View
260
Download
10
Embed Size (px)
DESCRIPTION
učbenik za modul Predelava živil živalskega izvora (vsebinski sklop Predelava mleka v mlečne izdelke) za programa Živilsko-prehranski tehnik SSI in PTI, avtorici: Darja Mavrin, Tatjana Šubic, DZS, d. d., 2011
Citation preview
9
Mleko je proizvod mlečne žleze, ki ga dobimo z redno, popolno in neprekinjeno mol-
žo zdravih, pravilno krmljenih in ustrezno oskrbovanih molznih živali v času njihove
laktacije.
Med živili živalskega izvora ima prav posebno mesto. Odlikuje ga bogata kemijska se-stava, visoka biološka vrednost in vsestranska tehnološka uporabnost. Na osnovi tega lahko mleko obravnavamo z različnih gledišč:
• biološkega,• tehnološkega, • prehranskega.
11UVOD
BIOLOŠKOVISOKOVREDNO ŽIVILO
MLEKO
TEHNOLOŠKAUPORABNOST
PREHRANSKI POMEN
jepo
mem
bno
vsebuje naravne
obrambne snovi je surovina za mnoge
mlečne izdelke
živi
lo
UVOD
10
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
BIOLOŠKI POMEN MLEKA
Mleko je naravno živilo, saj nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev v času njihove laktaci-je, kar imenujemo izločanje mleka. Mleko zagotovi novorojenemu bitju vse potrebne snovi za preživetje, ki jih imenujemo hra-
nilne snovi, pa tudi tiste, ki ga ščitijo pred škodljivimi vplivi okolja in jim pravimo ob-
rambne ali imunske snovi. Še posebej je izrazito izločanje teh obrambnih snovi na začetku laktacijske dobe.
Slika 1: V mleku so najpomembnejše hranilne snovi.
PREHRANSKI POMEN MLEKA
Mleko ima zelo pomembno mesto med živili živalskega izvora, ker vsebuje vse po-
membne hranilne snovi: beljakovine, sladkorje, maščobe, vitamine in minerale. Če-prav je mleko idealno živilo, vseeno radi posegamo še po različnih mlečnih izdelkih, ki so nepogrešljiv sestavni del sodobne prehrane.
mleko inmlečni izdelki
škrobna živila:žita in izdelki iz žit
zelenjava
sadje
ribe, meso, jajca
živila z veliko maščob in sladkorjev
Slika 2: Mleko ima pomembno mesto v prehrani.
11
TEHNOLOŠKI POMEN MLEKA
Mleko je postalo postopoma skozi stoletja osnovna surovina za obsežno in razvejeno mlekarsko industrijo, katere začetki segajo več tisočletij nazaj, ko je človek udomačil prednike današnjih molznih živali.
Tudi tehnološki postopki, ki jih danes poznamo v mlekarstvu, so se izpopolnjevali sko-zi zgodovino. Izhajajo iz dejstva, da je mleko zelo hitro pokvarljivo živilo, saj njegova kemijska sestava omogoča intenzivno mikrobiološko delovanje. Da bi upočasnili ali v celoti prekinili razvoj mikroorganizmov v mleku, ga v mlekarnah toplotno obdelajo. Tako obdelano je varno za potrošnika in lahko počaka na kasnejšo predelavo v razno-liko paleto izdelkov, od pasteriziranega in steriliziranega mleka, mlečnih pijač, jogurta, različnih vrst smetane, sirov, surovega masla, mleka v prahu do mlečnih sladoledov in drugih specifičnih izdelkov, ki vsebujejo mleko.
Slika 3: Razkošje mlečnih izdelkov.
UVOD
12
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
13
LASNOSTI MLEKA
22LASTNOSTI MLEKA
Preden začnemo spoznavati pot, ki jo mleko naredi od krme do končnih izdelkov, moramo spo-znati njegove najpomembnejše
lastnosti:
• kemijsko sestavo: voda, lakto-za, maščobe, beljakovine, mi-neralne snovi, vitamini;
• tehnološke lastnosti: kislost, gostota, zmrziščna točka, so-matske celice, zaviralne ali protimikrobne snovi;
• mikrobiološko naseljenost: bakterije, plesni, kvasovke.
2.1 KEMIJSKA SESTAVA MLEKA
V Evropi je tehnološko in gospodarsko najpomembnejše kravje mleko, zaradi česar je dogovorjeno, da z besedo mleko vedno mislimo na to vrsto mleka. Kadar govorimo o drugih vrstah mleka, jih moramo posebej poimenovati, kot na primer: kozje mleko, ovčje mleko, bivoličje mleko, kobilje mleko idr. Mleko različnih vrst sesalcev se razlikuje po kemijski sestavi (deležu beljakovin, maščob, laktoze, mineralov itd.), kar vpliva na:
• energijsko in hranilno vrednost mleka, • senzorične lastnosti mleka (vonj, okus, barva),• fizikalno-kemijske lastnosti mleka (kislost, gostota, zmrziščna točka),• tehnološko uporabnost mleka (ekonomska upravičenost za nadaljnjo predelavo).
LASTNOSTI MLEKA
tehnološkelastnosti
mikrobiološkanaseljenost
kemijska sestava
14
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
Za nazornejši prikaz zgoraj navedenih trditev so v preglednici 1 predstavljene razlike v kemijski sestavi mleka najpomembnejših vrst molznih živali.
Preglednica 1: Povprečna kemijska sestava kravjega, kozjega in ovčjega mleka (Rogelj, 1996).
Vrsta mleka Suha snov(%)
Beljakovine(%)
Maščobe(%)
Laktoza(%)
Mineralne snovi(%)
kravje 12,6 3,3 3,8 4,8 0,7
kozje 12,2 3,3 3,6 4,5 0,8
ovčje 18,3 5,7 7,1 4,6 0,9
Zaradi razlik v kemijski sestavi se različne vrste mleka med seboj razlikujejo tudi po energijski vrednosti.
Vrsta mleka Energijska vrednost (kJ) Energijska vrednost (kcal)
kravje
kozje
ovčje
Sestava in količina dnevno izločenega mleka lahko zelo nihata in sta odvisni od mnogih dejavnikov:
• pasme živali,• krme,• dednih lastnosti,• starosti živali,• laktacijskega stadija,• zdravstvenega stanja,• letnega časa,• vremenskih pogojev,• intenzivnosti gibanja živali.
V mleku je več kot 200 sestavin. Najpomembnejše so:
• voda, • beljakovine (kazeini in serumproteini/beljakovine sirotke), • maščobe, • laktoza ali mlečni sladkor,• mineralne snovi.
NALOGAV zgornji tabeli so navedeni deleži najpomembnejših sestavin mleka, s pomočjo katerih izračunajte energijsko vrednost spodaj naštetih vrst mleka.
15
Ostale sestavine so v mleku le v manjših količinah, to so vitamini, organske kisline, soli, encimi, plini, barvila, aromatične snovi itd.
0,7 % mineralne snovi
3,3 % beljkovine
3,8 % mlečna maščoba
4,7 % laktoza
87,5 % voda
)SUHA SNOV12,5 %
Slika 4: Deleži glavnih sestavin mleka.
BELJAKOVINE3,3 %
GLAVNE SESTAVINE MLEKA
MINERALNESNOVI 0,7 %
MLEČNA MAŠČOBA 3,8 %
LAKTOZA 4,7 %
VODA 87,5 %
SUHA SNOV 12,5 %
VITAMINI
PLINI
BARVILA
ORGANSKE KISLINE
AROMATIČNE SNOVI SOLI
ENCIMI
LASNOSTI MLEKA
16
MLEKO IN MLEČNI IZDELKI
Kako dokažemo prisotnost najpomembnejših sestavin mleka?
Kadar v mleko dodamo kislino ali sirišče, se izločijo – koagulirajo beljakovine kazeina, ki jih s filtracijo ločimo od sirotke.
V sirotki ostanejo termolabilne beljakovine albumini in globulini, ki jih imenujemo serumproteini ali beljakovine sirotke. Nje izkosmičimo s segrevanjem pri temperaturi nad 80 °C in filtriramo. Na filtrnem papirju ostanejo seruproteini, filtrat je imenujemo sekundarna sirotka.
V sekundarni sirotki dokažemo mlečni sladkor – laktozo s pomočjo Fehlingove raztopine.
Prisotnost mlečne maščobe ugotovimo tako, da s koncentrirano žveplovo (VI) kislino razgradimo vse sestavine mleka, razen mlečne maščobe, ki se izloči na površini. Za hitrejše izločanje mlečne maščobe dodamo amilni alkohol.
Kako dokažemo kazein v mleku?
Potek delaV čašo odmerite 500 ml surovega mleka
in ga segrejte na 45–50 °C.
6
Po kapljicah dodajajte citronsko kislino, da mleko koagulira.
6
Počakajte 15 minut.
6
Koagulirano mleko prefiltrirajte v čašo.
6
Na filtrirnem papirju ostane izločen kazein, v čaši pa sirotka.
PRAKTIČNO DELO:
Pribor in reagenti:• 500 ml surovega mleka
• 2 čaši, 600 ml
• kuhalnik
• termometer
• stojalo za filtriranje
• držalo za lij
• filtrirni papir
• steklena palčka
• 20 ml 10-odstotne citronske kisline
1 2 3 4
1. Reagenti in pribor za dokazovanje kazeina.2. Mleko segrejte.
3. V mleko vlijte citronsko kislino.4. Kazein koagulira.
17
Kako dokažemo serumproteine ali beljakovine sirotke?
Potek delaSirotko v čaši segrejte na T = 95 °C,
da se začnejo izločati termolabilne beljakovine sirotke.
6
Čašo s segreto sirotko pustite mirovati 30 minut, nato filtrirajte.
6
Vsebino čaše filtrirajte.
6
Na filtrirnem papirju ostanejo fini kosmiči sirotkinih beljakovin.
Filtrat v čaši imenujemo sekundarna sirotka.
5 Vzorec filtrirajte. 6 Kazein ostane na filtrnem papirju.
7 Kazein in sirotka kot filtrat.
5 6 7
Pribor in reagenti:• sirotka, ki smo jo dobili pri filtriranju kazeina
• 2 čaši, 600 ml
• kuhalnik
• termometer
• stojalo za filtriranje
• držalo za lij
• filtrirni papir
• steklena palčka
1. V sirotki so serumproteini.2. Pri temperaturi nad 80 °C
koagulirajo tudi serumproteini.3. Mirovanje 30 minut.
4. Vzorec prefiltrirajte.5. Serumproteini ostanejo na filtrnem papirju,
filtrat imenujemo sekundarna sirotka.6. Primerjava kazeinov (levo) in serumproteinov (desno).
1 2 3
4 5 6
LASNOSTI MLEKA