MKIBN20080505-0021L

ббееррззННИИКК

-- GGOO

DDII

NNAA

IIII--

BBRR

OOJJ

2211 --

0055

MMAA

JJ 2200

0088 GG

OODD

IINN

AA --

((PP

RRII

LLOO

GG NN

AA TT

EENN

DDEE

RRNN

IIKK

))

MAKEDONIJA ZASLU@UVA DA BIDE VOEVROPSKOTO SEMEJSTVO

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI 3Data 05.05.2008 broj 21 берзНИК

Makedonija zasluùva da bide voEvropskoto semejstvo

-Unijata }e uspee kako globalen igra~ ako givklu~i i zemjite kandidati. - Po niedna cena ne smeeda se dozvoli Balkanot da ostane crna dupka i da bi -de von EU, smeta pretsedatelot na Slovenija DaniloTirk, zemja - pretsedava~ so EU. Spored nego Re pub -li ka Makedonija ima status na zemja kandidat i dobiogromna poddr{ka koja i ponatamu }e prodolì da jauìva.

Negoviot stav go poddrùvaat i pove}eto pretse-da teli koi ovoj vikend bea gosti na makedonskiotpret sedatel Branko Crvenkovski. I spored niv,ime to na Makedonija nesmee da bide pre~ka za priemna zemjata vo evroatlantskite strukturi; Makedonijadob ro funkcionira {to e va`no za celiot region, po -ra di {to EU treba da gi zapo~ne pregovorite so nea.

Regionot na Jugoisto~naEv ropa }e bide stabilensa mo so integrirawe voEU i NATO. Ovie za klu -~o ci od Samitot na pret -se dateli koj{to vi ken -dov se odrà vo Ohrid,bez razlika {to po svoja-ta su{tina imaat poli-ti~ka sodrìna, берзНИКgi prenesuva bidej}i mo -ra da se sloìme dekaniv nata realizacija eos novniot element zaeko nomski podem ne samona Makedonija tuku i nace liot ovoj Region kojsa mo so silna ekonomijamo ̀ e da se integrira voev ropskoto semejstvo.

- Vo evropskiot domima mesto za site koi sepod gotveni da gi spode-lat zaedni~kite de mo -krat ski vrednosti i od -go vornosti, a va{etou~es tvo na Samitot }epret stavuva silen i jasen

signal do gra|anite na na{ite zemji deka procesot naobedinuvawe na Evropa prodolùva, istakna pretse-datelot Crvenkovski na otvoraweto na 15-ot Samitna pretsedateli na dràvi od Centralna Evropa. Ine propu{ti da naglasi deka - Individualniot in te -res na edna zemja-~lenka povrzan so bilateralenspor so na{ata zemja se nametna nad kolektivniotinteres na Alijansata i na osnovnite principi vrzkoi po~iva samata organizacija. - Makedonija e dr ̀ a -va koja{to nikoga{ ne generirala nestabilnost vopo {irokoto opkruùvawe. Taa, na regionalen planve }e e profilirana kako promotor i poddrùva~ nare gionalnite proekti i inicijativi, so cel zaedni~ -ki te evropski vrednosti i standardi {to e mo`nopobrgu da stanat del od na{eto odnesuvawe, podvle~eCrvenkovski.

Teza koja premierot Gruevski ja nadopolni: Zem -ji te od Centralna Evropa se dokaàni prijateli naMakedonija. - Na predizvicite od 21. vek moè da seod govori samo zaedni~ki i organizirano. Golem delod tie pra{awa, kako {to se ekonomskiot prospe ri -tet i energetskata stabilnost, koi, iako ne vo istamer ka i vo ist moment ne zasegaat site nas, se pra {a -wa na koi edinstveno zaedni~ki moème da odgovo ri -me.

Ma kedonskiot premier u{te edna{ gi potsetidràvnicite - Na{ata cvrsta evropska i evroat-

lantska opredelba ja demonstriravme preku sprove-du vawe niza reformi vo odbranata, vo ekonomijata,vo sudstvoto, vo obrazovanieto, zemjodelstvoto, pre -ku usoglasuvawe na legislativata so evropskite di -rek tivi i so doslednoto ispolnuvawe na prezemeniteme |unarodni obvrski.

Politikata na blokada kon koja pribegna na{iotju ̀ en sosed so koja ja spre~i zasluènata pokana naMa kedonija za ~lenstvo vo NATO i so koja i se zakanu-va na patot na integracijata vo EU vsu{nost, kako {topo so~i Gruevski, pretstavuva blokada na realiz i ra -we na interesite na principite i vrednostite na NA -TO i EU.

- Na EU gledame kako semejstvo od razli~ni nar-odi koi rabotat zaedno, kade e po~ituvan interesotna sekoja nacija i vo koja sorabotkata po~iva na soli -dar nosta. Taa zaednica na vrednosti Makedonija sakada ja zbogati so svojot bogat kulturen jazi~en i na ci -o nalen identitet, dodade Gruevski.

I specijalniot gostin na Samitot, pretsedatelotna Republika Turcija Abdula \ul, obra}aj}i se predne govite kolegi, re~e - Ne se somnevam deka na{atapo raka za obedineta Evropa od tuka od Ohrid, od sa -mo to srce na Balkanot, }e dopre do evropskite naro-di. Konsolidiraweto na trajniot mir i stabilnost vore gionot, kako integralen del na Evropa, e vaènpre dizvik za nejzinata celosna integracija.

Izminatata nedela pokraj visokata sredba na dr -àv nici, vo Makedonija se odrà i trkaleznata masana tema: Promovirawe na Makedonija vo svetot -sled ni ~ekori i predizvici, vo organizacija na Agen -ci jata za stranski investicii. Nastan na koj prisus t -vu vaa ambasadorite na stranskite zemji vo Ma ke do -ni ja so svoi oceni, komnetari i predlozi kako po na -ta mu da se prodolì so kampawata - Investiraj voMa kedonija. Ovaa vladina kampawa preku koja na{itepro motori preku diplomatskite pretstavni{tva vozem jite niz svetot ja pretstavuvaat na{ata zemja, za -po~ na pred okolu 15 meseci. Dosega okolu 175 stran-ski kompanii ja posetile Makedonija i se zainteresi -ra ni da zapo~nat biznis, no od niv samo nekolku kom-pa nii ve}e investirale vo Makedonija.

Nedelata me|u dvata praznika ja odbeleà i naj -no vata analiza na Evropskata komisija za toa kako }ese dviàt cenite, rastot, nevrabotenosta i drugitepo kazateli va`ni za ekonomskoto zdravje na Evropa.Spo red nea, poskapuvaweto na hranata i na energija-ta ne ja pravi rozova ekonomskata prognoza za EU go -di nava, no i za Makedonija. Spored podatocite ob ja -ve ni od Ekonomskata komisija, Makedonija godinava}e ima rekordna inflacija od 6 %, za razlika od laniko ga iznesuva{e samo 2,3%. Makedonskata inflacija}e bide pogolema i od taa vo Unijata (3,8 %), no pred-vi duvawata na Brisel se deka ve}e idnata godina }ese stabilizira i povtorno }e padne na 2,7%.

Vakviot trend }e gi sledi i Hrvatska i Turcija,os tanatite dve zemji-kandidati za ~lensgvo, no op{ -ti ot vpe~atok }e go popravi ekonomskiot rast koj zago dinava za Makedonija se proektira na 4,8%, a zaid nata godina na 5,5%.

Na pazarotna hartii od vrednost, minatata ne de -la karakteristi~ni bea malata ponuda i malata po -ba ruva~ka.

Do sledniot ponedelnik

Makedonka BaldazarskaGlaven i odgovoren urednik na берзНИК

e-mail: [email protected]

- Nikoj ne e sopstvenik na Evropska Unija iza toa nikoj ne smee da bide isklu~en od ovojpro ces, smeta Vaclav Klaus, pretsedatel naê{ ka. Dodeka pak ungarskiot pretsedatelLas lo [ojom apelira - Unijata mora da ostaneot vorena za site zemji koi gi ispolnile krite -ri umite i standardite.

Ova se del od razmisluvawata , stavovitei zalo`bite za natamo{no pro{iruvawe naUni jata na 17 pretsedateli na zemjite od Cen -t ralna Evropa ~ij doma}in be{e pretseda te -lot Branko Crvenkovski izminatiot vikend voOh rid. Za predizvicite od pro{iruvaweto naEU zboruvaa pretsedatelite na Hrvatska,Mol davija, Bugarija, ê{ka, Crna Gora, Slo -va~ ka, Srbija, Avstrija, Germanija, Ukraina,Pol ska, Bosna i Hercegovina i Albanija. Ro ma -ni ja i Italija.

Deka RM pripa|a vo Evropa, premierot Ni -ko la Gruevski veruva deka }e potvrdat i ovieparlamentarni izbori i nivnite rezultati.Ma kedonija i po niv }e prodolì zasileno dara boti na svojot ekonomski razvoj i politi~kasta bilnost i tokmu zatoa zasluùva da se najdevo golemoto semejstvo nare~eno Evropska uni -ja.

4 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMIберзНИК broj 21 Data 05.05.2008

VO PRVOTO TROMESEÎE NA 2008 GODINA

Vo tekot na poslednite rabotni denovi naap ril, 14 firmi gi objavija nivnite ne re vi -di rani finansiski izve{tai na Ber za. Spo -red prikaànite bilansi za uspeh, ovie kom-pa nii pokaùvaat pozitivni re zul tati, iakospo redeno so istiot lanski pe riod, kaj nekoiod niv tromese~nata do biv ka e namalena, {topred se, se dolì na po rastot na cenite nare promaterijalite. Po kraj Komercijalna ban -ka, koja ima sto pro centno pogolem finansis-ki rezultat vo od nos na istiot period lani,se izdvojuva at i golemite dobivki za prvototro me se ~ie na Alkaloid i na Mako{ped.

Alkaloid vo prvite tri meseci od go di -nava realiziral neto dobivka od 107,421milion denari, {to pretstavuva po rast vo od -nos na istiot period lani za po ve}e od 30 mi -lioni denari. Odnosno, za is tiot period laniAlkaloid realiziral ne to dobivka od nad 68milioni denari. Spo red brojkite od Bilansotna uspeh, do biv kata e rezultat na zgolemeniteoperativ ni prihodi od 18.524.000 na48.231.000 de nari. Golema pozitivna promena,od 65.080.000 denari ima i vo delot na zali-hi te na gotovi proizvodi i na proizvodst vo tovo tek, koe vo istiot period lani ima lo nega-tiv na sostojba. Farmacevstkata kom panija be -le ̀ i pozitivna razlika vo od nos na lani i kajdo bivka i od operativ no to rabotewe koja voovoj period godinava se iska~ila na 142,85mi lioni denari.

Drasti~no pozitiven trend vo svoeto ra -botewe vo ova tromese~ie vo odnos na mi -natogodi{noto zabeleùva TD Ma ko{ ped.Neto dobivkata na dru{tvoto od 3,37 mi lionidenari lani porasnala na 137,79 mi lioni de -na ri. Vakviot pozitiven skok se dolì naenormniot porast na sredstvata od ostanatioperativni prihodi koj iz nesuva duri pove}eod 148 milioni de na ri ( lani bil ne{to naddva milioni de na ri). Za vakvata razlikata{to se po ja vu va vo nerevidiraniot Bilans nauspeh za ovoj tromese~en peroid vo stavkataostana ti operativni prihodi vo odnos na 2007go dina, od dru{tvoto informiraat deka pro -izleguva od proda`ba na akcii vo Ma ko{ pedosiguruvawe, realizirano vo pr vi ot kvartalvo 2008 godina.

Golema razlika vo prvite tri meseci voodnos na lani beleì i Makpetrol. Ne to dobivkata vo ovaa kompanija iznesuva 35,703milioni denari, za razlika od lani ko ga be -le ̀ ela negativno saldo od 16 mi lioni de na -ri. Ostvarenata dobivka vo iz mi natite trime seci od ovaa godina od Mak petrol velatde ka a e rezultat na po go lemiot ostvarenpro met vo odnos na is ti ot period od minata-

ta godina. Prvite meseci od godinava se poz-itiv ni i za Komuna. Taa godinava ostvarilapo zitiven bilans od 6,9 milioni denari nas -proti lanskiot negativniot bilans za is tiotperiod. Prviot trimese~en period pozitivnogo zavr{uvaat i Makedonijaturist so neto do -bivka od 41,957 milioni denari, Teteks odTetovo so neto dobivka od 3,6 milioni de narii Makoteks so pozitiven bilans od 1,58 mili -o ni denari.

Pozitiven bilans na uspeh prikaàle iR@ Uslugi, so dobivka od 4,33 milioni de na -ri, potoa Vitaminka od Prilep so 8,5 mi lionidenari, OHIS , Tehnometal Var dar i DG Betonso dobivka od 5,57 milioni de nari. Ka rak te -ris ti~no za ovie firmi e {to iako reali zi -ra le pozitiven bilans na us peh vo ovie trime seci, toj vo odnos na is tiot period vo 2007go dina e pomal. Vakva namalena dobivka enajizrazena kaj grade`nata kompanija Beton.

Izve{tajot za raboteweto vo prviotkvartal od delovnata 2008 na Makstil a.d.Skopje, ukaùva na visoka proizvodna di na -mika i ispolnuvawe na postavenite kvan -titativni targeti vo dvata proizvodni pogo-ni.

Proizvodstvoto vo proizvodniot pogonê li~arnica, e pogolemo od planiranoto za3,08%, odnosno od minatogodi{noto vo is tiotperiod za 3,75%. Vrednosta na po ka zatelot edotolku pogolema, ako se ima vo predvidvisokata sporedbena osnova vo 2007 godina.Planiranoto proizvodstvo na to plovalanidebeli limovi e postignato, a zgo lemuvawetovo odnos na minatogodi{ no to kvartalno ost-varuvawe, e celi 13,4%. Kva litetot naproizvedeniot ~eli~en po lu fabrikat voêli~arnica, e za 4,2 % po e ni po prvi~natavizuelna ocenka, podobar od planiraniot iza 2,7 procentni poeni po dobar poizvr{enata negova podgotovka za natamo{noprocesirawe . Kvalitetot za pro izvedenitetoplovalani debeli li mo vi, e isto takapodobar za 0,2 procentni po ena, od visokotargetiranoto nivo za 2008 godina.Iskoristuvaweto na staroto è lezo, ka ko

osnovna metalur{ka surovi na, e vo sog -lasnost so normiraniot odnos, {to va ̀ i i zaiskoristuvaweto na sla bo vi te vo Va -lalnicata za debeli limovi. Pa zarnite pri -liki se isklu~itelno po vol ni, odnosno seodrùva i vo tekot na ce liot kvartal vi sokakowuktura za pro iz vodite od pro iz vodnatakomercijalna prog rama.

Dru{tvoto kako golem potro{uva~ naelektri~na energija, e soo~eno so neprincip-ielna i diskriminira~ka cenovna politikaod strana na elektroenergetskite vlasti vodràvata, kako i so seriozni problemi voobezbeduvaweto na potrebnite kapaciteti zaprevoz, prosledeni so za~estena zatvorenostna solunskoto pristani{te kako nose~kotransportno odredi{te. Za odbeleùvawe efaktot, {to povisokoto nivo na ostvareniprihodi od proda`bi e ostvareno i soponepovolna struktura na ispora~anitekoli~ini, od gledna to~ka na sodrànatavrednos na komponenta, {to vo osnova erezultat na odrùvaweto vo kontinuitet napovolni cenovni odnosi.

Vo predstojniot period, e predvidenarealizacija na obemniot investicionen za -

fat na edniot zagreven agregat vo Va lal -nicata, instalirawe na nova potisna pe~ kaso zna~itelno pogolem zagreven ka pa citet izna~itelnno podobrena specifi~ na energet-ska potro{uva~ka, bez na ru {u vawe naproizvodniot ritam na procesna ta misija. Voupotreba e i rekonstrui ra ni ot sistem zaladewe i interno transportirawe nalimovite, zaradi spre ~u va we na nivnopovr{insko o{tetuvawe, a vo pod gotovka se ipove}e proekti za uso vr {u vawe, razvoj izgolemuvawe na pro iz vod stvoto. Vo tek se iaktivnostite za po dob ruvawe na grani~niteperformansi na va la~kiot stan, kako ireinènering na os novnite mehani~ki delovina linijata na no ̀ icite i vgraduvawe naavtomatiziran sis tem na dimenzionalnooblikuvawe pri za vr{nite operacii.Paketot aktivnosti, oko lu aplikacijata zaintegralna eko lo{ ka dozvola, kako i imple-mentacijata na stan dardot ISO 14001, bitrebalo da go re {i problemot so emisijata nasite vi do vi polutanti vo vozduh, vo voda i vopo~va, ka ko i da go re{i vremenoto skladi-rawe i re ciklirawe na cvrstite i te~niteotpadi, za {to e izgotven operativen plan sodi namika na realizacija na poso~enite ak -tivnosti i finansiska konstrukcija za i s ti -te, e vo faza na realizacija , odnosno vo tekse aktivnostite targetirani za prvata godinana negovoto implementirawe.

MAKSTIL GI ISPOLNI KVANTITATIVNITEPROIZVODNI PLANOVI

KOMERCIJALNA BANKA, ALKALOID, MAKO[PED IMAKPETROL SO NAJGOLEMI POZITIVNI BILANSI

BETON SO POMALI PRIHODI VO PRVITE

TRI MESECI

Od grade`nata kompanija izvestuvaatdeka vo periodot od 01.01. do 31.03.20008go di na DG Beton a.d. ima ostvareno pomalfinansi ski rezultat vo odnos na istiotperiod od mi natata godina {to e rezultat nazgolemeni tro {oci vo raboteweto predi-zvikani od enorm noto zgolemuvawe na cenitena stra te{ ki te materijali i na odredeniuslugi.

Imeno, vo ovoj period ima{e enormnozgo le muvawe na cenata na armaturnotoèlezo i pro izvodite na crnata metalurgi-ja (50% ), naf tata, transportnite i drugiuslugi i drugo.

KOMERCIJALNA BANKASO 100% POGOLEMFINANSISKI REZULTAT

Ostvareniot finansiski rezultat zaperiodot 01.01-31.03.2008 godina vo iznosod 419,5 milioni denari e za 105% pogolemod ostvareniot pozitiven finansiskirezultat vo istiot period minatata godina.Pogolemiot iznos na ostvaren pozitivenfinansiski rezultat vo odnos na minatatagodina proizleguva od zgolemenite prihodiod redovno rabotewe (prihodi od kamata,provizii i nadomestoci), no i od pogolemiznos na prihodi od naplateni somnitelni isporni pobaruvawa, prihodi od rabotewe sohartii od vrednost, kako i pomal obem naizdvoena rezervacija za prvite tri meseciod 2008 godina. Imeno, vo prvite tri meseciod 2008 godina ostvareni se zna~itelnopovisoki prihodi od naplateni bilansnipobaruvawa. Isto taka, izdvoenata rezer-vacija vo prvite tri meseci od 2008 godina ezna~itelno pomala vo sporedba so visokiotiznos na izdvoenata posebna rezervacija voprvite tri meseci od 2007 godina poradiusoglasuvaweto koe lani be{e napraveno soOdlukata za izmeni i dopolnuvawa naOdlukata za utvrduvawe na metodologijataza klasifikacija na aktivnite bilansni ivonbilansni pozicii na bankite spored ste-penot na nivna rizi~nost.


2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI 1. HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA (***)2. CEMENTARNICA USJE KUPI STRUJA OD MEPSO (**)

29.04.2008 g. VTORNIK1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

ДНЕВНИКs.1 IZGOR CENI NA OVO[JETO I NA ZE LEN ̂ U -

KOTs.1 KONTROLA NA PRIDONESITEs.7 SLOVENCI ]E JA KUPAT KUMANOVSKA ÎS -

TO TAs.9 NE ÊKAAT IZGOR CENI NA OVO[JETO I NA

ZE LENÛKOTs.13 KON TROLA NA PRIDONESITE

БИЗНИСs.1 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATAs.1 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI

STRAN SKI BRENDOVIs.1 SUB VENCII PRVO ZA TUTUNARITEs.2 MBI 29.03.2008s.3 KOMERCIJALNA BANKA SO DOBIVKA OD 419,5

MI LIONI DENARIs.3 MBI-10 SE NAMALI ZA 1,54 INDEKSNI POENIs.3 ZA DIVIDENDA ODVOENI 112,3 MILIONI DE -

NA RIs.3 VREDNOSTA NA OFICIJALNIOT PAZAR - 10,5

MI LIONI DENARIs.4 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI

STRANSKI BRENDOVIs.4 SUB VENCII PRVO ZA TUTUNARITEs.5 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATA

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.1 HRANATA JA PUMPA INFLACIJATAs.1 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI

STRAN SKI BRENDOVIs.1 SUB VENCII PRVO ZA TUTUNARITEs.2 MBI 29.03.2008s.3 KO MERCIJALNA BANKA SO DOBIVKA OD 419,5

MILIONI DENARIs.3 MBI-10 SE NAMALI ZA 1,54 INDEKSNI POENIs.3 ZA DIVIDENDA ODVOENI 112,3 MILIONI DE -

NA RIs.3 VREDNOSTA NA OFICIJALNIOT PAZAR - 10,5

MI LIONI DENARIs.4 T-HOME JA OTVORA VRATATA ZA NOVI

STRAN SKI BRENDOVIs.4 SUB VENCII PRVO ZA TUTUNARITEs.5 HRA NATA JA PUMPA INFLACIJATA

ВЕЧЕРs.1 UVOZOT NA STRUJA E REGULARENs.6 UNI BANKA JA ZGOLEMI AKTIVATA ZA 50 NAS -

TO s.6 KREDITI DO 150.000 BEZ HIPOTEKAs.6 ALKALOID - LIDER VO TRGUVAWETOs.6 UVOZOT NA STRUJA REGULAREN

ВРЕМЕs.6 CEMENTARNICA USJE KUPI STRUJA OD MEP -

SO s.6 GRANIT SO DIVIDENDA NA AKCIONERITEs.7 IMB ORGANIZIRA RABOTILNICI ZA STO ̂ A -

RI TEs.7 SONÔGLEDOT SE VRATI NA NIVITEs.11 BANKITE SO SOFTVER I ÎPOVI SE BORAT

PROTIV KRADCITEНОВА МАКЕДОНИЈАs.5 CENATA NA NAFTATA SKOKNA NA 120 DOLARIs.5 NAMALENO TRGUVAWETO NA BERZATAs.5 KAJ PREMINOT BOGORODICA SE GRADI HO -

TEL [ERATONs.5 GRANIT ]E DELI DIVIDENDAs.5 PAD NA DOBIVKATA NA MAJKROSOFT

S O D R @ I N A

VOVEDNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

VESTI BERZA... VESTI BERZA... ................4

BERZNIK - VTORNIK, SREDA. . . . . . . . . . . . . . . . . 5 - 6

DO 2012 GODINA VO MAKEDONIJA..............................12

PROMOVIRAWE NA MAKEDONIJA VO SVETOT- SLEDNI ÊKORI I PREDIZVICI.................8-9

ZORICA APOSTOLOSKA - DIREKTORKA NAMAPAS................................................... 10-12

BERZNIK - PETOK, SABOTA .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13-14

BERZNIK - NEDELNICI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

SVETSKI BERZI ... .................................................16-17

NEDELEN PREGLED NA MAKEDONSKA BERZAZA HARTII OD VREDNOST.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18-19

Izdava: INTERNACIONAL NIK AD - SkopjeMediumska biblioteka i digitalna arhivaRedakcija na берзНИКAdresa: Plo{tad MAKEDONIJA bb, p.fah 882 Skopje,

1000, R.Makedonija Tel. 02/25.32.800 faks: 02/25.32.839Internet: www.interNIK.com.mk;

e-mail: [email protected]

Izvr{en direktor: Zdravko JosifovskiOdnosi so javnost: Nata{a Dimovska

Marketing: Ivona JosifovskaAsistent na PR i marketing: Stojne Danilova

IKT Menaxer: Kiro VelkovskiMenaxer za delovni odnosi: Divna Pe{i}

Logistika: Ana PetrovaFinansii: Gordana Stojanovska

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКберзНИК e osnovan 2007 godina.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENIMEDIUMI берзНИКBroj: 21Data: 05.05.2008

SE DISTRIBUIRA SAMO SO PRETPLATA

FOTO NASLOVNA:

Foto: Robert Spasovski

Redakcija na берзНИКInternet distributiven sistem: www.interNIK.com.mkGlaven i odgovoren urednik: Makedonka BaldazarskaNovinari: Vaska Mickoska, Kiro SimonovskiKompjuterska podgotovka: Tatijana TrpkovskaRedakcija:Evoluator na vesti: Anita Ba{oska,. R. Tasovskaoperatori: Mare Lazarevska, Arslan Skoro, ZoranStamatovski, Martin Arsovski, \or|e Rexi}, Toni Arsovskii Darko TripunovskiFotoreporter: Robert Spasovski

Marketing, distribucija i proda`ba: INTERNACIONAL NIK AD - Skopje

I M P R E S S U M

Makedonija godinava so rekordna inflacija, enas lovot so koj Utrinski vesnik ja za po~ nu va rabotnata nedela po veligdenskite praznici. Pos -kapuvaweto na hranata i na energijata ne ja pra virozova ekonomska ta prognoza za EU godina va, no iza Makedonija - re zultatot na najnova ta analizana Brisel za toa kako }e se dviàt ce nite, rastot,nevrabotenosta i drugite po ka za teli va`ni zaekonomskoto zdravje na Evropa. Spo red podatociteobjaveni v~era od Eko nom ska ta ko mi sija, Ma ke do -ni ja godinava }e ima re kor dna in fla ci ja od 6%, zarazlika od lani ko ga iznesuva{e samo 2,3%.Makedonskata in fla ci ja }e bide pogolema i od taavo Unijata (3,8%), no predviduvawata na Brisel sede ka ve}e id na ta godina }e se stabilizira i pov-torno }e pad ne na 2,7%. Vakviot trend }e gi sledii Hr vat ska i Turcija, ostanatite dve zemji-kandi-dati za ~lens tvo, no op{tiot vpe~atok }e go po pra -vi ekonomski ot rast koj za godinava za Ma ke donijase proektira na 4,8%, a za idnata godi na na 5,5%.

Vo dene{nite vesnici }e pro~itate i: Vla da -ta so vr zani race za uvoz na p~enica. Vo vreme ko -ga golem del od dràvite uvezuvaat p~enica so celda go presret nat mo`noto novo poskapuva we na ovojosnoven pre hranben artikal na svet skite berzi, nana {ata Vla da celosno i se vr zani racete da goprezeme istiot ~e kor. Dr ̀ a vite {to ja proizvedu-va at, pak, po~naa da go za branuvaat nejziniot iz -voz. Na{ata vlast, pak, ia ko ja najavi mo`nosta zain terventen uvoz na p~e nica, od druga strana, samasi ja blokira{e taa varijanta po radi raspu{tawena parlamentot i tehni~kiot ka rak ter na Vladata,ko ja ne mo ̀ e da donese odluka za uvoz na lebno ì -to. Na merata na Vladata za uvoz na p~e nica bilaspre ~uvawe novo poskapuvawe na p~e ni ca ta i nale bot.

Vreme prenesuva deka bankite so softver i~i po vi se borat protiv kradcite. MVR pre dup re du -va deka se zgolemuva zloupotrebata i deka e za be -le ̀ an na go ren trend na grabeì na bankoma ti. Sa -mo vo posledna va godina se zabeleàni tri e se tinaobi di za nelegal no podigawe pari od bankomati,naj ~esto vo vnatre{ nosta od dr ̀ a vava.

Sumata {to ja podigale kradcite se dviì od30.000 do 150.000 denari. Nekoi od niv se otkrieniod slu` bite za organiziran kompjuterski kriminal

pri MVR, no nekoi uspevaat da pobegnat od dr ̀ a -va va bi dej }i naj~esto se raboti za stranski dr ̀ av -ja ni, Ro man ci i Bugari.

Vo nego }e pro~itate i deka Cementarnica Usjeku pi elektri~na energija od Dràvnata kompanijaza pre nos MEPSO. Na licitacijata na koja MEPSOgi pro dava{e no}nite vi{oci, edinstvena zainte -re si ra na kompanija za elektri~na energija vo no} -ni te ~a so vi bila skopskata Cementarnica. Za pr -vi te deset de na od maj, Usje kupila 770 megavat-~a sovi no}ni vi {o ci elektri~na energija. Sekojden od prvi do 11 maj, }e dobiva po 70 megavat-~a -so vi elektri~na energija vo period od polno} dose dum ~asot nautro. So ovaa pro da`ba na elek-tri~ na energija, MEPSO }e inkasira po ve}e od 22mi lioni evra za samo deset dena.

Vo dene{nite vesnici se objaveni i iz ve{ ta i -te za dobivkite i raspredelbata na dividendatavo po ve }e uspe{ni kompanii. Granit od vkupno ost-va renata do bivka od 5,6 milioni evra vo tekot nami natata go di na okolu 1,1 milion evra vo bruto-iz nos }e gi upot re bi za dividenda na akcionerite.Kom panijata Fer{ ped ostvarila profit od 3,1 mi -li oni evra, ili bli zu 190 milioni denari vo tekotna minatata godina. Pritoa, kako dividenda za ak -ci onerite }e bidat is plateni 33 milioni denari,ili 537 iljadi evra.

Dnevnik objavuva i deka slovene~kata firmaAt rik }e go kupi mnozinskiot paket akcii od ku ma -nov sko to JP îstota i zelenilo. Pretstavniciteod firma ta od koja îstota pred dve godini kupispecijalni vo zila za iznesuvawe smet, v~era sklu -~i ja dogovor so gra dona~alnikot na Op{tina Ku ma -no vo Zoran Dam ja nov ski i direktorot na pret pri -jatieto Erol Bek te {i.

Cenite na naftata v~era na berzata vo Wujorkpov torno skoknaa na rekordna vrednost od re~isi120 do lari za barel. Do ova novo poskapuvawe doj -de ot ka ko petrohemiskata korporacija (Bi-Pi) po -ra di {trajk vo {kotskata rafinerija Grenxmout gozat vori naf to vo dot so koj se ispora~uva tretinaod naftata od britan skite nao|ali{ta vo SevernoMo re do rafinerii te vo Velika Britanija, kako ipo radi oruèniot na pad vrz policijata vo Nigerijako ja go obezbeduva najgo lemiot nigerski terminalza nafta i gas.


Grcija prodolùva so tivkoto embargokon Makedonija. Top vest vo site vesnici ev~e ra{noto odbivawe na gr~kite vozduho-plov ni vlasti avion na MAT da vleze i da japre leta gr~kata teritorija, iako prethodnobil uredno najaven i imal odobren plan odgr~ kata kontrola za letawe i od Euro - kon-trol. No}niot ~arter let kon [arm El [eikso 86 patnici prinudno sletal na aerodromotvo Istanbul, od kade {to prodolìl kon pr -vi~ nata destinacija. Ova e grubo kr{ewe name |unarodnoto pravo i na îka{kata konven-ci ja, ~ii potpisnici se Makedonija i Grcija,pre nesuvaat site vesnici vo dràvava.

Trkaleznata masa na tema Promovirawena Makedonija vo svetot - sledni ~ekori ipre dizvici, {to v~era se odrà vo organiza -ci ja na Agencijata za stranski investicii jatre tiraat site vesnici, pri {to razli~no seko mentira dosega{niot uspeh na vladinatakam pawa. Vo Utrinski vesnik stoi deka predoko lu 15 meseci otkako zapo~na kampawata,oko lu 175 stranski kompanii ja posetile Ma -ke donija, interesiraj}i se za po~nuvawe biz-nis, no od niv samo nekolku kompanii ve}ein vestirale vo Makedonija, a so nekolku

ima lo - dlaboki razgovori, no nivnite imi -wa zasega se delovna tajna.

Gotov 400-kilovoltniot dalnovod konBu garija, e naslov na tekstot vo vesnikotDnev nik, vest koja e prisutna vo ekonomskiteru briki i vo drugite dnevni vesnici. Dal no -vo dot koj Makedonija go pu{ti od [tip doma kedonsko-bugarskata granica }e bide pu{ -ten vo upotreba koga i Bugarija }e ja obezbe-di potrebnata infrastruktura za elektroen-er getsko povrzuvawe. Od MEPSO so op { tu va -at deka na trasata dolga 71,2 kilometri segase postavuvaat aluminisko-~eli~ni jaìwaza prenos na struja. Dalnovodot pominuva nizop {tinite [tip, Probi{tip, Kratovo i Kri -va Palanka. Izgradbata po~na vo 2006 godi-na, a izveduva~ e germanskata kompanija SAG.Dal novodot e od ogromno zna~ewe za stabil-nos ta na sistemot i za snabduvaweto so stru-ja, pi{uva Dnevnik.

Benzinite i dizelot vo dràvava dos -tig naa nov rekord, poskapuvaj}i za tri, od -nos no za tri i pol denari po litar, e vestako ja ja objavuvaat site vesnici. Od no}eskana polno}, cenata na MB-96 od 70 denari zali tar se zgolemuva na 73 denari, na EURO-

SU PER-95, od 67 denari na 70 denari, EU -RO SUPER-98, od 68 denari za litar odi na71 denar. Novata cena na EURODIZEL izne-su va 67 denari, na ekstralesnoto maslo zado ma}instvo 56 denari, a na ekstralesnotomas lo (EL-1) e 56,5 denari. Spored Re gu la -tor nata komisija, najnovoto zgolemuvawe nama loproda`nite ceni na gorivata se obraz-lo ̀ uva so poskapuvaweto na prose~nata cenana surovata nafta na svetskite pazari odnad osum nasto za poslednite dve nedeli.

Standardno, dnevnite izve{tai za trgu-va weto na Makedonskata berza na hartii odvred nost, se objaveni vo Biznis. Na 81 den natr guvawe na Makedonskata berza (29.04.2008go dina) be{e prijavena edna blok transakci-ja so 7.000 obi~ni akcii na Arcelormittala.d. Skopje (HRM).

Vkupno se trguva{e so 18 akcii, obvrzni-ca ta za devizni vlogovi i obvrznicata za de -na cionalizacija (~etvrta, petta i {esttaemi sija). Istrguvani se 4.818 akcii preku 69tran sakcii i obvrznici vo nominalna vred-nost od 29.059 evra preku 15 transakcii.Vkup no se sklu~eni 84 transakcii i e ostva -ren vkupen promet od 21.519.203,70 denari.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI1. GRCITE NE GO PU[TAAT MAT NITU SO DOZVOLA (*****)2.KAMPAWATA INVESTIRAJTE VO MAKEDONIJA ZAINTERESIRALA 175 KOMPANII (*****)

30.04.2008 g.SREDA

ДНЕВНИКs.1 GRCIJA PRIZEMJI AVION NA MATs.7 REKORDNA CENA NA BENZINOTs.7 PROMOTORITE MORA DA ZNAAT SEs.7 SSM NA PRVOMAJSKI PROTESTs.7 GOTOV 400-KILOVOLTNIOT DALNOVOD KON BUGARIJA

БИЗНИСs.1 CENATA NA METALITE I NAFTATA I PONATAMU RA-S -

TAT s.1 DO KRAJOT NA JUNI - SITE NA SVOITE RABOTNI ZA-

DA ̂ Is.3 DO KRAJOT NA JUNI - SITE NA SVOITE RABOTNI ZA DA -

Îs.3 ÊTIRIESET CENTRALI NA VETER VO GEVGELIJAs.3 IZGRADEN DEL OD DALEKUVODOT [TIP-CRVENA MOGI-

LAs.3 GRCIJA - ZAKANA ZA BEZBEDNOSTA NA LETOVITEs.4 ZLATEN MEDAL ZA VALANDOVSKA VIZBAs.5 APRILSKIOT MINIMUM 9.885 DENARIs.13 MBI-10 ZGOLEMEN ZA 13,08 INDEKSNI POENIs.13 AKCIITE NA KOMERCIJALNA BANKA - NAJTRGUVANIs.14 INDEKSI NA BERZITE VO BLAG PORASTs.14 PORAST NA INDEKSOT MOYTE ZA 14,84 PROCENTIs.15 TETEKS SO DOBIVKA OD 3,6 MILIONI DENARIs.15 GRANIT ]E RASPREDELI DIVIDENDA OD 67.998.994 DE -

NA RIs.16 CENATA NA NAFTATA POVISOKA ZA OSUM NASTOs.16 CENITE NA METALITE I NAFTATA I PONATAMU RA-S -

TAT УТРИНСКИ ВЕСНИК

s.1 BENZINOT I DIZELOT POSKAPI ZA 3 DENARIs.5 GRCITE NE GO PU[TAAT MAT NITU SO DOZVOLAs.8 STRANSKI KOMPANII SE INTERESIRAAT, NO SAMO

NE KOLKU INVESTIRALEs.8 BENZINITE I DIZELOT POSKAPI ZA TRI DENARIs.8 SAMO SSM UTRE ]E GO ODBELE@I PRAZNIKOT NA TRU-

DOT 1 MAJs.9 MEPSO GO IZGRADI DALNOVODOT [TIP-CRVENA

MOGILAs.9 KOMERCIJALNA SAMO ZA TRI MESECI OD 2008 SO

PROFIT OD 6,8 MILIONI EVRAВЕЧЕР

s.1 ZABRANA ZA PRELETITE NA MAT NAD GRCIJA

s.6 IZGRADEN DALNOVODOT [TIP-CRVENA MOGILAs.6 U[TE EDEN PRESEDAN OD JU@NIOT SOSEDs.6 EKONOMSKI ATA[EA ]E LOBIRAAT KAJ INVESTI-TO -

RI s.6 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARIs.8 CEMENTARNICATA NEMA ZABRANA ZA PE^KA KOJA

ZAGADUVAВРЕМЕ

s.1 3.000 EVRA ILI NEMA VLEZ VO GRCIJAs.1 NAFTATA ]E NI JA PRESOLI MANXATAs.3 TRI ILJADI EVRA ILI NEMA VLEZ VO GRCIJAs.5 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARIs.5 NOVO ZAGREVAWE NA INFLACIJATAs.5 PRIJAVENI GOLEM DEL ZEMJODELSKI POVR[INI

ВЕСТs.1 GRCIJA PRINUDNO GO SPU[TI MAT VO ISTANBULs.3 VLADATA NEMA DA GI ZABRANI PRELETITE NA OLIM -

PIK I EJXIJANs.3 BENZINITE POSKAPI ZA TRI DENARIs.3 GRCIJA PRINUDNO GO SPU[TI MAT VO ISTANBULs.6 PODGOTVETE SILNI ARGUMENTI ZO[TO DA SE IN-

VES TIRA VO MAKEDONIJAs.7 SAMAK: DANCITE SAKAAT DA VLO@AT 150 MILIONI

EVRA VO MAKEDONIJAs.7 MEPSO GO IZGRADI DALNOVODOT OD [TIP DO BU-

GARSKATA GRANICAs.7 INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PORASNA ZA DVA

OTSTOs.8 T-MOBILE I KOSMOFON NE DAVAAT PONISKI CENI

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 MBI-10 SO PORAST OD 0,23 OTSTOs.8 GRCITE PRINUDIJA AVION NA MAT DA SLETA VO IS-

TANBULs.8 MBI 30.04.2008s.9 IZGRADEN DALNOVODOT [TIP-CRVENA MOGILAs.9 KAMPAWATA INVESTIRAJTE VO MAKEDONIJA ZA-IN -

TE RESIRALA 175 KOMPANIIs.9 BENZINOT I DIZELOT POSKAPUVAATs.9 SSM NA PRVOMAJSKI PROTEST

ШПИЦs.6 PROTEST I PIKNIK ZA 1 MAJs.6 BENZINITE I DIZELITE POSKAPEA ZA TRI DENARIs.6 ZA INVESTICII ZAINTERESIRANI 175 KOMPANII


DO 2012 GODINA VO MAKEDONIJA

OD 30 DO 300 000 MILIONI EVRA VO FONDOVSKATAINDUSTRIJA

Za da se dobie vistinska slika za zna -~e weto i razvojot na investicionitefon dovi, Markovski anali zata ja za -

po~ nuva so pregled na pojavata i napredo -kot na investicionite fondovi vo regio -nite vo Ju`na i Severna Amerika. Sporedne govata analiza najzna~aen rast na ame -ri kanskiot kontinent fondovte za be le -ù vaat vo île, Meksiko i Brazil. Za ev -rop skiot kontinent, karakteristi~no e toa{to zemjite od Jugoisto~na Evropa, pred seonie zemji so tranzicioni ekonomii imaatis to taka zna~ajni stapki na rast koi{tona primer vo Romanija se dvi ̀ at od 63 %,vo Polska e na nivo od58%, Slo va~ka pokaùvastap ka na rast od 31%, a voê{ ka e 21%. Isto taka,ka rakteristi~no za glo -balnite trendovi e deka vosvet ski ramki, ovaa indus-t rija vo periodot od 1999do 2006 beleì prose~nastap ka na rast od 8%, od -nos no, dokolku vo 1999 go -di na, iznosot na sredstvaan gaìrani vo investicis-ki fondovi iznesuva{e 11il jadi milijardi, na krajotna 2006 godina ovoj iznosse zgolemuva na 21 iljadami lijardi amerikanskido lari.

Od investiciskite fon dovi na glob-alno nivo naj golemo u~estvo zemaat oniefondovi koi {to investiraat vo sop-stveni~ki hartii od vrednost. Toa e skoropolovina od vkupno angaìranite sredst-va vo ovaa industrija. Na vtoro mesto seonie koi{to investiraat vo instrumentina pazarot na pari, treto mesto zazemaatfondovite koi vloùvaat vo dolgoro~nidol ̀ ni~ki hartii od vrednost, na ~etvrtomes to se onie koi{to imaat me{ana, od -nos no balansirana strategija na dvièwevo ramki od 10 % od vkupno angaìranitesred stva.

SAD pretstavuvaat lider vo ovaa in -dus trija i zatoa se smeta deka trendovitena dolg rok {to tamu se slu~uvale moàtda se zemat kako reper za idnite dvièwaza regionot i za makedonskata industrijana investiciskite fondovi.

Karakteristi~no za SAD e deka og ro -men del od svoite sredstva vloèni prekuin vesticiskite fondovi ostanuvaat inte-gra len i raste~ki del od portfoliata nado ma}instvata. Vo 1990 godina okolu se -dum do devet procenti od finansiskataak tiva na doma}instvata vo SAD se dr ̀ e -la do ovoj tip na investicii, dodeka nakra jot na 2006, ovoj procent dostignuva 23pro centi, {to zna~i ~etvrtina od finasi -ski te sredstva {to gi poseduvaat do ma -}ins tvata se ~uvaat i se upravuvaat odstra na na investiciskite fondovi, {to

pak ukaùva na visok stepen na educira-nost na samite investitori, no i za visokste pen na doverba koj go uìvaat ovie ins -ti tucii vo ovaa razviena ekonomija.

Fondovite u~estvuvaat vo sopst ve ni~ -ka ta struktura na kompaniite so razli~nivi dovi na hartii od vrednost koi{to setr guvaat vo SAD. U~estvoto vo sopst ve ni -~ ki hartii od vrednost se dviì do 25pro centi, dodeka vo onie op{tinski ob -vrz nici koi{to se vo faza na spremawe kajnas, u~estvuvaat so 34 procenti.

Kako faktor koj{to }e go determiniraid niot razvoj na na{ata fondovska indus-

tri ja e dvièweto na svetskite berzanskiin deksi, vo odnos na neto prilivot nasreds tva. Zna~i postoi visok stepen nako relacija pome|u obemot na dopolnitelnoan gaìrani sredstva vo ovaa industrija istap kite na prinos koi{to se ostvareni,od nosno registrirani preku svetskiot in -deks.

Vo odnos na Jugoisto~na Evropa, re~isisi te zemji koi{to vo golem del ja zavr{ijataa faza na pribliùvawe kon EU imaatstap ka na angaìrawe na sredstva vo fon-do vi od okolu osum procenti od bruto do -ma{ niot proizvod koj{to be{e na{a de -

ter minanta pri oprede -lu vawe na idnite poten-ci jali na ovaa industri-ja.

Vo periodot od 2004go dina do 2007 vo Hr vat -ska ovaa industrija do -ì vuva zna~aen rast sozgo lemuvawe od duri 54pro centi vo smisla naobe mot na angaìranisred stva. Vo 2004 ima630 mi lioni evra, za dana krajot na 2007 iznosotna sredstva na fondovie zgolemen na ~etiri mi -li jardi i 170 milioniev ra.

[to se odnesuva doMa kedonija, na{ite predviduvawa i o~e -ku vawa se temelat vrz baza na nivo na raz -vi enost na pazarot na kapital, o~e ku va ni -ot rast na bruto doma{en proizvod, is kus -t vo od individualnite investirawa na go -lem del od investitorite koi{to se slu -~i ja vo 2007 godina i koe }e pretstavuvako rektor vo nivnite idni investicioniod luki. Vo nasoka na razvoj na In ves ti -ciskite fondovi }e vlijae i pojavata napr vite investicioni sovetnici {to }ezna ~at kvalitativno podobruvawe na am -bi entot vo zemjata i sekako unapreduvawena raboteweto na glavnite ~initeli nama kedonskiot pazar na kapital.

Na {i te predviduvawa odat vo nasokade ka po~ nuvaj}i od 2008 godina bi trebaloda se in vestiraat okolu 30 milioni evravo fon dovskata industrija vo na{ata zem -ja, za toj iznos vo 2012 godina da se zgole-mi do 300 milioni evra {to bi bilo rezul-tat na novi uplati, a vo golem del i kakoge neri~ki rast na samoto portfolio kakore zultat na porast na prinosite na oviefon dovi. Ovie proekcii se praveni vrzba za na onie performansi koi{to se bitniza opredeluvawe na idninata, odnosnopro ekcii na stapka na u~estvo vo fondo -vi te na BDP, no i pokraj ovie pomalku op -ti misti~ki apsolutni iznosi, sepak smeda leku zad prosekot vo Jugoisto~na Ev ro -pa.

K.S.

Фондовската индустрија воРепублика Македонија конечно

започна да функционира од втора-та половина на 2007 година.

Инвестиционите фондови всушностсе финансиските субјекти кои се

очекува да внесат стабилизирачкодејство на пазарот во услови на

понагласени ценовни осцилации,како и да бидат катализатор за

развој на примарниот пазар –тиесе алката која недостасуваше намакедонскиот пазар на капитал.

Инвестициските фондови и нивна-та перспектива во РМ беше тема ина една панел дискусија во рамки-те на деветата годишна конферен-ција на Македонка берза, од којаберзНИК ја пренесува презента-

цијата на Горан Марковски,Директор на дирекција за вршењеуслуги со хартии од вредност воКомерцијална Банка а.д. Скопје.

BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI8 берзНИК broj 21 Data 05.05.2008

PROMOVIRAWE NA MAKEDONIJA VO SVETOT - SLEDNI ÊKORI I PREDIZVICI

UME[NOST I OBVRSKA E DA SE ZADR@IINTERESOT NA FIRMITE I NA DR@AVITE

Promotorite na makedonskata eko no -mi ja vo svetot treba da bidatpodgot veni so mnogu konkretni i

dla bin ski poznavawa za potencijalite nama ke donskiot pazar, dokolku sakaat da gipriv le~at stranskite investitori da vlo -àt vo dràvava. Tie mora da go znaat po -de telno dogovornoto pravo, mehanizmitena re{avwe na sporovite, obu~enosta nara botnata sila, kolkavi se penziskitepri donesi, na koe nivo se infrastruktur-ni te uslugi, sopstveni~kite prava... I, u{ -te mnogu drugi deteli informacii so koibi ja pretstavile Makedonija kako atrak-tiv na biznis destinacija, {to }e odeluvadr ̀ avava od drugite zemji vo op kru ̀ u -vaweto, a {to bi gi ubedilo stranskitekom panii da otpo~nat biznis tokmu kaj nas.Ovie momenti, najkuso, mu gi predo~ija am -ba sadorite i pretstavnicite na diplomat -ski te pretstavni{tva vo zemjava na di -rek torot na Agencijata za stranski inves-ti cii, Viktor Mizo, na trkaleznata masana tema Promovirawe na Ma ke do nija vosvetot - sledni ~ekori i predi-zvici, organizirana po po vodrasporeduvaweto na eko nom skitepromotori na Ma ke do ni ja vo tar-get zemjite za investi cii.Pretstavnicite na diplo-matskiot kor smetaat deka ideja-ta 23 ekonomski ata{ea da japro moviraat zemjava e odli~na ide ka }e vrodi so plod. No, tiepre dupreduvaat deka vo reali zi -ra we na ovaa ideja ne se dozvoleni im pro -vi zacii. Promotorite morada bidat pod-got veni da odgorat na pra{awata na in -ves titorite: od toa kolkavi danoci sepla }aat, do toa - kade se nao|a Ma ke do ni -ja?

Objasnuvaj}i gi dosega{nite postignu-va wa na planot na bilateralnite odnosi,Ad rijan Konstantinesku, ambasador naRo manija istakna deka Makedonija trebada prodolì so pretstavuvawe na svoitepo tencijali vo zemjite od Regionot i po -{i roko. - Vo obidot da se olesnat direkt-ni te kontakti pome|u delovnite lu|e, edenod uslovite e da se vospostavat dobritrans portni vrski. Zna~i treba {to pobrzoi pove}e da se vovedat direktni letovipo me|u dvata glavni grada. Neodamna gopot pi{avme protokolot za dopolnuvawe nado govorot za promovirawe i vzaemna za{ -ti ta na investiciite. Vo mart, so cel da gioles nime ovie direktni odnosi, imavmeme {ovita komisija za patniot soobra}aj,{to rezultira{e so soglasnost za pogole-ma liberalizacija na reìmot za makedon-ski te prevoznici vo i niz Romanija - is -tak na Konstantinesku. - Vo nasoka na pro -dla bo~uvawe na sorabotkata po konkretniob lasti, vo oktomvri, vo Skopje, za vremena saemot Tehnoma, o~ekuvame da se zatvo-

rat pregovorite vo vrska so dogovorot zaekonomska tehni~ka i nau~na sorabotka, aisto taka, upativme eden predlog za opre-deleni me|ugrani~ni proekti na poleto naenergetikata do ELEM.

Spored romanskiot ambasador, naj va` -no vo kampawata za promovirawe na make-don skite ekonomski potencijali e da seot stranat neto~nite pretstavi i sliki vovrs ka so biznisot i delovnoto odnesuvawevo Makedonija, a toa moè da se napravipre ku organizirawe vakvi aktivnosti. -Imaj }i go predvid dosega{noto iskustvo,bi gi pottiknal nadle`nite makedonskiins titucii, tela, organizacii, asocijaciii t.n, da gi razgledaat mo`nostite za pos-to ewe na posebna ekonomska misija vo Ro -ma nija i da ja iskoristat mo`nosta na sa e -mi te i izlo`bite {to se organizraat, za -ra di nivnta golema posetenost, da vos pos -ta vat konkretni vrski ne samo so roman-ski te firmi, tuku i po{iroko.

- Delovnoto rabotewe i privleku-vaweto stranski investicii e seriozna

ra bota za sekoja zemja, posebno ako e votran zicija, kako {to e Makedonija. Tiezem ji imaat nekoi zaedni~ki karakteris-tiki, no i razliki, i stranskite investi-tiri o~ekuvaat da vidat golemi ekonomskipro meni vo relativno kus vremenski peri-od, no i promeni vo politi~kite procesi,vo socijalnite sostojbi, objasni FerencKeke{i, ambasador na Ungarija. - Jas ne bisa kal da bidam nitu mnogu pristrasen, nitumno gu negativen kon kampawata, tuku neu-tra len, bidej}i ovaa kampawa treba da imastra tegija. No, na dolg rok treba da imasis tematska sorabotka, zatoa {to, nekoj dase informira za mo`nostite e dobro, no

toa e samo po~eten ~ekor. Najva`no e vni-ma nieto i interesot na firmite i na dr -à vite da se zadrì. Tokmu tuka ve ~ekapo golema rabota i smetam deka ambasaditetok mu na ova pole treba da bidat poaktiv -ni. Nema da kaème deka ungarskite firmise podobri od romanskite ili britanskite,me |utoa sakame da vidime ednakov tretmani pristap, kako i transparentni procedurii postapki za vreme na ovoj proces na in -ves tirawe.

Ungarskiot ambasador smeta deka kon-tak tot pome|u dràvite, pome|u vladite imi nisterstvata e prvo nivo {to sozdavapo volni ramki za stopanskite aktivnostina firmite, a vtoroto nivo se direktnitekon takti pome|u firmite, kade treba dadoj de do izraz znaeweto i ume{nosta naspe cijalnite eksperti vo ambasadite.

Poa|aj}i od faktot deka nie kako dr -à va ne moème da si dozvolime da imametak vi diplomati - eksperti vo sekoja dr -à va, ambasadorot Keke{i re~e deka takvilu |e se neophodni vo onie zemji koi se od

pri maren interes za Ma ke -do nija. Vo drugite zemji bibi lo dobro da se nazna~atpo ~esni konzuli, koi semno gu va`ni lica vo gra de -we to na me|usebnata do -ver ba me|u dràvite.

- Makedonija ima golembroj na mo`nosti, no za àlne postojat dovolno infor-ma cii {to prodiraat nad-

vor i ne postojat dovolno informacii zasa mite mo`nosti. Koga zboruvate za inves-ti ciite, treba da ja promovirate ne samomo` nosta, tuku i potencijalot na samatadr ̀ ava, nejzinoto zna~ewe i mesto vo re -gi onalnata sorabotka i mo`nostite i po -zi cijata vo regionot. A toa e mnogu po slo -è no pra{awe. Jas moàm da napi{ammno gu ubavi pisma do firmite, so koi gipo kanuvam da dojdat vo Makedonija, no tie}e mi re~at - kako da dojdam tamu, Kosovoe blisku, moè da imam problemi. Zna~i,}e treba na potencijalnite investitori daim odgovorite zo{to da investiraat voMa kedonija i koi se garanciite deka niv-

Контактот помеѓу државите, помеѓу владите и министер-ствата е прво ниво што создава поволни рамки за стопан-ските активности на фирмите, а второто ниво се директ-

ните контакти помеѓу фирмите, каде треба да дојде доизраз знаењето и умешноста на специјалните експерти во

амбасадите

Makedonija zasega ima devet ekonomski promotori vo svoite ambasadi voGermanija, Italija, Grcija, Avstrija, Slovenija,ê{ka, SAD i vo zemjite od Benelkus, anabrzo so obuka po~nuvaat u{te osum drugi promotori, koi }e imaat zada~a da ja pro-moviraat zemjata kako atraktivna biznis - destinacija.

- Po dvajca promotori }e ima vo Germanija i SAD, zaradi nivnata golemina iekonomskata sila, istakna Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski inves-ticii. Toj potseti deka kampawata, Investirajte vo Makedonija po~na lani vo fevru-ari, a na golemite kompanii, kako {to se Xonson Meti i Xonson Kontrols, za da sere{at da investiraat potreben im bil period od 18 do 24 meseci. Dosega Agencijata japosetile pretstavnici od nad 175 stranski kompanii.

Ekonomskite promotori }e imaat mandat od {est meseci, po {to }e se napravievaluacija na nivnata rabota, kako i na zaintersiranosta na stranskite investitori,istakna Mizo.


nata cel }e bide postignata - istakna Ke -ke {i, dodavaj}i deka, za àl, odnosite po -me |u Ungarija i Makedonija seu{te ja ne ma -at dostignato t.n. kriti~na masa. O~e ku va -wa ta se deka ekonomskite odnosi vo idni-na }e se podobrat, osobeno so faktot dekaMakedonija e kandidat za EU, {to zna~isu{tinska poraka za ungarskite firmi.

Potrebata od stru~ni i podetelni poz-navawa za biznis klimata vo Makedonija,{to treba da gi poseduvaat ekonomskitepromotori, ja potenciraa i drugite u~es ni -ci na trkaleznata masa. Duri i amerikan-skite kompanii, koi se poznati po svojatapod gotvenost za rizik i po agresivnotopri sustvo vo stranstvo, ne sakaat da inve-stiraat bez dovolno informacii za zemja-ta. Ottamu, kako {to objasni Mar{a Vongod USAID, mnogu e va`no da se dojde do in -for maciite. - Amerikanskite firmi }e jana pravat svojata doma{na zada~a pred dadoj dat tuka. No, Agencijata za stran ski in -ves ticii i drugite institucii tre ba daobez bedat informacii, i toa za sek torskiis traùvawa i podatoci. Za gra dewe nado verbata so stranskite fir mi, osobeno soame rikanskite, potrebno e da se objavu-vaat revizorskite izve{tai. Sme tam dekaame rikanskiot pazar e do -vol no golem za in -vesticioniot potencijal naMakedonija - istakna Vong.Taa predlaga vo kampa wataza privlekuvawe stran skiinvesticii promotorite zapo~etok da gi is koristatasocijaciite na raz ni sek-tori, kade {to se so biraatsite firmi. Isto ta ka, soogled na uspe{no odr -ànata investiciona kon -ferencija vo Va{ing ton, Vong prepora~a takva kon -ferencija da se organi zi rai vo zapadniot del od SAD.- Promotorite mnogu br zo}e se soo~at so mnogu te{ kipra{awa od strana na firmite. Ottamu, bibi lo dobro da gi posovetuvate ili da imdadete nekoi konkretni to~ki, da im pod-gotvite nekoi odgovori odnapred za dogov-ornoto pravo, pravnata ramka, me ha -nizmite na re{avawe na sporovi, kakva erabotnata sila, so kakvi ve{tini raspola -ga, no isto taka i trudovata mobilnost,pen ziskite pridonesi, pra{awata za in -fra s trukturni uslugi, kako {to se sopst -ve ni~kite prava i tn. Kolku {to moè po -ve }e prakti~ni informacii da se spodelatso strancite, tolku }e bide pointeresno ipo privle~no za investitorite da dojdat voMa kedonija - re~e Vong.

I Anete Kasten, germanski ekspert zama li i sredni pretprijatija, koja raboti voAgen cijata za stranski investicii vo svoe-to izlagawe ja akcentira{e potrebata odin formaciite i koristeweto na mediumi -te. - Smetam deka e mnogu bitno da se imadob ri informacii koi{to se vedna{ dos -tap ni. Vo Germanija imame dva promotori,bi dej}i germanskata ekonomija e mnogu ra -{i rena, ima razli~ni aspekti i e mnogupri sutna vo Evropa. No, seu{te mnogu fir -

mi i vo Germanija pra{uvaat kade se na o -|a te. Makedonija treba da bide prisutna nesa mo vo germanskite mediumi i pe~at, tukui po{irko. Treba da se zboruva za vas kakoza zemja so golem potencijal. Osobeno voGer manija, bidej}i ima sredni firmi koi -{to se zainteresirani ovde da vloàt.Ima raste~ki interes osobeno kaj pro iz vo -di telite na avtomobilski delovi, meta -lo prerabotuva~ka industrija, sektori ka -de {to nie sorabotuvame mnogu tesno sona {iot germanski promoter. Idejata da seis pratat mladi promotori vo dràvite emno gu dobra, no }e treba Makedonija da sepro movira vo mediumite vo drugi dràvi.Ne moème sekoja firma da ja ubedime dadoj de vo Makedonija, no ona {to moème dago napravime e da im kaème deka nie smetu ka i deka e dobro da dojdat da investi-ra at ovde.

Spored Malgoràta Markievi~ odam ba sadata na Polska, vo kampawata, a ipo doc na, treba da postoi prilagoduvawena pot rebite na site dràvi poedine~no,so cel da ima podobar dopir do kompaniitevo taa dràva. Bidej}i promotorite }e bi -dat mnogu zafateni i ne }e imaat vreme dagi soberat site podatoci, potrebno e dr -

à vata odnosno makedonskata ambasada vostrans tvo, da promovira koj sektor trebada bide targetiran. Markievi~ ukaà i nadru gi interesni pra{awa, {to bi gi pos ta -vi le stranskite investitori. Prvo, akove }e doa|aat na Balkanot, zo{to da ne in -ves tiraat vo Srbija, koja e mnogu pogolempa zar od Makedonija? - Vo vakov slu~aj,pro motorite mora da znaat {to da kaàt iso {to da gi privle~at investitorite. Ili,ako se kaè deka vo Makedonija dano~natastapka e samo 10%, moè da slu{nete dekai Albanija go napravila istoto lani -objasni Markievi~. - Vie mora argumenti-rano da objansite zo{to bi bilo podobroda se investira vo Makedonija, a ne vonekoja druga zemja. Tokmu tuka postoi golemprostor za podobruvawe na sektorskataanaliza, vo smisla na mnogu konkretniinformacii, koi }e se baziraat na agre-gatni i zbirni analizi na podatoci. Dosegaovie podatoci ne se na raspolagawe. Dr -àv niot zavod za statistika ne gi objavuvais tite, pa treba da se pribiraat od pove}eins titucii i pove}e izvori. Smetam dekaova e dobra mo`nost i drugite institucii

da se vklu~at vo obezbeduvawe na ovie po -da toci. Osobeno va`na bi moèla da bideulo gata na NVO-sektorot, bidej}i poneko-ga{ duri i podobro se gledaat tie podato-ci ako ne doa|aat od profesionalni is -tra ̀ uva~i. I, definitivno ovoj vid na in -for macii vo vrska so sporedbenite pred-nosti na opredelenite sektori koi {tosakate da gi razvivate, e ne{to {to e mnogupotrebno.

Potencijalniot skandinavski investi-tor bi sakal da vidi kakva biznis klimaima vo Makedonija, kakva e predvidlivos-ta, transparentnosta, kolku }e bide slo -è no za nego da otvori firma vo Ma ke do -ni ja, no pred da dojde ovde, bi sakal daznae ne{to i za samata dràva. Ottamu,Hildur Odlund od ambasadata na Nor -ve{ ka, ja naglasi va`nosta na Internetoti na informaciite na angliski jazik, bi -dej }i toa e mestoto od kade {to firmite}e po~nat da baraat informacii. - Od n a -{e iskustvo smetam deka e potrebno daima te dolgoro~na perspektiva. Ova nemada bide lesno da se postigne samo za ne -kol ku meseci, no mislam deka faktot {toodi te kon EU i gi prifa}ate tie pravila,mo ̀ e da go kaùvate kako prednost, bi dej -

}i za na{ite investito riprimenata na pra vi la tana EU i nivnoto dos lednopo ~ituvawe, e mno guklu~no vo donesuva wetoodluka da dojdat tu ka.

Poddr{ka na kampa -wa ta izrazi i pretst av -ni~ kata na Bri tan ska taambasada, Alison Torp,ko ja ja podvle~e va` nos -ta od dvonaso~na razme-na i otvorenost vo spo -re duvaweto na podato -ci te me|u dràvite, ka -ko i me|u kompaniite. Li -lijan Kandikjan od am -basadata na [vajca rijaizrazi podgotvenost na

makedonskiot promotor po~etniteaktivnosti da mu bidat vo prets ta vu va we -to vo nivnite stopanski ko mori, kako iSEKO fondot, koj dava sred stva na {vaj-carskite gra|ani za za po~ nuvawe biznisivo drugi dràvi.

Jovica Pala{evski, od Ministerstvoza nadvore{ni raboti istakna deka sepra vat bezbroj aktivnosti so ambasadite,so cel za {to pogolemo promovirawe na RMka ko povolna biznis destinacija.

- Me|u dru goto Ministerstvoto za nad-vore{ni ra boti raboti i na razvojot natrgovijata i po dobruvaweto na trgovskiteodnosi po me |u Makedonija i ostanatitezemji, na ma lu vawe na deficitot, zgolemu-vawe na iz vo zot i organizirawe na tiebznis- forumi kade {to biznismenitedirektno }e gi raz menat svoite iskustva.Promotorite se obu ~eni i zapoznaeni soodredeni ak tiv nos ti so koi }e treba da sesoo~at so sa mi te investitori. Tie ve}e jaznaat pravnata ram ka koja ja imamevospostaveno so sekoja zem ja kade }e bidat,i o~ekuvame pozitivni re zultati od niv.

V.M.


�МАПАС неодамна доби наградаза доб ро управување. За шо станувазбор и што претставува ова наградаза вас?

- Nagradata ja dodeluva Fondacijatains titut otvoreno op{testvo vo ramkitena proektot Procenka na potencijalot zadob ro upravuvawe vo Makedonija. MAPAS ezna ~i na prvo mesto vo kategorijata - dru -gi organi na dràvnata uprava, organiza -cii na centralno nivo. Nagrada, koja moramda priznaam mnogu mi zna~i.

Koga go popolnuvavme pra{alnikot sosos tojbite koi se kaj nas, moj vpe~atok i za -klu ~ok be{e deka toa e edna dobra pouka,tie pra{awa da bidat reper kakvi trebada bideme. Za mene toa e najgolemata pri-do bivka. No, ne moàm da kaàm deka ne sera duvam, bidej}i jas sum tuka od formira -we to na Agencijata i na nekoj na~in nagra-da ta ja doìvuvam kako edno li~no zado-vols tvo, iako sekoga{ preferiram timskara bota i {to e najva`no jas go kreirav ti -mot. Mora da priznaam deka pra{alniktbe {e tolku dobro sro~en, {to sekoj bi tre-ba lo da go ima kaj sebe i odvreme navremeda se testira dali gi postignal celite koigi zacrtal vo nasoka na dobroto upravuva -we. Samo taka }e se postigne kvalitetnoni vo na edna institucija.

Na po~etokot ne be{e lesno. Polekagra dev dobri sorabotnici, lojalni, koi{tosi ja sakaa institucijata, i {to e najva`noda ja ~uvstvuvaat, da se prepoznavaat vonea. Koga ~ovek si ja saka institucijata ira botata - rezultatite ne izostanuvaat.MAPAS postoi pet godini. Ima ~etiri sek-to ri - sektor za kontrola, praven sektor,sek tor za istraùvawe i sektor za finan-si ska i informati~ka tehnologija.

�Значи на г -ра дата прет с та -ву ва и приз ниеза креирањетона структура навра ботените воАген цијата?

- Teìnata nakre irawe na insti-tu cija e kreirawena timovi, dobarstru ~en ka dar. Pri -s tapiv kon mnogu mladi lu|e, so eden rizikde ka nemaat iskustvo. No, trg nav od sta no -vi{ te deka ovaa materija e mno gu nova,bara u~ewe i deka toa najdobro mo ̀ at da gonapravat mladi lu|e, koi ima at teoretskipodgotovki i koi so opredeleni obuki kakoi so kombinacija na is kus t voto, }e dadatnajdobar rezultat. Sega, pos le pet godini,moàm da potvrdam deka ne sum pogre{ila.Strukturata e heterogena - ekonomisti,prav nici, stru~waci za fi nansiska ma te -ma tika, elektro in ̀ e ne ri, elektroni~ari.Teh ni~kiot kadar e tok mu od pri~ini {tosof tverskata pos ta ve nost na na{ata kon-trola se temeli na dnev nata kontrola.

- Istraùvawata se odvivaat vo dvena soki - makroekonomski i istraùvawana kapitalno finansiranoto penziskoosi guruvawe.Tie se mnogu kompatibilni ine moàt edno bez drugo. Koga ja po~ nu vav -me reformata, ~esto se postavuva{e pra -{a weto - dali treba da se trgne vo ovaare forma, koga znaevme kolku e plitok fi -nan siskiot i pazarot na kapital, kolku sene razvieni. No, od druga strana, vo svetotprak sata pokaà deka penziskite reformidos ta vlijaele na prodlabo~uvawe na fi -

nan siskiot pazar i pazarot na kapital.Od nosno dokolku se ima minimum na ins t -ru menti na vloùvawe, moè da se po~ne i{te ta e ako ne se po~ne. Imeno, ovaa sumana pari {to se pojavuva na pazarot ne emala i, sakale ili ne, pritiska i kaj pa za -rot na dràvni obvrznici, na berzata...

�Фондот за ПИОМ располага сого лем број на капитал кај ак ци о -нер ските друштва. Ку пу вате ли однив ниот капитал на јавнитеаукции?

- Zavisi od koi dru{tva poseduvaatak cii, odnosno {to nudat na aukciite. Niene gledame dali akciite se na Fondot zaPI OM, tuku koj gi izdal tie akcii. Dokolkuak ciite gi ispolnuvaat kriteriumite vokoi penziskiot fond moè da investira,vo toj slu~aj moè da kupuvaat. Ima triklu~ ni uslovi koi mora da se ispolnat, zada penziskite fondovi vloàt vo nekoiak cii. Zboruvame za zadolìtelno osigu-ruvawe i mora da ima mnogu mehanizmi naza{ tita. Politika na penziskite fondovi

ZORICA APOSTOLOSKA - DIREKTORKA NA MAPAS

DOBROVOLNOTO [TEDEWE ZA PENZIJA E IDNINA

За третиот столб не треба да постојатникакви ограничувања. Ни колку пари ќесе вложуваат, ни кога, ни за кого...Основата е многу широка. Кој сака, когасака, колку сака, тоа е доброволно...Потенцијалниот осигуреник треба да знаеколкави ќе бидат трошоците, колкав е тојминимум на поврат, под кој праг не можеда оди...Законски, друштвата не смеатникого да одбијат доколку сака да станечлен, но се должни да му објаснат се...Секој граѓанин треба да си ја вгради таафилозофија во себе. Штедење, ама за пен-зија. Не е тоа банкарско штедење.


e kade }e investiraat. Me|utoa, spored na -{i te analizi, vo momentov za fondovitese dostapni samo dvaesetina kompanii odtie {to trguvaat na Oficijalniot pazar naber zata. Toa e prviot uslov. Isto taka, prvli mit, bidej}i mora da ima diverzifi ka -ci ja i sigurnost vo vloùvaweto. Nie ve -li me od sredstvata, vo akcii moè da sevlo ̀ at najmnogu do 30%. Ne moè 100%,bi dej}i, na primer, kako {to ode{e segaBer zata nadolu, ... kolku taa vrednost }eopad ne{e... Lani na po~etokot na godinatabe {e podobro. Zatoa e taa diverzifikaci-ja vo obvrznici, depoziti... Vo akciite ve -li me deka mora da bide minimum 15 mili -o ni evra pazarnata kapitalizacija. Idru{t voto {to gi izdava tie akcii mora dako tira na berzata najmalku dve ili tri go -di ni, pa posle da moè da se investira voniv. Da se vidi iskustvoto, nivnata trans-pa rentnost... Isto taka mora da ima revi-zor ski izve{taj so pozitivno mislewe.

- Ne dozvoluvame vloùvawe vo in -ves ticionite fondovi {to sega se otvora -at, zatoa {to nam seu{te toa ni e rizi~no.I }e ~ekame dve ili tri godini da vidimeso kakvi performansi }e rabotat.

...Zna~i raboteweto go sledime nadnev na osnova. Povrzani sme vo mreènelek tronski sistem so dvete dru{tva, KBPr vo penzisko dru{tvo i Nov penziskifond, kako i so NBRM, i so Fondot za PI -OM. Kaj nas se prijavuva bazata na sitedoz voleni instrumenti i ako nie ne odob -ri me, tie ne moè da investiraat.

�Двата пензиски фонда, пре -зен ти рај ќи ги резултатите одработе њето во мината та година,кажаа де ка првпат лани ин вес -тирале на странските пазари напари и на хар тии од вредност.Бидејќи законот ви на ложува да јанадгледувате нив ната ра бо та, какоги оценувате нив ните вложувања

во странство?- I za vloùvawe vo stranstvo barame

op redeleni uslovi, zna~i ne moè da sevlo ̀ i vo bilo koi instrumenti. Prvo, toamo ra da se vo obvrznici koi gi izdala dr -à vata ili centralnata banka vo taa zem -ja. Dokolku se raboti za akcii, baramedru{t voto da ima okolu 500 milioni pa -zar na kapitalizacija, opredelen broj go -di ni na kotirawe, rejting. No, sega moàmda kaàm deka investirawata vo stranst-vo pokaàa pomalo gubewe na vrednostaot kolku tuka. Odnosno, se pokaàa po dob -ri, zatoa {to kriteriumite {to nie gi ba -ra me, se dovolni da se investira vo posi -gur ni instrumenti. Ova e po~etno investi-ra we i ne moè da o~ekuvame kojznae kakvido bivki, zatoa {to, prvo toa e mal obem nasred stva. Odnosno sredstvata na samitefon dovi vo svetski razmeri, se mnogu maliza da se o~ekuva nekoja ekstremna dobivka.Bez razlika {to velam deka se dobri in -ves tirawata, pred se, sredstvata povleku-va at nekoi konstantni tro{oci koi{to,ka ko }e rastat i kako }e se zgolemuvaat vona rednite godini, taka tro{ocite }e sepre topuvaat. Na po~etokot ne e taka, no seo~e kuva so rasteweto na sredstvata da imapo dobri rezultati. I tamu ima og ra ni ~u va -we, ne moè da se investira pove}e od 5%vo akcii. Ili, vkupnata investicija vostrans tvo ne moè da bide pove}e od 20%od sredstvata na fondot. Ima diverzifi -ka cija i ako e na primer vo momentot dvami lioni, dogodina }e se primer ~etiri. ]e

ima at podobri rezultati od obemot navlo ̀ uvaweto, taka {to }e moè da gi pod-ne sat i tro{ocite {to se - za stranskibro ker, za sub~uvarot... So tek na vremetro {ocite }e se pretopuvaat vo obemot nasred stvata.

- Ovie vloùvawa se na podolgi pate-ki. Toa e klu~noto i zatoa reagiram koga }evi dam komentari ili napisi, deka sega epo mal procentot na oploduvawe otkolkutro {ocite. Toa e normalno na po~etokot.Ova treba da go gledame na 20, 30, 40 godi-ni. Povratite podocna gi pokrivaat ovietro {oci. Mnogu e bitno samo da se vidi ka -ko seto toa se odrazuva na krajnata penzi-ja. Toa e su{tinata. Zatoa treba da se ob -jas nuva, za lu|eto da ne se upla{at koga }evi dat, na primer lani 8% tro{ok, a nema-lo ist procent povrat. Za da povratot gonad mine tro{okot pretpostavkata vo sve-tot e deka se potrebni od tri do pet godi-ni...Dali }e bidat tri ili pet, vo toa eume{ nosta. Sekako mora da se startuva sopo ~etno vloùvawe, pa potoa idat prido-biv kite.

� Колку сте задоволни од при -ли вот на пензиски корисници?

- I ovde moram da istaknam zadovols -t vo {to lu|eto pokaàa golema doverba voovoj dvostolben i reformiran penziskisis tem. Na{ite o~ekuvawa bea pomalku ot -kol ku {to vlegoa zainteresirani lica,oso beno vo delot na dobrovolnite, kade

Институција со најдоброуправување

Билјана Трајковска, советник за односи со јавност: - Nagradata se dodeluva vo tri ka te gorii, ednata se ministerstvata,ili organi vo niven sostav, vtorata kategorija se op{tinite, a tretata kategorija institucii, odnosno Agencija, kakona{ata. Nie kon ku ri ravme i ni be{e dostaven pra{alnik od okolu triesetina pra{awa. Aplikaciite gi oce nuva{e inagradite gi dodeli stru~na komisija. MAPAS e pobednik vo tretata ka te gorija - dràvna institucija, odnosno Agencija,so najgolem broj poeni. Toa e nagrada za dobro upravuvawe, {to zna~i deka vo nea se primenuvaat principite na dobro-to up ra vuvawe - transparentnosta, ot~etnost, vladeewe na pravoto, ednakva zastapenost i u~est vo na site vraboteni,timska rabota.

Kriteriumi vrz koi e odlu~eno za da se dodeli nagradata za dobro upravuvawe:

1. vladeewe na pravoto, efikasnost, obu~enost i profesionalnost na admi nis tracijata i sudskta kontrola -40%

2. transparentnost, participativnost, responzivnost - 40%3. finansiski menaxment i kontrola - 30%.

Vo na{ata kategorija bea {est institucii, kaj op{tinite okolu 18, i vo prvata ka te gorija imalo ~etiri prijaveniinstitucii. Neoficijalno ni kaàa deka nie sme ima le najmnogu poeni od site institucii. Zna~i, podobri i odop{tinite i od organite na upravata.


{to moèa sami da donesat odluka dali davle zat ili ne, da si presmetaat dali im seis platuva ili ne. Vo momentov imame oko -lu 172 000 ~lenovi i re~isi 60 milioniev ra vkupen obem na sredstva na dvatapen ziski fonda. Toa se rezultatite za dveipol godini. Vo odnos na korisnicite, odja nuari 2003 godina, tie se obvrzuva~ki davle guvaat, me|utoa kaj dobrovolnoto osigu-ru vawe isto taka se pokaà dobar interes,za {to vo mnogu pridonese i toa {to proekte na dràvata, deka ima garancii... Ovabe{e moèbi najtransparentna reforma{to se sproveduva{e kaj nas, iako moèbipod gotovkite bea podolgi. Krajno, stanuvazbor za dve dru{tva, koi{to imaat serioz -ni i respektibilni osnova~i, kako {to seKo mercijalna banka i Tutunska banka zadkoi stojat slovenski kompanii, i toa na lu -|e to mnogu im zna~e{e. Potoa, formirawe-to na MAPAS, kako kontrolen organ.

Duri i vo tretiot stolb, {to e dobro -vo len, se prevzema pogolem rizik, no pak}e ima kontrola. I tuka }e ima mnogu jakakon trola.

� Законот за доброволното пен -зи ско оси гурување беше донесенво парламентот. До каде се под го -тов ките за негова им п лементацијаи кога очекувате да стартува?

- Tuka ima edna nevoobi~aena situaci-ja. Zakonot e donesen, no seu{te ne moè dase primenuva, zatoa {to paralelno so nego,od nosno nemu mu prethode{e izmeni i do -pol nuvawa na Zakonot za vtoriot stolb.Za toa {to, ovlastuvawata na Agencijata dada va licenci e tamu. Me|utoa, vo Par la -men tot, zaradi golemiot zastoj, prednostvo do nesuvawe na zakonite imaat onie {tonosea znak EU, taka {to ovoj zakon e dojdenvo so b ra nie posle izmenite, ispadna da sedonese. Se nadevame deka posle izboritetoa }e se za brza. Zakonot e pominat nizsite komisii. Vo MAPAS se podgotvuvaatdelovnite procesi, so cel da se osposo-bime kontrolata {to se pra vi za vtoriotstolb, da se pro{iri i za tre tiot. Kad rov -ski sme ekipirani. Nie }e ja vr {ime kon-tro lata, mnogu sli~no kako kaj vto riotstolb, bez razlika {to e dobrovolen. Su -per vizijata mora da se odviva, za da se~uvs tvuvaat lu|eto sigurni.

Inaku, za tretiot stolb na penziskoosigu ru vawe pravevme promocija i vo Re -gi not. Po k raj objasnuvaweto vo Makedonija,koj moè da bi de osnova~ od potencijal-nite banki vo zemja va, osiguritelnite kom-panii, dvete posto e~ ki dru{tva, sakavmeda napravime edno roadshow i vo Regionot.Za taa cel MAPAS i Mi nis terstvoto zatrud, zaedno, ve}e gi posetiv me Bugarija,Slo venija i napravivme promocija predtamo{nite banki i osiguritelni kompa nii,pa ottamu go vle~am toa deka ima zainte -re sirani,a nekoi dojdoa i kaj nas. Celta eda vle ze i stranski kapital, tie imaat is -kus tvo koe vo kombinacija so na{ite ins -ti tucii, so na {ata mreà,bi trebalo dapo kaè pozitiv ni rezultati. Po izboritepro mociite }e pro dol ̀ at vo Hrvatska,Avstrija... Intenzivno ra botime na okolu

{eesetina pravilni-ci, koi {to treba da seiz gotvat za tretiotstolb, koi vo najgolembroj se novi. Za treti -ot stolb ne bi trebaloda se postavat nikakviog rani~uvawa. Ni kol -ku pari }e se vlo ̀ u va -at, ni koga, ni za kogo...Os novata e mnogu {i -ro ka. Koj saka, koga sa -ka, kolku saka, toa edob rovol no. Toa go os -ta vivme na samitedru{ tva da li }e pos -ta vat minimum. Sepaktie najdobro }e znaatso kakvi tro{oci }era botat i {to mo ̀ ene komu da ponudat.Po tencijalniot osi gu -re nik treba da znaekol kavi }e bidat tro -{o cite, kolkav e tojmi nimum na povrat,pod koj prag ne moè daodat... Zakonski,dru{t vata ne smeatni kogo da odbijat do -kol ku saka da stane~len, no se dol`ni damu objasnat se...

Koga ja pravevmekam pawata za vtoriotstolb, neizbe`no be{epos tavuvano pra {a we to koga }e bide tre-tiot stolb, {to mene mi dava nade` dekalu|eto se ve}e zainteresirani i za tretiotstolb.

Sekoj gra|anin treba da si ja vgradi taafilozofija vo sebe. [tedewe, ama za pen-zija. Ne e toa bankarsko {tedewe.

�Каков е ефектот од по ми -нувањето од еден во друг фонд?

- Barawe za premin podnesoa samo se -dum deset i pet lu|e. Mene, vakviot rezul-tat mi se dopa|a. Pi~inite se, najverojat-no,{to prvo, dvete dru{tva se dosta

sli~ni. I po kvalitet i po tro{oci, i porezultati, i po vloùvawa. Bez razlika{to velam sli~ni, sepak sekoj moèbi }esi najde ne{to {to pove}e mu odgovara, ia -ko nema drasti~ni razliki. Vtora pri~ina,po ve}e se pra{uvam kolku znaat lu|eto zaova. Sepak, ova e prva godina, i moèbi~le novite u{te ne se svesni deka imaatvak vo pravo. I treto. Moèbi i podnebjetoni e takvo, {to ne sakame mnogu promeni.Vsu{ nost, i samite premini od eden vodrug fond bi bile pogolemi, dokolku re -zul tatite vo dru{tvata bi bile pod ras -ti~ no razli~ni.

V. MickoskaM. Baldazarska

Третиот пензиски столб - без ограничување-Tretiot stolb e dobra {ansa za, na primer, tie {to ne se nikade osig-

ureni, ne se vo redoven raboten odnos, a imaat zarabotuva~ka od drug izvorda moàt sami da si pla}aat osiguruvawe. Moè i nekoi {to sakaat da imaatpovisoka penzija. Vo toj pogled nema ograni~uvawe

Pokraj drugite karakteristiki {to gi odbeleùva ovoj sistem, edna odprednostite mu e transparentnosta. Za razlika od dosega{niot koga ima{esituacii nekoi lu|e duri pred da odat vo penzija,da doznaat deka imnedostasuvaat po nekolku godini vo staòt, deka ne se uplateni od raboto-davecot, ovoj sistem e mnogu transparenten. Na sekoi {est meseci liceto-osigurenikot, si dobiva izve{taj od samite dru{tva, kolkavi mu se sredstva-ta po meseci, kolku mu e uplateno, so kolku tro{oci e raboteno... A edna{godi{no dobiva informacija osven toa, plus i za kakvi prinosi, kadevloùvalo dru{tvoto. Zna~i, ima edna celosna informacija na {est mesecitestira dali mu e uplateno. Ako se vidi deka ne{to ne e vo red so nekojauplata, vedna{ moè da intervenira i mnogu e podobro toga{ da se ras~isti,otkolku koga osigurenikot treba da odi vo penzija. Ova ve}e funkcionira.


1. NOVATA VLADA ]E GO IZBERE KONCESIONEROT NA ÊBREN I GALI[TE(*****)

2. MERAÎ ZA ZAGADENOST OKOLU CEMENTARNICATA (****)

02.05.2008 g. PETOK

Top vest vo vtoromajskite izdanija nadnev nite vesnici e bitkata me|u kompaniiteRVE i Verbunt za toa koj }e gi gradi hidro-centralite êbren i Gali{te. Iako oglasotbe{e otvoren pred 1-vi maj, idniot koncesi -o ner }e go izbere novata vlada, po za vr {u va -weto na predvremenite parlamentarni iz bo -ri. Inaku, vo Ministerstvoto za ekonomija sestig nati ponudite samo na ovie dve kompa -nii, bidej}i ostanatite tri {to bea vlezenivo krajnata kvalifikacija vo mart, se ot ka -àa od tenderot. Germanskata RVE vo kon-zor cium so slovene~kata HSE i nudi na dr -àv nata ELEM 47 otsto u~estvo vo novatapro ektna kompanija i barawe koncesijata datrae 39 godini, dodeka kompanijata Verbuntod Avstrija ponudi 33 otsto u~estvo vo nova-ta kompanija i pravo na koncesija od 50 godi-ni. So izgradbata na ovie dve hidroelektra -ni se o~ekuva zna~itelno podobruvawe nasnab denosta so elektri~na energija na make-don skiot pazar. Spored tenderot, izgradbatatreba da po~ne slednata prolet, a da zavr{iza sedum godini.

I pokraj utvrdenoto zagaduvawe na voz-duhot, Cementarnicata Usje e kazneta samo sodves ta iljadi denari, informiraat site pe -~a teni mediumi. Vakvata odluka na Os nov ni -ot sud Skopje 1 predizvika ogromno nezado-vols tvo vo Op{tinata Kisela Voda, od kade}e ja obàlat odlukata {to Sudot ja donel voja nuari godinava, a so koja se ukinuva za bra -na ta Cementarnica da gori petrol koks vope~ kata za proizvodstvo na cement. - Kakomo ̀ e sudot da ja ukine zabranata, i pokrajtoa {to inspektorite pred dve godini ut vr -di ja vo vozduhot sulfur dioksid nad maksi-

malno dozvolenite granici. Ne sakame da seme{ame vo rabotata na sudot, no vo ime nagra|anite }e barame ot{teta, za{to brojot naìtelite so problemi vo di{eweto rapidnoraste, istaknuva gradona~alnikot na KiselaVoda, Xorxe Arsov.

Od po~etokot na maj, tutunarite, na niv -ni te transakcioni smetki, po~naa da gi do -bi vaat subvenciite, koi iznesuvaat 30 de na -ri za kilogram predaden tutun, pi{uva [pic.Vkupnata suma {to }e im bide isplatena naodgleduva~ite na ovaa kultura iznesuvablizu osum ipol milioni evra, a parite seobezbedeni preku programata za finansir-awe na aktivnosti vo primarnoto tutunskoproizvodstvo. Godinava bea otkupeni nad 16milioni kilogrami tutun ili za 20 otstopomalku vo odnos na minatata godina.

Visokite ceni na hrana i ponatamu e me|unajprisutnite temi vo vesnicite. Utrinskivesnik se osvrnuva na vlijanieto na biogori-vata vrz proizvodstvoto na hrana, potenci-raj}i deka tokmu proizvodstvoto na biogrivoe eden od najzna~ajnite faktori za prodla -bo ~uvawe na krizata so hrana, bidej}i golemdel od povr{inite koi porano se koristea zapro izvodstvo na hrana sega se prenamenetiza proizvodstvo na surovini za biogorivo.Kaj nas seu{te ne e dojden ovoj svetski trend,a zemjodelcite ne se nitu informirani, nitupod gotveni da se zafatat so proizvodstvo namas lodajna repka, koja bi se koristela voedins tveniot kapacitet za prerabotka vozem java, vo sopstvenost na Makpetrol.

Makedonskite potro{uva~i se nao|aatpred nov bran poskapuvawa, poradi zgoleme-ni ot apetit na Kinezite i na Indijcite, koi

go dinava seriozno ja potresoa svetskataber za na hrana, pi{uva Nova Makedonija.Iako vladinite prognozi se deka cenite naprehranbenite proizvodi vo naredniot peri-od }e se stabiliziraat i godinava inflaci-jata }e dostigne do pet procenti, trgovcite iproizvoditelite na hrana i ponatamu pri-tiskaat cenite na osnovnite prehranbenipro izvodi da se zgolemat.

Vo istiot vesnik moè da se pro~ita ideka presti`nite biznis-magazini Globaltrejd rivju i Trejd fajnens magazin go progla -sija proektot za izgradba na gasnata cen-trala TE-TO vo Skopje, za zdelka na 2007 go -di na. Nositeli na ovoj proekt vreden okolu167 milioni evra se Toplifikacija, od ma -ke donska strana i ruskata grupacija Sintes.Vo realizacijata na proektot so bankarskaga rancija od devet milioni evra u~est vu va -{e i Komercijalna banka, a zdelkata finan-siski ja poddrà i NLB Tutunska banka.

Vladata podgotvuva proekt za povrzu-vawe na opti~kite kabli na Makedonskièleznici, Makedonskiot elektro-prenosensistem-operator (MEPSO) i na Makedonskaradiodifuzija vo integrirana mreà prekukoja }e se davaat telekomunikaciski uslugina dràvni organi i na javni pretprijatija,in formira Dnevnik. Ovaa opti~ka mreà,ko ja }e bide paralelna so taa na Makedonskite lekom, }e se izdava i na zainteresiranikom panii, a so ova dràvata o~ekuva da giskra ti tro{ocite na instituciite za te le -ko munikaciski uslugi i da vlijae da se na -mali cenata na telefonot i na internetot.

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

ДНЕВНИК

s.7 NOVATA VLADA ]E GO IZBERE KONCESIONEROT NAÊBREN I GALI[TE

s.12 DOJÊ TELEKOM DOKUPUVA AKCII VO OTEs.13 DR@AVNITE INSTITUCII SAMI ]E SI OBEZBEDAT

TELEFON I INTERNETs.13 GOTOV 400-KILOVOLTNIOT DALNOVOD KON BUGARIJAs.17 USJE ZAGADUVA I GI RAZBOLUVA GRA\ANITE

УТРИНСКИ ВЕСНИК

s.6 BIOGORIVATA JA PRODLABOÛVAAT KRIZATA SOHRANA

s.8 ZA HEC ÊBREN I GALI[TE ]E SE ODLUÎ POIZBORITE

s.8 MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII STANA MAKEDONS-KI TELEKOM

s.8 KOMERCIJALNA BANKA DEL OD NAJUSPE[NATA ZDELKAZA 2007 GODINA

ВЕЧЕРs.2 GRCIJA NI OBJAVI EKONOMSKA VOJNA!

s.6 IDNATA VLADA ]E PRESEÊ ZA ÊBREN I GALI[TEs.6 DESETINA OP[TINI BEZ ULI^NO OSVETLUVAWEs.6 EDEN BLOK VO REMONT

ВРЕМЕs.6 SLATKO-SOLENI PROEKCII ZA CENATA NA LEBOTs.6 BITKA ZA ÊBREN I ZA GALI[TE

ВЕСТs.6 GERMANSKI RWE I AVSTRISKI VERBUND DADOA PONU-

DI ZA ÊBREN I GALI[TEs.19 USJE POMINA SAMO SO KAZNA OD 3.000 EVRA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 ISTRGUVANI 97,1 MILIONI DENARI OD ALKALOIDs.8 OD KINA UVEZUVAME I INFLACIJA!s.8 PO^NA ISPLATATA NA SUBVENCIITE ZA TUTUNOTs.8 TE-TO NAJDOBRA ZDELKA ZA 2007 GODINAs.15 MERAÎ ZA ZAGADENOST OKOLU CEMENTARNICATA

ШПИЦs.6 STARTUVAA SUBVENCIITE ZA TUTUNOT




1. BRZIOT TRANSVER NA PARI SO GRCIJA FUNKCIONIRA NORMALNO! (****)2. MAKSTIL REAGIRA NA ENERGETSKATA CENOVNA POLITIKA (**)

03.05.2008 g. SABOTA

2. TOP VESTI - RELEVANTNOST PO BROJ NA OBJAVI

Nema pre~ka za prefrlawe pari odGrcija; Tivkata trgovska vojna naiduva naoficijalen molk; Gr~koto veto za trans-fer na pari ne ja zagriùva Vladata... Ovase samo del od naslovite vo dene{nitepe~ateni mediumi, koi se osvrnuvaat naprethodno objavenite informacii dekapostoi blokada na transferot na pari odGrcija vo Makedonija. Od IK banka, koja eprv agent na kompanijata Vestern union,soop{tuvaat deka nema nikavi pre~ki votransferot na pari i deka toj e vo ramkitena voobi~aenoto za ovoj period od godina-va. Makedonskata vlada smeta deka prob-lemite {to gi imaa na{i gra|ani vo Grcijase samo izolirani slu~ai i deka vo niv netreba da se gleda sistem na odnesuvawe naGrcija kon na{ata zemja, pa zatoa ne trebada ne zagriùvaat. Guvernerot na NBRM,Petar Go{ev veli deka oficijalno nikojne se poàlil deka postoi problem pritransfer na pari so Grcija. Na{ata vlaste mnogu pozagrièna {to vo zemjava ve}ene doa|aat gr~kite gra|ani za da gi tro{atsvoite pari tuka, kako {to se slu~uva{eprethodno, osobeno vo Gevgelija, Bitola iOhrid.

Telekomunikaciskiot gigant Doj~eTelekom vo slednata nedela }e ja prezemegr~kata kompanija OTE, informiraat ves-nicite. So ovaa zdelka Doj~e Telekom }estane monopol vo mobilnata telefonija voMakedonija, bidej}i pokraj toa {to gi

poseduva fiksniot operator Makedonskitelekom i mobilniot T-mobile, }e godobie i Kosmofon, koj ja dobi i dozvolataza vajmaks-telekomunikacii. Vo Ko mi si ja -ta za za{tita na konkurencijata budno jasle dat najavata deka }e se formira vakovmo nopolski xin na doma{niot telekomu-nikaciski pazar,velat deka vo toj slu~aj}e se prezemat site instrumenti i princi -pi za za{tita na konkurencijata predvi-deni vo na{ata i vo regulativata naEvropskata Unija.

Re~isi vo site mediumi e preneseno isoop{tenieto na Makstil, so koe ovaDru{tvo, kako golem potro{uva~ na elek-tri~na energija, e soo~eno so neprincip-ielnata i diskriminira~ka cenovna poli-tika od strana na elektroenergetskitevlasti vo dràvata. Vo soop{tenieto senaveduvaat i serioznite problemi {to giima kompanijata so obezbeduvaweto napotrebnite kapaciteti za prevoz, poradi~esta zatvorenost na Solunskoto pris-tani{te, kako nose~ko transportno odre-di{te. Inaku, vo prviot kvartal od godi-nava Makstil gi ispolnil postaveniteplanovi vo dvata proizvodstveni pogona.

Vesnikot Vest informira deka bri-tanskata kompanija Xonson Meti povtornoja odloì izgradbata na fabrikata voBunarxik, iako pred eden mesec nivniotpretstavnik Kolin Xefri izjavi dekanikakvi politi~ki slu~uvawa, kako nedo-

bivaweto pokana za NATO, slu~uvawata soKosovo i Srbija ili problemite so Grcija,nema da vlijaat vrz realizacija na nivna-ta investicija, nitu na proektiraniterokovi za start na proizvodstvoto.Direktorot na Agencijata za stranskiinvesticii, Viktor Mizo, najavi dekaizgradbata na fabrikata se o~ekuvapo~etokot na mesecov, a dosega{noto doc-newe e poradi vremenskite uslovi.

Trguvaweto na Makedonskata berza ivo april pomina vo senka na politi~kiteslu~uvawa vo zemjava, moè da se pro~itavo berzanskata analiza na Ve~er. Naberzata bea svrteni edvaj 18,3 milionievra, promet kako onoj {to be{e ostvarenpri martovskoto trguvawe, koga bea istr-guvani okolu 17 milioni evra.Inaku, naprviot raboten den od maj, najgolem del odpro metot ostvari akcijata na Ko mer ci -jalna banka, so 10,3 milioni denari ili 62procenti od vkupniot promet na berzata.

Od svetskite vesti, pe~atenite medi-umi gi prenesuvaat prognozite na anali-ti~arite deka cenata na naftata }e senamaluva, kako posledica na zajaknuvawe-to na kursot na dolarot vo odnos na evro-to, porastot na rezervite vo SAD izavr{uvaweto na {trajkot na rabotnicitevo naftenata kompanija Ekson-Mobil voNigerija.

ДНЕВНИКs.3 DOJÊ TELEKOM STANUVA MONOPOL VO MAKEDONIJAs.5 OP[TINA Â[KA OSTANA BEZ ULI^NO OSVETLENIEs.7 DOJÊ TELEKOM SOZDAVA MONOPOL VO MAKEDONIJAs.7 NEMA PRE^KA ZA PREFRLAWE PARI OD GRCIJAs.7 MAKSTIL GO ZGOLEMI PROIZVODSTVOTOs.7 GEVGELIJA VO PROEKT ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

УТРИНСКИ ВЕСНИКs.7 GR^KOTO VETO ZA TRANSFER NA PARI NE JA ZAGRI-

@UVA VLADATAs.7 KOJ GI IZMAMI TUTUNARITE ZA SUBVENCIITE?s.7 MAKSTIL REAGIRA NA ENERGETSKATA CENOVNA PO-

LITIKAs.9 BRISEL SE PRAVDA OKOLU BIOGORIVATAs.8 CENATA NA NAFTATA SE STABILIZIRA OKOLU 110

DOLARI ZA BAREL

ВЕЧЕРs.2 INFLACIJATA GO GUBI ZDIVs.6 OTKA@ANITE LETOVI GI ÎNAT 2 MILIJARDI EVRA

GODI[NOs.6 LAPTOP ZA 750 DENARI MESE^NOs.6 BITOLSKATA MLEKARNICA GI EDUCIRA FARMERITEs.7 INVESTITORITE VO SENKA NA POLITIÂRITEs.7 ZORAN ZAEV JA KUPI TULANATA VO Â[KAs.7 NAFTATA ]E PA\A

s.7 BRZIOT TRANSVER NA PARI SO GRCIJA FUNKCIONI-RA NORMALNO!

ВРЕМЕs.1 PLATATA TVOJA, KREDITNATA KARTI^KA MOJA!s.3 TIVKATA TRGOVSKA VOJNA NAIDUVA NA OFI¬CI¬JA-

LEN MOLKs.3 GRCITE ]E IM GO VRATAT KAPAROT NA TURISTI^KITE

AGENCIIs.5 PLATATA TVOJA, KREDITNATA KARTI^KA MOJA!s.6 PRESPA ]E BIDE NAJGOLEM BALKANSKI ODGLEDUVA^

NA NOEVIs.6 ]E SE NAMALUVA CENATA NA NAFTATA

ВЕСТs.7 XONSON METI PAK JA ODLO@I IZGRADBATA NA FA-

BRIKATA

НОВА МАКЕДОНИЈАs.8 AKCIJATA NA KOMERCIJALNA SO 62 PROCENTA OD

PROMETOTs.8 NEMA VE]E TATO ZEMI ME SO KOLA!

ШПИЦs.2 FINALE NA ZDELKATA MEGU DOJЧE TELEKOM I OTE

SLEDNATA SEDMICA

ГЛОБУС

s.24 PADOT NA DOLAROT NI JA NAMALI ZADOL@ENOSTA

Padot na vrednosta na dolarot go topi nadvore{niot dolg naMakedonija. Vo Ministerstvoto za finansii presmetale deka akogodinava dolarot depresira za 10 otsto vo odnos na evroto,tro{okot za servisirawe na nadvore{niot javen dolg bi senamalil za okolu 1,6 milioni evra, a kreditnata obvrska }e bidepolesna za 19,9 milioni evra. No, poskapuvawata na naftata i nahranata, raste~kata inflacija, hipotekar-nata kriza, opasnostaod recesija vo SAD i domino-efektite od nea na globalno nivo gineutraliziraa pozitivnite efekti od rekordno niskata vrednostna dolarot.

Makedonskite gra|anite ne moàt da ja po~uvstvuvaat povol-nosta od kursnata razlika od gubeweto na vrednosta na dolarot,bidej}i kaj nas nema krediti indeksirani vo ovaa valuta. No, delod vkupniot dolg na dràvata e vo dolari, pa zatoa padot na nego-vata vrednost vo periodov povolno se odrazuva na obvrskite odeksternata kreditna zadolènost na Makedonija. Za da gi vratizaemite kon stranskite kreditori dràvata deneska treba dapribere pomalku sredstva od dano~nite obvrznici otkolku predsedum godini koga vrednosta na dolarot po~na nadolno da variravo odnos na drugite svetski valuti. Situacijata so obezvrednu-vaweto na dolarot dopolnitelno i odi vo prilog na Makedonija,bidej}i najgolemiot del od finansiskite prilivi od stranstvo vodràvata se vo evra.

Od po~etokot na 2000 godina do denes dolarot zagubi 63 otstood svojata vrednost. Pred sedum godini vo istiot period edendolar vrede{e 60,79 denari, a deneska e 38,54 denari ili 22,25denari pomalku. Spored Narodna banka na Makedonija, bruto-nad-vore{niot dolg na dràvata na krajot na 2007 godina iznesuval3,983 milijardi dolari. Vo poslednite desetina godiniMakedonija kontinuirano go namaluva{e zadolùvaweto konstranstvo. Statistikata na centralnata banka veli deka deneskau~estvoto na privatniot dolg, vo koj spa|aat obvrskite na pret-prijatijata i na bankite kon stranstvo, e pogolemo od javniot dolg,odnosno kreditite na dràvata. Vo Minis-terstvoto za finansiitvrdat deka eksterniot dolg lani se namalil za 248,3 milionievra. Sega evroto ima dominantno mesto vo valutnata struktura nana{iot vkupen krediten dolg.

- Kako rezultat na izvr{enite operacii na predvremen otkup,dolgot izrazen vo evra sporeden so 2006 godina se zgolemi za 5,6procentni poeni i na kraj na 2007 godina iznesuva{e 65,8 otsto, aistovremeno za smetka na toa dojde do namaluvawe na javniot dolgvo amerikanski dolari za 6,8 procentni poeni, Dolgot izrazen vodoma{na valuta beleì blago namaluvawe vo vkupniot javen dolgod 0,3 procentni poeni, odnosno od 11,4 otsto na 11,1 otsto,informiraat vo kabinetot na ministerot za finansii, TrajkoSlaveski.

[ANSA Profesorot na Amerikanskiot kolex, Tome Nenovski,veli deka monetarnata i izvr{nata vlast treba da bidat poflek-sibilni i da gi koristat vakvite povolni periodi vo kursniterazliki kon dolarot.

- Poradi rekordnoto namaluvawe na vrednosta na dolarot voodnos na drugite svetski valuti nadle`nite treba da gi preispi-taat svoite politiki i da ne go otfrlaat predvremenotoservisirawe na obvrskite izrazeni vo istata valuta. Ovaa merkavo perspektiva moè da im za{tedi pari na dràvata i nagra|anite. Dopolnitelno treba da se ima predvid i toa {tovakviot trend vo vrednosta na dolarot nema da potrae u{te dolgo,prognozira Nenovski.

Spored nego, dolarot ve}e go dostigna dnoto na svojata vred-nost i sega se o~ekuva monetarnite vlasti na Soedinetite

Amerikanski Dràvi da prezemat ~ekori za stabilizirawe nanivnata doma{na valuta. Prognozite velat deka po pretsedatel-skite izbori vo SAD vrednosta na dolarot }e po~ne da raste, a sonea i site finansiski pobaruvawa izrazeni vo ovaa valuta.

Me|unarodniot monetaren fond vo svoite minatomese~niproekcii za sostojbata vo nacionalnata ekonomija na SAD ne mudade pogolemo zna~ewe na padot na vrednosta na dolarot i prog-nozira{e deka stopanstvoto na SAD nema da vleze vo recesija.Ovie predviduvawa MMF gi objasni so faktot deka amerikanska-ta valuta vrednuvana na po{iroka, trgovska osnova, sepak, e silnoplate`no sredstvo. Trgovskata razmena na SAD so del od aziskitezemji e golema i raste~ka. No, vo izminatite meseci, dolarot senajde na rekordno niska vrednost sporedeno so evroto i so {vaj-carskiot frank. Vrednosta na dolarot vo sporedba so japonskiotjen padna na najnisko nivo vo poslednite tri godini.

I pokraj vakvata sostojba so amerikanskata valuta, del odekspertite po monetarna ekonomija ja kritikuvaat po-litikata napremierot Nikola Gruevski, koj predvreme po~na da go vra}adolgot kon multilateralnite kreditori. Spored niv, vladinatamerka be{e jalova, bidej}i stranskite investitori ostanaa gluvina emitiranite signali deka Makedonija e stabilna dràva.Predvremenoto servisirawe na dolgot Vladata go obrazloì kakomerka na za{teda, no pred se kako ~ekor so koj }e privle~epogolemi direktni stranski investicii. Onie koi ne se soglasuvaaso ova gledi{te tvrdea deka za Makedonija }e bide pokorisno dagi investira parite vo proekti {to }e i obezbedat razvoj. Zatoa,denes, po nepolna godina od ovaa vladina merka, ekspertitepotenciraat deka izostanaa i dvete èlbi - stranskite inves-ticii i ekonomskiot razvoj. Vo regionalni ramki Makedonija enajnisko zadolèna dràva. Neto zadolènosta na Makedonijapred predvremenoto vra}awe na kreditite iznesuva{e 50,3 otstood bruto-doma{niot proizvod na dràvata. Vo dràvite odregionov ova u~estvo e zna~itelno pogolemo - Ungarija 93,3 otsto,Hrvatska 85,3 otsto, Bugarija 80,1 otsto, a u~estvoto naslovene~kiot bruto-eksteren dolg vo vkupniot doma{en proizvodiznesuva 78,5 otsto. Prilivite na stranski investicii {to gi ost-varuvaat ovie dràvi se nesporedlivi so makedonskite priliki.

GLOBALNA KRIZA Za ostatokot od svetot padot na dolarot nee dobra vest. Toa e taka bidej}i obezvrednuvaweto na valutataodi raka pod raka so krizata na amerikanskata ekonomija. Bankitevo SAD, pred sedum godini, po~naa da odobruvaat visokorizi~nikrediti. Gra|anite masovno se zadolùvaa vo bankite, no naskorose poka-à deka tie ne moàt da gi ispolnat obvrskite kon kred-itodavatelite. Po kolapsot na amerikanskiot hipotekaren pazar,krizata se prelea i na drugite finansiski pazari vo svetot. Vodirektna opasnost se najdoa i dràvite koi imaat razviena trgov-ska sorabotka so Soedinetite Amerikanski Dràvi.

Makedonija ne e vo ovoj krug zemji. No, taa, sepak, ne e izoli-rana od globalnata kriza. Najgolemite rakrani na svetskataekonomija denes, poskapuvaweto na naftata i na hranata i infla-torniot pritisok, bea dopolnitelno obremeneti so krizata naamerikanskiot pazar. Povolnosta {to Makedonija moè da ja imaod slabeeweto na dolarot e neutralizirana od opasnosta od uvoz-nata inflacija, predupreduvaat ekonomskite eksperti. Nea, pak, japothranuvaat rastot na naftenite derivati, repromaterijali ihranata. Makedonija, kako uvozno zavisna od energensi i surovini,ne moè da stori ni{to za da go blokira rastot na cenite naproizvodite. Edinstveno re{enie za namaluvawe na problemotekonomskite analiti~ari go gledaat vo izvozot na zemjodelskikulturi i vo zgolemuvaweto na ob ra bot li vite povr{ini. Na tojna~in }e se namali trgovskiot debalans {to i se javuva naMakedonija od pogolemiot uvoz za smetka na izvozot. So toa }e senamali i del od pri~inite {to Makedonija ja prinuduvaat da sezadolùva kaj stranskite kreditori.

1. KRATOK PREGLED NA NASTANI VO NEDELNICITE

28.04.-03.05.2008 g. PONEDELNIK-SABOTA



SVETSKI BERZI...

Centralnata banka na Anglija (Bankana Anglija) odobri paket od 50 milijardifun ti (okolu 100 milijardi dolari) za za -me na na bankarskite pobaruvawa so dr -àv ni obvrznici so cel da se nadminatpos ledicite od globalnata kreditna kri -za. Spored informaciite od britanskitemediumi, Centralnata banka }e im pomognena razni{anite finansiski organizaciina toj na~in {to nivnite lo{i hipotekarnihartii }e gi zameni so visokolikvidnidràvni obvrznici.

Direktorot na bankata, Mervin King,iz javi deka ova e plan za podobruvawe nalik vidnosta na bankarskiot sistem i jak -ne we na doverbata vo finansiskiot pazar.

Periodot vo koj pobaruvawata }e sezamenat za dràvni obvrznici }e traeedna godina, a }e moè da se prolongira nanajmnogu tri godini. Pokraj ovaa merka,Centralnata banka na Anglija e podgotvenada vloì i pove}e sredstva ako se pokaèdeka za toa postoi potreba. Analiti~aritevelat deka ovaa centralna banka nikoga{

vo svojata nekolkuvekovna istorija neprezela tolku obemna finansiskaoperacija za spas na nekoja privatna bankaod ste~aj ili sigurno propa|awe.Realizacijata na ovoj plan bi moèla dapretstavuva najgolema operacija za spasu-vawe na nekoj bankarski sistem vo svetot.

Inaku, Bankata na Anglija minatiotme sec so okolu 11 milijardi funti ve}e japo mogna konsolidacijata na doma{nitepri vatni banki koi minatata i na po ~e to -kot na ovaa godina bea prinudeni da iz vr -{at otpis na ogromni pobaruvawa poradizdel ki so amerikanski hipoitekarni har-tii. Site tie na krajot na 2007 godina iz -ves tija za ogromni zagubi od raboteweto.(BiBiSi)

Hipotekarnata kriza {to ja treseAmerika, no ~ie vlijanie se odrazi i vrzglobalnata ekonomija, e predmet na anal-izi vo poslednite nekolku meseci. XekVel~, legendarniot glaven izvr{en di -rek tor na Xeneral elektrik, neodamna giko mentira{e nastanite povrzani so pro -pa |aweto na privatnite ekviti fondovi.Eve {to kaà Vel~ za Wujork tajms:

„Kusiot odgovor bi bil deka svetot sepromeni. Mnogu kompanii koi se bea navr-tile na kupuvawe na novi imoti, naedna{se povlekuvaat od biznisite za koi sme ta -at deka ne im nosat dovolno zarabotu-va~ka.

Toa nekako mi li~i na momentite kogaTitanik se nasuka vo ledeniot breg.Porealisti~nite me|u lu|eto na brodot ne

biraa kade odat za da dojdat do ~amcite zaspasuvawe. Gazea edni vrz drugi za dastignat prvi. To~no toa go gledame denes, itoa ne samo kaj privatnite ekviti fon-dovi. Mnogu kompanii, ohrabreni od silna-ta ekonomija i izobilieto povolni kredi-ti, vo poslednite nekolku godini kupuvaa{to }e stignat. Vo seto toa rizikot ne be{ezanemaruvan, no se misle{e deka podocna}e ima izlez od ka{ata - ako do nea dojde.E, sega dojde toa „podocna” i sekoj gleda da„kidne” od brodot {to tone.

Se ~ini neverojatno, no nekoi duri iuspevaat. Ili barem se obiduvaat, blago-darenie na MAC, klauzulata za zna~itelninegativni promeni, koja e del od sekojdogovor za spojuvawe ili prezemawe.Spored nas, toa {to se slu~uva so MAC ni

dava va`na, no gor~liva lekcija od menax-mentot, za toa koga e vistinskoto vremeglavniot izvr{en direktor odgovornostaza „detalite” povrzani so nekoj pogolemrizik da ja prefrli na drugi - a toa bibilo nikoga{. Mnogu gor~liva lekcija,zatoa {to ne u~i kolku e ednostavno da sepadne vo vakva zamka.

Zamislete deka se nao|ate srede zdel-ka {to sakate da ja sklu~ite. Va{iot timna timot od targetiranata kompanija i dalpo~etna „velikodu{na” ponuda od 23dolari po akcija. Nivniot odgovor bil:„Sme{no. Ne se pojavuvame pred odborot sopomalku od 27 dolari”. Sledi beskone~no„nategawe” vo koe malku po malku ednite nadrugite si popu{taat po polovina dolar,pri toa celo vreme mrmorej}i. Na kraj, vosreda, zdelkata }e se dogovori po cena od25,5 dolari po akcija, so dodatok na malku{e}er~e za targetiranata kompanija.

I, se razbira, ve}e e petok, osum ~asotnave~er. Vie i drugiot glaven izvr{en

Qubqanskata berza bara kupuva~, anajseriozni kandidati za nejzinoto preze-mawe se Vienskata berza i gr~kata grupaHelenik iks~ejnx.

Dokolku akvizicijata vo Slovenijazavr{i uspe{no za avstrijcite, odVienskata berza ne gi krijat namerite da

prodolàt so {irewe kon jugoisto~niotregion.

Pretsedatelot na Vienskata berza,Hajn rih [aler, vo izjavata za slo ve ne~ ki -te mediumi naglasi deka deka dokolkupre zemaweto na Qubqanskata berza odstra na na Vienskata zavr{i uspe{no, tieka ko strate{ki investitor }e go prenesatce loto svoe iskustvo i znaewe vo nata-mo{niot razvoj na slovene~kiot pazar nakapital. Toj dodade deka Vienskata berzae zainteresi ra na i za ostana tite berziod prostorite na porane{na Ju goslavija,no sa mo pod uslov tie da bidat zaintere-sirani za takvoto prezemawe.

STO MILIJARDI DOLARI ZA OPORAVUVAWE NA ANGLISKITE BANKI

DR@AVNI OBVRZNICI MESTOLO[ITE HIPOTEKARNI HARTII

AVSTRISKOT PAZAR NA KAPITAL SE [IRI VO REGIONOT NA PORANE[NA JUGOSLAVIJA

VIENSKATA ZAINTERESIRANA ZAQUBQANSKA BERZA

XEK VEL^, LEGENDARNIOT GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA XENERAL ELEKTRIK

NE STE SE OSLOBODILE OD TOVAROTAKO STE GO NATOVARILE NA TU\ GRB


direktor si pruàte raka, kolku iscrpeni,tolku i voshiteni, i im velite na svoitepravnici: „Pripremajte go dogovorot; ineka bide gotov pred otvoraweto na berza-ta vo ponedelnik.” I pravnicite sevklu~uvaat vo hiperaktiven mod.

Edna od nivnite zada~i e da se setat nasite raboti {to moàt da trgnat naopakuvo periodot me|u najavata na zdelkata inejzinoto zaklu~uvawe, na primer golem{trajk vo targetiranata kompanija ilikrah na nivniot najgolem kupuva~. Takvotopredviduvawe na mo`ni „negativnipromeni” e poednostavniot del na podgo-tovkata na dogovorot i obi~no se zavr{uvabez mnogu frka.

Poteòk del - i toa del koj obi~nonajmnogu se ignorira - e klauzulata so kojase utvrduva {to to~no zna~i „negativnapromena”, t.e. promena koja bi bila dovol-no zna~ajna za da ja upropasti celata zdel-ka.

Te{ko e da se definira zna~ajnosta.

Najgolema pri~ina za toa e {to zakonite{to ja reguliraat ovaa materija ne sedovolno jasni i precizni. Toa zna~i deka emnogu te{ko vo bilo kakvi uslovi, a naj-malku vo uslovi pod golem pritisok, to~noda se razgrani~i zna~eweto na ovoj termin.Dali toa bi bilo pa|awe na dobivkata za20%? Ili namaluvawe na prihodite za15%? Poradi toa, pravnicite ovie rabotiobi~no gi formuliraat dovolno nejasno zaobete strani da moàt da kaàt „OK, }ebide se kako {to treba”.

Da se vratime sega nazad i da smetamedeka dene{nata kriza na vtoroklasnihipotekarni krediti e edna takva „nega-tivna promena”. ]e sfatite zo{to tolkavbroj kompanii vodat beskone~ni boksme~evi okolu toa {to to~no nivnite MACklauzuli vsu{nost ovozmoùvaat natehni~ko nivo.

Sali Me, najgolemiot davatel na stu-dentski krediti vo Amerika i privatniotekviti fond Xej Si Flauers moèbi so

godini }e se vle~kaat po sudovite, kako ime|unarodniot investiciski fond Ser be -rus ili najgolemata svetska kompanija zaiznajmuvawe oprema Junajted rentals. Koegubewe vreme, energija i pari.

Se razbira, so tek na vreme sto pan s t -vo to }e se oporavi, a koga toa }e se slu~i,detalite na sekoja klauzula za zna~itelninegativni promeni }e bidat pomalku bitni.No, duri i toga{ }e postojat dogovori sopros tor za igrawe i manevrirawe okoluuslovite.

Ako ovoj haos okolu vtoroklasnitehipotekarni krediti ne nau~i na ne{to,toa e deka {efovite moraat da ostanat vorabotata do samiot kraj, kakov i da e toj, ida odlu~uvaat za sekoj, duri i najmal detalpovrzan so rizik. Znam deka toa e ma~narabota, surova, zdodevna i grozna. No kogase raboti za golem vlog, nemate izbor.Nemojte da mislite deka ste se oslobodileod tovarot ako ste go natovarile na tu| grb.(Wujork tajms)

Dobrite delovni rezultati na pogolembroj kompanii vo prviot kvartal od 2008godina pridonesoa akciite na Vol Strit nakrajot na minatata nedela da go dostignatnajvisokoto nivo od januari. Indeksot DowJones porasna za 0,3%, no porasnaa iStandard & Poor’s - za 0,5%, i Nasdaq -za 0,8%.

Analiti~arite vo SAD ocenuvaat dekapozitivnite rezultati od raboteweto nakorporativniot sektor vo izminatite trimeseci moàt da se smetaat za signal dekarecesijata, sepak, nema da se odvivaspored najpesimisti~kite predviduvawa,kon koi be{e naklonet del od amerikan-

skata javnost. Minatata nedela osobenodobro se pozicioniraa tehnolo{kite kom-panii.

Od druga strana, cenata na naftata,koja denovive se dviì okolu nivoto od120 dolari po barel, pridonese za pad naakciite na avio-kompaniite i trgovskitekorporacii. Se o~ekuva, imeno, dekavisokata cena na naftata kako zna~aeninput da rezultira vo poka~uvawe na cen-

ite vo ovie dva stopanski sektori. Vo Evropa berzanskite indeksi poras-

naa pod vlijanie na pozitivnite dvièwavo rudarskiot i energetskiot sektor. Nakrajot na nedelata londonskiot FTSEporasna za 0,6%, a frankfurtskiot DAX za0,8%.

Najgolem porast minatata nedelazabeleà tokiskiot indeks Nikkei, za 3%.

PESIMISTI^KITE PROGNOZI ZA RECESIJATA - OLABAVUVAAT

INDEKSITE NA SVETSKITE BERZIVO PORAST

- Vo prviot kvartal od 2008 godinapro metot so obvrznici e zna~itelno na ma -len i iznesuval 6,1 milijardi kuni, {to euver livo najnizok kvartalen promet vopos lednite tri godini, objasnuva analiti -~a rot na Zagreba~ka banka Mladen Smi -qani} vo trimese~niot pregled na pazarotna kapital vo Hrvatska.

Spored ovaa analiza obemot namese~niot promet kontinuirano opa|a ve}e~etiri meseci. Vo mart toj iznesuval edvaj1,2 milijardi kuni - najmala likvidnost voposlednite {est meseci i pretposleden voposlednite pet godini. Nitu o~ekuvawataza april ne se optimisti~ki, a kako primerza golemoto „mrtvilo” na pazarot na ob vrz -ni ci se naveduva 7 april, den koga ne e re -

a lizirana nitu edna transakcija od ovojvid.

Kako mo`na pri~ina za vaka dras ti~ -ni ot pad na likvidnosta vo prviot kvartalna godinata se smeta otsustvoto na, za tojpe riod voobi~aenite emisii na dràvniob vrznici. Izdavaweto zakasni poradidoc neweto na dràvniot buxet i formira -we to na novata vlada i sobranie. Sled na -ta hrvatska obvrznica, za razlika od pret -hod nite, bi trebalo da se pojavi na stran-ski te pazari i delumno }e se koristi zais plata na dràvnite obvrznici koi dos -pe vaat vo vtoriot kvartal na 2008 godina.So sigurnost moè da se tvrdi deka iz da -va weto obvrznici za stranskite pazarine ma da pridonese za zaìvuvawe na zas-

pa niot doma{en pazar.Najlikvidna obvrznica vo Hrvatska vo

prviot kvartal na godinata bila kunskatadevetgodi{na obvrznica RHMV-17 so ost-va ren promet od 1,2 milijardi kuni, a pro -met od nad edna milijarda kuni beleìsamo u{te {estgodi{nata obvrznica so de -viz na klauzula.

Za razlika od pazarot na dràvni ob -vrz nici, pazarot na korporativni i op{ -tin ski obvrznici e daleku porazdvièn.Vkup niot promet vo ovoj segment nadminalpo lovina milijardi kuni, {to e za 30% po -ve }e vo sporedba so poslednoto minatogo-di{ no trimese~je. Najlikvidna e desetgo-di{ nata obvrznica na Hrvatskoto elek-trostopanstvo so ostvaren promet od 150mi lijardi kuni i 30% u~estvo vo vkupniotpro met ostvaren vo ovoj segment. Nitu ednadru ga obvrznica ne moè da se pofali sopro met pogolem od 100 milioni kuni. (Ban -ka magazin)

NA HRVATSKIOT PAZAR NA KAPITAL

DRASTIÊN PAD NA PROMETOT SODOMA[NI OBVRZNICI

берзНИК broj 21 Data 05.05.200818 BERZANSKI PREGLEDNIK NA NASTANI VO PEÂTENI MEDIUMI

N E D E L E N P R E G L E D N A M A K E D O N S K A B E R Z Aza period od 28.04. - 02.05.2008 godina


Documents

MKIBN20080505-0021L