Multimediji Gorazd Praprotnikki-Multimediji.pdf · Multimediji [email protected] Seminarska / Multimedijski projekt – Najmanj 10 strani – PPT – 5 minut Izpit – 20

Multimediji

[email protected]

Seminarska / Multimedijski projekt– Najmanj 10 strani– PPT– 5 minut

Izpit– 20 vprašanj– poljubna literatura

Vir: www.innovationsinnewspapers.com/

Multimediji

Multimedija

• leta 1965 predstava „Exploding plastic inventible“

• v 70. prezentacije z glasbo

• danes ni enovite definicije

Multimediji

Medij

• izhaja iz latinske besede medium – zlata sredina

• vmesni člen med izvorom informacije in receptorjem

• abstrakten pomen v sociološkem smislu (TV, radijo)

MultimedijiZgodovina medijev

• Govor – glasovi in mimika– besede– stavki– Jezik

Govor - neposredno komuniciranje

Pisava - sredstvo za sporazumevanje ljudi skozi prostor in čas

Vir: www.akawilliam.com


Jamske poslikave– pripovedovanje zgodb– duhovni značaj

Jama Chauvet-Pont-d'Arc (Francija)– pred 30,000 leti

Jama Nerja (Španija)– starejše za 10,000 let Vir: http://archaeologydailynews.com


Pisave– 4000 let – Uruk (Mezapotamija)

– piktogrami (latinsko pictus-naslikan, graphein-pisati)

Vir: www.historian.net


Pisave– ideografija (gr. idea-podoba, pojem, misel)– logogrami

• klinopis• prva faza egipčanske pisave• protoindiska pisava• kretska pisava• kitajska pisava

– povprečni 5,000 znamenj– izobraženec 10,000– literat 15,000


Pisave– silabiena pisava (gr. syllabe – zlog)

• vsak zlog ima svoj znak• manjše število potrebnih znakov

Vir: awinlanguage.blogspot.com/2012/03/syllabic-writing.html


Pisave - japonska pisava – kanji

• ideografska pisava• okoli 2000 pismenk

www.japancalligraphy.eu


Pisave - japonska pisava -hiragana

Vir: www.omniglot.com


Pisave - japonska pisava - katakana

Vir: www.omniglot.com


Pisave - japonska pisava


Pisave– fonetična pisava (Egipt 2000 p.n.š)

Vir:img.fotocommunity.com


Razvozlanje egiptovske pisave– kamen iz Rozete– Jean-Francois Champollion– rebus

Vir:static.ddmcdn.com


Pisave– črkovna pisava (1300 pr.n.št. Biblos) – 22

znakov

www.lebanoneguide.com

Multimediji

Zgodovina medijevTisk

– Kitajci – lesene plošče– leta 1440 Johannes Gutenberg izdela tiskarski stroj– digitalni tisk– namizno založništvo - 1984 Apple Macintosh

Multimediji

Zgodovina medijevFotografija

– 500 p.n.š. kitajski filozof Mozi - kamra s luknjico– 10 st. arabski zn. Alhazen - Camera obscura– 1825 fran. zn. Joseph Nicéphore Niépce – prva fotografija– 1891 Gabriel Lippman – osnove barvne fotografije

Multimediji

Zgodovina medijevZvok

– Tomas Edison leta 1877 izdela prvo snemalno napravo

– 1982 prva digitalna plošča CD

Multimediji

Zgodovina medijevVideo

– 1956 profesionalni analogni video zapisovalniki– 1965 domači video zapisovalniki – 70. letih profesionalne digitalne video naprave– 1990 predstavil Apple imenovan QuickTime.

Multimediji

Multimedija• Definicija:

Multimedijo definiramo kot združitev dveh ali več naprednih tipov informacij (slika, zvok, video, animacija, itd) z namenom učinkovitega prenosa informacije na enega ali več uporabnikov.

Multimediji

Multimedija

• linerna - uporabnik nima nikakršne kontrole nad izvajanjem MM vsebine

• nelinerna- uporabnik vpliva na potek MM aplikacije, tako časovnem kot prostorskem smislu (interaktivna multimedija)

Multimediji

Multimedija

• hipermedija - multimedija z visoko stopnjo interaktivnosti

• virtualna resničnost

Multimediji

Uporaba multimedije• Izobraževanje

– Podpora pouku– Informacijski sistemi– Izobraževnje na daljavo– Predstavitveni sistemi

• Zabavništvo• Informiranje• Inženiring• Umetnost• Industrija• Znanost in medicina

MultimedijiMultimedijski gradniki – tekst

Ime formata Tip datoteke Opis

HTML

.htm, .html Standardni zapis hiperteksta

XML

.xml Stand. zapis splošnih podatkov

MusicXML

.mxl Notni zapis v XML formatu

Besedilo

.txt ASCII zapis črk

Obogateno besedilo

.rtf Odprti standard za besedila

Obogateno besedilo

.doc Microsoft Word

TrueType fonts

.ttf Aplle črke

Multimediji

Multimedijski gradniki – grafika

• Računalniška grafika je pojem, ki opredeljuje računalniški prikaz in manipulacijo vidnih podob, ki so lahko prenesene iz resničnega sveta (fotografije) ali sintetično ustvarjene (grafika, 3D grafika, itd.).

– rastrska (bitna) grafika– vektorska grafika– 3D grafika

MultimedijiMultimedijski gradniki – grafika


GIF Graphics Interchange Format

.GIF Rasterski slika

Encapsulated PostScript

.EPS Vektorska slika

JPEG

.JPG Rasterski slika

PNG Portable Network Graphics

.PNG Rasterska slika

Windows bitmap

.BMP Rasterska slika

Windows metafile

.WMF Vektorska slika

Corel draw

.CRD Vektorska slika

Multimediji

Multimedijski gradniki – zvok

• govor• zvočni efekti• glasba• tolkala

MultimedijiMultimedijski gradniki – zvok


MPEG1 Layer 3 .MP3 Komprimirani zapis zvoka

PCM .WAV PCM zapis zvoka

MIDI .MID MIDI datoteka

Windows Media Audio .WMA Windows zapis zvoka

MultimedijiMultimedijski gradniki – video

• digitalni video• slikovno pretakanje (streaming video)


MPEG .MPG MPEG standard

AVI Audio-Video Interleaved.AVI Microsoft video standard

QuickTime .MOV Apple video standard

MultimedijiMultimedijski gradniki - računalniška animacija

• osnovne tehnike računalniške animacije– animacija po stezi (path animation)– animacija z različnimi kadri (cel animation)– animacija s pomočjo spreminjanja barv (color cycling)– animacija s pomočjo spreminjanja (morphing)


Animirani GIF .GIF Možna Web uporaba

Flash .SWF Za Web je potreben vtičnik

Autodesk animator .FLI, .FLC Opuščena formata

MultimedijiMultimedijski gradniki – 3D

• Stereoskopski vid


• Barvno filtriranje (Anaglyph 3D)


• Polarizacijsko pasivno filtriranje


• Aktivno filtriranje

Multimediji

Multimedijski gradniki - interaktivnost

Interaktivnost v multimediji se opredeljuje kot možnost vpliva uporabnika na potek MM vsebin, tako v časovnem, prostorskem ali vsebinskem smislu

Multimediji

Zgodovina digitalnih črk

•Adobe opisni jezik PostScript (Type 3 in Type 1)

•leta 1990 Apple začel razvijati Royal – TrueType

•leta 2000 Microsoft OpenType

Multimediji

Tipografija

• Tipografija (gr. typos – žig, pečat + graphein – pisati) je veda, ki se ukvarja s pisavami, predvsem z oblikovanjem le-teh in njihovo uporabo v različnih medijih.

Multimediji

Tipografski elementi• Pisava (typeface) ali črkovna vrsta je na določen način oblikovan nabor znakov, ki je sestavljen iz vseh črk in znakov.

• Font je zbirka znakov posamezne velikosti in enega stila.

• Serija fontov pomeni vse fonte različnih velikosti istega stila.

• Rez fonta ali modifikacija pomeni določen stil pisave (italic, bold, itd)

• Družina pisav je sestavljena iz vseh modifikacij posamezne pisave.

• Črka ali črkovni znak je glavni element pisave.

Multimediji

Elementi črkovnih znakov

osnovna linija

serif

vhodna poteza

izhodna poteza

(ascender)

(descender)

(baseline)

rama (shoulder)

srednja linija(mean line)

velikost verzalke(cap height) srednji črkovni pas

(x-height)

prečna črta(cross stroke)

ušesek(ear)

vhodnopotezna linija

izhodnopotezna linija

I g x tvelikost črk(point size)

Multimediji

Zvok• zvok imenujemo spremembe fizičnega stanja elastične snovi (zvokovoda), ki se v obliki zvočnih valov razširjajo od izvora z določeno hitrostjo

• periodične spremembe

• slišna frekvenca 20 in 20000 Hz

Multimediji

Zvok – snemanje in reprodukcija

• analogno snemanje– mehansko– magnetno– optično

• digitalno snemanje (0 ali 1)

Multimediji

Zvok – digitalizacija

00 01 10 11 10 01

MultimedijiZvok – reprodukcija

Velikost 1 min PCM zapisa (44100*16*60*2)

Multimediji

Zvok – sinteza

• Analogni sintetizator

• Digitalni sintetizator

• MIDI (Musical Instrument Digital Interface)

Multimediji

Svetloba

Svetloba je del transverzalnega elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo svetila. Vidna svetloba je

elektomagnetno valovanje med 400 in 700 nm.

Multimediji

Zaznavanje barv• svetlobo, ki v očesu sproži barvno zaznavanje,

imenujemo barvni držljaj.• vir svetlobe

– primarni – predmet, ki pretvarja energijo in seva svetlobo– sekundarni – predmet, ki sam ne oddaja svetlobo, ampak jo odbija ali prepušča

• barvna valenca je posledica barvnega držljaja

• barvni vtis je dojemanje barvnega držjaja

MultimedijiZaznavanje barv – metamerizem

• Barvni držjaji, ki kljub različni spektralni sestavi povzročijo enake valence, so pogojno enaki ali metameri

MultimedijiMešanje barv

• Aditivno mešanje barvnih držljajev

MultimedijiMešanje barv

• Selektivna absorbcija

Multimediji

Mešanje barv

• Subtraktivno mešanje barvnih držljajev

Multimediji

Mešanje barv

• Optično mešanje – mešanje barvnih valenc

– bavni držljaji izmenično padajo na isto točko retine v kratkih časovnih razmakih – perzistenca

– barvni držljaji vstopajo v oko pod majhnim zornim kotom

MultimedijiOpisovanje barv

• RGB model

MultimedijiOpisovanje barv

• CMYK model

MultimedijiČrnobela reprodukcija

• poltoni (halftone)– amplitudna modulacija

– frekvenčna modulacija

MultimedijiBarvna reprodukcija

MultimedijiRačunalniška grafika

•

Črno-bela digitalna slika (monochrome)


•

Črno-bela digitalna slika (monochrome)


• Sivinska slika (gray-scale) 8 bitna globina (256 sivinskih odenkov) 4 bitna globina (16 sivinskih odtenkov)


• Ločljivost (resolution)– Ločljivost naprav (device resolution) opredeljujemo kot možnost prikaza

števila pikslov omejenih na določenem prostoru (dpi)– Slikovna ločljivost (image resolution) pikslov dvodimenzionalne matrike– Barvna ločljivost (color resolution) določa število barv – barvna globina


• Barvna slika

– slika je izvor svetlobe (zasloni) – RGB model

– sveloba se odbija iz slike (tisk) – CMYK model

MultimedijiDigitalni video

• Problem ogromne količine podatkov• Ena ura nestisnjenega videa velikosti 640x480 pikslov, globine 24 bitov in 25 FPS (Frames Per Second):

– število pikslov na sliko (piksel per frame) je 640x480=307.200 piksel– število bitov na sliko (bit per frame) je 307.200x24=7.372.800 bit– hitrost BR (bit rate) je 7.372.800x25=184.320.000 bit/s=180Mbit/s– 1h velikost videa VS (video size) je 180x3600=648Gbit=81GB

MultimedijiDigitalni video

• Video kodeki– DV format– Video Coding Expert Group (VCEG) H.16x– MPEG– AVI (Avdio Video Interleave)– WMV (Windows Media Video)– QuickTime– DivX (Digital Video Express)

MultimedijiAvtorska orodja za multimedijo

• so specializirani programi, s katerimi je možna enostavna integracija MM elementov in interakcije uporabnika v končni izdelek

– kartotečno ali knjižno orientirana orodja– ikonsko ali objektno orientirana orodja– časovno orientirana orodja– skriptna orodja


• Proces izdelave multimedijskih vsebin

– analiza in načrtovanje– oblikovanje– razvoj in izdelava– testiranje in dodelava– distribucija


• Pomembna orodja za izdelavo multimedijskih vsebin– avtorska orodja za izdelavo multimedijskih vsebin

(Authorware, HyperCard, Director, trakAxPC)– prezentacijska orodja (PowerPoint, OO Impres– programski jeziki (C++, Visual Basic)– Java apleti– Fash orodja– HTML orodja (Dreamweaver, Kompozer, NVU)– desktop publising in pisarniška orodja z omejenim MM

možnostmi

MultimedijiSpecializirana orodja za razvoj

multimedijskih elementov

• Besedilo

– programi za obdelavo besedil (Word, OO Writer)– namizno založništvo (PageMaker, Publisher, Quark

Xpress, Scribus)– programi za izdelavo in manipulacijo črk (Font folio)



• Grafika– Programi za izdelavo bitmapnih slik (PhotoShop, Paint Shop Pro, GIMP)– Programi za izdelavo ilustracij in vektorskih slik (CorelDraw, Ilustrator, Inkscape)– Programi za risanje (UML)– Programi za izdelavo 2D animacij – Programi za 3D modeliranje– Programi za izdelavo 3D slik in animacij (3D Studio, Max, Blender)– Programi za ikonce (IcoFX)– Programi za izdelavo tekstur– CAD (AvtoCAD)– Programi za izdelavo diagramov (Visio, Dia)– Programi za skeniranje in OCR



• Fotografija

– Programi za obdelavo fotografij (PhotoShop)– Programi za manipulacijo s fotografijami– Programi za prenos objektov na fotografijah v3D



• Zvok in glasba

– Programi za snemanje in obdelavo zvoka (Steinberg, Adicity)

– MIDI sekvencerji (Rosegarden)– Programi za izdelovanje ritmov – Programski sintetizatorji in vzorčevalniki– Programi za glasbeno kompozicijo in notacijo



• Video obdelava in produkcija

– Programe za nelinearno obdelavo videa (Pinacle, Kino)– Linearna obdelava videa– Miksanje



• Internet– HTML urejevalniki– vizualna orodja za idelavo HTML strani (Dreamweaver)

• CD in DVD avtorska orodja– Programi za izdelavo CD in DVD (DVD Studio Pro, Nero)

MultimedijiStiskanje podatkov

• Stiskanje brez izgub (lossless compression) – RLE kodiranje– Huffman-novo kodiranje– LZW– FLAC (Free Lossless Audio Codec)

• Stiskanje z izgubami (approximate compression)– DCT– Fraktalno stiskanje– Valčno stiskanje– Vektorska kvantizacija

MultimedijiUpravljalci digitalnih pravic DRM

(Digital Rights Managment)

• tehnologije, ki se uporabljajo za zaščito avtorskih pravic za avtorska dela v digitalni obliki.

MultimedijiMultimedija na spletu

• HTML (Hypertext Mark-up Language) je oznaka za skriptni programski jezik, ki spletnemu pregledovalniku (WEB browser) določa način in obliko izpisa predstavitvene strani, ki jo imenujemo HTML dokument


– Zgodovina HTML• l.1980o fizik Tim Berners-Lee, neodvisni sodelavec

Inštituta za fiziko delcev v Cernu izdela sistem ENQUIRE

• l. 1989 Berners-Lee in sistemski inženir v Cernu Robert Cailliau najprej neodvisno drug od drugega, nato pa skupaj predlagala internetni različico hipertekstnega sistema imenovanega WorldWideWeb (3W) projek


– Oblika HTML

<html> <head> <title>Naslov, ki se pojavi v okviru okna</title> </head> <body> Vsebina predstavitvene strani </body></html>


– Multimedijske možnosti HTML

• <img>

• HTML 4.01 standard – object

<object type="image/jpeg" data="test.jpeg" height="100%" width="100%"></object>


– XHTML (Extensible Hypertext Markup Language)

• HTML jezik, ki bi bil v skladu z XML standardom

– HTML 5• združitev HTML in XHTML

– CSS (Style Sheet Language)• jezik, ki določa izgled dokumentov

MultimedijiSodobni programski jeziki

– Java (Sun)• Java – programski jezik• JVM• Java grafični vmesnik (GUI)

– AWT (Abstract Window Toolkit)– Swing– SWT (Standard Widget Toolkit)

– JRuby, Jython,Groovy,Scala


• C# (Microsoft)• C# – programski jezik• CLR (Common Language Runtime)• močna integracija v .NET okolje

• Mono (Linux)


• JavaScript (Netscape)• okna in okvirje• menu-je• besedila in slike• zgodovino in povezave• piškotke• integrirane uporabniške vmesnike• preverjanja vnesenih podatkov• pošiljanje podatkov• časovni nadzor


• Flash (Macromedia, Adobe)

– animacija (vektorska in rasterska grafika)– l. 2000 ActionScript– l. 2002 video podpora– l. 2006 Adobe


• AJAX (Asynchronus JavaScript And XML)

– statični predstavitveni nivo z uporabo XHTML in CSS– dinamični predstavitveni nivo z uporabo DOM (Document

Object Model)– izmenjava in manipulacija podatkov z uporabo XML in XSLT– asinhroni prenos podatkov z uporabo XMLHttpRequest– JavaScript za povezovanje vseh tehnologij.

Multimediji AJAX

MultimedijiRačunalništvo v oblakih

(Cloud computing)Koncept (strežnik/odjemalec)

– programska oprema kot storitev– platforma kot storitev– infrastruktura kot storitev

• Prednosti storitev– enostaven dostop do storitev in podatkov iz različnih lokacij,

računalnikov in OS– centralno posodabljanje programske opreme- uporabnik ima

na voljo vedno zadnjo različico– učinkovito arhiviranje podatkov– možnost naročniškega sistema plačevanja storitev


(Cloud computing)

• Bogate spletne rešitve - RIA (Rich Internet Aplications)– implementacija in namestitev preko interneta– možnost zanesljivega delovanje preko interneta brez

podpore dodatne infrastrukture– možnost delovanje na različnih operacijkih sistemih– možnost delovanja (offline)– avtomatizirana nadgradnja


(Cloud computing)

• Flex/Air– integracija s Flash tehnologijo– nedozorela tehnologija na strani strežnika

• Silverlight (.NET)– Windows integracija– samo okolje Windows – Moolight za Linux

• JavaFx– Java integracija– nedozorela tehnologija na strani odjemalca

MultimedijiSistemi za upravljanje s

spletnimi vsebinami

• CMS - Content Management System– Enostavno in učinkovito upravljanje s spletnimi vsebinami– Dinamične spletne strani– Joomla

MultimedijiAvtorsko pravo

• Intelektualna lastnina– varstvo teh pravic se izključno nanaša na gospodarsko

dejavnost– imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje

predmeta pravice– pravice so teritorialne in časovno omejene.

• Intelektualno lastnino delimo na– industrijsko lastnino – avtorske pravice– topografije polprevodniških vezij.


• Industrijska lastnina– patent– patent s s skrajšanim trajanjem– model– znamka– dodatni varstveni certifikat– geografska označba


• Avtorska pravica– pravice avtorjev s področja književnosti, znanosti in

umetnosti (avtorska pravica)– pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih

producentov, radijskih ali televizijskih (RTV) organizacij, založnikov in izdelovalcev podatkovnih baz (sorodne pravice)

– individualno in kolektivno upravljanje in uveljavljanje avtorske in sorodnih pravic


• Avtorska dela– govorjena dela (npr. govori, pridige, predavanja)– pisana dela (npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški programi)– glasbena dela (z besedilom ali brez)– gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela– koreografska in pantomimska dela– fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju– avdiovizualna dela– likovna dela (npr. slike, grafike in kipi)– arhitekturna dela (npr. skice, načrti in izvedeni objekti s področja arhitekture,

urbanizma ter krajinske arhitekture)– dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja– kartografska dela– predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (npr. tehnične risbe,

načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).


• Javna last (Public domain)

– Kot javna last se opredeljuje vsa intelektualna lastnina, ki nima lastnika (katere nihče nima lastništva) ali jo nihče ne more kontrolirati.

– dostopna vsakomur za poljubno uporabo.

MultimedijiCreative Commons

– priznanje avtorstva

– nekomercialna uporaba

– predelave niso možne




– deljenje pod istimi pogoji






– predelave niso možne



– deljenje pod istimi pogoji




• GNU General Public Licence

– 1989 napisal programer Richard Stallman

• GNU Lesser General Public Licence (LGPL)

– Free Software Fundation (FSF)

Multimediji

Literatura

• M. Kumar: Tehnologija grafičnih procesov, Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana, 1986

• Jeff Burger, The Desktop multimedia bible, 1992• Tay Vaughan, Multimedia:Making It Work, 7th edition, 2008• Michael F. Barnsley, Lyman P. Hurd, Fractal image compresion, 1993• Gorazd Praprotnik, Digi Nota, ProNota številke 5, 7, 8, 9 leta 1995• Savo Leonardis, Izbrana poglavja iz digitalne obdelave signalov, 1997• Prihodnost razvoja spletnih aplikacij, Miha Voršč, www.academija.si• http://creativecommons.si/licence• http://wikipedia.org• http://www.imamidejo.si

Documents

Multimediji Gorazd Praprotnikki-Multimediji.pdf · Multimediji [email protected] Seminarska / Multimedijski projekt – Najmanj 10 strani – PPT – 5 minut Izpit – 20