-ti za Cerkev in Božje kraljestvo. Preko vašega pričevanja "bodo vsa ljudstva na zemlji spoznala, da je Bog Gospod in nihče drug" (1 Kr 8,60)« (pridiga ob beatifikaciji).Tudi po besedah papeža Frančiška je sveti Jožef Vaz za vse kristjane spod-buda, da bi vztrajali na evangeljski poti in rastli v svetosti. Za duhovnike je novi svetnik voditelj in zgled potrpež-ljivega trpljenja za evangelij, pokoršči-ne predstojnikom ter dela za edinost. Za vse ljudi dobre volje pa zgled, kako preseči verske spore in razlike, da bi služili miru. »Vsak posameznik mora biti svoboden, da sam ali skupaj z drugimi išče resnico, da odprto izraža svoja verska prepričanja, brez da bi bil deležen ustrahovanj in zunanjih prisil« (pridiga ob kanonizaciji).

Sv. Jožef Vaz je gojil spoštovanje in ljubezen do vsake osebe, pomagal je vsem, ki so bili v stiski, in je znal pre-segati verske razdelitve v služenju miru. Približal se je ljudem ter se pri-lagodil različnim okoliščinam, vzgojil pa je tudi veliko laiških sodelavcev in je »pionir modernih metod evangeli-zacije«. Deloval je tako med večinski-mi Singalci kot med manjšinskimi Tamilci, naučil se je jezikov obeh et-ničnih skupin ter prevedel evange-lij, veliko molitev in katekizem v sin-galščino in tamilščino. Ob epidemi-ji črnih koz leta 1697, ki je trajala eno leto, se je nesebično razdajal in stregel bolnikom, zaslovel pa je tudi s čudež-nimi ozdravljenji, priklicanjem dežja v hudi suši, rešitvami pred nasilni-mi preganjalci. Leta 1705 je ponižno odklonil, da bi postal škof in apostol-ski vikar, ker je hotel ostati preprost misijonar. Škof iz Cochina v Indiji, ki je bil odgovoren za Cejlon, ga je ime-noval za svojega generalnega vikarja.

4

Osnovno vodilo za sožitje v sodobni družbi je celovito spoštovanje člove-kovih pravic in pravični medčloveš-ki odnosi med ljudmi. Gre za med-sebojno spoštovanje in ne samo za strpnost ali toleranco. Če nekoga samo toleriramo, imamo še vedno do njega odklonilen odnos. Z njim samo potrpimo, se pravi, da ga pravzaprav ne maramo. S prijate-ljem ne potrpimo, njega se veseli-mo. Samo medsebojno spoštovanje ustvarja ozračje zaupanja in sodelo-vanja v miru in sožitju. Brez pravič-nosti in medsebojnega spoštovanja ni miru, ampak prevladuje nasilje, strah in nezaupanje.

Kaj vam je pri človeku in v njegovih odnosih najbolj sveto?Človekova vest. Vsak človek mora imeti možnost in pravico, da ravna po svoji vesti, tako kot je prav in pošteno, tako kot mu narekujejo njegove najvišje vrednote. Najhuj-še nasilje je nasilje nad vestjo, ko so ljudje primorani ravnati v nasprot-ju s tistim, kar čutijo, da je prav. Človek, ki tepta svojo vest, ki nima več vrednot ali jih krši, ne spoštu-je več samega sebe, sebe zavrže in se izgubi. Tak je tudi lahek plen raz-ličnih mogotcev, ki z njim manipu-lirajo za svojo korist. Zato je treba ljudem omogočiti, da živijo po naj-višjih idealih, ker bodo samo tako pokončni ljudje.

Je mogoče to, kar je ljudem sveto in najvišja vrednota, uporabiti za satiro, lahko postane snov za karikaturo? Mnogi to počno v imenu umetnosti, se vam zdi to na mestu in primerno?Vse je mogoče zlorabiti, celo najbolj osnovne življenjske dejavno-sti: hrano, pijačo, spolnost, govor, svobodo … Do zlorabe prihaja, ko več ne vemo, čemu naj uporaba teh dobrin služi, ko služi samo še sami sebi: nažiranje, opijanja-nje, uživaštvo, »nakladanje«, sa-movolja … Namen vsake dejavno-sti (hranjenje, govorjenje) postavlja le-tej tudi meje, smer in smisel (hranimo se za preživljanje in ne da se »bašemo«). Tudi svobodni nismo samo zato, da bi bili svobodni, da bi delali, kar se nam zljubi. Svoboda ima svoj cilj in namen: našo moral-nost. Če bi namreč ne bili svobod-ni, bi ne mogli biti moralna bitja, ker moralno dobro dejanje pred-postavlja svobodno odločitev zanj. Svoboda govora ima v demokra-tični družbi izjemno pomembno vlogo. Z njo vsestransko in z raz-ličnih zornih kotov obveščamo ljudi, da lahko razumno in odgo-vorno odločajo o skupnih zadevah. Ne govorimo zato, da bi govorili kar koli, ampak zato, da sporočamo resnico in da komuniciramo med seboj, da vzpostavljamo vezi sode-lovanja in sožitja. To je prvotni in osnovni namen govorjenja, jezika.

Norčevanje, ki je navadno norče-vanje iz drugega, tepta njegovo dostojanstvo in ga žali. Je napad nanj. Z norčevanjem je podobno kot z obsodbo. Obsoditi smemo nepravo ali krivično dejanje, ne pa človeka kot osebo. Umetnost lahko biča nekatere neprimerne pojave ali dejanja, veliko bolj pa je sporna, ko se začne znašati nad določeni-mi ljudmi. Tedaj se bo težko izogni-la krivici, nobena še tako visoka »umetnost« pa ni ne nad pravič-nostjo, ne nad resnico in ne nad ljubeznijo. Karikatura ali satira, ki izraža vedno neko negativno, odklonilno stališče do nečesa, je torej lahko uperjena proti nega-tivnim pojavom ali dejanjem, ne pa proti ljudem kot takim. Tudi ne proti nečemu, kar je nekomu sveto, in to samo zato, ker za nekoga drugega to ni sveto. Karikatura je izraz prezira, je negativno stali-šče, in se zato hitro sprevrže v čisto navadno nestrpnost, ki pa se skuša skriti za umetnostjo.

Ves svet je danes misijon. Kje vidite najbolj pereča področja, kjer je treba vstopiti kot misijonar sodobnega časa?Očitno postaja svet – kljub vsemu govorjenju o človekovih pravicah – vedno bolj nasilen. Sodobna teh-nologija to nasilje še bolj omogoča. Možnosti manipuliranja – se pravi nasilja – so danes strahovi-to porasle. Nekateri so postali stro-kovnjaki za to. Obramba ljudi pred nasiljem in manipuliranjem z njimi je danes prvorazredna naloga in

M I S I J O N S K I P R I Č E V A L E C

Odnos med človekom in Bogom je svet

Kot »duhovni oče« Komisije pravičnost in mir ste dolga leta budno spremljali dogajanje v naši družbi in se vedno znova, kot je pokazala zgodovina, povsem ustrezno odzvali v blagor Resnice in pravega človeškega. Taka je vaša drža tudi danes. Kaj vam je pri tem osnovno vodilo?

Pogovor s škofom dr. Antonom Stresom

5

hkrati najtežja, ker je bistvo mani-pulacije ravno v tem, da se je njene žrtve ne zavedajo.

Naši misijonarji so dobri delavci v Gospodovem vinogradu, kaj bi rekli o njihovem trudu v zgodovini in danes?Krščanska vera po svoji najglob-lji vsebini razkriva ljudem njihovo dostojanstvo in jih vzgaja za med-sebojno spoštovanje. Ni naključje, da je kultura, ki je rodila idejo člo-vekovih pravic, zrasla na krščan-skih tleh. Ravno tako so na teh tleh vzniknile različne oblike humaniz-ma ali skrbi za sočloveka.

Velikokrat slišimo, kako je Cerkev vsiljevala Evangelij različnim kulturam in narodom. Imate ta občutek?V obdobjih, ko je vladar (knez, kralj) odločal o veri svojih podložni-kov, so take odločitve gotovo bile nasilne, četudi je bilo to kar pogost pojav in se je celo razsvetljenim ljudem tistega časa to zdelo spreje-mljivo. A v bistvu ni. Nasilne so bile tudi državne in uradne ideologije in ateizem, kot v primeru nacizma in marksizma. Tako kot za moralno dobro dejanje se tudi za verovanje v Jezusa Kristusa kot Božjega Sina in Odrešenika lahko samo svobodno odločimo. Izsiljeno »verovanje« niti verovanje ni, ampak je dvoličnost, hinavščina in laž sebi in drugim.

Cerkev ne želi nič drugega, kakor da lahko svobodno in enakopravno z drugimi nazori oznanja evange-lij, ga v njegovi pristnosti predstavi in ponudi v premislek in odločitev. Cerkev in njeni predstavniki ozna-njajo in pričujejo, kar pomeni, da ra-čunajo samo na svobodno odločitev tistih, ki pridejo v stik z njo. Zato je med človekovimi pravicami tako pomembna svoboda vesti in vero-vanja, ki pomeni tudi svobodo, da lahko vsakdo svoje verovanje tudi spremeni brez strahu pred posle-dicami, česar pa v marsikaterem okolju ne spoštujejo.

Je onečaščanje verskih simbolov in norčevanje iz njih znamenje svobode izražanja ali nasilje?To je zloraba svobode izražanja in nasilje nad tistim, ki izpovedu-je tisto vero. Je norčevanje iz njih. Navadno ne dovolimo, da se kdo norčuje iz naših najbližjih ali iz sim-bolov naše države. To zadnje je celo kaznivo. Me zanima, če bi francoski predsednik organiziral demonstra-cije v podporo tistim, ki bi se nor-čevali iz francoske države in njenih simbolov (npr. zastave). Ne bi, ampak bi jih verjetno postavil pred sodišče. Toda norčevanje iz verskih podob in simbolov je enako nespre-jemljivo. Z norčevanjem iz vere pri-zadenemo vernega človeka v tistem, kar mu največ pomeni, kar najbolj

spoštuje, za kar je največkrat celo pripravljen dati življenje. Torej do-življa tako norčevanje še bolj boleče kakor norčevanje iz njega samega, ker postavlja svojo vero nad sebe. Zato to ni nobeno znamenje svobode, temveč prostaštva, nekul-ture in nestrpnosti.

Kako bi označili ozračje v evropskem prostoru ob zadnjih dogajanjih glede na sobivanje različnih kultur?Ob teh tragičnih dogodkih se moramo zamisliti nad našo strpnostjo ter sposobnostjo sobiva-nja in medsebojnega spoštovanja. To pa terja tudi nedvoumno in jasno priznavanje skupnih vrednot in ži-vljenjskih pravil. Človekove pravice so taka skupna podlaga, kakor tudi človekovo dostojanstvo, iz kate-rega te pravice izhajajo. To mora veljati za vse, tudi za muslimane med nami. Čeprav imamo polna usta lepih besed o strpnosti, pa smo – vsaj na določenih področjih - zelo nestrpna družba. Na religijskem po-dročju se nestrpnost krepi. Sloven-ski katoličani imamo nekaj bolečih izkušenj o tem. To je tudi posledi-ca vedno bolj razširjene ateistič-ne miselnosti, za katero vernost ni pristna vrednota in je zato spreje-mljivo, da se iz nje nekateri norču-jejo. Iz vernosti se npr. norčuje tudi država, ko položaj verske skupnosti priznava tudi skupinicam, katerih domnevna vernost je parodija, se pravi porogljiv posnetek resnične vernosti, kakor jo izpričujejo velike svetovne religije s svojo tisočletno duhovno kulturo.

6

Dragi prijatelji!Težko je opisati, kar smo doživeli v Akamasoi. Prijatelji iz vseh koncev sveta so prišli, da so se z nami po-veselili ob enkratnem prazniku, ki je imel velik pomen. Z veliko zav-zetostjo smo ga pripravljali, da je potem tudi lepo potekal.Gre za 25. letnico Akamasoe, ki smo jo obhajali v nedeljo 19. oktobra 2014 in je pustila nepozaben vtis pri vseh, ki so to doživeli. Bilo je veliko veselja, veliko ljudi, velika solidarnost in ponos, da so v četrt stoletja ures-ničili čudovito avanturo, velik izziv boja proti revščini, česar prej skoraj nihče ni pričakoval. A pri Bogu je vse mogoče. On je bil z nami.Med povabljenimi gosti je bil predse-dnik države, g. Hery Rajaomarimam-pianina in njegova soproga, osem ministrov in več svetovalcev. Pred-sednik je hotel povedati, da je Aka-masoa res pomembno združenje za blagor tolikih ubogih, posebej za 12 tisoč otrok, ki hodijo v šolo. Ob koncu maše je takole nagovoril vse navzoče: »Hotel sem priti k vam, da vas opogumim. Dejansko pa ste mi pri maši vi vlili poguma, da podvo-jim moči za skrb 22 milijonov Malga-šev in jim pomagam, da pridejo ven iz bede in revščine«.Popoldanski program z množični-mi nastopi učencev in delavcev Aka-masoe, je s plesi in pesmijo pokazal veliko bogastvo, ki ga malgaši nosijo v sebi. Na tribunah so bili popoldan navzoči gostje, ki že vrsto let podpi-rajo naše delo. Ta dan bo zapisan v analih Akamasoe z zlatimi črkami. Še dolgo bo odmeval v srcih otrok

in odraslih. Ljudje potrebujejo tudi takšne dogodke. In ta obletnica je bila prav gotovo vredna spomina. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti pro-blemov, s katerimi smo se srečevali vseh 25 let.

Žal prazne obljube še vedno ostajajoTudi to leto so bile socialne stiske zelo velike. Narod še ni doživel spre-memb, ki jih je pričakoval. Nova vlada ni v tem letu prejela pomoči, ki jo je mednarodna skupnost obljubila. Zato jim ni uspelo, da bi se dramatični vsakdanjik ljudi obrnil v pravo smer. Tako je upanje prestavljeno na pri-hodnje leto. Toda, če se nič ne spre-meni na bolje, potem ne bo več opra-vičila. Ekonomski napredek je nujen, če hočemo, da ne pride do nemirov. Ljudje so namreč že utrujeni in

izčrpani od čakanja na socialno pra-vičnost, ki jo odgovorni znova in znova obljubljajo. Velik problem je nezaposlenost mladih in prav tako starejših, ki so prepuščeni sami sebi, brez vsake socialne varnosti. Kraje naraščajo, vlada pa ima veliko ob-veznosti do svojih državljanov, ki bi radi mir in delo. Pozitivno znamenje je, da se je več kot 4 tisoč banditov odločilo za pot »spreobrnjenja«.Mi pa nadaljujemo z delom. Kljub težkim razmeram smo uresniči-li številne projekte v blagor najbolj ubogih. Tako smo v letu 2014 zgradili šolo z 10-imi učilnicami ter dvorano za 3000 oseb, ki služi tudi za kultur-ne prireditve. Zgradili smo 95 stano-vanj za uboge družine, popravili 140 hiš, kanalizacijo, pločnike, asfaltira-li ceste, tlakovali ulice po vaseh in s tem onemogočili erozijo s hribov. Narejenih je bilo 140 šolskih klopi, prepleskali smo 3 bolnišnice. V Anto-lojanahary je bilo posajenih 15 tisoč mladih dreves.V sprejemni center smo spreje-li 37 tisoč oseb in jim pomagali. V zdrav stvenih centrih je bilo opra-vljenih 38 tisoč konzultacij. 1.820.000 obrokov hrane je bilo razdeljeno 7 tisoč otrokom. Kupiti je bilo treba 455 ton riža in 100 ton zelenjave. Os-tarelim smo razdelili 65 ton riža. Okrog 3 tisoč ljudi je imelo delo skozi vse leto in si tako zaslužilo najnujnej-še za življenje.

Z zaupanjem gremo v leto 2015In naši načrti za leto 2015: Izgra-dnja 80 novih stanovanj; napelja-va vodovoda v 3 vasi, izgradnja 10

J U B I L E J A K A M A S O E

PEDRO OPEKA, LAZARIST, MADAGASKAR

Ni prave volje za odpravo revščine po svetuPetindvajset let delovanja Akamasoe ni le tamkajšnji jubilej, temveč praznik vseh odprtih src širom sveta, zlasti Evrope, in na veliko veselje tudi naše domovine. Zato se s Petrom, najbolj zaslužnim za uspeh Akamasoe in ponovno nominirancem za Nobelovo nagrado za mir, veselimo in z njim ter Janezom Krmeljem delimo veselje v naslednjih vrsticah.

FOTO

: LAU

RE

NT

DE

GE

BH

AR

DT

7

novih učilnic; napeljava elektrike v 3 vasi; postaviti ograjo okrog višje šole v Tolotra; razširiti sprejem-ni center v Mangarivotra, obnoviti center Mahatazana; povečati igrišče za košarko v Cité Akamasoa; tlako-vanje ceste in asfaltiranje prostora pred vasjo Ambaniala. Popraviti bo treba 100 stanovanj v Akamasoi. Na-daljevali bomo s pogozdovanjem v Safati, Antolojanahary in Manante-nasoi. Asfaltirati želimo dve košar-karski igrišči v Bemasoandro, zgra-diti majhno tržnico v Safati; prav

tako pisarno za ravnatelja in sobo za profesorje v liceju. Obnoviti je treba center v Vangaindranu, zgraditi novo kuhinjo, sprejemni center in 100 WC v Mangarivotra; 500 novih šolskih klopi, dve novi garderobi in dvorano za srečanja; 10 novih ko-palnic v športnem kompleksu Be-masoandro; tlakovati pot do hiše sv. Pavla; zgraditi novo porodnišnico v Manantenasoa; obnoviti 12 šolskih stavb Akamasoe (pleskanje, menjava polomljenih stekel in podobno); zgraditi več umivalnikov v Cité Aka-masoa, Ataninarenina, Antolojana-hary in v Bemasoandro.

Čas je, da Združeni narodi razmislijoLeto 2014 je bilo leto upanja. Na našem planetu bi bilo treba zmanjšati revščino vsaj za

prej prave rešitve: kako izkorenini-ti revščino, v kateri živi 800 milijo-nov naših bratov in sester!Medtem, ko si ljudje v Afriki priza-devajo preživeti v nemogočih živ-ljenjskih razmerah, bogate dežele in multinacionalke nadaljujejo s ponujanjem dobrin, ki uspavajo množice in iz njih delajo potrošni-ke ter ujetnike lahkoživega življe-nja. Ti, ki načrtujejo ta napredek le za en del človeštva, črpajo iz rezerv naše zemlje in to brez vsakega očitka vesti, kot da bi jo lahko za-menjali po mili volji.Zato je sedaj čas, da ZN razmislijo, kako na novo porazdeliti dobrine in to kolikor je mogoče enakomerno, v blagor vseh ljudi naše zemlje. Papež Frančišek nas stalno opozarja na te preproste resnice, ki pa so pogosto težko sprejemljive za nekatere.

in stati na trdnih tleh. Dobili smo več bitk proti revščini, vojne pa še nismo dobili. Zato bi bilo smešno, če bi živeli na lovorikah majhnih zmag nad egoizmom. Ne smemo dopustiti, da bi šlo naprej vse po svoje.

Nič nam ne more in ne sme vzeti upanjaZ vašim prijateljstvom in sodelova-njem pri delu Akamasoe v blagor ne-močnih smo odločeni, da nadalju-jemo boj proti revščini tudi v letu 2015. Tako bomo vlili novo upanje in novih moči našim mladim, ki so pogosto zbegani ob slabem zgledu vrhov državnih institucij in združb. Zraven so še skušnjave nerealnih podob lahkotnega življenja na TV, ki prihajajo iz bogatih dežel. Te in revne dežele bi se morale skupaj boriti, da bi tako dajale smisel življenju in

polovico. A je treba priznati, da od tega ni bilo uresničeno skoraj nič, posebej med najbolj ubogim pre-bivalstvom afriške celine, ki je še vedno pozabljeno in prepuščeno samo sebi.Še naprej živimo z revščino pred našim pragom. Revščina je postala kronična bolezen, a nekateri po svetu zanikajo obsežnost tega pro-blema, ter dajejo napačna poro-čila, včasih pretirano optimistič-na. Če ne, kako razložiti njihovo pomanjkanje volje, da bi našli čim

Dobili smo več bitk, vojne pa še neV Akamasoi smo vseh 25 let živeli v tem duhu solidarnosti bratstva v službi sočloveka. To človeku daje željo po napredku in po tem, da bi bili tudi sami graditelji svoje zgodovine.V vaseh Akamasoe lahko opazimo veselje in spoštovanje, ki ju sicer bolj redko vidimo v velikih mestih. A nas to ne sme uspavati. Zavedamo se namreč, da je vse to, kar je bilo na-rejeno, še zelo krhko. Zato moramo braniti z vsemi močmi, kar je bilo na-rejeno dobrega. Moramo biti čuječi

FOTO

: LAU

RE

NT

DE

GE

BH

AR

DT

8

upanje mladim ter jih spodbujale za boj proti skušnjavam razuzdanosti in nekega le navideznega življenja.Borba za človekovo dostojanstvo se nikdar ne preneha. Vsaka generaci-ja se mora boriti da preživi in najde smisel življenja ter mora biti prip-ravljena delati za skupno dobro, za dobro vseh.V Akamasoi se srečujemo z veliko od-govornostjo kako vzgajati 12 tisoč otrok in mladih, ki so bili iztrgani z ulice, da sedaj najdejo pravo pot, da bi se čutili odgovorne in solidarne.Hvala vam, dragi prijatelji, za vso pomoč. Vabimo vas, da nam stojite še naprej ob strani in nam poma-gate s spoštovanjem, nevsiljivo in z

Z lokalnim prevozom smo se odpra-vili na pot. Več kot 900 km je bilo pred nami. Policija in žandarji pa na vsakih 30 do 50 km, kolikokrat nas bodo kontrolirali? Hitro smo na veliko napisali: »AKAMASOA 25 let« in nalepili na vetrobransko steklo. Prepoznavni smo bili v trenut-ku. Iz ust policistov in žandarjev se je slišalo: »Poznam, Pere (oče) Pedro, … Lep praznik … Srečno pot … Akamasoa, čudovito, pomaga revežem … Imajo že svojo uni-verzo … Sem se že rokoval z njim … Če bi bil on predsednik države, kaj vse bi naredil … Odlično igra nogomet … Sem bral v časo-pisu, ta pa je … Klobuk dol, ta dela čudeže … Je svetovno znan ...« Veliko komentarjev, ki prepričljivo govore o človeku, ki iz »teme dela dan«.Vožnja je bila naporna, vendar so naši otroci, najbolj uspešni učenci iz Ampitafa, kar pogosto poskrbeli za smeh. Ko so zagledali kaj neverjet-nega za njihove oči, kot so številne svetilke na stebrih, je eden pomislil, kdo vsak dan spleza na drog, da jih prižge … Pa kamion dvojček (s pri-kolico) … Pa avtomobilska karoseri-ja na rikši … In še kaj.V sprejemni center smo prišli ob dveh zjutraj, malo smo pospali in zjutraj nas je že pričakal naš Pedro. Vsakega je objel v nasmehu. Naši otroci so samo zijali in v naglici usklajevali med tem, kar so o njem slišali in o toplini očetovega objema. Po njihovo naj bi bil Pedro vsaj za stopničko nad ministri. Nato zaklju-čijo: »Ne, pri njem to ni tako, oče Pedro je res za vse«.Najbrž je v tem vsa skrivnost, kako mu je uspelo doseči vse to z Akama-soa (Dobri prijatelj) v petindvajse-tih letih. Mož praktične in mišičaste vere, ki preko tisočev brezupnih

JANEZ KRMELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Ker so verjeli v moč ljubezni

primerov upanju pripisuje zmago. Kakšno garanje. Na delu je ljubezen, ki ne odneha … »Ta kraj, kjer smo sedaj, je bil smetišče, ljudje in prašiči so jedli iz istega kupa. Kako naj človek to gleda. Ne, temu je treba narediti konec. Spravil jih bom ven iz tega pekla, pa naj me stane karkoli«.Začela se je hoja od vrat do vrat na ministrstvu. »Moram dobiti zemljo zanje«. In Bog je dal »Tolozanahary« 60 km iz mesta. To je rešitev le za nekaj sto ljudi in ti ljudje so izčrpani ne le telesno, ampak tudi duha jim je izvot-lilo kruto življenje. Bodo znali zažive-ti … Le koga vse selimo sem. Nekate-ri zapiti, drugi pretepači, kvartopirci, prestopniki vseh kategorij, med njimi otroci in matere pod šokom. Bog se nas usmili; to je bila molitev. Iščem so-delavce. Sam ne bom uspel ljudi spravi-ti v red. Izgubili so človeško držo, sram in čut za bližnjega. Vzgoja otrok bo možna v šoli. Kako motivirati odrasle. Nekateri so čez noč pobegnili in jih spet najdemo pod žaklovino na ulici, pa njihove otroke premražene, polu-lane in prehlajene. Poskusiti bo treba znova in še in še spet znova. Ta zgodba se odvija že 25 let, takšen je dnevni red spopada z revščino. In Akamasoa je zmagala, ker je njen načrt poseben, drugačen od vladnih ali nevladnih or-ganizacij. Akamasoa vlaga v vzgojo in verjame v moč ljubezni, ki odpušča, a ne popušča, ko gre za vzgojo vesti.Tisočerim, nekoč zaprašenih obrazov, z razjedami po telesu, z bridkimi iz-kušnjami, pohabljenim na duši, danes Akamasoa omogoča preko trdega dela v kamnolomih do človeka vrednega življenja, do lastnega doma in do izo-brazbe otrok. To je razlog za prazno-vanje. Zapisane tragičnemu umiranju na obroke je oče Pedro pripeljal pred Boga, pred predsednika države, pred svetovno javnost.

ljubeznijo, kot ste to delali do sedaj. Tako bomo mogli nadaljevati z delom in uresničevati projekte za leto 2015. Tako bodo sanje o pravici, bratski delitvi in pravičnem, trajnem na-predku postale resničnost za tiste najbolj uboge, ki morajo živeti z nekaj centi evra na dan. Po vaši dobroti je Akamasoa oaza upanja za tisoče otrok in njihove družine. Nič ni ne-mogoče za tistega, ki ljubi, ki veruje v človeka in v svojega Stvarnika.V prazničnem razpoloženju za vas in za nas se vas hvaležno spominjamo vsi iz Akamasoe - Pedro Opeka.

J U B I L E J A K A M A S O E

FOTO

: LAU

RE

NT

DE

GE

BH

AR

DT

9

Ta poezija me je nagovorila, sedaj, ko smo v božičnem razpoloženju … nam pove, da je življenje sveto in svetlo.Bog prihaja, živi z nami na tej zemlji, kjer postavi šotor svoje prisotnosti. On sam je postal kraj srečevanja s člo-vekom, ima čuteče srce, se izenači z nami in spreminja naš planet v Novo Zemljo.On sam z leti spreminja našo zavest in zavedanje, da nam je vse podarjeno in da smo odgovorni za dar, ki ga pre-jemamo. To seveda ni lahko v svetu, ki ga zaznamujejo dobre in slabe stvari, rasna razlikovanja, zloba, revščina, nasilje in vojne … Dejstvo, katerega se lahko veselimo, je vera, da je ON z nami, prisoten v naši zgodovini in nam na ta način kaže svojo usmiljeno naklonjenost, polno ljubezni do vsega, kar je ustvarjeno.Od tod prihaja veliki dar Betlehem-skega Otroka, prinaša nam duhovno moč, ki nam pomaga, da se ne pogre-znemo v svojo nemoč, obup in žalost, saj je njegova moč tista, ki ogreva in preoblikuje naša srca.Rojstvo Božjega Sina se razodeva kot ponižen pristop do vsega, kar je majhno, nepomembno, skrito.Zato smo povabljeni k služenju vsakemu človeku. V tem božičnem

času naj bi spoznali v obrazu naših bližnjih, posebno v obrazih najsla-botnejših, podobo Jezusa, ki je Ikona Božje Ljubezni.Življenje v mojih misijonih (Arviat, Whale Cove) je bilo zaznamovano predvsem s poučevanjem naših kate-histov in laiških pastoralnih delavcev. Po triletnem študiju so prejeli iz rok našega škofa dokument, ki jim daje možnost pastoralnega dela v misijo-nih, kjer ni stalnega duhovnika.S tem je moje delo v Arviatu končano. Prišel bo misijonar, ki je po narodno-sti Poljak in bo nadaljeval delo v župniji.Škof in moja provincialna predstoj-nica me pošiljata v misijona Whale Cove (Kitov Zaliv) in Chesterfield Inlet (Igluligaarjuk), kjer bom nada-ljevala moje misijonsko poslanstvo. Veselim se tega, ker bom lahko živela bolj umirjeno in kontemplativno prisotnost.Najlepše doživetje leta, ki se izteka, je bilo zame romanje v Baragovo deželo. Slovenci iz obeh naših župnij v Torontu so me povabili. Imela sem privilegij spremljati naše rojake na poti, rasti z njimi v občudovanju in spoznavanju svetniškega škofa Fri-derika Barage. Priti iz Severa Kanade v Toronto je velika sprememba, ne samo finančno, ker potovanje veliko stane … Priti iz tihega sveta, kjer skoraj ne vidiš množic, v avtobus, kjer si štiri dni blizu 47 romarjem, te po-polnoma spremeni. Z njimi začutiš

korenine vere, domovino, prijateljstvo, plemenito bližino in veselje. Podarje-no ti je nekaj, kar ti nihče v misijonu ne more dati. Zato sem hvaležna našim ljudem, ki so me v teh dneh razvajali in evangelizirali.Spoznavati škofa Barago v okolju in deželi, ki mu je postala dom, odkriva-ti in vstopati v njegove samotne lesene cerkvice, ki so se ohranile do danes, spoznavati to, kar je on gledal, cenil in ljubil – vse to je pripomoglo tudi k temu, da smo imeli možnost spoznati njegovo duhovnost.Njegovo prvo pastoralno pismo, ki ga je napisal svojim ''duhovnim otrokom bele rase in ljubljenim Indijancem”, nam daje čutiti odgovornost in pasto-ralno skrb očeta, katerega prežema ljubezen do Boga in želja, da bi vsak, njemu zaupan, živel resno krščansko življenje, izpolnjeval zapovedi, posebno zapoved Ljubezni in tako rastel v kato-liški veri.Vera, češčenje, spoštovanje in ljubezen, so 4 temeljne ideje, ki jih škof Baraga obsežno razlaga z željo, da bi se zave-dali kako je Bog ustvaril vse za nas, nas same pa je ustvaril zase.Bog si želi srce vsakega človeka, nič več in nič manj. Vera, katero spremljajo dobra dela, spoštljivo vedenje v vsakem trenutku, ker je Bog vedno prisoten.Lepo je bilo odkrivati lokalno cerkev v Marquettu, spoznati, kako si duhov-niki te škofije želijo njegove beatifika-cije in kako so pripravljeni živeti isto duhovnost, čeprav v spremenjenih razmerah.Blagoslov nove kapelice, v kateri počiva, je bil preprost. » Samo eno je potreb-no.« Ljubiti vse, kar Bog ljubi in Njega v vsem, kar nosi pečat Njegove Ljubezni.Najbolj pomembne stvari v življe-nju so najbolj preproste … To spozna-mo, kadar se zavedamo iluzij in priča-kovanj, ki nam jih narekuje naša se-bičnost. Potem nam lahko spregovo-ri naš največji misijonar, ki je v mrazu in popolnem predajanju samega sebe drugim, našel notranji mir in srečo, ki je svet ne more dati.Naj nas vse v novi prihodnosti vodi njegov zgled. Hvala vam za molitev in pomoč. Rada se vas spominjam in vas prisrčno pozdravljam.

K A N A D A

S. DORICA SEVER, FRANČIŠKANKA MARIJINA MISIJONARKA, KANADA

Po sledeh Barage

Nocoj je sveta, sveta noč,po zvezdah velikih jo slutim,nocoj je svetla, svetla noč,v ledeni samoti jo čutim.p. Cukale SJ

Srečanja v škofijskem izobraževalnem centru z otroci v Kitovem Zalivu

10

k temu, da bolnik čaka na rešilni avto nekaj ur namesto nekaj dni. Tako je vsaj tu, v glavnem mestu. Veliko ljudi in raznih organizacij se posveča osve-ščanju ljudi o previdnostnih ukrepih in priporočenem obnašanju v primeru bolezni v družini oz. soseski. V mestu je pred vsakim lokalom vedro klori-rane vode, pred vstopom ti izmerijo temperaturo, nihče več se ne rokuje, ljudje se ne dotikajo drug drugega. Vse ostalo je videti normalno, mesto je polno, tržnice tudi. Vlada je razgla-sila izredno stanje in policijsko uro. Šole so zaprte. Učitelji in mnogi drugi brez dela. Kaže, da se epidemija rahlo zmanjšuje v glavnem mestu in se širi po drugih okrajih, zlasti proti Slono-koščeni obali. Verjetno bo še dolgo trajalo, da ebola popolnoma izgine. V tem času v krhkem miru lahko pride do političnih problemov, saj je neza-dovoljstvo z odzivom vlade v tej krizi precejšnje.Kako ta čas preživljamo v našem malem misijonu? Seveda je bila ob začetku epidemije naša prva misel: kaj bo z otroki. Nihče od misijonar-jev se ni odločil za odhod, enodušno smo se odločili, da ostanemo. Morali pa smo seveda privzeti vse možne za-ščitne ukrepe, saj je bilo po tragedi-ji katoliške bolnice jasno: če eden od nas zboli, je to huda nevarnost za vse. Zmanjšali smo izhode v mesto, izogi-bamo se tržnicam in klinikam.Glede na zaprte šole, vsak dan otroke poučujemo doma. Obiski niso možni in tudi v župnijo ne moremo, hvala Bogu z nami živi p. Adrian, tako da je za duhovno hrano v obilju poskr-bljeno. Živimo v narodnem svetišču Marije, Kraljice miru, ki je skromno z lesenim Marijinim kipom in kjer 8. decembra lani prvič ni bilo velike-ga romarskega shoda. Le naša skup-nost je, kot vsako popoldne, z rožnim vencem poromala do Marijinega kipa s prošnjo za vso Liberijo.Hvala vsem, ki nas molitveno in ma-terialno podpirate. Vse dobro.

E B O L A

SABINA KERN, SKUPNOST CENACOLO, LIBERIJA

O eboli iz prve roke!Sabina se javlja iz Liberije, kjer po sedmih letih misijonskega dela v Južni Ameriki že dve leti nadaljuje svoje poslanstvo v skupnosti Cenacolo. Misijonarji tam so iz različnih držav, laiki, sestre in en poročen par; med njimi trenutno živi tudi 20 liberijskih otrok. V skupnosti deluje še ena slovenska laiška misijonarka, sestra Brigita Savski, doma iz Celja. Zapis je glede na to, da naj bi bila Ebola že izkoreninjena vendarle zanimiv, še posebej, ker je to težko verjeti. Predvsem pa nam kaže na velik pogum naših misijonarjev, ki jih nič ne ustavi.

vedno vzdržuje prisotnost Združe-nih narodov.Poleg gornjega pa še drugačen problem: ebola. Bolezen, ki je ob prvih novicah ni nihče jemal resno, kasneje pa so se celo širile govori-ce, da si je bolezen izmislila vlada, upajoč na finančno pomoč od zunaj. Z večanjem števila obolelih se je stop-njeval strah. Strah pred boleznijo in strah pred iskanjem pomoči v bolni-cah. Še danes, po nekaj mesecih in nekaj tisoč mrtvih, se najdejo ljudje, tudi med bolj vplivnimi, celo med vo-ditelji nekaterih verskih skupnosti, ki

večine misijonarjev, ki so tam delova-li in jo vodili. Kolaps zdravstvenega sistema in strah ljudi pred zdravstve-nimi ustanovami je vzrok za večjo smrtnost bolnikov, ki umirajo zaradi sicer ozdravljivih bolezni ali kompli-kacij pri ženskah v nosečnosti. Oboleli za ebolo so zlasti v začetku na veliko umirali zaradi slabe in pomanjklji-ve nege, pomanjkanja hrane in vode. Zdaj je predvsem s pomočjo »zdrav-nikov brez meja« stvar bolj pod kon-trolo, umrljivost pa nekoliko manjša. Boljša organizacija in več postelj v enotah za zdravljenje ebole prispeva

Državni socialni in zdravstve-ni sistem v Liberiji je zelo zaostal, šolstvo prav tako. Svoje probleme so prinesle pred nekaj leti končane državljanske vojne. V zadnjih letih se je stanje nekoliko izboljšalo. Nekaj politične stabilnosti je pri-pomoglo k izboljšanju ekonomske-ga položaja. Politično stabilnost še

razglašajo, da ebola ne obstaja. Tu se srečamo z miselnostjo, zelo različ-no od naše zahodne. Vera, vraževerje in tradicija so močnejši od znanosti, predvsem zaradi velikega neznanja.Državne bolnice so se zaprle ob prvih smrtnih primerih med osebjem, ki seveda ni bilo zaščiteno. Katoliška bolnica je še vedno zaprta, po smrti

11

Ko sva vaščane seznanila z najino idejo so bili res nepopisno veseli. Morali bi videti te srečne obraze. Takoj so ponudili svojo pomoč. Oblju-bili so, da bodo priskrbeli vso opeko, ki jo tu sami izdelujejo in pečejo. Za-gotovili so oskrbo z vodo, obroke hrane za delavce, izkope jam za sani-tarije in druga pomožna dela.Prejšnji teden smo pričeli z gradnjo. Zagotovo nas bo spodbujala vaša dobrota, ter naša hvaležnost za zbrani denar in velika želja tukajšnjih ljudi, da bi se iz te šole čim prej lahko zaslišal otroški smeh in veselje, ki ga je med otroci v Malaviju res na pretek.Seveda sva vsem vam res hvaležna, ker gradnja te šole ne bi bila mogoča brez vaše velikodušnosti in seveda ne bi bila mogoča, če ne bi imeli čuta za ljudi v stiski. Ti ljudje niso v težkem položaju po svoji krivdi. Rojeni so v državi, kjer bi lahko živeli bolje, vendar nimajo prosvetljenih oblastni-kov in voditeljev, zato se ne zmenijo kaj dosti za osnovne potrebe svojega ljudstva, ki je bolj ali manj prepušče-no samo sebi in svoji iznajdljivosti …… Verjamem, da si ob vremenu, kot ga imate v Sloveniji, težko predstav-ljate, da tu gradnja poteka s polno poro. Vesel sem, da med delavci kljub veliki vročini 37˚C, veje pozitiv-no vzdušje, tako da gradnja poteka hitreje kot je tu običajno. Delovodja

pravi, da imajo delavci še živo v spominu nagovor, ki sva ga imela z Mari pred začetkom gradnje. Poveda-la sva jim, da midva sama finančno ne bi zmogla tega projekta in da sva za pomoč zaprosila najine prijatelje, sorodnike, dobrotnike v Sloveniji, ki ste se velikodušno odzvali, za kar so vam zelo hvaležni.S tem projektom smo nekaj delav-cem omogočili začasno zaposlitev in skromen zaslužek, česar so zelo veseli. Sami prispevajo opeko in z ve-seljem sodelujejo pri pomožnih delih. Kaj več pa tako nimajo. En dan se jih je zbralo okoli 60 - večinoma žensk - ki so pomagale pri zemeljskih delih. Odvažale so zemljo, ki se je nabrala zaradi izkopa dveh velikih jam. Zelo pozitivno vzdušje je bilo tudi na namenski dobrodelni prireditvi, na kateri so zbirali sredstva za nakup opeke. Ob tej priliki je bilo veliko govorov vaških poglavarjev in drugih »funkcionarjev«, ki so vsi izraža-li hvaležnost donatorjem iz Sloveni-je. Kar ne morejo se načuditi naši ve-likodušnosti in želji, da bi pomagali. Iskreno so hvaležni, ker prihaja tako velikodušna pomoč od samo dvo-mi-lijonskega naroda – toliko ljudi živi v njihovem največjem mestu.

M A L A V I

TOMAŽ PORENTA, LAIŠKI MISIJONAR, MALAVI

Gradnja hitro napreduje - hvala!Dragi dobrotniki, sorodniki in prijatelji!Minilo je že več kot šest mesecev, kar sva vas seznanila, da želiva v predmestju Kasunga pri Sv. Heleni zgraditi šolo vsaj za najmlajše otroke tega predela. Povod tej odločitvi je bila smrt deklice, ki jo je povozil avto na poti v šolo. Ob tej priliki sva vas zaprosila za finančno pomoč, da bi se najina, predvsem pa želja domačinov z vašo pomočjo lahko uresničila.

Poleg gradnje potekajo tudi že pri-zadevanja za pridobitev dovoljenj za začetek pouka in seveda za učitelj-ski kader. Do začetka pouka bo treba dokončati še stranišča za učence (za dekleta pet kabin in za fante pet), na-peljati vodo za umivanje rok in tudi za potrebe kuhinje. K sreči so pred nekaj meseci, v oddaljenosti prib-ližno 300 m od bodoče šole, nape-ljali vodovod, tako da se bomo, če bo dovolj denarja, priklopili na to omrežje.Kupiti pa bo treba še najosnovnejšo opremo (šolske klopi, stole, pregrade za predelitev nove cerkve, kjer bosta začasno 1. in 2. razred, pa kakšno mizo in omaro za zbornico ...).Kot kaže za vse ne bo dovolj denarja. Za te najosnovnejše in najnujnejše stvari, ki jih potrebujemo za začetek pouka, spet računamo na pomoč dobrotnikov. Če se čutite nagovorje-ne in če zmorete, bomo za vsak dar zelo hvaležni. Morda poznate koga, ki ga ta naš projekt nagovarja in bi bil pripravljen finančno podpre-ti našo »stvar«, da se dokonča – se priporočamo.Toliko za sedaj. Naj pa še slike povedo svoje.Vsem pošiljam prisrčen pozdrav!

12

Spoštovani misijonski sodelavci in vsi misijonski prijatelji!Ko se oziram nazaj na 23 let preho-jene misijonske poti, mi ne preosta-ja drugega, kot da se zahvalim Bogu, da me je vedno in povsod sprem-ljal s svojim blagoslovom in da mi je vedno pošiljal po mnogih dobrih ljudeh vsega potrebnega, da smo vsaj malo lahko naredili za rast Božjega kraljestva v teh naših deželah, Angoli in zdaj v Mozambiku. Veliko otrok se je izšolalo z vašo pomočjo, veliko smo tudi zgradili, veliko ki-lometrov smo prevozili z avtomo-bili MIVA Slovenija in tako priskoči-li na pomoč v mnogih nujnih prime-rih. Mnogi so Slovenijo spoznali kot deželo velikodušnih ljudi prav preko

mnoge organizacije delajo. A prina-šati Luč – Kristusa … tam, kjer ga še ne poznajo ali ga pa nočejo spreje-ti, je odgovorna naloga. Ta naš Mo-zambik je namreč res še zelo daleč; mnogi “bogovi” se predstavljajo tem ubogim ljudem, ki se težko odločijo za pravega Boga.Trenutno je država v predvolil-ni propagandi. Imamo tri kandida-te treh političnih strank in vsak po svoje obljublja boljšo prihodnost. K sreči so se uspeli dogovoriti med FRELIMO in RENAMO (dve vodilni stranki), kajti zaradi nedorečenih stvari je nastala zadnje leto velika politična in vojaška napetost v državi. A da bomo res zaživeli v de-mokraciji, bo potrebno še kar nekaj

se, da nekaj semena pade na kamnita tla, drugo med trnje, nekaj pa v dobro zemljo. In vsakega sadu se veselimo. Za vse to so potrebne tudi primer-ne strukture, potrebni so ljudje, da nam pomagajo. Zato smo zelo hva-ležni tudi za naše laiške misijonar-ke; trenutno nam naša Katarina Tomc ogromno pomeni tu na misijonu v Namaachi. Upam, da se že pripravljajo tudi novi misijonarji.Projektov, načrtov imamo veliko: v šoli - Colegio Maria Pomočni-ca rabimo laboratorij za poučeva-nje kemije in fizike; v eni od naših šol (v Chiure) je treba napeljati elek-triko, v drugi moramo nujno zgradi-ti obzidje, kajti sicer se ljudje kar na-seljujejo na naše zemljišče; obnoviti je treba zunanji odprt prostor za sreča-nja mladih in predvsem deklet za pro-mocijske dejavnosti; da ne govorim o obnovitvenih delih našega internata in ne nazadnje tudi našega noviciata, ki je domek za dekleta, ki se priprav-ljajo na redovniški poklic. Če Bog da, jih bo drugo leto kar sedem. Potrebe so res raznorazne in upamo, da nam bo Božja previdnost še priskočila na pomoč, da bomo lahko vsaj kakšno stvar čim prej rešili.Naj bodo prazniki, božič, trije kralji …velika spodbuda nam in vam, da bomo z vedno večjim navdušenjem delali za širjenje Božjega kraljestva, pa naj bo kakor koli že. Tam, kjer nas z veseljem sprejmejo, pa tudi tam, kjer je potreb-no veliko potrpljenja, da se prebije led indiferentnosti in zasveti luč evange-lija. Navdušenje in preprostost naših najmanjših, najrevnejših pa nam je seveda vedno v spodbudo. Takole je molil šestletni deček Ksaverij pred Ma-rijinim kipom v naši kapeli: »Danes sem bil v šoli; a Jezus danes ni šel v šolo in ti tudi nisi šla …jaz pa sem bil v šoli, da se kaj naučim; tudi jutri bom šel … in ne bom nagajal.«Vsem moj hvaležen spomin in pri-srčen pozdrav; kdor pa želi izkusiti lepoto in izziv misijonskega dela, pa je dobrodošel v Mozambiku.

M O Z A M B I K

S. ZVONKA MIKEC, SALEZIJANKA, MOZAMBIK

Prinašati ljudem Kristusa je velik izziv

avtomobilov, na katerih je napisano na veliko MIVA – SLOVENIJA. Vem, da so to sadovi velikih žrtev mnogih dobrih ljudi. Naj vam bo vsem Bog bogat plačnik.Izzivov je vedno veliko. Svet se z veliko naglico spreminja in naše mi-sijonsko delo je vedno bolj odgo-vorno: prinašati Kristusa današnje-mu človeku res ni tako enostavno. In tu, v naši zdajšnji situaciji Mo-zambika, je to res kar velik izziv. Ogromno lepega in dobrega lahko naredimo, a to pravzaprav dandanes

korakov, kajti trenutno je še vse preveč rdeče …Sestre salezijanke, kot je naša karizma, se trudimo predvsem z mladimi na razne načine. Naše mi-sijonske postojanke so polne otrok v otroških vrtcih, šolah in oratori-jih in tudi v internatih. Da v števil-kah povem le eno realnost: v bli-žnjem centru imamo 250 otrok v vrtcu, 1200 v osnovni šoli in še 95 deklet v internatu celo leto. Na razne načine skušamo prinašati Luč evan-gelija; sejemo in sejemo, zavedajoč

13

N A B I R A L N I K

BR. MIHA MAJETIČ, MINORIT, KAZAHSTAN

Pestro delo, tudi kuham, ko je treba

Udeležil sem se letnih duhovnih vaj. Udeleženci smo se zbrali v Biškeku in se nato družno odpravili do jezera Isikol, kjer je jezuitski dom duhovnih vaj. Moj pogled na njem je pritegnil napis »Bejž, če vejdš.« Seveda sem se takoj spomnil skupine iz Pivke, ki po celem svetu pomaga pri gradnji raz-ličnih projektov. Ko sem se jim pred leti šel zahvalit za njihovo pomoč v Vi-etnamu, so mi kazali načrte prav za ta dom v Kirgizistanu. Duhovne vaje je vodil redemptorist iz Ukrajine. En dan pa smo preživeli visoko v gorah ob premišljevanjih in čudovitih raz-gledih. Po vrnitvi iz duhovnih vaj v Kazahstan se je zgodilo kar nekaj ne-predvidljivih dogodkov. Ko je pritis-nil hud mraz, si je nekaj ljudi na črno

“Okusite in poglejte, kako dober je Gospod.“Prejmite bratski pozdrav! V tem mi-lostnem in blagoslovljenem času vam izražamo naše veselje in zahvalo deteta Jezusa, ki se je razodelo vsemu človeštvu in na prav poseben način, preko vas - vsaki naši sestri posebej.

22. decembra pravkar minulega leta so naše starejše sestre prejele pred-prazničen božič, presenečenje, ki jih je napolnilo z radostjo - vozilo. Vse so vedele za potrebo in veliko smo molile, da bi se to uresničilo. Molitev je postala resničnost v teh čudovitih sanjah, ki ste jih vi uresničili, saj same tega ne bi zmogle v kratkem času. Vse so si takoj želele vstopiti v avto, da bi se peljale malo naokrog (bile so prave punčke z novim darilom!). Okusite in poglejte kako dober je Gospod, tako smo naslovile našo prošnjo in danes ugotavljamo, kako se je Gospod, ki je dober, spomnil naših starejših sester, ki so dolgo časa dajale vse od sebe v službi najbolj ubogih, toliko, da so danes same postale najbolj uboge med ubogimi. Naša vsakdanja molitev je naše največje bogastvo in vi, odprti milosti Sv. Duha, ste znali prisluhni-ti naši preprosti molitvi. Nikoli se ne bomo naveličale dajati zahvale Bogu in vsakemu posebej izmed vas za veliko skrb, ki ste jo nam izkazali. Rada bi se poslovila z blagoslovom: »Bog naj vas blagoslavlja z milostjo in mirom, ki iz-hajata iz Boga«. (2 Kor 1,2). Vedno po-vezane z molitvijo – in hvaležne za to solidarno in bratsko gesto. Sestre us-miljenke iz Čila

praznik Brezmadežne, ko so prazno-vale 160-letnico ustanovitve. V času novembrskih počitnic smo v Novoku-banski organizirali dvoje duhovnih vaj – za otroke in mladino. Otroci že komaj čakajo na naslednje duhovne vaje, ki bodo po novem letu. Počasi že tudi načrtujem teme za počitni-ce in oratorij. Pri izvedbi nam bo po-magala skupina mladih, ki bo prispe-la iz Poljske. Brat Pawel je pred dnevi obiskal nuncija, ker iščemo denar za dokončno pokritje stroškov obnove jurte. Na Miklavževo nam je nuncij vrnil obisk in prinesel svoj dar. Tudi v Kazahstanu žene ambasador-jev organizirajo božični bazar. Zanj smo z mladino prispevali izdelke tudi mi, in sicer belo-črne krave za švicar-sko ambasado. A lepo po vrsti. Komi-sija, ki jo je sestavljalo nekaj članov ve-leposlaništev, je na predlog komisije za dobrodelnost predhodno obiskala naš misijon. Na njihovo pobudo smo predlagali seznam nekaterih potreb misijona. Zaprosili smo za nov šte-dilnik v vrtcu, namiznoteniško mizo v jurti in računalnike za brezplačne tečaje angleščine in italijanščine. Čez dva dni sem dobil klic iz švicarske-ga veleposlaništva. Sporočilo so, da imajo za nas na razpolago en štedil-nik. Ko sem s kombijem (dar letošnje MIVE) odšel ponj, so avto napolnili še s posteljo in drugimi darili. Odločili smo se, da bomo v zahvalo za pomoč izdelali nekaj kravic z zvončkom, ki jih bodo potem ponudili na bazarju. V nedeljo popoldne so tam nastopili še naši mladinci z dvema plesoma, kar jim je bilo v ponos in čast. Komisija za dobrodelnost nam je kasneje odobri-la še 500.000 Ktenge (2.200 EUR). Kar dvakrat sva vprašala, ali je to res za nas, oz. za naše projekte z otroki in mladino. Za konec še nekaj vremen-skih podatkov. Sneg je pobelil pokra-jino in že dvakrat smo po nekaj dni imeli temperature pod – 30 stopinj. Kombi kljub temu, da je »dizlaš«, še ni zatajil. Še enkrat hvala MIVI Slove-nija in vsem dobrim ljudem!

S. EMA TELIČ IN ANDREJA ŠUBELJ,USMILJENKI, ČILE

Otroško veselje in hvaležnost

z elektriko ogrevalo svoje domove. Prišlo je do dveh požarov. V prvem je pogorelo sedem hiš, med njimi ena od naših katolikov. V drugem požaru je zgorelo pet hiš. Žal sta pri tem živ-ljenje izgubila mamica in njen se-demletni sin. Po svojih močeh smo pomagali, da so se stvari pred zimo in mrazom zasilno sanirale. Vsak mesec se peljem 450 km daleč v Pav-lodar k sestram klarisam, pri katerih vodim duhovno obnovo. Sem se že kar navadil, da dve noči preživim na vlaku. Nazadnje sem bil pri njih na

14

Janez je v teh dneh sicer doma na želenem in zasluženem oddihu za novo triletje, njegov zapis iz konca pretekle-ga leta pa nam veliko pove o njegovem delu in postojanki, še posebej pa je do-brodošel v dneh, ko pri nas v Sloveniji potekajo katehetski simpoziji.

Lep pozdrav iz Manambondra, kjer se zbirajo katehisti k rednemu srečanju. Kot je običaj v septembru pa tja do de-cembra, vsako popoldne zelo piha od morja sem in blaži vročino.Na današnjem srečanju, ki bo trajalo do nedelje, bomo načrtovali katehet-sko delo v letošnjem letu, v oktobru je namreč na Madagaskarju začetek šolskega leta in s tem tudi katehe-ze. Sedaj imamo na področju našega misijona že 17 cerkvenih skupnos-ti, župnijsko in 16 podružnic. 5 izmed njih je nastalo v zadnjih treh letih in so tako v vseh pogledih še zelo na začetku. Nekateri komaj za silo spra-vijo skupaj nedeljsko bogoslužje, že z branjem beril imajo velike težave, kaj šele s pridigo, drugje pa že precej redno poteka tudi kateheza. Nekatere podružnice so bile svoj čas zelo žive, pozneje pa so opešale in počasi dobi-vajo novega zagona.Srečanja in izobraževanja katehis-tov prispevajo k temu, da si izmenju-jejo izkušnje in v skupni molitvi dobi-vajo moč za naprej. To šolanje poteka v katehetskem centru "Lucien Boto-vasoa" v Farafangani, približno 3 krat na leto po en mesec. Skupaj s katehis-tom pridejo tudi žena in majhni otroci, ki še ne morejo brez mame. Zapustiti svoj dom za mesec dni je, še posebej v času večjih opravil na poljih, kar velika žrtev za katehiste, saj so vsi po vrsti kmetovalci, ki morajo preživljati velike družine. Zato jim mora pri poljedelskih opravilih priskočiti na pomoč domača cerkvena skupnost, kar pa spet mar-sikje ne gre, kot bi si želeli.Poslovil se je moj kaplan Charlemagne, ki mi je dve leti pomagal tu v Manam-bondro. On je misijonar "fidei donum" tako kot jaz, torej škofijski duhov-nik. On prihaja iz sosednje nadškofije

Fianarantsoa in ga nadškof po treh letih delovanja v naši škofiji kliče nazaj. Njihova škofija ima že skoraj 80 svojih duhovnikov, naša pa šele 7, zato je seveda prav, da si med seboj pomagajo. Pred meseci je napisal pismo nadškofu in tudi meni, da bi rad ostal še naprej v Manambondro. On je namreč Ante-moro, njegov rod izvira iz Vohipena, mesta, ki leži na severnem delu naše škofije. Malo zaradi rodu, malo zaradi pomanjkanja duhovnikov, je zaprosil

malgaški kolibi v družbi podgan (ki pa jih vztrajno preganjam z mačko in mišnico), za sestre pa želim, da se čim bolje počutijo in zaživijo kolikor toliko normalno. Po enem letu si namreč še vedno kuhajo na balkonu itd.S. Vivianne, ravnateljica vrtca, se trenu-tno ukvarja s čiščenjem vrtca, barva-njem klopi in sploh s pripravo na novo šolsko leto. Lani smo imeli 60 otrok, letos jih bo morda že blizu 100 in smo pripravili zanje dve učilnici. Pozneje,

JANEZ MESEC, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

V novo šolsko leto z novimi izzivi

za podaljšanje, a ni bil uslišan z obra-zložitvijo, da sedaj ne morejo obno-viti pogodbe, ker škofija Farafangana nima svojega škofa. Zato je bil kar ža-losten. Malo ga je tudi strah delovanja v velikem nadškofijskem mestu Fiana-rantsoa, kjer bo drugi kaplan na veliki župniji in si bo moral vse pridige pisati, kot mi je dejal.Meni nasprotno pa je škof Glavan dovolil, da ostanem še tri leta tu v misijonih, za kar sem mu hvaležen. Tako bom lahko v miru zaključe-val začete projekte. Ti pa se s priho-dom sester Dobrega Odrešenika sedaj kar množijo. Sestre so zelo delavne in imajo polno idej. Zidarji, ki so mi zidali župnišče, so sedaj pri njih in gradijo kuhinjo, vodnjak in vodni stolp. Ženske imajo prednost, sem si dejal in preki-nil delo na župnišču, ki čaka le še na vgradnjo oken in ostalih malenkosti. Jaz lahko še nekaj časa spim v idilični

drugo leto pa ... bo treba spet graditi. Jaz sicer nisem ravno navdušen gradbe-nik in za zdaj gradnjo kakšne večje šole prepuščam prihodnosti, rad pa načrtu-jem in gradim manjše cerkve po pode-želju. Do zdaj smo postavili tri lesene in eno kamnito, potrebe pa kličejo še po kakšnih šestih cerkvicah. Z veseljem sem se tudi lotil načrtovanja in risanja načrtov za župnišče in sem kar ponosen, kako mi je uspelo združiti staro in novo, leseno in zidano brez rušenja, pač pa z obnovo starega. Po enem letu gradnje, za katero sem tudi sam zvozil večino materiala, pa sem kar malo utrujen. Za vsako vožnjo, vsak nakup je potreb-no pri nas namreč vsaj dva dni vožnje tja in nazaj. Bo treba drugo leto čim prej na dopust, da malo pridem k sebi.Takšne so torej novice pri nas v Ma-nambondro, ali kot bi rekli Malgaši: Tsy misy vaovao. Nič ni novega, vse je v redu. Kako pa kaj pri vas?

N A B I R A L N I K

15

Bog ve, kakšni občutki navdajajo misi-jonarja, ko se poslavlja z misijona, kjer je zastavil svoje življenje. Izidor nam podaja utrinek tega po desetih letih delovanja in pred vrnitvijo v domovi-no. Kar ostaja, je njegovo, je od drugih misijonarjev ki so tam delovali, (v teh dnevih mislimo še posebej na Klemna Štolcarja, ki misijon spremlja že iz več-nosti) in je od vseh, ki stojite misijonom ob strani.Lepo pozdravljeni vsi vi, misijonarji v zaledju!Počasi zaključujem svoje delo v misi-jonih, v Matangi, in se vračam domov. Misijon Matanga je urejen bolj, kot pa sem si ob prihodu zamišljal. Sedaj teče že deseto leto mojega delova-nja na Rdečem otoku. V tem času smo zgradili pet zidanih cerkva in dve leseni. Dve ogromni šolski stavbi in vse kar sodi zraven za celotno de-vetletko, katere vsaka lahko sprejme do 1200 otrok. V posebno veselje mi je naš dispanzer, ki sedaj deluje že četrto leto. Za razliko od državnih se v našem dobijo zdravila (in to po zelo ugodni ceni), podhranjeni otroci vsak teden dobijo mleko, itd. Kmetijski

projekt deluje. Sadimo skupaj z do-mačini. Tudi druge stvari, ne samo riž (zelenjavo, fižol, sojo, koruzo ...). Pri lesenih cerkvicah smo v zadnjih mesecih zgradili preproste betonske zvonike, kamor smo obesili zvonove, saj leseni stolpi ne zdržijo več kot kakšnih sedem do osem let, potem pa strohnijo.Ves ta čas smo popravljali ceste, predvsem ob lakoti, da so ljudje dobili delo in vsakdanji riž. Zgradi-li smo most in tako spet odprli staro cesto v Matango, ki je bila sedem let pretrgana.Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo vas, dobrotnikov in vseh ljudi v zaledju, ki ste nam pomagali. Bog lonaj v mojem imenu in v imenu vseh Malgašev, ki so bili deležni vaše pomoči.V Matangi je moje delo opravljeno. Ta teden smo imeli na škofiji sestanek in tako je tudi uradno, da me nadome-sti mlad domač duhovnik. Leta 1973 je v Matango kot prvi stalni duhov-nik prišel pokojni Janko Slabe. Sedaj je naše delo opravljeno in je čas za do-mačine. Kmetijski projekt, dispan-zer in šolo pa sem že predal sestram.

Dragi otroci, dragi mladi animatorji Trikraljevske akcije!Enkrat septembra 2013, če se ne motim, sem vam pisala prošnjo za našo novo postojanko Sandiaro v Se-negalu. Ko sem v duhu gledala Slove-nijo in vas, otroke v domovini, kako veselo skakljate vsako jutro s svojimi torbicami na rami, v nov svet "znano-sti in učenja"... se mi je prebudila želja in prošnja k nebeški Materi Mariji, da bi tudi ti njeni senegalski otroci enkrat veselo poskakovali na poti v šolo in vrtec ...In glejte, dragi otroci, po letu dni, na Marijin praznik Brezmadežne, so moje želje, moje sanje in prošnje postale resničnost.

Zanje sedaj dokončujemo hišo. Staro smo na novo zvezali, adaptirali, ter dodali nov nadstropni del. Sedaj nape-ljujemo vodo in elektriko. Na kmetiji tudi gradimo hišo, ker je le-ta oddalje-na 10 km, da bodo lahko tam prespa-le. Dokončujemo tudi še eno zidano cerkev, ki bo končana v mesecu ali dveh.Pastoralno delo dobro poteka. Skupaj s katehisti in župnijskim svetom skrbimo za redno pastoralno delo.Še enkrat hvala Bogu in vsem, ki mo-litveno in materialno pomagate nam misijonarjem. Naj vam Bog povrne!Lep pozdrav, Izidor, Matanga, Madagaskar

IZIDOR GROŠELJ, DUHOVNIK LJ, MADAGASKAR

Zapuščina

Otroci v novem vrtcuS. POLONA ŠVIGELJ, URŠULINKA, SENEGAL – SLOVENIJA

Letos se je v Sandiari v novo zgraje-ni vrtec vpisalo 66 nasmejanih in hva-ležnih otrok, željnih učenosti in novih odkritij. Lahko si predstavljate, kako ponosna sem na vas in na vašo iz-najdljivost v adventnem in božičnem času pri Trikraljevski akciji. Mislim, da vam lahko danes, ob pogledu na srečne obraze revnih senegal-skih otrok, tudi vaše srce veselo in

zadovoljno tiktaka, pa ne le ob jutra-nji hoji v šolo, temveč tudi nad vašimi dobrimi deli pomoči. Vaše žrtvice in napori so obrodili bogate sadove in mala srca vaših senegalskih prijateljev vam kličejo: DJOKONDIAL – HVALA! Bog je Velik, Bog je Dober!Pa tudi jaz vam kličem: Bog Vas bla-goslovi, saj ste Njegovo dobroto ponesli tudi med afriške otroke.

16

KOPER – V Vipavi smo se srečali ko-ledniki z vseh vetrov koprske škofije. Po sv. maši, ki jo je ob somaševanju drugih duhovnikov daroval gospod škof Metod Pirih, smo srečanje nada-ljevali v gimnaziji, kjer nam je gospo-dična Urša Marinšek, ki se je poleti udeležila projekta POTA v Mozambi-ku, nekoliko predstavila misijon in življenje v kraju Inharrime ter delo njene skupine v tej afriški državi. Nekaj besed je spregovoril tudi gospod Ivan Bajec, ki je bil 38 let misijonar na Slonokoščeni obali. Dan se je zaklju-čil s koledniško tombolo, ki je tistim z največ sreče prinesla slastne nagrade. Med srečanjem smo večkrat slišali in videli, koliko veselja naši darovi nare-dijo po svetu. In to je prava motivacija, da bomo tudi v naslednjem letu zopet zagnano sodelovali v TKA.

Eva

MURSKA SOBOTA – Koledniki soboške škofije smo se srečali v Ba-kovcih, v župnijski cerkvi sv. Ane. Sveto mašo je vodil škof ordinarij, msgr. dr. Peter Štumpf, ob somaševa-nju osmih duhovnikov. Navzoča je bila tudi misijonarka s. Tadeja Mozetič, ki deluje v Paragvaju ter druge redov-nice. Nabito polna cerkev kolednikov je govorila, kako so mladi in odrasli v teh dneh oznanjevali po župni-jah. Po sv. daritvi je sledilo pričeva-nje misijonarke, s. Tadeje Mozetič ŠS, ki je v besedi in sliki spregovorila o delu in življenju v Paragvaju. Koledni-kom se je zahvalila za njihovo delo, ko so hodili od hiše do hiše in ozna-njali Kristusovo rojstvo ter zbirali darove za najrevnejše. Bog plati vsem v župniji Bakovci, ki so pripravili to srečanje.

Klavdija Dominko

S R E Č A N J A K O L E D N I K O V P O S L O V E N S K I H Š K O F I J A H

Veselje naših misijonarjev je vsako leto dopolnjeno z darovi Trikraljevske akcije. Ob molitvi, ki jih podpira pri njihovem delu, radi pokažejo tudi konkretno pomoč, da lahko lačnim delijo kruha, nepismenim omogočijo šolanje, bolnim zdravstveno oskrbo. Pri taki materialni pomoči vsako leto sodelujejo koledniki po naših župnijah. Ko od vrat do vrat voščijo blagoslov in srečo, tudi zbirajo darove za projekte naših misijonarjev. Letos je to bilo za šole in zavetišča na Madagaskarju, v Ukrajini in v Etiopiji. Kolednikom, vsem sodelujočim in vsem dobrotnikom najprej iskreno čestitamo in se v imenu naših misijonarjev iskreno zahvaljujemo za njihovo vztrajno in srčno dobroto. Ob zaključku Trikraljevske akcije, v kateri požrtvovalni koledniki vsako leto prinašajo veselje na slovenske domove in posledično tudi veselje našim misijonarjem, se koledniki zberejo po škofijah, kjer se s sveto mašo zahvalijo Bogu za vse milosti, si podelijo izkušnje in se skupaj poveselijo.

Od vrat do vrat voščijo blagoslov in srečo ...

NOVO MESTO – Koledniki iz naše škofije smo se za zaključek zbrali v stolni cerkvi v Novem mestu. Bilo je okoli 150 kraljev in kraljic, angelov in pastirjev, ki so sodelovali v trikra-ljevski akciji. Sveto mašo je daroval škof Andrej Glavan, s petjem in branjem pa smo vsi sodelovali. Po maši je v dvorani potekal kviz, pri katerem so sodelovale štiri dekanije: Kočevje, Črnomelj, Leskovec in Žužemberk. Pre-verjali smo njihovo znanje o slovenskih misijonarjih, o Cerkvi na Slovenskem ter poznavanje Svetega pisma. Med kvizom smo se tudi nasmejali. Zmago-valci kviza so bili predstavniki deka-nije Leskovec, drugo mesto je dosegla dekanija Kočevje, tretje mesto pa de-kanija Črnomelj.

Urška Kerin

CELJE – Koledniki iz naše škofije smo se tudi letos zbrali pri salezi-jancih, v župniji Bl. Antona Martina Slomška v Celju. Srečanja se je udele-žilo 17 župnij. Ob pol desetih smo se

FOTO

: KLA

VD

IJA

DO

MIN

KO

FOTO

: KAT

JA D

ER

NO

VŠ

EK

17

zbrali v kapeli sv. Don Boska, kjer so mladinke iz Laškega vodile glasbeno delavnico in nas tako lepo pripravile na sodelovanje s petjem pri sveti maši. Ob desetih se je pričela sveta maša, ki jo je vodil celjski škof Stanislav Li-povšek. Med mašo je bila prisotna tudi s. Polona Švigelj, ki je misijonar-ka v Senegalu. Po sv. maši je otrokom predstavila svoj misijon. Z velikim za-nimanjem so poslušali njeno pričeva-nje. Na koncu je med nas prišel še Adi Smolar, ki je dobro uro zabaval mlade kolednike s svojo glasbo in duhovi-tostjo. Marsikatero njegovo misel si je lahko vsak izmed nas vzel za resno premišljevanje o življenju.

Viki Košec

LJUBLJANA – Srečanje kolednikov lju-bljanske nadškofije je tudi letos pote-kalo v zavodu Sv. Stanislava v Šentvi-du nad Ljubljano. Pod streho sprejel 300 otrok, njihovih staršev in drugih spremljevalcev. Najprej nas je zbrala sveta maša v kapeli Zavoda, ki jo je vodil škofijski animator za misijone Slavko Kalan. Nagovoril nas je misijo-nar Janez Mesec, ki je v pridigi povedal nekaj besed o življenju in delu misijo-narja Klemna Štolcarja, za katerega

smo darovali tudi sv. mašo. Po maši je Janez Mesec predstavil še svoje delo na Madagaskarju v sliki in besedi. Prav za Madagaskar, poleg Ukrajine in Eti-opije, so letos mladi koledniki zbirali sredstva. Zadnji vrhunec srečanja je bil nastop kantavtorja Adija Smolarja, ki je

somaševanju treh duhovnikov daroval voditelj MMZ in nadškofijski animator za misijone Jožef Lipovšek. V nagovo-ru se je zahvalil za poslanstvo koledni-kom in orisal pomen biti blizu ljudem v današnjem času, še posebej šibkejšim, bolnim in osamljenim in črpati moč

Posebno sporočilo miru in upanja kolednikov iz ŽalneMisijonsko središče Slovenije (MSS) že dve desetletji vzdržuje tradicijo kole-dovanja ob prazniku Gospodovega raz-glašenja. Koledniki v podobah svetih treh kraljev z božičnim oznanilom in novoletnim voščilom obiskujejo ljudi po domovih, temu staremu običaju pa je v organizaciji MSS dodan še namen zbiranja sredstev za pomoč našim mi-sijonarjem po svetu. V župniji Žalna ima ta koledniška akcija že močne ko-renine, letos pa je v našo faro prišlo še vabilo MSS, da žalski koledniki obišče-mo cerkvene in državne funkcionarje.Tako se je v torek, 6. januarja 2015, v center prestolnice odpravila žalska de-legacija v zasedbi Gašperja, Mihe in Boltežarja s spremstvom in zvezdo na čelu. V Misijonskem središču smo se pripravili, zapeli, uskladili še zadnje podrobnosti, nato pa za uvod obiskali

uredništvo Družine, kjer smo doži-veli številčen in topel sprejem. Pot do naslednje postaje nas je vodila le nekaj hodnikov in stopnišč naprej, kjer nas je pričakoval apostolski nuncij msgr. Juliusz Janusz, ki koledniško akcijo dobro pozna že iz domače Poljske. Od vatikanskega predstavnika smo se odpravili k vrhovnemu predstav-niku Cerkve na Slovenskem, nadško-fu in metropolitu msgr. Stanislavu Zoretu. Tudi tam nas je čakala števil-na družba, ki nam je pripravila prijet-no dobrodošlico. Sledil je obisk držav-nega vrha. Miru, blagoslova, predvsem pa POGUMA v letu 2015 smo zažele-li poslancem državnega zbora, pred-sedniku republike Borutu Pahorju in predsedniku vlade Miru Cerarju. Vsi so nas prijazno sprejeli ter v svojih nagovorih spodbudili solidarnostno

noto trikraljevske akcije ter poudarili pomen skrbi drug za drugega ter graje-nja in vzdrževanja pristnih medčloveš-kih odnosov. Krog smo sklenili v Misi-jonskem središču in poleg rahle utruje-nosti nas je preveval bistveno močnej-ši občutek zadovoljstva, ker smo lahko naredili nekaj dobrega za sočloveka.

Mojca Hren

FOTO

: MA

RIJ

A KO

KE

LJ

iz veselja evangelija po Jezusovi lju-bezni. Po okrepčilu s čajem nas je du-hovito nagovorila s. Hermina Nemšak FBS, ki je del svojega življenja prežive-la na Slonokoščeni obali. Koledniki pa so na zanimiv način predstavili svoje poslanstvo s pesmijo in koreografijo. V prešerni razigranosti smo se prese-lili še v klet samostana in se okrepča-li ob dobrotah, ter se s pesmijo poslovi-li od gostoljubnih bratov minoritov in domače mladine.

Jožef Lipovšek

s svojimi pesmimi navdušil in potrdil kolednike, da naj še naprej delamo dobro.

Janez Avsenik

MARIBOR – Že ko prideš na ptujsko področje vidiš, da mesto diha nekaj starodavnega v sebi, po drugi strani pa se odpira novim sodob-nim mestnim trendom. V lepem re-fektoriju minoritskega samostana smo začeli srečanja z udarno pesmijo Ti si Peter Skala. Sv. mašo je ob

18

90 letnica življenjaLjudmila Rus, usmiljenka, rojena 28. januarja 1925

v Strugah. V misijone je odšla oktobra 1980. Deluje v Čilu.

75 letnica življenjaJože Mlinarič, salezijanec, rojen 29. februarja 1940 v Bratoncih.

V misijone je odšel 1. januarja 1971. Deluje v Ruandi.

65 letnica življenjaAnka Burger, usmiljenka, rojena 19. februarja 1950 v Šmihelu

pri Novem Mestu. V misijone je odšla 25. junija leta 1983. Deluje v Burundiju.

50 letnica življenjaAnton Grm, rojen 22. marca 1965 v Vidmu-Dobrepolje.

V Mozambiku deluje od 14. oktobra 2013.

50 letnica življenjaJanez Andrej Sever, jezuit, rojen 20. aprila 1965 v Clevelandu.

V Rusiji deluje od oktobra 2005.

45 letnica življenjap. Miha Majetič, rojen 3. januarja 1970 na Jesenicah. V Kazahstanu

deluje od 24. novembra 2012.

35 letnica življenja in 5 let v misijonihAna Slivka, frančiškanka Marijina

misijonarka, rojena 3. januarja 1980 na Jesenicah. V Brazilijo je odšla 3. januarja 2010.

J U B I L A N T IK L E M E N U V S L O V O

čes t itamoPrijatelj, počivaj v miru!Iz nagovora dolgoletnega misijonarja na Madagaskarju, sedaj ravnatelja sester usmiljenk, Roka Gajška, na pogrebu misijonarja Klemena Štolcarja trinajstega januarja 2015 na Bledu

… Ko je dozorela njegova odločitev za misijone, je 25. januarja 1980 pristal na Rdečem otoku, skupaj z laiškim misijonarjem Markom Vilfanom. Po nekaj mesečnem tečaju malgašči-ne v Ambositra, je škof Charles Remi Rakotonirina, SJ, poslal Klemena v Rano-meno, kjer sem bil takrat sam od duhovnikov na mi-sijonski postojanki. V tam-kajšnji sestrski skupnos-ti pa je bila od Slovenk tudi s. Marija Pavlišič … »Začelo se je njegovo bogato malga-ško služenje Gospodu« …Dovolite, da danes – ob slovesu – posebej po-udarim Klemenove člo-veške in duhovne kvalite-te. Najprej njegova zasid-ranost v molitvi. Vedno mi je bil za zgled in oporo, ko sva zjutraj, kadar sva bila doma, skupaj opravi-la ju tranjo molitev (ali s kristjani v cerkvi) in zvečer skupno rožni venec. In to zvestobo je Klemen ohranil do zadnjih dni svojega živ-ljenja. Ko je bil sedaj, v Domu sv. Martina v Srednji vasi nad Bohinjem, že zelo oslabel, in si ni mogel sam pomagati, so mu domači priskrbeli računalnik s pro-gramom (vsakdanji brevir). Le z očmi je mogel odpirati in brati vrstice, a je vztra-jal pri molitvi z zadnjimi

telesnimi in umskimi močmi. Njegov duh je bil živ do konca. Prijatelj, sošolec in misijonar na Ma-dagaskarju, g. Franci Mi-helčič (sedaj rektor doma Slovenik v Rimu), ga je letos ob prazniku sv. Treh kraljev letos obiskal. In takrat je, mislim, Klemen skupaj s Francijem zadnjič somaševal. Obhajanje svetih skrivnosti je bilo zanj vedno nekaj velikega in pomembnega. Ti trenut-ki so bili zanj velika notra-nja opora in vir sreče.Rad bi tudi omenil Kle-menovo veliko pripravlje-nost pomagati. Kadarko-li so ga poklicali ali ka-morkoli je bilo treba iti (v dežju, vročini, po nemo-gočih cestah), je vedno z veseljem šel: pomagal re-ševati bolnike, žene na porodu, priskočil na pomoč sestram, katehistom in mi-sijonarjem, če je bilo treba koga nadomeščati. Kljub tolikim naporom je bil Klemen vedno vesel in na razpolago. Ni dovolil, da bi ga utrujenost premagala.… V njegovem srcu je bila vedno velika mera zdra-vega humorja. Bil je prije-ten za družbo. Nič izbirčen ni bil. Jedel je, kar je bilo postavljeno na mizo, naj-večkrat skromna porcija riža s preprosto prikuho iz

zelišč. Nikdar si ni domiš-ljal, kaj zmore, vedno pa je bil s srcem predan apo-stolskemu in misijonske-mu poslanstvu. Rad je imel verouk za otroke in mlade ter tedenska srečanja za članice Ma-rijine družbe. Pogosto sva skupaj pripravlja-la in vodila mesečne ses-tanke katehistov in svet laikov tega misijonskega centra … Podobno pove o njem naš Pedro Opeka: »Klemen je bil zelo dober Kris-tusov duhovnik in zares s srcem misijo-nar. Vsakemu človeku je hotel pomagati. Kjerko-li je deloval, povsod so ga imeli ljudje radi.« … Ko je začutil, da so mu začele slabeti mišice, najprej na roki, je Klemen prišel domov.… Tukaj se želim iz srca zahvaliti sestri Marinki, možu Petru in obema ne-čakoma, Marku in Luku, ter bratu Kolji, ki so mu zares velikodušno stali ob strani in mu nesebično pomagali, da je bila preiz-kušnja trpljenja zanj malo manj boleča. Prepričani smo, da Klemen že uživa polnost sreče v Bogu, za vse nešteto dobro, ki ga je storil v svojem bogatem življenju.»Zvesti in razumni slu-žabnik, v malem si bil zvest, pojdi v veselje svojega Gospoda!«Dragi prijatelj, Klemen, počivaj v miru!

OpravičiloV Misijonskih obzorjih št.6/14 je prišlo do napake pri rubriki Pra-znovali smo. Praznovanje za škofijo Murska Sobota se je odvija-lo v Markovcih, članek pa je napisal Lojze Kozar ml. Za napako se iskreno opravičujemo in se zahvaljujemo za razumevanje.

19

Darovi objavljenih so na naš račun prispeli

do 17. 1. 2015. Hvala vsem.D A R O V I – H V A L A

| TRIKRALJEVSKA AKCIJA župnije: Ajdovščina, Župnija Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Besnica, Biljana, Bled, Bloke, Borovnica, Braslovče, Brdo, Breznica, Brezno, Bučka, Cerklje na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Col, Čatež ob Savi, Čemšenik, Črešnjice, Črni Vrh nad Idrijo, Dob, Dobrepolje-Videm, Dol pri Ljubljani, Dolnji Logatec, Domžale, Dovje, Dravograd, Fram, Frankolovo, Godovič, Gomilsko, Gorje, Gornja Radgona, Gotovlje, Grad, Grosuplje, Hinje, Homec, Ivančna Gorica, Jarše, Kamna Gorica, Kamnica, Kamnik, Kobilje, Kočevje, Kokrica, Kopanj, Kozana, Kranjska Gora, Kranj-Zlato Polje, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Laško, Leše, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Kodeljevo, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Šentvid, Ljubljana-Štepanja Vas, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Lokavec, Lucija, Luče ob Savinji, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Marija Snežna, Markovci, Mengeš, Metlika, Mirna Peč, Moravče, Nova Cerkev, Nova Gorica-Kapela, Novo Mesto-Sv.Janez, Odranci, Opatje Selo, Osek, Ovsiše, Pečarovci, Peče, Planina pri Rakeku, Podbrezje, Podgorje pri Slov.Gradcu, Podkraj, Podlipa, Podnanos, Podraga, Polhov Gradec, Polica, Poljane nad Šk.Loko, Poljčane, Polzela, Portorož, Preserje, Prevalje, Ptuj-Sv.Jurij, Radeče, Rakek, Rakitna, Rateče-Planica, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Reteče, Rodik, Sela pri Kamniku, Slap, Slivnica, Slovenske Konjice, Solčava, Sostro, Stara Loka, Stari trg pri Ložu, Suhor, Sv.Andraž nad Polzelo, Sv.Anton, Sv.Bolfenk v Slo.Goricah, Sv.Danijel nad Prevaljami, Sv.Florijan v Doliču, Sv.Helena-Dolsko, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jurij ob Taboru, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Križ-Podbočje, Sv.Trojica nad Cerknico, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Sv.Vid nad Valdekom, Šempas, Šempeter pri Gorici, Šempeter v Sav.Dolini, Šentjošt nad Horjulom, Šentjurij-Podkum, Šenturška Gora, Šentvid pri Stični, Škocjan, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno ob Paki, Šmartno pod Šm.Goro, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Šmihel nad Mozirjem, Št.Peter-Otočec, Štjak, Šturje, Trbovlje - Sv.Marija, Trbovlje-Sv.Martin, Trnje, Tržič-Bistrica, Turnišče, Ubeljsko, Velika Dolina, Vir, Vodice, Vrabče, Vranja Peč, Vrhnika, Vrhpolje, Vrh-Sv.Trije Kralji, Vuhred, Zagorje, Zagorje ob Savi, Zagradec, Zali Log, Zaplana, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Zlato Polje, Žalna, Železniki, Žiče, Žiri, Žužemberk posamezniki: Bajc Teja, Bolniška Župnija, Fabrici Marijan, Frančiškanski Samostan Brezje, N.N., Osolnik Gašper, Ponikvar-Zorko Pavla, Primc Jožica, Rimskokatoliški Samostan Md Lazaristi,, Sestre Usmiljenke, Smodiš Robert, Strnad Alenka, Zagoranski Vera, Zver Sonja ADVENTNA AKCIJA župnije: Ajdovščina, Begunje na Gorenjskem, Begunje pri Cerknici, Besnica, Bevke, Biljana, Blagovica, Borovnica, Brdo, Breznica, Celje-Sv.Duh, Cerklje na Gorenjskem, Cerklje ob Krki, Cerkno, Col, Čatež ob Savi, Češnjice, Črni Vrh nad Idrijo, Dekani, Deskle, Dobovec, Dobrepolje-Videm, Dobrnič, Dol pri Ljubljani, Dolnji Logatec, Domžale, Dravograd, Dražgoše, Duplje, Dutovlje, Godovič, Golo, Gomilsko, Gore, Gorje, Gornja Sveta Kungota, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Gotovlje, Homec, Hotedršica, Hrenovice, Hrpelje-Kozina,

Idrija, Idrija pri Bači, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Kalobje, Kapla na Kozjaku, Knežak, Kobilje, Kobjeglava, Kočevska Reka, Kokrica, Kolovrat, Kopanj, Kotlje, Kozje, Kranj, Kranj-Zlato Polje, Kresnice, Križe, Križevci pri Ljutomeru, Krka, Leše, Ljubečna, Ljubljana-Črnuče, Ljubljana-Fužine, Ljubljana-Ježica, Ljubljana-Koseze, Ljubljana-Sv.Jakob, Ljubljana-Šentvid, Ljubno, Lokavec, Loški Potok, Lučine, Mala Nedelja, Maribor-Sv.Janez Krstnik, Marija Snežna, Mavčiče, Metlika, Moravče, Mozirje, Nova Cerkev, Nova Oselica, Novo Mesto-Sv.Janez, Odranci, Opatje Selo, Ormož, Piran, Planina pri Rakeku, Podbrezje, Podčetrtek, Podkraj, Podlipa, Podnanos, Podraga, Podzemelj, Polica, Poljčane, Polje ob Sotli, Povir, Prvačina, Radovica, Rakek, Ravne na Koroškem, Razbor pri Slo.Gradcu, Razkrižje, Reteče, Rovte, Ruše, Slap, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Sostro, Stara Oselica, Struge, Suhor, Sv.Andraž v Slov.Goricah, Sv.Anton v Slov.Goricah, Sv.Duh pri Škofji Loki, Sv.Jakob ob Savi, Sv.Jurij ob Ščavnici, Sv.Jurij v Slov.Goricah, Sv.Križ nad Jesenicami, Sv.Križ-Gabrovka, Sv.Marko niže Ptuja, Sv.Martin pri Vurberku, Sv.Ožbalt ob Dravi, Sv.Trojica v Slov.Goricah, Svetina, Šempeter pri Gorici, Šentjošt nad Horjulom, Šentjur pri Celju, Šentjurij-Podkum, Šentlovrenc, Šentožbolt, Šentvid pri Stični, Šentviška Gora, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Šmartno pri Slov.Gradcu, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Št.Peter-O-točec, Štanjel, Štjak, Šturje, Trata-Gore-nja Vas, Trboje, Trebnje, Trnje, Tržič-Bistrica, Turnišče, Ubeljsko, Ustje, Velika Dolina, Vir, Višnja Gora, Vitanje, Voglje, Vojsko, Vrabče, Vranja Peč, Vrhnika, Vuhred, Zagorje, Zagradec, Zali Log, Zavratec, Zgornji Tuhinj, Žalec, Žalna, Železniki, Žiče, Žiri, Žužemberk posamezniki: Bohnec Jasna, Bolniška Župnija, Frančiškanski Samostan Brezje, Frece Aleš, N.N., Semenič Majda, Sestre Usmiljenke, Smodiš Robert, Šabec Peter, Trobec Tatjana, Vanovšek Ivica, Zagoranski Vera | MIVA župnije: Črenšovci, Hrastnik, Knežak, Križe, Nova Gorica - Kr. Odrešenik, Portorož, Rogatec, Sv.Jurij ob Ščavnici, Sv.Lenart-Podgorci, Škocjan, Št.Ilj v Slov.Goricah, Truške, Vipava, Višnja Gora, Volče posamezniki: Buhvald Amalija, Kolbl Jernej, Menart Tomaž, N.N., Peršin Marko, Pikl Breda, Pirc Nadja, Pšeničnik Marjana, Rustja Matija, Smolik Dr.Marijan, Valh Karl | LAČNI V MISIJONIH župniji: Braslovče, Ljubljana-Ježica posamezniki: Bratuša AndrejFinc Ana, Golavčnik Michael, Gošnik Vida, Jerenko Helena, Kranjc Barica, Kravos Stojan, Kržišnik Franci, Marolt Marija, Medvešek Viljem, Murko Ana, Ojsteršek Lidija, Ojsteršek Peter, Semenič Bojana, Senegačnik Jožica, Stanič Erika, Šef Ida, Šimec Tomaž, Štampar Robert, Štibelj Jože, Vehar Štucin Erna Socialno Zavarovanje Misijonarjev | GOBAVCI posameznici: Brišar Valerija, Lep Judita | ZA MISIJO-NE župnija Nova Gorica-Kapela posa-mezniki: Ambrožič Lucija, Babnik Marija, Biščak Luka, Blažič Miha, Bolka Ivan, Brežnjak Terezija, Cencič Kristina, Česnik Albina, Drev Jožef, Flis Francka, Gantar Metod, Gaspari Romana, Gluvajič Daša, Gregorič Tone, Greif Polona, Hočevar Franc, Iršič Andrej, Itro D.O.O., Jeromen Kavčič Marija, Kavčič Irena, Kebe Janez, Kokovnik Zofija Alojz, Koren Leopold, Kos Zmaga, Kozole Cvetka, Kumer Garbajs Herica,

Kutnar Helena, Kuzma Anton, Lah Zmaga, Lep Judita, Leskovar Tanja, Lovše Ivan, Magdič Olga, Mikulin Olga, Motaln Betka, Mza-Cma, N.N., Orthosan D.O.O., Paškič Ilija, Pečovnik Alojzija, Peklaj Dr. Marijan,Pirc Dragica, Praček Marija, Pucihar Cveta, Rajk Alojzij, Rihtar Frančišek, Rihtar Helena, Saksida Blaž, Schwarzbartl Tomaž Ervin, Semec Francka, Slokar Darja, Slovenska Katoliška župnija Muenchen, Smrkolj Neža, Snoj Irena, Srebrnjak Andreja, Strmšek Mamič Mojca S.P., Suhadolčan Franci, Šifrer Marija, Škufca Lučka, Šlajpah Marija, Štafunko Fanika, Štrukelj Frančiška, Trček Francka, Velepič Anica, Velikonja Štefanija, Vertačnik Valentina, Vesel Metod, Zagrajšek Lucija, Zanjkovič Ivan, Zornik Zoran, Zupančič Bernarda | ŠOLANJE BOGOSLOVCEV posamezniki: Bole Tea, Hočevar Jožefa, Kravos Darinka, Mah Tinko, Vinkovič Marija | RUANDA IN BURUNDI Radešček Darja | LENČKOV SKLAD Zavar Valerijan | MAŠNE INTENCIJE župnija Stari Trg pri Ložu Trstenjak Franci | URŠULINKE po-samezniki: Capuder Franc, Caudek Julijan in Terčič Marija, Dobrovoljc Primož, Erdani Martina Marjetka, Jakofčič Darja, Koplan Marjan, Košir Matej, Kuret Tjaša, Lesar Nevenka, Lukovac Jovan, Matajc Irena, Mihlič Noelija, Mohar Košir Andreja, N.N., Naglost Martina, Pečnik Tatjana, Pevec Andrej, Planinc Vid, Puc David, Roglič Urška, Senica Majda, Trošt Peter, Uršulinski Samostan, Vrbinc Miha, Vrbinc Tomač, Vrečer Mateja, Zupančič Martina, Zver Sonja | LAKOTA ETIOPI-JA župnija Boštanj posameznika: Medvešek Viljem, Rigač Gregor | RIŽEVA POLJA-MADAGASKAR Kunavar Brigita,Florjan | MATANGA-DAR UPANJA posamezniki: Felicijan Marija, Kopriva Silvester, Logar Edo, Mohar Košir Andreja, Morelj Darja, N.N., Podobnik Jožica, Stambuk Igor, Vehovar Darinka | DROBIŽ ZA RIŽ-MA-DAGASKAR Jenič Dušan | RIŽ IN VODA Činkelj Slavko | S. MARTA MEŠKO župnija Mengeš posa-mezniki: Maršič Lucija, Mza-Cma | JOŽE ADAMIČ posamezniki: Burger Alenka, Kocmur Petra, Lah Benjamin, Mza-Cma | PAVEL BAJEC posamezniki: Mza-Cma, Ramovš Vera, Valič Cvetko | P. HUGO DELČNJAK Mza-Cma | S. ANKA BURGER Župnija Železni-ki Mza-Cma | S. VIDA GERKMAN posa-mezniki: Jelič Nina, Jeromen Kavčič Marija, Kleč Breskvar Maja, Lenassi Franc, Marjanovič Miranda, Mza-Cma, Smole Marija | JOŽE MLINARIČ Kvaternik Tomaž | S. VESNA HITI župnija Ljubljana-Polje posamezniki: Ams R&D D.O.O., Bratovščina Odraslih Skavtov Ptuj, Intihar Darja in Marjana, Kolbl Jernej, Kunšič Francka, Mza-Cma | P. MILAN KADUNC Mza-Cma | TONE KERIN župnija Ljubljana-Čr-nuče posamezniki: Kern Jože, Koncilja Jožica, Lah Benjamin, Mza-Cma, Podpečan Irena, Šušteršič | TONE OVTAR Mza-Cma | S. AGATA KOCIPER župnija Hrastnik po-samezniki: Mza-Cma, Pisk Tomaž, Volavšek Marta | P. VLADI-MIR KOS župnija Ljubljana-Polje | JANKO KOSMAČ župnija Škofja Loka Mza-Cma | KRMELJ JANEZ župnije: Stari Trg pri Ložu, Škofja Loka, Škofja Loka-Suha posamezniki: Agrometal D.O.O., Bolta Marko, Fajmut Ana, Komac Blaž, Marn Ana, Močnik Angela, Mza-Cma, Oblak Milka, Pirc Dragica, Sušnik Janez, Vrabec Marko, Vrabec Mirijam | S. ANDREJA KUNIČ Kranjc

Barica | S. ANDREJA GODNIČ posamezni-ki: Lah Benjamin, Pirc Dragica, Štuhec Msgr.Dr. Ivan | DANILO LISJAK posa-mezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Krevelj Branko, Lisjak Metka, Maršič Lucija, Sušnik Janez, | VILKO POLJANŠEK Lestroj D.O.O. | TOMAŽ MAVRIČ posa-mezniki: Malalan Nika, Mza-Cma | S. MARIJA ANDREJA ŠUBELJ Mza-Cma | S. ZVONKA MIKEC posamezniki: Murn, Stopar Emil, Škedelj Miran | MISIJONAR-KE MATERE TEREZIJE posameznika: Kranjc Rafael, Lep Judita | S. TADEJA MOZETIČ posamezniki: Bonuti Hajdinjak Kamila, Mza-Cma, Rudež Lučka, Šiško | JANEZ MESEC posa-mezniki: Gregorc Ivan, Jereb Franc, Krašna Angela, Mza-Cma, Pirih Marija, Strajnar Breda, Šimnic Apolonija, Uršič Jože, župnijska Karitas Šempeter pri Gorici | PEDRO OPEKA posamezniki: Amise D.O.O., Ams R&D D.O.O., Baumgartner Mihela, Bohak Ivan, Cerar Miha, Demšar Andrej, Ješovnik Simona, Kastelec Martin, Kordiš Rozalija, Kovač Marija, Krenker Stane, Kucler David, Lah Benjamin, Lapoši Jože, Leben Marija, Leskošek Dr. Franc, Majerle Rudi in Romy, Maršič Lucija, Mežnar Klavdija, Motik Dragica, Murovec Terezija, Mza-Cma, N.N., N.N., Prepadnik Meta, Prepadnik Sebastijan, Remše Matija, Rigler Anton, Rus Valerija, Sekirnik Alenka, Slovenska Karitas, Stambuk Igor, Strajnar Jurij, Sušnik Janez, Šef Manja in Tone, Šegula Zdenka, Šifrer Marija, Škedelj Miran, Verbič Karel, Zgonc Marija, Zornik Zoran | S. MARIJA PAVLIŠIČ posamezni-ki: Mza-Cma, N.N. | S. JOŽICA STERLE po-samezniki: Likar Ivan, Mza-Cma | P. MARTIN KMETEC župniji: Prihova, Stari Trg pri Ložu posamezniki: Mza-Cma, Resman Silva, Tomšič Fani | S. MARJETA ZANJKOVIČ Simonka Rajko | S. BOGDANA KAVČIČ Mza-Cma | LUCIJA ČUK posamezniki: Cej Vesna in Damjan, Lenassi Franc | S. VERONI-KA NOSE posamezniki: Rojec Jože, Strajnar Jurij, Žebaljec Mojca | S. TEREZIJA PAVLIČ posamezniki: Muller Marija, Mza-Cma | P. LOJZE POD-GRAJŠEK posameznika: Jelenko Gabrijela, Povh Jože | P. RADKO RUDEŽ Muller Marija | S. ANICA STARMAN Mza-Cma | S. ZORA ŠKERLJ Mza-Cma | S. FANI ŽNI-DARŠIČ Mza-Cma | P. JANEZ MUJDRI-CA Maršič Lucija | S. LJUDMI-LA ANŽIČ župnija Koper - Sv. Marko po-samezniki: Polonavin D.O.O., Puhar Jana, Sever Alojz | S. ANA SLIVKA župnija Nova Gorica - Kr. Odrešenik Radešček Darja | S. BARBARA PETERLIN župnija Ljubljana-Polje posamezniki: Ams R&D D.O.O., Mza-Cma, Radešček Darja | S. DORICA SEVER Mza-Cma | KATARI-NA TOMC župnija Križe Tišler Majda | POLONA BERLEC posameznika: Kramberger Marta, Rojec Jože | IZIDOR GROŠELJ župnija Črnomelj posa-mezniki: Baša Marko, Hadalin Baša Polona, Mozetič Iztok, Mza-Cma | S. POLONA ŠVIGELJ Mza-Cma | PORENTA MARIJA IN TOMAŽ posa-mezniki: Bole Lilijana, Glamočanin Ljubica, Hodnik Andrej, Jakofčič Darja, Janežič Angela, Kandus Gorazd, Lah Jože, Lah Štefan, Leben Marija, Novak Janja, Novljan Bojana, Pavlič Metoda in Andrej, Piry Ivo Branimir, Pungertnik | S. MOJCA KARNIČNIK Pešec Bogomila | MISIJON CRIPAM-BRAZILIJA posamezni-ki: Muller Ingrid, N.N., Volčič Barbara, Zeme Anja | S. SLAVKA CEKUTA posa-mezniki: Kranjc Barica, Lah Benjamin, Radešček Darja | NAŠA ZAVEZA nadžupnija: Šmartno pri Sl. Gradcu

20

Misijonar Klemen Štolcarse je poslovil

Uroš Klemen Štolcar se je rodil 14. 3. 1949 na Jesenicah. Oče Božidar in mati Ljudmila r. Alič sta šest let prej dobila sina Nikolaja, ki je danes župnik v Zgornjem Tuhinju. Klemen je maturiral v letu bratove nove maše in se dve leti kasneje, ko je odslužil vojaščino, vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. V mašnika je bil posvečen 29.6.1976. Kot semeniški duhovnik (6. letnik bogoslovja) je hodil pomagat v župnijo Radeče pri Zidanem mostu. Po končanem študiju leta 1977 je postal prefekt Malega semenišča v Ljubljani. Apostolska gorečnost ga je gnala v misijone.Leta 1979 je kot škofijski duhovnik odšel na Madagaskar. Tu je delal 33 let. Na Madagaskarju je 12 let deloval na misijonu Ranomena. Svoje misijonsko delo je 6 let nadaljeval v Farafangani, kjer je bil odgovoren za malo semenišče. Za tem je bil 8 let župnik na misijonu Vangaindrano, kjer so se večkrat srečevali slovenski misijonarji, ko so prihajali iz svojih misijonov. Svoja zadnja leta v misijonih pa je postal župnik v katedrali v Farafangani in škofov vikar.Klemen je poprijel za vsako delo, bil je tudi škofov šofer in mehanik. Najprej pa je bil duhovnik, ki je z veseljem, umirjenostjo in modrostjo, povezoval delo slovenskih misijonarjev, ki delujejo v škofiji Farafangana na jugu Madagaskarja. Kadar je bilo potrebno, je pomagal tudi misijonarjem v oddaljenih misijonskih postajah. Nekateri misijoni so oddaljeni tudi do 200 km. S svojo umirjenostjo je bil povezovalec slovenskih misijonarjev, ki delujejo v škofiji Farafangana. Preko njega so šle skoraj vse informacije o delu in projektih naših misijonarjev. Sproti nas je obveščal o vsem, kar se je dogajalo na Madagaskarju, zlasti seveda o misijonskih postojankah v škofiji Farafangana. Usklajeval tudi pomoč, ki smo jo pošiljali iz Misijonskega središča Slovenije na področje škofije.Bolezen ga je prisilila, da se je 12. 4. 2013 vrnil v Slovenijo. Skrb zanj je prevzela sestra Marjanka z družino. S svakom Petrom in nečakoma Lukom in Markom so mu skušali čim bolj olajšati težave. Vsak dan so ga vozili v cerkev, kjer je somaševal. Večkrat je priskočil na pomoč tudi dr. Zaletel z ženo. Ker je bolezen vztrajno napredovala in je bila vedno bolj potrebna medicinska pomoč, so ga 17.3.2014 sprejeli v Zavod sv. Martina v Srednji vasi. Tu je bil varovancem in osebju zgled potrpežljivosti in vdanosti v Božjo voljo. Klemenov križev pot se je zaključil v soboto, 10. januarja 2015 v Zavodu sv. Martina.V nedeljo, 11. januarja 2015 je ležal dopoldne v župnijski cerkvi v Srednji vasi. Pred deseto mašo so se s pesmijo poslovili od njega in ga prepeljali na Bled. Od 11.00 do 19.00 je ležal v župnijski cerkvi sv. Martina na Bledu. Ob 18.00 so se s sveto mašo od njega poslovili dekanijski duhovniki. V torek, 13. 1. 2015 je bila ob 14. pogrebna maša in takoj nato pogreb. Somaševanje in pogreb je ob sodelovanju velikega števila duhovnikov in vernikov vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Misijonar Jani Mesec, ki je 12. 1. 2015 prišel na dopust, se je zahvalil v imenu misijonarjev, ki delujejo na Madagaskarju.