NASTAVNA PROGRAMA PRAKTI^NA NASTAVA - BQ · PDF filenastavna programa prakti^na nastava i godina hemisko-tehnolo[ka struka ... sredstva za za{tita. 2. b . celi na kursot po ra^no (doma[no)

$Page 1: NASTAVNA PROGRAMA PRAKTI^NA NASTAVA - BQ · PDF filenastavna programa prakti^na nastava i godina hemisko-tehnolo[ka struka ... sredstva za za{tita. 2. b . celi na kursot po ra^no (doma[no)$
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA CENTAR ZA STRU^NO OBRAZOVANIE I OBUKA

NASTAVNA PROGRAMA

PRAKTI^NA NASTAVA

I GODINA

HEMISKO-TEHNOLO[KA STRUKA

pekar

Skopje, 2008 godina

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: prakti~na nastava A- MELNICA B - RA^NO (DOMA[NO) PROIZVODSTVO NA LEB V - POLUINDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB G - INDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB 1.1.1. Preliminarni zabele{ki Prakti~nata nastava se realizira vo ~etiri dela. Sekoj del pretstavuva poseben kurs. Sekoj kurs se realizira posebno vo razli~ni mesta vo zavisnost od zacrtanite rabotni zada~i, ve{tini i znaewa koi treba da gi postigne u~enikot: melnica, u~ili{te, zanaet~iski du}ani, pekari/rabotilnici ili industriski pogoni za proizvodstvo na leb. Pred da se po~ne so realizacijata na prakti~nata nastava zadolìtelen e sanitaren pregled na u~enicite. 1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Predmet karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Prva godina

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet 1.5.1. Broj na ~asovi nedelno: 12 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 432 ~asa Za realizacija na oddelnite kursevi predvideni se : A - MELNICA - 48 ~asa (4 nedeli); B - RA^NO (DOMA[NO) PROIZVODSTVO NA LEB - 156 ~asa (13 nedeli

V - POLUINDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB 156 ~asa (13 nedeli

G - INDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB - 72 ~asa (6 nedeli)

1.6. Status na nastavniot predmet 1.6.1. Zadolìtelen predmet

2. A. CELI NA KURSOT - MELNICA Celite na kursot se: - u~enikot da ja sfa}a prostornata i funkcionalnata organiziranost na silosot i melnicata; - da gi razlikuva karakteristikite na rabotnite mesta vo melnicata; - da rakuva so ma{inite za suvo i mokro ~istewe na surovinite; - da gi poznava uslovite za skladirawe i ~uvawe na proizvodite od melnicata; - da razlikuva tipovi na bra{no i griz; - da ~ita i tolkuva deklaracii; - da gi poznava mo`nite opasnosti pri rabota vo melnica i da prezema soodvetni merki pri istite. 3. A. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sovladuvawe na rabotnite zada~i od kursot melnica potrebni se znaewa i ve{tini od nastavnite predmeti hemija i biologija od osnovnoto obrazovanie i tehnologija na pekarski proizvodi od prva godina.

4. A. OBRAZOVEN PROCES 4.1. A. Struktuirawe na sodrìnite

Rabotni zada~i na profilot Ve{tini i znaewa

VR[I PRIEM NA MELNI^KA SUROVINA

- Razlikuva kvalitetno od nekvalitetno ìto; - vr{i organolepti~ko ocenuvawe na ìto; - vr{i fizi~ko ispituvawe na ìto; - gi poznava metodite za hemiska analiza na ìtoti.

SKLADIRA SUROVINA ZA MELEWE

- Razlikuva vidovi skladi{ta; - gi po~ituva pravilata za pakuvawe na ìtoto vo vre}i i redewe na vre}ite; - go poznava na~inot na skladirawe vo obi~ni skladi{ta; - go sledi procesot na polnewe, praznewe i premestuvawe na surovinata vo sovremenite skladi{ta.

RAKUVA SO MA[INITE ZA SUVO I MOKRO ÎSTEWE NA SUROVINITE

- Razlikuva suvo od mokro i posledno-vistinsko ~istewe; - go poznava principot na rabota na ma{inite; - go sledi procesot na kondicionirawe.

UÊSTVUVA VO PROCESOT NA MELEWE NA SUROVINATA

- Razlikuva fazite na drobewe, melewe i izmeluvawe; - go poznava principot na rabota na ma{inite za melewe; -go sledi procesot na melewe na surovinata.

UÊSTVUVA VO PROCESOT NA SEEWE I RASPOREDUVAWE NA MELE@OT

- Go sledi procesot na seewe i rasporeduvawe na meleòt; - ja poznava potrebata od rasporeduvawe na meleòt

4.2.A. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored celite na nastavnata programa po prakti~na nastava - kurs melnica se primenuvaat slednite metodi na vospitno-obrazovna rabota: demonstracija, diskusija, individualna rabota, sledewe, u~ewe preku otkrivawe. Prakti~nata nastava od ovoj kurs treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od temata Melnica od nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi. Aktivnostite na u~enikot se iskaùvaat so slu{awe, nabquduvawe, pribeleùvawe, samostojno rabotewe, rabota vo grupa, koristewe na standardi, tabeli i dijagrami, ~itawe na deklaracii i sli~no. Aktivnostite na nastavnikot se iskaùvaat so objasnuvawe na poimi, procesi i relacii, vodewe na dijalog, demonstrirawe, postavuvawe na pra{awa, rasporeduvawe na u~enicite po rabotni mesta, organizirawe na individualna rabota, sladewe na rabotata na u~enicite, re{avawe na zaedni~ki problemi, sledewe i vrednuvawe na napreduvaweto na u~enicite.

PAKUVA I SKLADIRA PROIZVODI

- Go sledi procesot na pakuvawe na bra{noto i sporednite proizvodi; - redi pakuvani proizvodi spored normi i pravila; - gi poznava uslovite za skladirawe i ~uvawe; - razlikuva tipovi na bra{no i griz; - ~ita i tolkuva deklaracii.

ODR@UVA HIGIENA NA UREDITE, MA[INITE I PROSTORIJATA ZA RABOTA

- Ja sledi rabotata na uredite za aspiracija; - ja sfa}a potrebata od aspiracija; - gi poznava procedurite za higiensko odrùvawe na ma{inite; - gi poznava mo`nite opasnosti pri rabota vo melnica; - reagira na opasnostite i da koristi sredstva za za{tita.

2. B . CELI NA KURSOT PO RA^NO (DOMA[NO) PROIZVODSTVO NA LEB

Celite na kursot se:

- da ~ita recepturi za ra~no prouizvodstvo na leb; - da zamesuva testo ra~no; - da oblikuva testo ra~no; - da go opredeluva krajot na fermentacijata; - da gi sfa}a posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna

fermentacija; - da pe~e leb vo stati~na pe~ka; - da vr{i organolepri~ko ocenuvawe na ra~no podgotveniot leb; - da odrùva higiena na priborot i rabotnoto mesto.

3. B. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sovladuvawe na rabotnite zada~i od kursot - ra~no proizvodstvo na leb potrebni se znaewa i ve{tini od nastavnite predmeti hemija i biologija od osnovnoto obrazovanie i tehnologija na pekarski proizvodi od prva godina.

4. B. OBRAZOVEN PROCES 4.1. B. Struktuirawe na sodrìnite


PODGOTVUVA SUROVINI ZA PROIZVODSTVO

- îta i tolkuva recepturi; - razlikuva tipovi na bra{no; - prilagoduva receptura za razli~na koli~ina na bra{no; - meri potrebni surovini spored receptura; - vr{i organolepti~ko ocenuvawe na bra{noto; - me{a bra{no so razli~en kvalitet; - see bra{no; - ja proveruva vodata organolepti~ki; - vr{i temperirawe na vodata; - razlikuva primena na sve` i instant kvasec; - odrùva higiena na priborot.

ZAMESUVA TESTO - Zamesuva testo po direktna i in- direktna postapka; - zamesuva testo so postapka za soleno kvasno mesewe; - primenuva posipuvawe na rabotnata povr{ina za namaluvawe na lepeweto na testoto pri obrabotka; - go opredeluva krajot na meseweto; - ja sporeduva rabotata so testo dobieno so razli~ni na~ini na zamesuvawe; - razlikuva meko i tvrdo testo; - sfa}a kako tvrdinata na testoto vlijae vrkvalitetot na lebot; - odrùva higiena na priborot i rabotnitepovr{ini.

SLEDI FERMENTACIJA NA TESTO I PREMESUVA

- Go sledi procesot na fermentacija na testoto; - go opredeluva krajot na fermentacija na testoto; - go premesuva testoto ra~no; - ukaùva na posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna fermentacija.

DELI I OBLIKUVA TESTO - Deli testo ra~no; - steknuva preciznost za delewe na testoto na pribli`no isti par~iwa po teìna; - oblikuva ra~no trkalezni par~iwa testo; - gi podgotvuva trkaleznite par~iwa testo za intermedijarna fermentacija; - ja sledi fermentacijata.

ZAVR[NO OBLIKUVAWE I SLEDEWE FERMENTACIJA NA OBLIKUVANITE PARÎWA

- Razlikuva na~ini za finalno oblikuvawe na testoto; - oblikuva testo ra~no; - da go opredeluva krajot na zavr{nata fermentacija na oblikuvanite par~iwa.

PODGOTVUVA OBLIKUVANI PARÎWA ZA PEÊWE

- Vr{i podgotovka za pe~ewe na oblikuvanite par~iwa; - ja sfa}a ulogata na prema~kuvaweto na lebot pred pe~ewe; - vr{i prema~kuvawe na par~iwata za pe~ewe spored receptura; - vr{i posipuvawe na par~iwata so bra{no ili dr. dodatoci (zavisno od recepturata).

VR[I PEÊWE NA LEB - Sledi pe~ewe vo stati~ni pe~ki; - polni stati~na pe~ka; - go opredeluva krajot na pe~eweto organolepti~ki; - ja prazni stati~nata pe~ka; - kontrolira parametri vo stati~na pe~ka; - gi po~ituva uslovite za pravilno ladewe na leb.

VR[I OGRANOLEPTI^KO OCENUVAWE NA LEB

- Ocenuva izgled, vkus i miris na lebot; - gi istaknuva nedostatocite na lebot; - gi istaknuva eventualnite gre{ki pri proizvodstvoto na leb.

4.2.B. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored celite na nastavnata programa po prakti~na nastava - kurs ra~no proizvodstvo na leb se primenuvaat slednite metodi na vospitno-obrazovna rabota: demonstracija, diskusija, individualna rabota, sledewe, u~ewe preku otkrivawe. Prakti~nata nastava od ovoj kurs treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi. Aktivnostite na u~enikot se iskaùvaat so slu{awe, nabquduvawe, pribeleùvawe, samostojno rabotewe, rabota vo grupa, koristewe na standardi, tabeli i dijagrami, ~itawe na recepturi i sli~no. Aktivnostite na nastavnikot se iskaùvaat so objasnuvawe na poimi, procesi i relacii, vodewe na dijalog, demonstrirawe, postavuvawe na pra{awa, rasporeduvawe na u~enicite po rabotni mesta, organizirawe na individualna rabota, sladewe na rabotata na u~enicite, re{avawe na zaedni~ki problemi, sledewe i vrednuvawe na napreduvaweto na u~enicite.

2. V . CELI NA KURSOT PO POLUINDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB


- da podgotvuva surovini za proizvodstvo na leb; - da sledi proces na ma{insko zamesuvawe na testo; - da raboti so bavnoodni i brzoodni me{alki; - da sledi fermentacija na testo i da opredeluva kraj na

fermentacijata sledej}i gi parametrite vo komorite za fermentacija;

- da gi vr{i postapkite za podgotovka na lebot za pe~ewe; - da opredeluva optimalen reìm na pe~ewe; - da vr{i ladewe i ambalaìrawe na lebot; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na lebot; - da ja odrùva higienata na rabotnoto mesto.

3. V. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sovladuvawe na rabotnite zada~i od kursot - poluindustrisko proizvodstvo na leb potrebni se znaewa i ve{tini od nastavnite predmeti hemija i biologija od osnovnoto obrazovanie i tehnologija na pekarski proizvodi od prva godina.

4. V. OBRAZOVEN PROCE 4.1. V. Strukturirawe na sodrìnite



- îta i tolkuva recepturi; - prilagoduva receptura za razli~na koli~ina na bra{no; - meri potrebni surovini spored receptura; - vr{i organolepti~ko ocenuvawe na bra{noto; - me{a bra{na so razli~en kvalitet; - see bra{no; - ja proveruva vodata organolepti~ki; - vr{i temperirawe na vodata; - podgotvuva solen rastvor; - razlikuva primena na sve` i instant kvasec; - gi razlikuva aditivite koi naj~esto se upotrebuvaat i da gi primenuva soodvetno; - presmetuva potrebno koli~estvo na aditivi vo odnos na bra{noto; - vr{i precizni merewa na presmetanite koli~ini aditivi.

ZAMESUVA TESTO - Zamesuva testo po direktna i indire- ktna postapka; - zamesuva testo so postapka za soleno kvasno mesewe; - ja sporeduva rabotata so testo dobieno so razli~ni na~ini na zamesuvawe; - razlikuva meko i tvrdo testo; - sfa}a kako tvrdinata na testoto vlijae vrkvalitetot na lebot; - sledi proces na ma{insko zamesuvawe na testo; - raboti so brzoodni me{alki; - raboti so bavnoodni me{alki; - go opredeluva krajot na meseweto; - gi odrùva ma{inite za mesewe.


- Go sledi procesot na fermentacija na testoto; - go opredeluva krajot na fermentacijata na testoto;

- go premesuva testoto; - sledi ma{insko premesuvawe na testoto; - ukaùva na posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna fermentacija.

DELI I OBLIKUVA TESTO - Go deli testoto spored teìnata ra~no i ma{inski; - vr{i oblikuvawe na oddelenite par~iwa testo; - gi podgotvuva trkaleznite par~iwa testo za intermedijarna fermentacija; - ja sledi fermentacijata; - sledi parametri vo komorite za fermentacija.

ZAVR[NO OBLIKUVAWE I SLEDEWE FERMENTACIJA NA OBLIKUVANITE PARÎWA

- Razlikuva na~ini za finalno oblikuvawe na testoto; - oblikuva testo; - polni komora za fermentacija; - sledi parametri vo komorata za fermentacija; - go opredeluva krajot na zavr{nata fermentacija na oblikuvanite par~iwa.

PODGOTVUVA OBLIKUVANI PARÎWA ZA PEÊWE

- Vr{i podgotovka za pe~ewe na oblikuvanite par~iwa; - ja sfa}a ulogata na prema~kuvaweto na lebot pred pe~ewe; - vr{i prema~kuvawe na par~iwata za pe~ewe spored receptura; - vr{i posipuvawe na par~iwata so bra{no ili dr. dodatoci (zavisno od recepturata); - ja objasnuva potrebata od nasekuvawe na lebot pred pe~ewe; - vr{i ra~no nasekuvawe.

VR[I PEÊWE NA LEB - Sledi pe~ewe vo stati~ni pe~ki; - da polni stati~na pe~ka, ra~no i poluavtomatski; - go opredeluva krajot na pe~eweto organolepti~ki; - ja prazni stati~nata pe~ka; - kontrolira parametri vo stati~na pe~ka; - opredeluva optimalen reìm na pe~eweto.

4.2.B. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored celite na nastavnata programa po prakti~na nastava - kurs poluindustrisko proizvodstvo na leb se primenuvaat slednite metodi na vospitno-obrazovna rabota: demonstracija, diskusija, individualna rabota, sledewe, u~ewe preku otkrivawe. Prakti~nata nastava od ovoj kurs treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi. Aktivnostite na u~enikot se iskaùvaat so slu{awe, nabquduvawe, pribeleùvawe, samostojno rabotewe, rabota vo grupa, koristewe na standardi, tabeli i dijagrami, ~itawe na recepturi i sli~no. Aktivnostite na nastavnikot se iskaùvaat so objasnuvawe na poimi, procesi i relacii, vodewe na dijalog, demonstrirawe, postavuvawe na pra{awa, rasporeduvawe na u~enicite po rabotni mesta, organizirawe na individualna rabota, sladewe na rabotata na u~enicite, re{avawe na zaedni~ki problemi, sledewe i vrednuvawe na napreduvaweto na u~enicite.

LADEWE I AMBALA@IRAWE NA LEB

- Definira uslovi vo prostorija za ladewe; - go opredeluva vremeto potrebno za ladewe zavisno od teìnata na lebot; - vr{i redewe na lebot po ladewe; - raboti so ma{ini za pakuvawe na leb; - raboti so ma{ini za se~ewe na leb na par~iwa; - pakuva leb ise~en na par~iwa;

VR[I OGRANOLEPTI^KO OCENUVAWE NA LEB

- Ocenuva izgled, vkus i miris na lebot; - da gi istaknuva nedostatocite na lebot; - gi istaknuva eventualnite gre{ki pri proizvodstvo na leb.

2. G . CELI NA KURSOT PO INDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA LEB


- da zadava parametri za ma{insko dozirawe na surovinite spored proizvodna specifikacija;

- da ja sledi postapkata za ma{insko zamesuvawe na testo; - da opredeluva vreme za fermentacija na testoto; - da ja podesuva delilicata spored teìnata na testoto; - da go kontrolira polneweto i praznaweto na komorata za

fermentacija; - da ja sledi rabotata na nasekuva~ot; - da ja sledi rabotata na tunelskite pe~ki; - da gi regulira paramentrite za vlaga i temperatura; - da ja kontrolira rabotata na ma{inite za avtomatsko se~ewe i

pakuvawe na leb; - da podgotvuva leb za distribucija; - da ja popolnuva listata za bodirawe; - da presmetuva randman na leb.

3. V. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sovladuvawe na rabotnite zada~i od kursot - industrisko proizvodstvo na leb potrebni se znaewa i ve{tini od nastavnite predmeti hemija, biologija, fizika i matematika od osnovnoto obrazovanie i tehnologija na pekarski proizvodi od prva godina.

4. G. OBRAZOVEN PROCES 4.1. G. Struktuirawe na sodrìnite



- îta i tolkuva recepturi; - vr{i organolepti~ko ocenuvawe na bra{noto i drugite surovini; - vr{i podgotovka na bra{noto i drugite surovini; - zadava parametri za ma{insko dozirawe na surovinite spored proizvodnata specifikacija; - razlikuva primena na sve` i instant kvasec; - gi razlikuva aditivite koi naj~esto se upotrebuvaat i gi primenuva soodvetno.

SLEDI POSTAPKA NA ZAMESUVAWE NA TESTO

- Ja sledi postapkata za ma{insko zamesuvawe na testoto po direktna i indirek- tna postapka; - ja sledi postapkata za ma{insko zamesuvawe na testo - solenokvasno mesewe; - ja sporeduva rabotata so testo dobieno so razli~ni na~ini na zamesuvawe; - razlikuva meko i tvrdo testo; - sfa}a kako tvrdinata na testoto vlijae vrz kvalitetot na lebot; - raboti so brzoodni me{alki; - raboti so bavnoodni me{alki; - go opredeluva krajot na meseweto; - gi odrùva ma{inite za mesewe.


- Go sledi procesot na fermentacija na testoto; - go opredeluva krajot na fermentacijata na testoto; - sledi ma{insko premesuvawe na testoto; - ukaùva na posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna fermentacija.

SLEDI RABOTA NA MA[INITE ZA DELEWE I OBLIKUVAWE NA TESTO

- Ja sledi rabotata na delilica za testo; - da ja podesuva delilicata spored teìnata na testoto; - ja sledi rabotata na ma{inata za

trkalezno oblikuvawe na par~iwata testo; - sledi proces na intermedijarna fermentacija; - sledi parametri vo komorite za fermentacija.

SLEDI FERMENTACIJA NA OBLIKUVANITE PARÎWA

- Ja sledi rabotata na ma{inata za finalno oblikuvawe na testoto vo vekna; - zadava parametri vo avtomatskata komora za fermentacija; - go kontrolira polneweto i praznaweto na komorata.

VR[I PEÊWE NA LEB - Vr{i nasekuvawe na par~iwata pred pe~ewe; - ja sledi rabotata na nasekuva~ot; - ja sledi rabotata na tunelskite pe~ki; - sledi {teluvawe na vlaga i temperatura; - sledi regulirawe na brzinata na beskrajnata lenta kaj tunelskite pe~ki; - gi definira temperaturite vo zona na vla`newe, zona na intenzivno pe~ewe, zona na dopekuvawe; - gi objasnuva promenite vo trite zoni na pe~ewe; - opredeluva optimalen reìm na pe~ewe.

SLEDI PROCES NA LADEWE, AMBALA@IRAWE I PODGOTVUVA DISTRIBUCIJA NA LEB

- Definira uslovi vo prostorija za ladewe; - go opredeluva vremeto potrebno za ladewe zavisno od teìnata na lebot; - vr{i redewe na lebot po ladewe; - ja kontrolira rabotata na ma{inite za avtomatsko pakuvawe na leb; - ja kontrolira rabotata na ma{inite za avtomatsko se~ewe i pakuvawe na leb; - gi objasnuva uslovite za lageruvawe na leb vo magacin za gotovi proizvodi; - podgotvuva leb za distribucija; - gi istaknuva pravilata za transtort i distribucija na leb.

VR[I BODIRAWE NA LEB - Ja tolkuva listata za bodirawe na lebot; - go bodira lebot; - ja popolnuva listata za bodirawe;

4.2.G. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored celite na nastavnata programa prakti~na nastava - kurs industrisko proizvodstvo na leb se primenuvaat slednite metodi na vospitno-obrazovna rabota: demonstracija, diskusija, individualna rabota, sledewe, u~ewe preku otkrivawe. Prakti~nata nastava od ovoj kurs treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi. Aktivnostite na u~enikot se iskaùvaat so sledewe, slu{awe, nabquduvawe, pribeleùvawe, samostojno rabotewe, rabota vo grupa, koristewe na standardi, tabeli i dijagrami, ~itawe na recepturi i sli~no. Aktivnostite na nastavnikot se iskaùvaat so objasnuvawe na poimi, procesi i relacii, vodewe na dijalog, demonstrirawe, postavuvawe na pra{awa, rasporeduvawe na u~enicite po rabotni mesta, organizirawe na individualna rabota, sladewe na rabotata na u~enicite, re{avawe na zaedni~ki problemi, sledewe i vrednuvawe na napreduvaweto na u~enicite.

- presmetuva randman na leb; - gi istaknuva eventualnite gre{ki pri proizvodstvo na leb.

4.3. Organizacija i realizacija na prakti~nata nastava Prakti~nata nastava se realizira vo melnica, u~ili{na rabotilnica, pekari ili industriski pogoni za proizvodstvo na leb. Prakti~nata obuka gi opfa}a kursevite po: melnica, pa~no proizvodstvo na leb, poluindustrisko proizvodstvo na leb i industrisko proizvodstvo na leb. Se prepora~uva organizacijata na prakti~nata nastava da bide vo nedelni blokovi. Vo tekot na realizacija na prakti~nata nastava u~enikot vodi dnevnik za prakti~na nastava. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala Za efikasno realizirawe na celite od prakti~nata nastava potrebno e opremuvawe na u~ili{nata rabotilnica so potrebniot pribor, alat i potro{en materijal soglasno programskite barawa od nastavnata programa.

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na u~enicite }e se vr{i kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina vrz osnova na osposobenosta na u~enicite spored barawata na programata, odnesuvaweto kaj socialniot partner pri realizacijata na oddelnite kursevi, trudoqubivosta, urednosta, rabotniot dnevnik, usvoenosta na znaewata, ve{tinite i prakti~no pokaànite rezultati. Vrednuvaweto }e se vr{i so razli~ni postapki, formi i instrumenti. Ocenuvaweto se vr{i soglasno zakonskata regulativa. 6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnikot Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnikot treba da gi poseduva sladnive personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi primenuva literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen i podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.

6.2. Standard za nastaven kadar Nastavata po prakti~na nastava ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija (organska nasoka- biotehnologija; prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; biotehnologija; prehranbena tehnologija) - so steknata pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit; - majstor-pekar-so poloèn majstorski ispit. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA 7.1. Datum na izrabotka: avgust 2008 7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje

2. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS ,, Dimitar Vlahov” – Skopje 3. Mediana Nikolova, nastavnik, SSOU ,, Orde ôpela” – Prilep 4. Gordana Najdenova, in`.,, @itoluks - AD- Skopje” – Skopje

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe : 01.09.2008 9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programata po prakti~na nastava ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br.07- 385/1 od 16.04.2010 godina



NASTAVNA PROGRAMA

SUROVINI I GODINA


Pekar

Skopje, 2008 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: SUROVINI

1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: site profili za zanimawe 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie: predmet karakteristi~en za strukata 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1.Prva godina

1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet 1.5.1. Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa


3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET

Po sovladuvaweto na nastavnata programa po predmetot surovini u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da gi poznava op{tite karakteristiki na osnovnite surovini koi se koristat vo proizvodnite procesi; - da gi poznava metodite za pro~istuvawe na vodata za piewe, industriskite i otpadnite vodi;

- da gi klasificira gorivata; - da gi poznava fizi~kite i hemiskite svojstva na mineralnite surovini; - da gi razlikuva surovinite za proizvodnite procesi vo neorganskata i organskata hemiska industrija; - da gi poznava osnovnite surovini za proizvodstvo za hrana; - da razviva ve{tini za timska rabota. 3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA

Za uspe{no sovladuvawe na sodrìnite od nastavnata programa i za postignuvawe na zacrtanite celi po predmetot surovini, potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od hemija od prva godina.

4

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Strukturirawe na sodrìnite za u~ewe

Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

OP[TI

KARAKTERISTIKI NA SUROVINITE

4

U~enikot: - da go definira poimot

surovina; - da gi klasificira

surovinite; - da gi poznava standardite za

kvalitetot na surovinite; - da ~ita deklaracii na

surovini; - da gi razlikuva surovinite

spored nivnite op{ti karakteristiki (mehani~ki, fizi~ki, hemiski i tehnolo{ki).

- Objasnuvawe na poimot surovina preku konkretni primeri;

- sporeduvawe na standardizirani so nestandardizirani surovini i nivniot kvalitet;

- demonstrirawe na op{tite karakteristiki na surovinite preku konkretni primeri.

VODA

8

- Da ja klasificira vodata spored namenata;

- da gi objasnuva svojstvata na vodata za piewe, industriskata voda i otpadnite vodi;

- Kategorizacija na vodata spored tvrdosta;

- demonstrirawe na metodi za omeknuvawe na voda;

- diskusija za va`nosta na pro~istuvaweto na vodata

5

- da definira tvrdost na vodata;

- da gi objasnuva metodite za omeknuvawe na vodata (termi~ka, hemiska, zeolitna ili so jonski izmenuva~i);

- da ja objasnuva potrebata od pro~istuvawe na vodata za piewe, industriskite i otpadnite vodi.

za piewe, industriskite vodi i otpadnite vodi.

GORIVA

6

- Da go definira gorivoto; - da gi klasificira gorivata

spored potekloto i agregatnata sostojba;

- da ja objasnuva primenata na gorivata spored sostavot i svojstvata.

- Prikaùvawe na klasifikacijata na gorivata tabelarno spored potekloto na surovinite i agregatnata sostojba;

- diskusija za primenata na gorivata spored sostavot i svojstvata.

MINERALNI SUROVINI

8

- Da gi razlikuva poimite minerali i rudi;

- da nabrojuva metalni i nemetalni minerali i nivnata namena;

- da go poznava nastanokot na mineralite;

- da go poznava minerolo{kiot, hemiskiot i granulometriskiot sostav

- Pokaùvawe na primeroci od minerali;

- objasnuvawe na minerolo{kiot, hemiskiot i granulometriskiot sostav na mineralite;

- sporeduvawe na svojstvata na nemetalnite surovini;

- pokaùvawe na redosledot

6

na rudite i mineralite; - da ja objasnuva Mosovata

skala na tvrdost na mineralite;

- da gi razlikuva mehani~kite i termi~kite svojstva na rudite i nemetalnite surovini;

- da ja objasnuva primenata na rudite i nemetalnite surovini vo proizvodnite procesi.

na mineralite spored Mosovata skala.

- pokaùvawe na razli~ni proizvodi dobieni so prerabotka na meneralni surovini.

SUROVINI ZA NEORGANSKA

HEMISKA INDUSTRIJA

8

- Da gi poznava svojstvata na sulfurnata i fosfornata kiselina;

- da ja poznava va`nosta na sulfurnata i fosfornata kiselina kako surovini vo neorganskata hemiska industrija;

- da go sfa}a zna~eweto na fosfatite pri proizvodstvo na mineralni |ubriwa;

- da gi objasnuva svojstvata na natrium hidroksid i natrium karbonat i nivnata primena;

- Objasnuvawe na svojstvata na sulfurnata i fosfornata kiselina;

- istaknuvawe na va`nosta na sulfurnata i fosfornata kiselina kako surovini vo neorganskata hemiskata industrija;

- objasnuvawe na zna~eweto na fosfatite za proizvodstvo na mineralni |ubriwa;

- istaknuvawe na svojstvata na natrium hidroksid i natrium karbonat i nivnata primena.

7

SUROVINI ZA ORGANSKATA

HEMISKA INDUSTRIJA

14

- Da gi poznava svojstvata na povr{insko-aktivnite materijali;

- da gi klasificira povr{insko-aktivnite materijali;

- da ja poznava primenata na povr{insko-aktivnite materijali za proizvodstvo na detergenti, sapuni i kozmeti~ki preparati;

- da ja poznava primenata na prirodnite, ve{ta~kite i sinteti~kite polimeri;

- da gi objasnuva svojstvata i primenata na prirodnite i ve{ta~kite polimerni materijali, celuloza, celulozni derivati i kau~uk;

- da ja objasnuva primenata na celulozata, celuloznite derivati i kau~ukot.

- Objasnuvawe na klasifikacijata na povr{insko-aktivnite materijali;

- diskutirawe za primenata na povr{insko-aktivnite materijali;

- objasnuvawe na svojstvata na prirodnite i ve{ta~kite polimerni materijali;

- pokaùvawe primeroci od prirodni i ve{ta~ki polimerni materijali;

- ukaùvawe na primenata na prirodnite i ve{ta~kite polimerni materijali;

- pokaùvawe primeroci od sinteti~ki polimerni

materijali; - ukaùvawe na primenata

na sinteti~kite polimerni materijali.

Hemija

8

SUROVINI ZA

PREHRANBENATA INDUSTRIJA

24

- Da go objasnuva poimot hrana i hranlivi materii;

- da gi poznava op{tite karakteristiki na hranlivite materii;

- da gi nabrojuva rastenijata za dobivawe na bra{no, {e}er;

- da razlikuva oddelni tipovi na bra{no;

- da ja poznava primenata na bra{noto i {e}erot vo ishranata;

- da razlikuva masti od masla (konzistencija, gustina, viskozitet, rastvorlivost);

- da gi razlikuva surovinite za dobivawe na rastitelni i ìvotinski masti i masla;

- da gi poznava organolepti~kite svojstva i primenata na mastite i maslata;

- da pravi podelba na mlekoto i mle~nite proizvodi;

- da gi razlikuva mle~nite proizvodi spored organolepti~kite svojstva.

- da go definira poimot meso

- Objasnuvawe na poimot hrana i hranlivi materii;

- istaknuvawe na op{tite karakteristiki na hranlivite materii;

- klasifikacija na bra{noto po tipovi;

- objasnuvawe na va`nosta na bra{noto i {e}erot vo ishranata;

- pokaùvawe proizvodi dobieni od razni tipovi na bra{no;

- naglasuvawe na razlikata me|u mastite i maslata;

- objasnuvawe na primenata na mastite i maslata;

- pokaùvawe razni vidovi na rastitelni i ìvotinski masti i masla;

- klasifikacija na mlekoto i mle~nite proizvodi;

- pokaùvawe razni mle~ni proizvodi;

- objasnuvawena sostavot i svojstvata na mesoto;

- klasifikacija na mesoto i mesnite proizvodi;

- objasnuvawe na razlikata me|u ovo{je i zelen~uk;

9

vo po{iroka i potesna smisla;

- da go poznava sostavot i svojstvata na mesoto;

- da pravi podelba na mesoto i mesnite proizvodi;

- da sporeduva razli~ni vidovi na meso i mesni proizvodi;

- da ja sfa}a potrebata od konzervirawe na ovo{jeto i zelen~ukot;

- da izbere soodvetna metoda za konzervirawe na ovo{je i zelen~uk;

- da gi poznava surovinite za proizvodstvo na pijalaci i nivniot sostav.

- ukaùvawe na va`nosta na ovo{jeto i zelen~ukot vo sekojdnevnata ishrana;

- objasnuvawe na postapki za konzervirawe na ovo{je i zelen~uk;

- objasnuvawe na sostavot i svojstvata na surovinite za proizvodstvo na pijalaci (alkoholni i bezalkoholni).

10

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe

Soglasno celite na nastavnata programa po predmetot surovini nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. So ovie nastavni strategii se primenuvaat frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabquduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno–obrazovnata rabota po nastavniot predmet surovini se realizira preku stru~no-teoretska nastava vo specijalizirana ili kabinet-u~ilnica, opremena so nastavni sredstva i pomagala. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata sodrìna se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od oblastite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored Normativot za nastavni sredstva i pomagala po nastavniot predmet surovini za obrazovniot profil proizvodno-procesen tehni~ar od hemisko-tehnolo{kata struka.

Za pouspe{no sovladuvawe na celite na nastavnata programa, se koristi soodvetna literatura, i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, Internet, kako i dopolnitelna literatura za u~enikot i nastavnikot.

11

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite se vr{i preku sledewe i vrednuvawe na znaewata, i umeewata kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina, usno i pismeno preku testovi na znaewa, koi se koristat po obrabotkata na sekoja nastavna celina. Sekoj u~enik vo tekot na edno polugodie dobiva najmalku dve ocenki. Dokolku u~enikot ne ja sovlada nastavnata programa po predmetot, se postapuva spored zakonskata regulativa. 6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite

Nastavnikot po nastavniot predmet surovini treba da gi poseduva slednive personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se realizira nastavata, da e otvoren i komunikativen, otvoren za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar Nastavata po predmetot surovini, ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija; - hemija; i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

12

6.3. Standard za prostor Nastavata po nastavniot predmet surovini se realizira vo specijalizirana ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativot za prostor i oprema za obrazovniot profil proizvodno-procesen tehni~ar od hemisko-tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: maj 2001 godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. Ratka Janevska, rakovoditel, sovetnik, Biro za razvoj na obrazovanieto- Skopje 2. m-r Vesna Rafajlovska,~len, docent, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet-Skopje 3. Sofija Ilijoska,~len, nastavnik DSU ,,Orde ôpela”-Prilep 4. d-r Blagica Cekova, ~len, nastavnik DSHTU ,,Marija Kiri-Sklodovska”-Skopje 5. Dipl. in`. Savka Dimitrovska, ~len, generalen direktor, Fabrika za ~okoladi, vafli i bonboni ,,Evropa AD”- Skopje 7.3. Datum na revidirawe: maj 2006 godina 7.4. Sostav na rabotnata grupa za revidirawe: 1. Ratka Janevska, rakovoditel, Biro za razvoj na obrazovanieto, Skopje 2. Mediana Nikoloska,~len, DSU ,,Orde ôpela” Prilep 3. Qubinka @ivkovi}, ~len, nastavnik, SU na grad Skopje-Skopje 7.4. Nastavnata programa e prevzemena od hemisko-tehnolo{kata struka, proizvodno-procesen tehni~ar vo avgust 2008 god.

13

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe: 1.09. 2008 godina

9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa po predmetot surovini ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br.07-385/1 od 16.04.2010 godina.


NASTAVNA PROGRAMA

TEHNOLOGIJA NA PEKARSKI PROIZVODI

I GODINA


pekar

Skopje, 2008 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: tehnologija na pekarski proizvodi 1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka struka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie: predmet karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Prva godina



3

2. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA

Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot tehnologija na pekarski proizvodi u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da gi definira poimite koi se koristat vo prehranbenata industrija; - da ja tolkuva deklaracijata na pekarskite proizvodi; - da ja opi{uva rabotata vo melnica; - da sporeduva industrisko, poluindustrisko i zanaet~isko proizvodstvo na leb; - da ja istaknuva va`nosta na osnovnite i dodatnite surovini; - da gi poznava uslovite za fermentacija, kako i zna~eweto na fermentacijata pri proizvodstvo na leb; - da gi opi{uva na~inite na premesuvawe, delewe i oblikuvawe na testoto; - da gi objasnuva procesite na: pe~ewe, ladewe, ambalaìrawe, ~uvawe i bodirawe na leb; - da gi poznava op{tite merki i pravila za za{tita pri rabota vo prehranbenata industrija.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za postignuvawe na zacrtanite celi od nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti hemija i biologija od prethodnite godini. 4. OBRAZOVEN PROCES

4

4.1. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe

Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

1. POIMI В

PREHRANBENATA TEHNOLOGIJA I

KLASIFIKACIJA NA PEKARSKITE PROIZVODI

12

U~enikot: - da gi definira poimite

proizvod, proizvoden proces, surovina, poluproizvod, sporeden proizvod, otpad;

- da gi klasificira osnovnite surovini za prehranbenata industrija;

- da ~ita deklaracii za surovinite;

- da ja tolkuva deklaracijata na pekarskite proizvodi;

- da gi poznava op{tite merki i pravila za za{tita pri rabota vo prehranbenata industrija;

- da poznava standardni proceduri na proizvodstvo.

Objasnuvawe na poimite proizvod, proizvoden proces, surovina, poluproizvod, sporeden proizvod, otpad. Pokaùvawe na deklaracii za nekoi surovini i pekarski proizvodi. Koristewe na pravilnici za pekarski proizvodi. Diskusija za op{tite merki i pravila za za{tita pri rabota vo prehranbenata industrija. Pokaùvawe na formulari za standardni proceduri na proizvodstvo. Koristewe na pravilnici zasanitarno-tehni~ki normi.

Prakti~na nastava

5

2. MELNIÂRSTVO

10

- Da ja objasnuva anatomskata gradba i hemiskiot sostav na zrnoto;

- da gi opi{uva vidovite skladi{ta za ìto;

- da gi objasnuva na~inite na ~istewe na ìtoto;

- da gi nabrojuva ma{inite za suvo i mokro ~istewe;

- da go istaknuva zna~eweto na kondicioniraweto na p~enicata za procesot na melewe;

- da gi objasnuva fazite pri procesot na melewe;

- da gi nabrojuva ma{inite za melewe;

- da go objasnuva seeweto i rasporeduvaweto na meleòt;

- da nabrojuva glavni, sporedni produkti i otpad pri melewe;

- da ja istaknuva ulogata na glavnite, sporednite produkti kako i na otpadot pri melewe.

Prikaùvawe na: - poster za anatomska gradba

na p~eni~no zrno; - {ema za silos so prostorna

organiziranost i funkcionirawe;

- {ema od melnica; - sliki od ma{ini za suvo i

mokro ~istewe; - {ema za proces na malewe so

site fazi; - {ema za seewe-

rasporeduvawe na meleòt.

Prakti~na nastava

6

3. PROCESI NA PROIZVODSTVO NA

LEB

6 - Da gi istaknuva klu~nite momenti vo istoriskiot razvoj na pekarstvoto;

- da gi nabrojuva tehnolo{kite fazi na proizvodstvo na leb;

- da sporeduva industrisko, poluindustrisko i zanaet~isko proizvodstvo na leb;

- da objasnuva proizvodstvo na leb vo uslovi na elementarni nepogodi;

-

Prikaùvawe na: - video materijal za istoriski

razvoj na pekarstvo; -internet materijali ili

fotografii za istoriski razvoj na pekarstvo;

- {emi na fazite vo tehnolo{kiot proces na proizvodstvo na leb.

4. OSNOVNI I

DODATNI SUROVINI ZA PROIZVODSTVO

NA LEB

10

- Da gi objasnuva poimite osnovni i dodatni surovini;

- da go poznava hemiskiot sostav na bra{noto, tipovite na bra{no, tehnolo{kite svojstva na p~eni~noto bra{no;

- da gi nabrojuva na~inite na ocenuvawe na bra{noto;

- da ja istaknuva va`nosta na organolepti~koto ocenuvawe na bra{noto;

- da gi definira uslovite za ~uvawe i skladirawe na bra{noto;

- da gi nabrojuva mo`nite

- Naglasuvawe na razlikite na tipovite bra{no;

- istaknuvawe na zna~eweto na granulacijata na bra{noto;

- prezentirawe na primeroci od razni tipovi na bra{no;

- objasnuvawe na uslovite za ~uvawe na bra{noto;

- prezentirawe primeroci od muvlosano, uègnato bra{no;

- prezentacija na ambalaà od aditivi so deklaracija i na~in na upotreba.

Prakti~na nastava

7

procesi i promeni pri ~uvawe na bra{no;

- da gi nabrojuva dodatnite surovini;

- da gi poznava svojstvata na dodatnite surovini; - da ja istaknuva ulogata na aditivite kako dodatna surovina.

5. PODGOTOVKA NA SUROVINITE I

ZAMESUVAWE NA TESTOTO

10 - Da gi opi{uva postapkite za podgotovka na surovinite spored proizvodni specifikacii;

- da vr{i ednostavni presmetki za dozirawe na sol i kvasec;

- da gi objasnuva na~inite na zamesuvawe na testoto;

- da gi opi{uva ma{inite za zamesuvawe i mesewe.

- Tolkuvawe na upatstvo za upotreba i preporaka za dozirawe na surovinite

(osobeno za aditivite) - Prezentacija na {emi na

razli~ni ma{ini za zamesuvawe so princip na rabota.

Prakti~na nastava

5. FERMENTACIJA,

DELEWE I OBLIKUVAWE NA

TESTOTO

10

- Da go definira poimot fermentacija; - da go istaknuva zna~eweto na fermentacijata vo proizvodstvoto na leb; - da objasnuva alkoholna i

mle~no-kisela fermentacija;

- da gi objasnuva uslovite za

Prikaùvawe na: - hemiski ravenki za procesite na alkoholna i mle~no-kisela fermentacija; - {ema na delilica za testo; - {ema na ma{ini za trkalezno oblikuvawe na testo.

Prakti~na nastava

8

fermentacija; - da gi istaknuva fazite pri

proizvodstvo pri koi se odviva fermentacija;

- da gi objasnuva na~inite na sozdavawe na {uplivost so pomo{ na aditivi;

- da ja objasnuva potrebata i na~inot na premesuvawe, delewe, trkalezno i zavr{no oblikuvawe na testoto.

7. PEÊWE, LADEWE, AMBALA@IRAWE I

ÛVAWE

14 - Da gi opi{uva pe~kite za pe~ewe na leb; - da go razlikuva procesot na pe~ewe vo razli~nite pe~ki; - da gi objasnuva biohemiskite procesi koi nastanuvaat pri procesot na pe~ewe; - da go objasnuva procesot na ladewe na leb; - da gi poznava materijalite za ambalaìrawe na lebot; - da gi definira uslovite za ~uvawe na lebot; - da definira poim randman na testo i randman na leb; - da presmetuva randman na testo i randman na leb - da poplnuva pravilnno listi za bodirawe na leb.

Prikaùvawe na: - sliki od razli~ni vidovi pe~ki za pe~ewe na leb; - video materijal za procesot; -{emi koi go objasnuvaat principot na rabota na razli~nite vidovi pe~ki; - dijagrami za raspredelba na toplina i vlaga za vreme na pe~eweto; - razli~ni vidovi na ambalaà za leb; - listi za bodirawe;

Prakti~na nastava

9


Soglasno celite na nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni strategii podrazbiraat primena na frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabluduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi se realizira preku-teoretska nastava vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe, izrabotka na proektni zada~i od dadena tema.

10

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od tehnologiite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored normativot za nastavni sredstva od hemisko-tehnolo{ka struka.

Za pouspe{no sovladuvawe na celite na predmetot u~enikot koristi sootvetna literatura i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, i dopolnitelna literatura za u~enikot i nastavnikot. 5. OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite se vr{i preku kontinuirano sledewe i vrednuvawe na u~enicite vo tekot na celata u~ebna godina, usno i pismeno preku testovi na znaewa ili drugi formi, koi se koristat po obrabotkata na sekoja nastavna celina. Sekoj u~enik vo tekot na edno polugodie dobiva najmalku dve ocenki. Dokolku u~enikot ne ja sovlada nastavnata programa, po predmetot se postapuva spored zakonskata regulativa.

11

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi, treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e i psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar

Nastavata po predmetot tehnologija na pekarski proizvodi ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija- organska nasoka - biotehnologija - prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; - prehranbena tehnologija;

- biotehnologija; i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi se realizira vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativ za prostor i oprema za obrazovniot profil pekar.

12

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: avgust 2008 godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik, Centar za stru~no obrazovanie i obuka, Skopje 2. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS „ Dimitar Vlahov”- Skopje 3. Gordana Najdenova, in`. „@itoluks–AD -Skopje” - Skopje 8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe: 01.09.2008 godina


Nastavnata programata po tehnologija na pekarski proizvodi ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 07-385/1od16.04.2010 godina.


NASTAVNA PROGRAMA

HIGIENA I godina


pekar

Skopje, 2008 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: higiena 1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka 1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Posebnostru~en predmet 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Prva godina 1. 5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet 1.5.1. Broj na ~asovi nedelno: 2 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 72 ~asa 1. 6. Status na nastavniot predmet 1.6.1. Zadolìtelen predmet

3


Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot higiena u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva:

- da go sfa}a zna~eweto na higienata vo prehranbenata industrija; - da steknuva pravilni pozitivni naviki za higiena vo prehranbenata industrija; - da gi objasnuva pri~initelite na zaraznite zaboluvawa, nivnoto {irewe, spre~uvawe i sovladuvawe; - da gi primenuva na~inite i sredstvata za za{tita od truewe so hrana; - da gi opi{uva na~inite na spre~uvawe na bolestite koi nastanuvaat kako rezultat na truewe od hrana; - da reagira na eventualnite zaboluvawa poradi neispolnuvawe na higienskite uslovi; - da dava prva pomo{ pri povredi na rabota i voop{to vo ìvotot; - da gi poznava sanitarnite propisi i istite da gi primenuva vo pekarskoto rabotewe; - da ja odrùva higienata na prehranbenite produkti i voop{to da pomogne vo ekolo{kata za{tita na ìvotnata sredina. 3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no postignuvawe na zacrtanite celi od nastavnata programa po higiena, potrebno e u~enicite da imaat poznavawa od predmetite biologija i hemija od prethodnite godini.

4

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe

Tematski celini Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u sodrìnite i me|u

predmetite 1. HIGIENATA KAKO NAUKA, ZNAÊWE I PODELBA

4

U~enikot: - da ja definira higienata kako nauka; - da ja poznava podelbata na higienata; - da go istaknuva zna~eweto na naslednite i socijalnite faktori vrz zdravjeto; - da go istaknuva zna~eweto na higienata vo prehranbenite proizvodni pogoni.

Koristewe na pregled na oddelnite granki na higienata.

Prakti~na nastava

2. LI^NA HIGIENA

8

- Da go definira poimot li~na higiena; - da gi objasnuva i demonstrira postapkite za odrùvawe na li~nata higiena; - da go objasnuva neguvaweto na kosata,

- Demonstracija na hemiski sredstva. - Prikaùvawe sliki, filmovi i dijafilmovi. Ve`ba: Higiena na ~ovekovoto telo.

Prakti~na nastava

5

liceto, racete, noktite, nozete i polovite organi; - da go objasnuva pravilnoto odrùvawe na higienata na oblekata i obuvkite; - da go istaknuva zna~eweto na rabotata i rekreacijata za mentalnoto zdravje na ~ovekot; - da ja objasnuva {tetnosta na alkoholizmot, narkomanijata i nikotinizmot za ~ovekovoto zdravje i odnesuvawe.

Ve`bi za pravilna nega (higiena na racete i zabite so usnata praznina).

3. ZARAZNI BOLESTI - PRIÎNITELI, [IREWE, SPREÛVAWE

10

- Da gi poznava pri~initelite na zaraz-nite bolesti i na~inite na nivnoto {irewe; - da ja podigne zdravstvenata kultura i gi unapreduva higienskite naviki; - da go objasnuva spre~uvaweto na zaraznite bolesti;

- Ukaùvawe na pri~inite za nastanuvawe na zaraznite bolesti i na~inot na nivnoto {irewe. Prikaùvawe na sliki i dijafilmovi na zaboleni lica od zarazni bolesti, crteì za izgledot

Biologija

6

- da ja objasnuva etiolo-gijata i fenomenolo-gijata na oddelnite zarazni bolesti; (creven tifus, parati-fus, dizenterija, kole-ra, amebna dizenterija, potoa za crevnite para-zitni bolesti, detskata glista, kon~estoto crv-~e, trihinata, teniite; - da gi prepoznava simptomite na crevnite zarazi; - da gi prepoznava parazitite na koà; - da gi opi{uva parazitite na koàta i nivnoto spre~uvawe; - da stekne znaewa za etiologijata i spre~u-vaweto na fligeovite bolesti (tuberkolozata, besnilo, zoonozi i sl.), kako i polovite bolesti (triper, sifilis, sida).

na oddelnite paraziti, mikroskop, gotovi preparati, izgotvuvawe pregled - skica na vidovite na zarazni bolesti. - [emi za ìvoten ciklus na crevnite paraziti.

7

4. HIGIENA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA I NA PREHRANBENITE PRODUKTI

12 - Da formira pravilen stav kon higiensko odrùvawe vo pogonite za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi; - da go objasnuva na~inot na odrùvawe na higienata na ma{inite, aparatite i priborot vo prehranbenata industrija; - da gi poznava mikroklimatskite uslovi vo rabotni prostorii; - da go sfa}a zna~eweto na prehranbenite produkti za ìvotot na ~ovekot; - da razlikuva hrana od ishranata; - da gi poznava bolestite koi se posledica od nepravilnata ishrana; - da gi objasnuva za{titnite i energetskite sostojki na hranata;

Ve`ba: Odrùvawe na higienata vo pogonite za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi. Ve`bi za 10 zlatni pravila za zdrava podgotovka na hrana.

Biologija

8

- da prepoznava rasipana hrana preku organolepti~kite svojstva; - da rakuva pravilno so prehranbenite produkti; - da go opi{uva na ~inot na prenesuvawe na zaraza preku ovo{jeto i zelen~ukot, mlekoto i mle~nite proizvodi, mesoto i mesnite proizvodi; - da go opi{uva na~inot na prenesuvawe na zaraza prekupekarski proizvodi.

5. TRUEWE SO HRANA - NASTANUVAWE I SPREÛVAWE

10

- Da gi objasnuva pri~inite i na~inite na nastanuvawe na truewa od hrana; - da razlikuva truewa po hemiski pat od biolo{ki truewa i botulizmot; - da razlikuva biolo{ko truewe od rastitelno i

Ve`ba: Izveduvawe na prakti~ni ve`bi od dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija. - Koristewe na hemiski sredstva za ~istewe, perewe, dezinfekcija, dezinsekcija i de-

Hemija Biologija

9

ìvotinsko poteklo; - da ja objasnuva i demonstrira postapkata za dezinfekcija, dezinsekcija i deratiza-cija i nivnata primena vo prehranbenite proizvodni pogoni; - da razviva naviki za unapreduvawe na higienskite uslovi vo prehranbenite proizvodni pogoni.

ratizacija.

6. HIGIENA NA OKOLINATA - EKOLO[KO ZNAÊWE

14 - Da formira pravilen stav kon odrùvawe na higienata na okolinata; - da gi objasnuva svojstvata na vodata i na~inite na vodosnabduvaweto i da go sfati nivnoto ogromno zna~ewe za ìvotot na ~ovekot; - da gi objasnuva na~inite na pre~istuvawe na vodata,

- Ukaùvawe na ekolo{koto zna~ewe na odrùvaweto na higienata na okolinata; - ukaùvawe na na~inite za pre~istuvawe na vodata, posebno na nejzinata dezinfekcija; - potencirawe na posledicite od

Hemija Biologija

10

nejzinata dezinfekcija i sl.; - da gi razbere posledicite od zagaduvaweto na vodata i vozduhot; - da gi sfati na~inite na otstranuvawe na otpadnite materii (te~ni i cvrsti) od po~vata; -da objasnuva na~ini na odrùvawe na higienata vo rabotnite prostorii; - da izgradi pravilen stav za potrebata od postojana grià za higienata vo rabotnite prostorii, sanitarnite prostorii i sl.

zagaduvaweto na vodata i pottiknuvawe kriti~en stav kaj u~enikot kon potencijalnite zagaduva~i. Ve`ba: Odrùvawe na higienata vo u~ili{nite prostorii.

7. SANITARNI PROPISI

4

- Da ja objasnuva primenata na pravilata, propisite i postapkite za sanitacija na: personalot, prostorot, proizvodnata linija, opremata i aparatot, vodata, surovinite i prerabotenite produkti, skladovite za

- Diskusija za op{tite

merki i pravila za

za{tita pri rabota vo

prehranbenata

industrija;

- pokaùvawe na

formulari za

standardni

proceduri na

proizvodstvoto;

Tehnologija na pekarski proizvodi Prakti~na nastava

11

prehranbenite produkti; - da gi tolkuva osnovnite poglavja od zakonite povrzani so ovaa dejnost; - da formira pravilen stav za po~ituvawe na sanitarnite propisi.

- koristewe na

pravilnici za sanitarno-

tehni~ki normi.

8. PRVA POMO[ - ZNAÊWE, POVREDI I UKA@UVAWE POMO[

10 -Da go istaknuva zna~eweto na davaweto na prva pomo{ i da ukaùva na humanite aspekti; - da go objasnuva nasta-nuvaweto na povredite i nivnite pojavni karakteristiki; - da gi demonstrira postapkite za davawe na prva pomo{ kaj oddelni povredi; - da formira kriti~en odnos kon lica koi izbegnuvaat da dadat prva pomo{; - da gi objasnuva na~inite na davawe prva pomo{ pri mo`ni povredi pri rabota.

- Pokaùvawe na na~ini na pruèwe na prva pomo{ preku sliki, slajdovi, crteì za na~inite na prevrska na rani, sanitetski filmovi, dijafilmovi i sl. Ve`ba: Prakti~no ukaùvawe na prva pomo{ pri razli~ni vidovi na povredi.

Biologija

12


Nastavata po predmetot higiena se organizira i realizira vrz osnova na principite na aktivnata nastava. Se koristi kombinacija od razli~ni formi i metodi. Pogodni metodi za nastavata po predmetot higiena se: demonstracija od nastavnikot ili u~enicite (ilustrativen materijal, videosnimka, poseta na proizvodni pogoni dr.), simulacija na procesi, modelirawe, diskusija, re{avawe na problemi i izgotvuvawe na ednostavni istraùvawa i proekti (teoretski, ve`bi, monitoring).

Aktivnosti na u~enikot: nabquduva, se interesira, pra{uva, otkriva odnosi i zakonitosti (vo grupa i nezavisno), u~i samostojno, proveruva, diskutira, primenuva.

Aktivnosti na nastavnikot: planira, podgotvuva, postavuva problem, objasnuva, dava instrukcii, demonstrira, postavuva pra{awa, organizira rabota vo grupi, koordinira, nadgleduva, pomaga, sledi, ocenuva i vospostavuva pozitivna pedago{ka komunikacija.

4.3. Organizacija i realizacija na nastavniot predmet Nastavata po predmetot higiena treba da se realizira preku stru~no - teoretska nastava vo u~ilnici i laboratorii kade pokraj teoretski predavawa }e se izveduvaat ve`bi i prakti~ni operacii. So cel pouspe{no postignuvawe na celite, posebno onie koi se odnesuvaat na psihomotori~nata i afektivnata komponenta, pri organizacijata i realizacijata na nastavata }e se ostvarat odredeni prakti~ni aktivnosti vo pogoni za proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, kako i konkretni demonstracii i ve`bi vo pogonite koi se odnesuvaat na odrùvaweto na higienata vo ovie prostorii. Pritoa, potrebno e organizirawe na blok ~asovi za ve`bi na u~enicite vo grupa, individualno i vo parovi.

13

4.4. Nastavni sredstva i pomagala Pri realizacijata na nastavniot proces treba da se koristat najraznovidni nastavni sredstva i pomagala: sliki, crteì, filmovi, dijafilmovi, aparati, pribor, mikroskop, grafoskop, sanitetska oprema i materijal, aparati za prva pomo{, grafofolii, kompjuterski prezentacii, pi{an materijal (u~ebnici, stru~na literatura, vesnici, stranski spisanija, spisanija za mladi, prira~nici, ekolo{ka literatura i napisi) i sl. 5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE Sledeweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite po predmetot higiena treba da se vr{i planski, sistematski i permanentno vo tekot na u~ebnata godina. Toa se ostvaruva vo sorabotka so site u~esnici vo vospitno-obrazovniot proces. Se ostvaruva preku usni proverki, pismeni zada~i, proverki i ocenuvawe na doma{ni zada~i, testovi na znaewa, proverka na prakti~nite sposobnosti pri izrabotuvaweto na ve`bite i preku izgotvuvawe na referati i pismeni izve{tai. Dokolku u~enikot ne postigne rezultati vo realiziraweto na konkretnite celi na nastavnata programa, se postapuva soglasno zakonskata regulativa za srednoto obrazovanie. 6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnikot treba da gi poseduva slednive personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi primenuva literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen i podgotven za primena na inovaciite vo vospitno - obrazovnata rabota.

14

6.2. Standard za nastaven kadar Zavr{eni studii po:

medicina; farmacija; biologija; stomatologija; so poloèn stru~en ispit i pedago{ko, psiholo{ka, metodska podgotovka.

6.3. Standard za prostor

Nastavata }e se realizira vo u~ilnica koja odgovara na standardot za prostor. Poèlno e koristewe pomo{na prostorija (za ~uvawe na nastavnite sredstva, aparatite i sl.). Dvete prostorii treba da bidat snabdeni so voda, elektri~na energija i da poseduvaat dobro provetruvawe.

7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA 7.1. Datum na izrabotka: avgust 2008 godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik, Centar za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Suzana Atanasovska, nastavnik, SUGS ,,Lazar Tanev” - Skopje

3. Bistra Kostadinovska, nastavnik, SUGS ,,Lazar Tanev” - Skopje

15

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA Datum na zapo~nuvawe: 1. 09. 2008 godina 9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA Nastavnata programa po predmetot higiena, ja odobri (donese) ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 07- 385/1 od 16.04.2010 godina.


NASTAVNA PROGRAMA

BIOHEMIJA II godina

HEMISKO - TEHNOLO[KATA STRUKA

pekar

Skopje, 2009 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: BIOHEMIJA

1.2. Obrazoven profil i struka na koja pripa|a nastavniot predmet: 1.2.1. Obrazzoven profil: pekar

1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Predmet karakteristi~en za obrazovniot profil

1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet: vtora


1.6. Status na nastavniot predmet 1.6.1. Zadolìtelen

3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Po sovladuvawe na nastavnata programa po biohemija, u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva:

da gi objasnuva osnovnite poimi na biohemija da ja poznava strukturata na razli~nite materii koi vleguvaat vo sostavot na ìvite organizmi da ja objasnuva funkcijata i ulogata na biosoedinenijata za odrùvawe na zdrav organizam da koristi stru~na terminologija da ja sogleduva ulogata na biohemijata za ìviot svet da gi integrira steknatite znaewa vo drugi stru~ni disciplini

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na nastavnite sodrìni i dostignuvawe na celite na nastavata po biohemija, potrebno e u~enikot da gi steknal slednite znaewa i osposobenosti po biologija i hemija od I godini.

4

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1.Struktuirawe na sodrìnate za u~ewe

Tematski celini

Br. Na ~as

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me”u tematskite celini i me”u predmetite

1. OSNOVNI POIMI VO BIOHEMIJATA

4

U~enikot : -da go definira predmetot na izu~uvawe na biohemijata; -da ja sogleduva povrzanosta na biohemijata so drugite nau~ni disciplini; -da go istaknuva zna~eweto na poimite: biohemija,bioelementi i biosoedinenija,metabolizam, anabolizam i katabolizam.

Diskusija na tema: Brziot razvoj na biohemijata vo sovremeniot svet

Mikrobiologija

2. JAGLEHIDRATI 18 - Da gi definira jaglehidratite; - da ja poznava podelbata na jaglehidratite; - da gi poznava op{tite formuli na monosaharidi, disaharidi i polisaharidi; -da pretstavuva so hemiska formula glukoza, fruktoza, saharoza, laktoza

Primena na: - modeli, grafofolii, videomaterijali kompjuterski animacii za:podelbata na jaglehidratite,formuli(struktura) na monosaharidi,disaharidi,polisaharidi Ve`bi so izrabotuvawe:

- fizi~ki svojstva na

5

- da pretstavuva so hemiska ravenka reakcii na hidroliza i oksidacija na jagledidratite; - da go objasnuva enzimsko-hidroliti~ko razloùvawe na jaglehidrati; - da go povrzuva prisustvoto na funkcionalnata grupa so svojstvata na soedinenijata; - da naveduva prehranbeni produkti kako izvori na razli~ni jaglehidrati vo ishranata; - da ja objasnuva ulogata na jaglehidratite vo ishranata.

jaglehidratite - hemiski svojstva:reakcii na

hidroliza,dokaùvawe na redukcioni svojstva,rastvarawe na celuloza,dokaùvawe na skrob,dobivawe na koloiden rastvor od glikogen i reakcii na rastvorot so alcohol,rastvor na jod vo Kl

Ve`bi: - pretstavuvawe na hemiski soedinenija i hemiski reakcii so hemiski formuli

3. LIPIDI 14 -Da definira poimi lipidi, (masti, masla, vosoci,fosfolipidi, glikolipidi, steroidi); - da vr{i klasifikacija na lipidi spored hemiskiot sostav i struktura; - da naveduva primeri na lipidi od razli~iti grupi; -da prepoznava mast i maslo spored hemiskata formula; - da objasnuva svojstva na soedinenija kako posledica na sostav i struktura; -da objasnuva uloga na mastite vo ìvite organizmi i stopanstvoto; -da pretstavuva so hemiski

Primena na: - crteì, - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD za klasifikacija na lipidite formuli za lipidi -prezentirawe na {ematski prikaz na proces na oksidacija -sistematizirawe na temata(popolnuvawe na Venov dijagram: mast,maslo,vosok,fosfolipid) Diskusija za prepora~livata zastapenost na razli~ni vidovi masti

6

formuli osnovni vi{i masni kiselini -da go objasnuva procesot na B-oksidacija i osloboduvawe na energija; - da ja objasnuva ulogata na mastite vo ishranata; -da objasnuva vlijanieto na pravilnata ishrana vrz dobroto zdravje.

i masla vo ishranata.

4. PROTEINI

16

-da definira poimi: koloiden disperzen sistem,peptid, proteini,aminokiselini nukleinski kiselini -da ja naveduva podelbta i strukturata na proteinite; - da gi opi{uva svojstvata na proteinite; -da identifikuva osnovni aminokiselini vo sostav na belkovinite i hemiskite svojstva na aminokiselinite; -da objasnuva struktura na koloidna ~esti~ka, amino grupa, aminokoselini, peptidna vrska i struktura na proteini kako psledica na peptidni vrski - da go objasnuva procesot na hidroliti~koto razloùvawe na proteinite; - da pretstavuva so hemiska

Prezentirawe na grafi~ki prilozi:

- {ematski prikaz za podelba na belkovinite,struktura na belkovinite, hemoglobin,nukleinski kiselini, metaboliti~ki ciklus na aminokiselinite Eksperimentirawe: -dokaùvawe na elementite vo sostav na belkovinite; -koagulacija na belkovinite so zagrevawe, so kiselini i hidroksidi -sogoruvawe na belkovinite -dokaùvawe na peptidna vrska -reakcija na belkovini so te{kite metali -oboeni reakcii

7

formula osnovni aminokiselini i ravenki karakteristi~ni za aminokiselinite i formiraweto na peptidna vrska - da ja povrzuva strukturata na soedinenieto so svojstvata i funkcijata vo organizmot; -da go objasnuva zna~eweto na poimite: dekarboksilacija, dezaminacija i transaminacija; - da naveduva primeri za koristewe na belkovinite kako surovini vo pekarstvoto i kako gradbeni edinki vo organizmot; - da nabrojuva prehranbeni produkti koi se izvori na esencijalni aminokiselini .

5. ENZIMI

8 -Da definira poimi: enzimi,bioaktivni materii -da nabrojuva faktori za enzimska aktivnost i grupa na enzimi spored nivnoto dejstvo; -da pretstavuva ravenka za dobivawe na enzimosupstraten kompleks i dobivawe na produkt; -da go objasnuva na~inot na deluvawe na enzimite, zavisnosta na enzimskata reakcija od koncentracija na supstratot i na enzimot;

Primena na: - crteì, - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD za klasifikacija na enzimite

Mikrobiologija

8

-da go istaknuva zna~eweto na enzimite za ìviot svet preku primeri.

6. HORMONI 12 - Da definira poimi: hormoni, -da nabrojuva pozna~ajni hormoni - da go istaknuva zna~eweto na hormonite kako biolo{ki va`ni soedinenija -da razlikuva hormoni spored strukturata(adrenalin,tiroksin, prolaktin,samototropin,insulin) -da ja interpretira ulogata na poedini hormoni; -da ja objasnuva povratnata sprega na hormonalnata regulacija -da go komentira zna~eweto na hormoni za ìviot svet preku primeri, zna~ewe na upotrebata na hrana bogata so vitamini vo ishranata

Primena na: - crteì, - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD za klasifikacija na hormoni

Komentirawe na tabeli so podatoci za sostavot na hranata.

7. VITAMINI - da definira vitamini, avitaminoza, hipervitaminoza; - da nabrojuva pozna~ajni vitamini; - da ja opi{uva ulogata na poedini vitamini i nivnite dnevni potrebi - da ja objasnuva ulogata na

Primena na: - crteì, - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD z Ve`bi vo grupi: -rastvarawe na vitaminite vo voda i maslo

9

vitaminite za ìviot svet preku primeri, zna~ewe na upotrebata na hrana bogata so vitamini vo ishranata

-dokaùvawe na vitamin C so felingov reagens ili AgNO3 so rastvor od J ili KMnO4 Komentirawe na tabeli so podatoci za sostavot na hranata. a klasifikacija na vitamini

10


Soglasno celite na nastavnata programa po biohemija nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni strategii podrazbiraat primena na frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabluduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet biohemija se realizira preku-teoretska nastava vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe, izrabotka na proektni zada~i od dadena tema. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od tehnologite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored normativot za nastavni sredstva i pomagala po biohemija od hemisko-tehnolo{ka struka.

Za pouspe{no sovladuvawe na celite na predmetot u~enikot koristi sootvetna literatura i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, i dopolnitelna literatura za u~enikot i nastavnikot.

11

5. OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite se vr{i preku sledewe i vrednuvawe na znaewata i umeewata kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina, usno i pismeno preku testovi na znaewa ili drugi formi, koi se koristat po obrabotkata na sekoja nastavna celina. Sekoj u~enik vo tekot na edno polugodie dobiva najmalku dve ocenki. Dokolku u~enikot ne ja sovlada nastavnata programa, po predmetot se postapuva spored zakonskata regulativa.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet biohemija, treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e i psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.

12

6.2. Standard za nastaven kadar

Nastavata po predmetot biohemija ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - biologija, ednopredmetni studii - nastavna nasoka; - hemija , ednopredmetni studii - nastavna nasoka; - biologija, ednopredmetni studii - site drugi nasoki so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka; - hemija, ednopredmetni studii -site drugi nasoki so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka; - tehnologija - organska nasoka- biotehnologija, so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka; - tehnologija - prehranbeno-biotehnolosko inènerstvo, so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka;

- tehnologija - prehranbena tehnologija, so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka; - tehnologija - biotehnologija, so pedago{ka, psiholo{ka i metodska podgotovka.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet biohemija se realizira vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativ za prostor i oprema od hemisko tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka juni 2009godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa:

1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Dr. Mirjana Boceska, profesot, Tehnolo{ki fakultet - Skopje 3. Tatjana Mitevska, nastavnik, SOOU,, Kiro Burnaz,, - Kumanovo 4. Voj~e Kalemxiski, nastavnik, SUGS,, Marija Kiri Sklodovska,, - Skopje 5. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS,, Dimitar Vlahov,, - Skopje

13

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe :septemvri 2009godina


Nastavnata programata po biohemija ja donese ministerot za obrazovanie i nauka

so re{enie br. 11-3032/1od 06.10.2009 godina.


NASTAVNA PROGRAMA

M I K R O B I O L O G I J A II godina

HEMISKO – TEHNOLO[KATA STRUKA

Pekar

Skopje, 2009 godina

2


1.1. Naziv na nastavniot predmet: MIKROBIOLOGIJA







3

2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET Po sovladuvawe na nastavnata programa po mikrobiologija , u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva:

da gi poznava osnovnite poimi vo mikrobiologijata da gi istaknuva biolo{kite osobini na mikroorganizmite ; da ja sfa}a va`nosta za urednost i ~istota pri rakuvawe so mikroorganizmite; da go sfa}a korisnoto i {tetnoto zna~ewe na mikrobite vo ìvotot na ~ovekot; da gi primenuva metodite i procedurite na pasterizacija, sterilizacija na prehranbenite prerabotki,

proizvodnite linii, rabotniot i skladi{niot prostor; da gi objasnuva metodite za uni{tuvawe na {tetnite mikroorganizmi; da stekne rabotni naviki i kultura na rabota; za samostojna rabota, timska rabota, pravilna procenka na sostojbi i proceduri, donesuvawe samostojni odluki,

preciznost i to~nost pri izrabotka na ve`bite;

2. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na nastavnite sodrìni i dostignuvawe na celite na nastavata po mikrobiologija, potrebno e u~enikot da steknal znaewa po biologija od prva godina.

4

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1.Struktuirawe na sodrìnate za u~ewe

Tematski celini

Br. Na ~as

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki


1. OSNOVI NA MIKROBIOLOGIJA

10

U~enikot: -da go opi{uva mikroskopot i procesot na mikroskopirawe i da go primeni vo praksa - da go sfa}a zna~eweto i podelba na mikrobiologijata - da go voo~uva brziot razvoj na mikrobiologijata kako nauka - da naveduva primeri za primena na mikrobiologija vo prehranbena industrija

Primena na: -Mikroskop -gotovi mikroskopski preparati so mikrooganizmi - tabelarni {emi za podelba na mikrobiologijata Ve`bi: -Zapoznavawe so mikroskopski tehniki -Izrabotka na mikroskopski preparati -Primena na ednostavni boewa -Izrabotka na seminarska rabota za nau~nicite koi imaat zna~aen pridones vo mikrobiologijata (Levenhuk,Paster,Koh,Ivanovski Vinogradski) Diskusija na tema: Brziot razvoj na mikrobiologijata vo sovremeniot svet

Biohemija

5

2. OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA @IVITE ORGANIZMI

12

- da voo~uva sli~nosti i razliki vo gradbata na prokariotski i eukariotski kletki; - da go analizira hemiskiot sostav na kletkata na mikroorganizmite; -da ja voo~uva me|usebnata povrzanost na strukturnata gradba na kletkata i osnovnite ìvotni funkcii - da opi{uva gradba na eden tip na kletka; - da objasnuva na~ini na primawe na hrana i voda vo kletkata - da gi opi{uva uslovite i produktite na fototrofna, hemotrofna, heterotrofna ishrana i produkti od fermentacija; -da sporeduva produkti na di{eweto na nepatogeni mikroorganizmi i produkti na biosintezata kaj nepatogeni mikroorganizmi.

Primena na: - crteì za gradba na virus, prokariotska, i eukariotska kletka; -modeli,grafofolii, slajdovi, filmovi, fotografii - enciklopedii Ve`bi so izrabotuvawe: - prikaz na virusno zaboluvawe po izbor (bolest na "ludi kravi", pti~ii grip, sipanici, SIDA i dr.) Ve`bi: - podgotovka na te~ni i cvrsti podlogi za odgleduvawe mikroorganizmi - dokaùvawe na produkti od fermentaciite: alkohol, mle~na kiselina

Biohemija

3. KLASIFIKACIJA I OSOBINI NA MIKROORGANIZMITE

16

- Da gi opi{uva svojstvata na mikroorganzimite koi u~estvuvaat vo prerabotkata na hrana; -da gi opi{uva svojstvata na mikroorganzmite koi u~estvuvaat vo

Primena na: - crteì, - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD

Biohemija

6

procesot na digestija; -da razlikuva oblici i gradba kaj bakterii, uloga na spori i bakteriska kapsula vo prehranbenata industrija; - da razlikuva morfologija na kvasci od morfologija na muvli; - da razlikuva aerobni od anaerobni bakterii; - da go objasnuva razmnoùvaweto na virusi,bakterii,gabi,algi i praìvotni; -da gi opi{uva svojstvata na mikroorganizmite koi imaat uloga vo rasipuvaweto na hranata ; - da gi opi{uva mikroorganizmite koi preku vodata i hranata predizvikuvaat zarazni bolesti - da go objasnuva zna~eweto na nepatogeni i patogeni mikroorganizmi zna~ajni za proizvodstvo na prerabotki od hranata

za klasifikacija na mikroorganizmite - {ematski prikaz na bakterii i muvli i kvasci Istraùvawe vo paralelka: - izrabotka na prikaz so informacii za mikroorganizmi koi imaat zna~ewe vo prerabotka na hranata ; - izrabotka na prikaz so informacii za mikroorganizmi koi ja rasipuvaat hranata ; - izrabotka na prikaz so informacii za patogeni mikroorganizmi; -

7

4. RAZMNO@UVAWE I PROMENLIVOST NA MIKROORGANIZMITE

12

- da definira bespolovo razmnoùvawe na bakterii -da go objasnuva polovoto razmnoùvawe na gabi; - da imenuva mehanizmi na razmena na nasledniot material (transformacija,konjugacija tansdukcija) -da razlikuva mutacii kaj mikroorganizmite; -da gi objasnuva stimulativnite uslovi za proizvodstvo na prerabotki so ìvi mikroorganizmi -da gi objasnuva uslovite za fermentacija; -da objasnuva inhibitorni uslovi i na~ini na proizvodstvo so tindalizacija,pasterizacija,sterilizacija

Primena na : - raznovidna grafika i gotovi grafofolii, fotografii, - video, TV-filmovi, CD za u~estvoto na mikroorganizmite pri proizvodstvo na prehranbeni produkti Istraùvawe vo paralelka: - stimulativni uslovi za proizvodstvo na prerabotki so ìvi mikroorganizmi (mle~no-kiselinski bakterii) - inhibitorni uslovi i za su{ewe, so sol, {e}er i dr.,

Biohemija

8

5. ULOGA NA MIKROORGANIZMITE VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA

22

- Da ja voo~uva korisnata i {tetnata uloga na mikroorganizmite vo prehranbenata industrija; -da gi sporeduva mehanizmite na razli~nite fermentacii; -da go istaknuva zna~eweto na biosintetski procesi vo prehranbenata industrija; - da gi analizira fizi~ko-hemiskite promeni predizvikani od mikroorganizmite; -da gi analizira osnovnite karakteristiki na patogenite mikroorgganizmi; - da razlikuva intoksikacija od toksikoinfekcija; - da go istaknuva zna~eweto na prevzemaweto na higienskite merki za vreme na proizvodstvo, transport i ~uvawe; - da go voo~uva zna~eweto na mikrobiolo{ka kontrola vo prehranbenata industrija -da gi poznava metodite za uni{tuvawe na {tetnite mikroorganizmi ; -da go istaknuva zna~eweto na na mikrobiolo{kata kontrola vo proizvodstvoto,mikrobiolo{kite normi i higienskata ispravnost.

Primena na: - raznovidna grafika i

gotovi grafofolii,

fotografii,

- video, TV-filmovi, CD za

u~estvoto na

mikroorganizmite pri

proizvodstvo na

prehranbeni produkti

Proektna zada~a Primena na fermentacioni

procesi vo prehranbenata industrija

Ми о ио о ијата о и та ија а HACCP и т (А а и а а о а о ти и

ити и о т о и то и) о а ата и т ија о Р.

Ма о ија

Biohemija

9


Soglasno celite na nastavnata programa po mikrobiologija nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni strategii podrazbiraat primena na frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabluduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet mikrobiologija se realizira preku-teoretska nastava vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe, izrabotka na proektni zada~i od dadena tema. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od tehnologite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored normativot za nastavni sredstva i pomagala po mokrobiologija od hemisko-tehnolo{ka struka.


10


6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet mikrobiologija, treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e i psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.

11


Nastavata po predmetot mikrobiologija ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - biologija, ednopredmetni studii - nastavna nasoka; - biologija, ednopredmetni studii - site drugi nasoki; - tehnologija - organska nasoka- biotehnologija; - tehnologija - prehranbeno-biotehnolosko inènerstvo;

- tehnologija - prehranbena tehnologija; - tehnologija - biotehnologija;

so pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet mikrobiologija se realizira vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativ za prostor i oprema za hemisko- tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA



1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. prof. Dr. Mirjana Bocevska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet - Skopje 3. Tatjana Mitevska,nastavnik, SOOU,, Kiro Burnaz,, - Kumanovo 4. Natalija Aceska, profesor, SOU,, Orde ôpela,, - Prilep

12

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe :septemvri 2009godina


Nastavnata programata po mikrobiologija ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-3033/1 od 06.10.2009 godina.

.


NASTAVNA PROGRAMA

PRAKTI^NA NASTAVA

II GODINA


pekar

Skopje, 2009 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: Prakti~na nastava 1.2. Obrazoven profil i struka na koja pripa|a nastavniot predmet 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka struka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie: Prakti~na obuka 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Vtora godina



3


Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot prakti~na nastava u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da ja sfa}a prostornata i funkcionalnata organiziranost na silosot i melnicata za razli~ni ìtarici; - da rakuva so ma{inite za ~istewe i podgotovka na surovinite za prerabotka i melewe; - da razlikuva tipovi na bra{no , griz i drugi proizvodi od razli~ni ìtarici; - da gi poznava mo`nite opasnosti pri rabota vo melnica i da prezema soodvetni merki pri istite. - da podgotvuva surovini za proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb; - da gi poznava i primenuva site fazi pri industrisko i poluindustrisko proizvodstvo na leb; - da gi primenuva site etapi pri doma{no proizvodstvo na pe~iva - da ja kontrolira rabotata na site ma{inite za proizvodstvo na leb; - da ~ita i primenuva recepturi; - da vr{i bodirawe i ocenuvawe na leb i beli pe~iva - da odrùva higiena na rabotnoto mesto

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za postignuvawe na zacrtanite celi po nastavnata programa po prakti~na nastava potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti: tehnologija na pekarski proizvodi od prva i vtora godina i prakti~na nastava od prva godina.

4


Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u nastavnite predmeti

1. SPECIJALNO MELNIÂRSTVO

70

U~enikot: - da razlikuva vidovi i zna~ajni sorti od razli~ni ìtarici(p~enka, ja~men, ´r`,oves, oriz i dr.) - da razlikuva rabotni mesta vo silos i melnica; - da ja sfa}a prostornata i funkcionalnata povrzanost na prostoriite; - da u~estvuva vo operaciite pri priem na melni~ka surovina; - da vr{i skladirawe po razli~ni na~ini zavisno od vidot na ìtaricata; - da koristi merki za za{tita na skladiranite ìtarici od {tetnici i rasipuvawe; - da koristi razli~ni na~ini za ~istewe na razli~ni vidovi ìtarici; - da go poznava principot na rabota na ma{inite za ~istewe na razli~ni vidovi ìtarici; - da sledi karakteristi~ni procesi na podgotovka na razli~ni vidovi

- Poseta na silos i melnica - sledewe na rabota od kontrolna soba kaj sovremeno avtomatizirano skladi{te - sledewe na rabotnite operacii na sekoe rabotno mesto -demonsrtacija i primena na sredstva za za{tita pri rabota - diskusija za opasnosti pri rabota

Tehnolo-gija na pekarski proizvodi

5

ìtarici za melewe i prerabotka; - da razlikuva fazi na drobewe, melewe i izmeluvawe za razli~ni vidovi ìtarici od koi se dobiva bra{no; - da go poznava principot na rabota na ma{inite za melewe; - da go sledi procesot na melewe na surovinata do dobivawe na finalen proizvod i sporedni proizvodi i nivno pakuvawe i skladirawe; - da gi poznava lebopekarskite osobini na bra{noto od razli~no poteklo; - da sledi procesi za dobivawe na drugi vidovi proizvodi od razli~ni ìtarici ( instant proizvodi, snegulki, glaziran i parbojled oriz, trici, sto~na hrana i dr) i ja poznava nivnata primena ; - da ~ita i tolkuva deklaracii za razli~ni vidovi bra{no i drugi proizvodi od ìtarici ; - da odrùva higiena na ma{inite, uredite i prostoriite za rabota; - da gi poznava mo`nite opasnosti pri rabota vo melnica; - da reagira na opasnostite i da koristi sredstva za za{tita.

6

2. PODGOTOVKA NA

SUROVINITE ZA POLUINDUSTRISKO

I INDUSTRISKO PROIZVODSTVO NA RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

42

- Da ~ita i tolkuva recepturi za razli~ni vidovi na leb(polubel, crn ,´rèn, graham,p~enkaren, specijalni vidovi i dr.); - da prilagoduva receptura za razli~na koli~ina na bra{no; - da meri potrebni surovini spored receptura; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na razli~ni vidovi na bra{no; - da gi poznava lebopekarskite osobini na razli~ni vidovi na bra{no - da see bra{no -da me{a bra{no so razli~en kvalitet i razli~ni vidovi na bra{no vo odnos spored pravilnik i receptura ; - da poznava namenski smesi za podgotovka na razli~ni vidovi na leb; - da me{a bra{no so razli~ni vidovi na dodatoci soodvetno na vidot na leb - da vr{i temperirawe i organolepti~ko proveruvawe na vodata; - da podgotvuva solen rastvor; - da razlikuva primena na sve` i instant kvasec; - da presmetuva potrebno koli~estvo na aditivi vo odnos na bra{noto(zavisno od vidot na bra{no); - da vr{i precizni merewa na presmetanite koli~ini aditivi. - da zadava parametri za ma{insko

- razli~ni recepturi - proizvodna specifikacija - demonstracija na site postapki koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


7

dozirawe na surovinite spored proizvodnata specifikacija.

3. ZAMESUVAWE NA TESTO ZA

POLUINDUSTRISKO I INDUSTRISKO

PROIZVODSTVO NA RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

56 - Da zamesuva testo po razli~ni postapki, zavisno od vidot na leb i recepturata; - da gi sporeduva testata dobieni so razli~ni na~ini na zamesuvawe; - da razlikuva meko i tvrdo testo; - da sporeduva testa dobieni od razli~ni vidovi na bra{no; - da go sfa}a vlijanieto na tvrdinata na tvrdinata na testoto vrz kvalitetot na lebot; - da sledi proces na ma{insko zamesuvawe na testo; - da raboti so brzoodni i bavnoodni me{alki; - da go opredeluva krajot na meseweto; - da gi odrùva ma{inite za mesewe.

- Demonstracija na sekoj ~ekor od rabotnite postapki pri ra~no i ma{insko zamesuvawe na testo za razli~ni vidovi na lebpoodelno; - Ukaùvawe za mo`ni gre{ki pri zamesuvawe ii posledici - Nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


4. FERMENTACIJA I PREMESUVAWE NA

TESTO PRI PROIZVODSTVO NA RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

42

- Da go sledi procesot na fermentacija na testoto za razli~ni vidovi na leb soodvetno; - da gi voo~uva razlikite vo reìmot na fermentacija zavisno od vidot na bra{no i razli~nite dodatoci; - da go opredeluva krajot na fermentacijata na testoto za razli~ni vidovi na leb soodvetno;

- sledewe na proces na fermentacija - demonstracija na premesuvawe -sledewe na rabotata na ma{ini za zamesuvawe - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na


8

- da go premesuva testoto ra~no ; - da sledi ma{insko premesuvawe na testoto; - da ukaùva na posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna fermentacija.

zada~ite

5. DELEWE NA TESTOTO, TRKALEZNO

OBLIKUVAWE, FERMENTACIJA NA

PARÎWA TESTO PRI PROIZVODSTVO NA RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

42

- Da vr{i ra~no i ma{insko delewe na testoto spored teìnata; - da vr{i ra~no oblikuvawe na oddelenite par~iwa testo; - da gi podgotvuva trkaleznite par~iwa testo za intermedijarna fermentacija; - da ja sledi fermentacijata; - da sledi parametri vo komorite za fermentacija ; - da ja sledi rabotata na delilica za testo; - da ja podesuva delilicata spored teìnata na testoto; - da ja sledi rabotata na ma{inata za trkalezno oblikuvawe na par~iwata testo; - da sledi proces na fermentacija na testoto vo kalapi( za nekoi vidovi na leb)

- Sledewe na proces na fermentacija - demonstracija na premesuvawe -Sledewe na rabotata na ma{ini za delewe i oblikuvawe na testo - Nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


9

6. FINALNO

OBLIKUVAWE NA TESTENITE PARÎWA I

FERMENTACIJA NA OBLIKUVANITE

PARÎWA KAJ RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

42

- Da razlikuva na~ini za finalno oblikuvawe na testoto zavisno od proizvodna specifikacija za razli~ni vidovi na leb; - da oblikuva testo ra~no i vo kalapi; - da polni komora za fermentacija; - da sledi parametri vo komorata za fermentacija; - da go opredeluva krajot na zavr{nata fermentacija na oblikuvanite par~iwa; - da ja sledi rabotata na ma{inata za finalno oblikuvawe na testoto vo vekna ( za nekoi vidovi na leb,osobeno vo industrisko proizvodstvo); - da zadava parametri vo avtomatskata komora za fermentacija; - da go kontrolira polneweto i praznawetna komorata.

- demonstracija na ra~no oblikuvawe - demonstracija na rabota so ma{ini za finalno oblikubvawe - demonstracija na oblikuvawe na testo vo kalapi - sledewe na proces na krajna fermentacija soobjasnuvawe - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


7. PEÊWE ,LADEWE,AMBALA@IRAWE , SKLADIRAWE,

DISTRIBUCIJA NA RAZLI^NI VIDOVI

NA LEB

42

- Da sledi pe~ewe vo stati~ni pe~ki; - da polni stati~na pe~ka, ra~no i poluavtomatski; - da go opredeluva krajot na pe~eweto ; - ja prazni stati~nata pe~ka; - da kontrolira parametri vo stati~na pe~ka; - da opredeluva optimalen reìm na pe~eweto vo stati~na pe~ka; -da vr{i nasekuvawe na par~iwata pred pe~ewe ( za nekoi vidovi na leb); - ja sledi rabotata na tunelskite pe~ki; - da vr{i {teluvawe na vlaga i

-demonstracija na podgotovka na leb za pe~ewe - demonstracija na podgotovka na suspenzii za prema~kuvawe - objasnuvawe za princip na rabota,polnewe, praznewe na razli~ni pe~ki - objasnuvawe kako se


10

temperatura; - da vr{i regulirawe na brzinata na beskrajnata lenta kaj tunelskite pe~ki; - da gi definira temperaturite vo zona na vla`newe, zona na intenzivno pe~ewe, zona na dopekuvawe zavisno od vidot na leb; - da gi objasnuva promenite vo trite zoni na pe~ewe; - opredeluva optimalen reìm na pe~ewe za razli~ni vidovi na leb, soodvetno; -da definira uslovi vo prostorija za ladewe; - da go opredeluva vremeto potrebno za ladewe zavisno od teìnata na lebot; - da vr{i redewe na lebot po ladewe; - da ja kontrolira rabotata na ma{inite za avtomatsko pakuvawe na leb; - da ja kontrolira rabotata na ma{inite za avtomatsko se~ewe i pakuvawe na leb; - da gi objasnuva uslovite za lageruvawe na leb vo magacin za gotovi proizvodi; - da podgotvuva leb za distribucija; - da gi po~ituva pravilata za transtort i distribucija na leb;

opredeluva krajot na pe~eweto - demonstracija na pe~ewe i kontrola na pe~eweto vo razli~ni vidovi pe~ki - ukaùvawe na reìm na ladewe - demonstracija na ladewe,se~ewe i pakuvawe na lebot - ukaùvawe na pravila zlageruvawe - ukaùvawe na pravila za transport i za distribucija na leb - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite

11

8. BODIRAWE I KONTROLA NA KVALITET NA

RAZLI^NI VIDOVI NA LEB

PRI POLUIDUSTRISKO I

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

28

- Da ocenuva izgled, vkus i miris na lebot; - da gi istaknuva nedostatocite na lebot; - da ja koristi listata za bodirawe na razli~ni vidovi na leb; - da go bodira lebot; - da ja popolnuva listata za bodirawe; - da presmetuva randman na leb; - dagi istaknuva eventualnite gre{ki pri proizvodstvo na leb; - da gi pznava na~inite za mikrobiolo{ko i hemisko ispituvawe na leb

- Prezentacija na lista zbodirawe - prezentacija na postapka za bodirawe na leb -presmetki za randman od realno proizvodstvo-sporeduvawe so teoretski prepora~anivrednosti -prezentacija na metodi za ispituvawe na lebot (fizi~ko, hemisko,mikrobiolo{ko) - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite

Tehnolo-gija pekarski proizvodi

9. PODGOTOVKA NA SUROVINI ZA

DOMA[NO PROIZVODSTVO NA

SITNO BELO PEÎVO

28

- Da ~ita i tolkuva recepturi; - da prilagoduva receptura za razli~na koli~ina na bra{no; - da meri potrebni surovini spored receptura; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na bra{noto; - da me{a bra{no so razli~en kvalitet; - da see bra{no; - vr{i temperirawe i organolepti~ko proveruvawe na vodata - ja proveruva temperaturata na

- Koristewe na recepturi za razli~ni vidovi doma{no pecivo; - demonstracija na razli~ni postapki za podgotovka na surovinite; - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


12

mlekoto(ako recepturata predviduva me{awe na kvasec i mleko) -da razlikuva primena na sve` i instant kvasec; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na jajca (za odredeni recepturi) - da ja odrùva higiena na priborot.

10. ZAMESUVAWE NA TESTO I NEGOVA OBRABOTKA PRI

DOMA[NO PROIZVODSTVO NA

SITNO BELO PEÎVO

56

- Da zamesuva testo po postapka predvidena so receptura; - da go opredeluva krajot na meseweto; - da ja sporeduva rabotata so testo dobien so razli~ni na~ini na zamesuvawe; - da sporeduva tvrdina na testo za leb i pe~ivo; - da go sfa}a vlijanieto na tvrdinata na testoto vrz kvalitetot na pe~ivoto; - da odrùva higiena na priborot i rabot-nite povr{ini; -da go opredeluva krajot na fermentacija na testoto; - da ukaùva na posledicite od nepravilna, skratena i prodolèna fermentacija; - da steknuva preciznost pri delewe na testoto na pribli`no isti par~iwa po teìna;

- demonstracija na sekoj ~ekor od rabotnite postapki pri ra~no zamesuvawe na testo za razli~ni vidovi na belo pe~ivo; - ukaùvawe za mo`ni gre{ki pri zamesuvawe ii posledici; - sledewe na proces na fermentacija - demonstracija na premesuvawe; - demonstracija na delewe i oblikuvawe na par~iwa - demonstracija na redewe na oblikuvani


13

- da oblikuva ra~no trkalezni par~iwa testo; - da gi podgotvuva trkaleznite par~iwa testo za intermedijarna fermentacija; - da razlikuva na~ini za finalno oblikuvawe na testoto za dobivawe na razli~ni formi na pe~ivo; - da oblikuva razli~ni formi na pe~iva(kifli, zemi~ki, pletenki, polàvi i dr.) - da go opredeluva krajot na zavr{nata fermentacija na oblikuvanite par~iwa

par~ina vo pleh - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite

11. PODGOTOVKA ZA PEÊWE I PEÊWE

NA DOMA[NO SITNO BELO PEÎVO

42

- Da vr{i podgotovka za pe~ewe na oblikuvanite par~iwa; - da vr{i prema~kuvawe na par~iwata za pe~ewe spored receptura znaej}i ja ulogata na prema~kuvaweto; - da vr{i posipuvawe na par~iwata so susam, kim, ili dr. dodatoci (zavisno od recepturata); - da polni stati~na pe~ka i sledi pe~ewe na istata; - go opredeluva krajot na pe~eweto organolepti~ki; - da kontrolira parametri vo stati~na pe~ka; - da gi po~ituva uslovite za pravilno ladewe na pe~ivoto.

-Demonstracija na podgotovka na doma{nope~ivo za pe~ewe - demonstracija na podgotovka na suspenzii za prema~kuvawe; - Objasnuvawe kako se opredeluva krajot na pe~eweto; - demonstracija na pe~ewe i opredeluvawe kraj na pe~eweto - Ukaùvawe na reìm na ladewe; - Nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


14

12. ORGANOLEPTI^KO OCENUVAWE NA

DOMA[NO SITNO BELO PEÎVO

14

- Da ocenuva izgled, vkus i miris na pe~ivoto; - da gi istaknuva nedostatocite na pe~ivoto; - da gi istaknuva eventualnite gre{ki pri proizvodstvoto na pe~ivo.

- Demonstracija na organolepti~ko ocenuvawe na pe~ivo;


4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Spored celite na nastavnata programa po prakti~na nastava se primenuvaat slednite metodi na vospitno-obrazovna rabota: demonstracija, diskusija, individualna rabota, sledewe, u~ewe preku otkrivawe. Prakti~nata nastava treba da bide vo sodrìnska i vremenska korelacija so teoretskata nastava od nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi. Aktivnostite na u~enikot se iskaùvaat so slu{awe, nabquduvawe, pribeleùvawe, samostojno rabotewe, rabota vo grupa, koristewe na standardi, tabeli i dijagrami, ~itawe na deklaracii i sli~no. Aktivnostite na nastavnikot se iskaùvaat so objasnuvawe na poimi, procesi i relacii, vodewe na dijalog, demonstrirawe, postavuvawe na pra{awa, rasporeduvawe na u~enicite po rabotni mesta, organizirawe na individualna rabota, sladewe na rabotata na u~enicite, re{avawe na zaedni~ki problemi, sledewe i vrednuvawe na napreduvaweto na u~enicite.

15

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Prakti~nata nastava se realizira vo melnica, u~ili{na rabotilnica, pekari ili industriski pogoni za proizvodstvo na leb. Prakti~nata obuka gi opfa}a kursevite po: specijalno melni~arstvo, poluindustrisko proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb , industrisko proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb i doma{no proizvodstvo na sitno belo pe~ivo. Se prepora~uva organizacijata na prakti~nata nastava da bide vo nedelni blokovi. Vo tekot na realizacija na prakti~nata nastava u~enikot vodi dnevnik za prakti~na nastava. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala Za efikasno realizirawe na celite od prakti~nata nastava potrebno e opremuvawe na u~ili{nata rabotilnica so potrebniot pribor, alat i potro{en materijal soglasno programskite barawa od nastavnata programa. 5. OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA UÊNICITE

Ocenuvaweto na u~enicite }e se vr{i kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina vrz osnova na osposobenosta na u~enicite spored barawata na programata, odnesuvaweto kaj socialniot partner pri realizacijata na oddelnite kursevi, trudoqubivosta, urednosta, rabotniot dnevnik, usvoenosta na znaewata, ve{tinite i prakti~no pokaànite rezultati. Vrednuvaweto }e se vr{i so razli~ni postapki, formi i instrumenti. Ocenuvaweto se vr{i soglasno zakonskata regulativa.

16

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnikot treba da gi poseduva sladnive personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi primenuva literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen i podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar Nastavata po prakti~na nastava ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija (organska nasoka- biotehnologija; prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; biotehnologija; prehranbena tehnologija) - so steknata pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit; - pekar-so poloèn majstorski ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po prakti~na nastava se realizira vo , u~ili{na rabotilnica, pekari ili industriski pogoni za proizvodstvo na leb. , u~ili{na rabotilnica, pekari ili industriski pogoni za proizvodstvo na leb. Prostoriite treba da bidat opremeni spored Normativ za prostor i oprema od hemisko tehnolo{kata struka, za soodvetniot predmet.

17


7.1. Datum na izrabotka : juni 2009godina


1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS ,, Dimitar Vlahov” – Skopje 3. Gordana Najdenova, in`.,, @itoluks - AD- Skopje” – Skopje

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe : septemvri 2009 godina


Nastavnata programata po prakti~na nastavja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-3035/1od 06.10.2009godina.


NASTAVNA PROGRAMA PO

PROCESNA TEHNIKA II godina

HEMISKO – TEHNOLO[KATA STRUKA

Pekar

Skopje, 2009 godina

2


1.1. Naziv na nastavniot predmet: PROCESNA TEHNIKA







3


Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot procesna tehnika u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva

- da go primenuva Me|unarodniot sistem na merki - da ja poznava podelbata na osnovnite operacii vo procesnata tehnika - da gi poznava osnovnite hidromehani~ki i mehani~ki operacii - da gi objasnuva principite na koi se zasnovaat toplinskite i difuziono-separacionite operacii - da koristi Internet i druga stru~na literature pri sobirawe na podatoci - da gi po~ituva propisite za bezbednosta i uslovite za rabota vo soglasnost so zdravstvena i bezbednosna

legislative

- da ~ita i izrabotuva tabeli, dijagrami, {emi i crteì koi se odnesuvaat na tehnolo{kite procesi

- da raboti vo tim

- da ja sogleduva i kriti~ki procenuva sopstvenata rabota i rabota vo grupi

4

4. OBRAZOVEN PROCES

4.1. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe

Tematski celini Br. Na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki


1. OSNOVNI OPERACII VO PROCESNATA TEHNIKA

4

U~enikot : - da definira poimi

operacija, proces, edini~en sistem, aparat,instrument, ma{ina, ured. postrojka, sistem;

- da poznava op{ta i poedine~na podelba na osnovnite operacii vo procesnata tehnika.

- Objasnuvawe na

osnovnite stru~ni izrazi vo procesnata tehnika

- Diskusija za op{tata i poedine~nata podelba na osnovnite operacii

2. MERNI EDINICI NA FIZI^KI GOLEMINI

4

- Da primenuva osnovni

edinici od Me|unarodniot sistem na merki

- da izveduva fizi~ki golemini vrz baza na osnovnite edinici po SI ( Internacionalen Sistem)

diskusija za osnovnite fizi~ki golemini i me|unarodniot sistem na merki

- presmetuvawe na fizi~ki golemini so primena na me|unarodniot sistem na merki

5

HIDROMEHANI^KI I MEHANI^KI OPERACII - Osnovi na hidraulikata

32 9

- Da definira pritisok

(nadvore{en, hidrostatski, nadpritisok, potpritisok)

- da primenuva osnovna ravenka na hidrostatika vo presmetki

- da objasnuva funkcija na manometri so te~nost

- da poznava primena na manometri so te~nost

- da definira protek - da primenuva ravenka na

kontinuitet - da presmetuva dinami~ki i

kinematski viskozitet - da odreduva reìm na

dvièwe na fluid spored Rejnoldsov broj

- da razlikuva sredna od maksimalna brzina na dvièwe na fluidi

- da objasnuva vlijanie na debelinata na grani~niot sloj

- uka`vawe na primenata

na osnovnata ravenka na hidrostatika preku merewe na pritisok vo zada~i

- presmetuvawe protek na fluidi niz vodovi so postojan i razli~en presek

- diskutirawe za zna~eweto na viskozitetot pri dvièweto na fluidite

- re{avawe na problemi povrzani so reìm na dvièwe na fluidi

- grafi~ko pretstavuvawe na srednata brzina na fluid i grani~niot sloj pri turbulenten i laminaren reìm na dvièwe

6

- Protek na fluidi - Prenos na fluidi

- Sitnewe i mehani~ka klasifikacija

2 3 6

- da ja poznava podelbata na

aparatite za merewe protek na fluidi

- da gi poznava simbolite na aparatite za merewe protek na fluidi na {emi

- da ja poznava namenata na cevnite instalaii

- da objasnuva na~ini na spojuvawe na cevki

- da ja poznava funkcijata na cevnite elementi

- da nabrojuva pumpi za prenesuvawe na fluidi

- da voo~uva potreba od sitnewe na cvrst material

- da klasificira ma{ini za sitnewe spored goleminata na ~esti~kite

- da opi{uva konstrukcija i

- diskusija za podelbata

na aparatite za merewe protek na fluidi

- pokaùvawe modeli na aparati za merewe protek na fluidi.

- diskutirawe za funkcijata na cevnite instalacii

- demonstrirawe na~ini na spojuvawe cevki

- objasnuvawe na ulogata na cevnite elementi vo cevnata instalacija

- ukaùvawe na funkcijata i primenata na centrifugalna pumpa

- ukaùvawe na nedostatocite i prednostite na ma{inite za sitnewe

- prezentirawe na standardni sita

- prikaùvawe funkcija

7

- Transport na cvrst materijal

3

objasnuva funkcija na drobilki i melnici

- da objasnuva nedostatoci i prednosti na drobilki i melnici

- da poznava (tolkuva) simboli na ma{ini za sitnewe na cvrst materijal na {emi

- da voo~uva (sfa}a) potreba od klasirawe na materijalot po sitnewe

- da gi poznava sistemite za standardni sita

- da opi{uva uredi za presuvawe

- da diskutira za frakciono presevawe

- da nabrojuva transporteri

za cvrst materijali - da naveduva prednosti i

nedostatoci na transporteri za cvrst materijal

- da ja istaknuva primenata na transporteri na cvrst materijal

- da tolkuva simboli na transporteri za cvrst

na ma{inite za presevawe na {ema

- {ematsko prikaùvawe na frakciono presevawe

- diskusija za primenata na ma{inite za presevawe vo razni proizvodni procesi

- pokaùvawe modeli na standardni sita

- vidovi na tansporteri: vibracioni, elevatori, pnevmatski i drugi vidovi)

- ukaùva na prednostite i nedostatocite na transporterite za cvrst materijal

- diskutira za primenata na transporterite za cvrst materijal

- pokaùva modeli na izraboteni transporteri za cvrst

8

- Me{awe i gme~ewe - Skladirawe - Dozirawe

3 3 3

materijal na {emi

- daja sfa}a potrebata od me{awe i gme~ewe

- da klasificira me{alki za te~nosti i cvrsti materii

- da objasnuva prednosti i nedostatoci na me{alki i gme~alki

- da naveduva primena na me{alki i gme~alki

- da go poznava zna~eweto na

skladiraweto vo proizvodnite procesi

- da razlikuva skladovi za te~nosti, gasovi i cvrsti materii

- da naveduva uslovi za skladirawe

- da presmetuva koli~ina na materijal {to se skladira

- da ja poznava va`nosta na

doziraweto i vidovite dozatori

- da razlikuva funkcija na bunkeri, hranilki i

materijal

- diskusija za me{awe na te~nosti i cvrsti materii i gme~ewe na testesti materii

- {ematsko prikaùvawe na operacijata me{awe i gme~ewe

- diskutirawe za klasifikacija na skladovite

- diskutirawe vo vrska so uslovite za skladirawe

- davawe nasoki za presmetuvawe koli~ina na materijal {to se skladira

- demonstrirawe na skldovi preku katalozi, sliki, {emi, CD i sl.

- naveduva klasifikacija

na dozatorite - {ematsko prikaùvawe

na konstrukcijata na

9

dozatori bunkerite i na~inite na nivno zatvarawe

- Sporeduvawe na hranilkite so nekoi od transporterite za cvrst materijal

- Objasnuvawe funkcija na dozatorite i nivnata podelba

TOPLINSKI OPERACII - Toplina i prenos na toplina

20 8

- Da gi objasnuva osnovnite

golemini za prenesuvawe na toplina

- da naveduva na~ini za prenos na tolina

- da gi objasnuva zakonitostite za sproveduvawe na toplina, premin na toplina so konvekcija, prenesuvawe na toplina so zra~ewe

- da naveduva faktori koi vlijaat na goleminata na koeficientot na premin na toplina so konvekcija i prenesuvawe na toplina so zra~ewe

- da objasnuva preod na toplina

- Doveduvawe vo vrska na

osnovnite poimi temperatura, specifi~na toplina, toplinski kapacitet, osetna i latentna toplina so prenosot na toplinata

- {ematsko objasnuvawe na zakonite za prenesuvawe na toplina so sproveduvawe, premin so konvekcija i zra~ewe kako i preod na toplina

10

- Toplinski izmenuva~i

Isparuva~i, prevaruva~i i pasterizatori

6 6

- da objasnuva principi za

razmena na toplina vo toplinski razmenuva~i

- da klasificira toplinski izmenuva~i spored oblikot na povr{inata na toplinska razmena, namenata i pravecot na dvièwe na fluidite

- da naveduva primena na toplinski izmenuva~i vo razli~ni proizvodni procesi

- da gi objasnuva principite za razmena na toplina vo isparuva~i i prevaruva~i

- da klasificira isparuva~i i prevaruva~i spored formata i spored odveduvaweto na sekundarnata parea

- da objasnuva ednostepeno i pove}estepeno isparuvawe/prevaruvawe

- da naveduva primena na isparuva~i i prevaruva~i

- definira poim

- {ematsko pretstavuvawe na konstrukcijata i funkcijata na toplinskite izmenuva~i

- demonstrirawe na toplinskite izmenuva~i preku katalozi, {emi, sliki, CD i sl.

- ukaùvawe na primenata na toplinski izmenuva~i vo razli~ni proizvodni procesi

- diskutirawe za

principite za razmena na toplina vo isparuva~ite i prevaruva~ite

- {ematsko pretstavuvawe na konstrukcijata i funkcijata na isparuva~i , prevaruva~i i pasterizatori

- demonstrirawe na isparuva~i,prevaruva~i

11

pasterizacija - klasificira pasterizatori

spored konstrukcija i vidot na pasterizacijata

- da naveduva primena na pasterizatori vo razli~ni proizvodni procesi

i pasterizatori preku katalozi, {emi, sliki i sl.

- ukaùvawe na primenata na isparuva~ite, prevaruva~ite i pasterizatorite vo razli~ni proizvodni procesi

DIFUZIONI OPERACII

- Osnovi na difuziono-separacioni operacii

12 4

- Da ja sfa}a potrebata od

difuziono-separacionite postapki za razdeluvawe na sostojki od homogeni smesi

- da naveduva faktori od koi zavisi brzinata na difuzijata

- da go sfa}a zna~eweto na dviè~kata sila vo difuziono-separacionite postapki

- da klasificira vidovi difuziono-separacioni operacii

- ukaùvawe na

zna~eweto na difuziono-separacionite operacii vo procesnata industrija

- ukaùvawe na faktorite od koi zavisi brzinata na difuzija

- diskutirawe za zna~eweto na dviè~kata sila vo difuziono-separacionite postapki

- prezentacija na

12

- Su{ewe i vla`newe

5

- da objasnuva principi na su{ewe

- da naveduva parametri karakteristi~ni za sostojbata na vla`niot vozduh

- da go poznava Molieroviot i-x dijagram za vlaèn vozduh

- da naveduva primena na vlaèn vozduh

- da gi objasnuva uslovite za kondicionirawe na vozduhot i negovata primena

- da gi objasnuva uslovite za teoretsko su{ewe i su{ewe so gubitoci na toplina

- da klasificira su{ilnici spored razli~ni kriteriumi

- da objasnuva principi na vla`newe

- da naveduva na~ini na zgolemuvawe na vla`nosta na vozduhot

- da razlikuva apsolutna od relativna vla`nost na

difuziono-separacionite operacii

- ukaùvawe na

principite na su{eweto

- definirawe na parametrite koi ja karakteriziraat sostojbata na vla`niot vozduh

- objasnuvawe na i-x dijagram za vlaèn vozduh

- ukaùvawe na primenata na vlaèn vozduh

- diskutirawe za uslovite na teoretsko su{ewe i su{ewe so gubitoci na toplina

- {ematsko pretstavuvawe na su{ilnicite

- tolkuvawe na poimite vla`newe, apsolutna i relativna vla`nost

- diskutirawe za principite na

13

- Ekstrakcija

3

vozduhot

- da razlikuva ekstrakcija od rastvarawe

- da istaknuva teoretski i prakti~ni faktori na ekstrakcija

- da opi{uva posledovatelni fazi na ekstrakcija

- da naveduva kriteriumi za podelba na ekstraktori

- da opi{uva konstrukcija i funkcija na ekstraktori

- da naveduva primena na ekstraktori

- da ot~ituva oznaki, podatoci, simboli i delovi od tehnolo{ki crteì i {emi.

vla`neweto i na~inite na zgolemuvawe na vla`nosta na vozduhot

- ukaùvawe na primenata na vla`neweto vo razni proizvodni procesi

- diskutirawe za faktorite na ekstrakcija

- {ematsko pretstavuvawe na konstrukcijata i funkcijata na razni vidovi ekstraktori

- ukaùvawe na primenata na ekstraktorite

14


Soglasno celite na nastavnata programa po procesna tehnika nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni strategii podrazbiraat primena na frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabluduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet procesna tehnika se realizira preku-teoretska nastava vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe, izrabotka na proektni zada~i od dadena tema. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

15

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo

zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od tehnologite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored normativot za nastavni sredstva i pomagala procesna tehnika od hemisko-tehnolo{ka struka.



6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

16

6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet procesna tehnika, treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e i psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar

Nastavata po predmetot procesna tehnika ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: tehnologija i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet procesna tehnika se realizira vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativ za prostor i oprema za hemisko - tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka juni 2009godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka, - Skopje 2. . D-r Qubica Petru{evska, redoven profesor , Ma{inski fakultet – Skopje 3. Rajna Bogeska, nastavnik, SUGS,, Marija Kiri Sklodovska,, - Skopje 4. Medijana Nikolovska, nastavnik, SOOU,, Orde ôpela,, - Prilep

17

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

8.1. Datum na zapo~nuvawe septemvri 2009godina


Nastavnata programata po procesna tehnika ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-3034/1 od 06.10.2009 godina.


NASTAVNA PROGRAMA


II GODINA


pekar

Skopje, 2009 godina

2

1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: Tehnologija na pekarski proizvodi 1.2. Obrazoven profil i struka na koja pripa|a nastavniot predmet 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka struka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie: predmet karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Vtora godina



3


Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot tehnologija na pekarski proizvodi u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da gi poznava surovinite za specijalno melni~arstvo

- da ja objasnuva primenata na razli~nite vidovi ìtarici vo industrijata i ishranata na ~ovekot i dobitokot - da sporeduva bra{no od razli~ni ìtarici spored tehnolo{kite osobini - da objasnuva tehnolo{ki proces na proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb - da ja istaknuva va`nosta na razli~nite vidovi na leb vo ishranata - da prepoznava nedostatoci kaj razli~nite vidovi leb - da ja istaknuva ulogata na surovinite za kvalitetot na pecivoto - da gi objasnuva tehnolo{kite fazi pri proizvodstvoto na sitno belo pe~ivo - da gi poznava propisite so koi se regulira proizvodstvoto , proda`bata i kvalitetot na melni~arskite i

pekarskite proizvodi; - da raboti vo grupa i da ja ocenuva rabotata na grupata.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za postignuvawe na zacrtanite celi po nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti: hemija, tehni~ko crtawe i ma{inski elementi, surovini, tehnologija na pekarski proizvodi od prva godina .

4


Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

1. SUROVINI ZA SPECIJALNO

MELNIÂRSTVO

10 U~enikot: - da prepoznava razli~ni vidovi

ìtarici (p~enica,p~enka, r`, oves, ja~men helda, proso, oriz i dr);

- da ja objasnuva gradbata i hemiskiot sostav na zrnoto na razli~nite vidovi ìtarici;

- da ja voo~uva vrskata pome|u hemiskiot sostav razli~nite vidovi na ìtarici;

- da razlikuva razli~ni sorti od razli~nite vidovi ìtarici

- da go istaknuva zna~eweto na razli~nite vidovi ìtarici

- da ja objasnuva primenata na razli~nite vidovi ìtarici vo industrijata i ishranata na ~ovekot i dobitokot.

- Prezentirawe na razli~ni

vidovi ìtarici. - Prezentirawe na proizvodi

od razli~ni vidovi ìtarici

- Objasnuvawe na deklaracii od razli~ni proizvidi od ìtarici

Prakti~na nastava

2.SPECIJALNO 20 - Da gi opi{uva skladi{tata za

5

MELNIÂRSTVO ìtarici; - da go objasnuva procesot na

melewe na p~enka (pogdotovka na zrnoto, otstranuvawe na nikulci,melewe, sitnewe i sortirawe na meleòt, ...);

- da nabrojuva melni~ki proizvodi od p~enka so razli~na primena;

- da go objasnuva dobivaweto na razli~ni vidovi p~enkarni melni~ki proizvodi (bra{no, snegulki, nikulci, instant proizvodi i dr)

- da go objasnuva procesot na melewe na ja~men

- da objasnuva melni~ki proizvodi od ja~men i nivna primena

- da objasnuva proces na prerabotka na oves

- da nabrojuva i objasnuva dobivawe na razli~ni proizvodi od oves (snegulki, instant bra{no i dr )

- da go objasnuva tehnolo{kiot proces na prerabotka na oriz

- da objasnuva dobivawe na parbojled oriz

- da nabrojuva proizvodi od oriz

- [ematsko prikaùvawe na melewe na:

p~enica, oves, ja~men, oriz, ìtarica

- Prikaùvawe na tabeli za biolo{ka vrednost na razli~ni ìtarici i proizvodi od ìtarici

Prakti~na nastava

6

- da objasnuva proces na melewe i prerabotka na drugi zna~ajni ìtarici

- da tolkuva {emi za melewe na razli~ni ìtarici

- da ja istaknuva biolo{kata vrednost na razli~nite vidovi ìtarici

- da sporeduva bra{no od razli~ni ìtarici spored tehnolo{kite osobini

- da gi objasnuva i sporeduva uslovite za ~uvawe na razli~ni melni~ki proizvodi

3. VIDOVI LEB 20 - Da nabrojuva razli~ni vidovi

na leb spored surovinite - da definira osnovni i dodatni

surovini za razli~ni vidovi leb

- da objasnuva tehnolo{ki proces na proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb (p~enkaren, rèn, me{an, specijalni lebovi....)

- da objaznuva fazi vo proizvodstvo na razli~ni vidovi na dvopek

- da istakniva primena na aditivi zavisno od

- Prezentirawe na razli~ni vidovi na leb - Prezentirawe i objasnuvawe na deklaracii za razli~ni lebovi; - Prezentirawe na ambalaà - Prikaùvawe na {ema za proizvodstvo na razli~ni vidovi na leb

Prakti~na nastava

7

lebopekarskite osobini na bra{noto

- da vr{i ednostavni presmetki za dozirawe na osnovni i dodatni surovini spored dadena receptura

- da opi{uva uslovi za ~uvawe, skladirawe, transport i proda`ba na razli~nite vidovi na leb

- da ja istakniva va`nosta na razli~nite vidovi na leb vo ishranata

- da prepoznava nedostatoci kaj razli~nite vidovi leb

-da gi poznava zakonskite propisi pri postignuvawe na kvalitit pri izrabotka na razli~nite vidovi na leb

8

4. SUROVINI ZA SITNO BELO PEÎVO

12 - Da gi objasnuva poimite osnovni i dodatni surovini; - da go poznava hemiskiot sostav i tehnolo{kite osobini na p~enkarno bra{no tip 400 i tip 500; - da ja istaknuva va`nosta na organolepti~koto ocenuvawe na bra{noto; - da opi{uva uslovi za ~uvawe i skladirawe na bra{noto; - da nabrojuva mo`ni procesi i promeni pri ~uvawe na bra{noto; - da nabrojuva dodatni surovini za sitno belo pe~ivo ( mleko, margarin, puter, sirewe, izvarok, jajca, ovo{ni prerabotki i dr.) - da gi poznava osobinite na pomo{nite surovini - da ja istaknuva ulogata na suroviza kvalitetot na pecivoto - da gi poznava zakonskite propisiza postignuvawe na kvalitet kaj sitni beli peciva.

- Prezentirawe na primeroci od bra{no tip 400 i tip 500 - Prezentirawe na razli~ni pomo{ni surovini; - Objasnuvawe na uslovi za ~uvawe na razli~nite surovini.

Prakti~na nastava

9

5. PROCESI NA PROIZVODSTVO NA

SITNO BELO PEÎVO

10 - Da istaknuva klu~ni momenti vo istoriskiot razvoj na pekarstvoto i pojavata na sitno belo pe~ivo

- da definira sitno belo pe~ivo - da nabrojuva vidovi na sitno

belo pe~ivo - da gi nabrojuva tehnolo{kite

fazi vo proizvodstvo na sitno belo pe~ivo

- da gi objasnuva tehnolo{kite fazi pri proizvodstvoto na sitno belo pe~ivo

- da vr{i presmetki za dozirawe na osnovni i dodatni surovini spored receptura

- da definira uslovi za ~uvawe i na~ini za ambalaìrawe na pe~ivata

- da go istaknuva zna~eweto na higienskoto rakuvawe so pe~ivata.

- Prezentirawe na razli~ni vidovi na pe~iva; - Prezentirawe na ambalaà za pecivo; - Objasnuvawe na deklaracii - razgleduvawe i tolkuvawe na recepturi.

Prakti~na nastava

10


Soglasno celite na nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni strategii podrazbiraat primena na frontalna i individualna forma za rabota, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabluduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi se realizira preku-teoretska nastava vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD diskovi so snimeni sodrìni od tehnologite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi, i drugi nastavni sredstva predvideni spored normativot za nastavni sredstva i pomagala po predmetot od hemisko-tehnolo{ka struka.


11


6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA.REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi, treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e i psihofizi~ki zdrav, da go primenuva literaturniot jazik i pismoto na koj se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.

12


Nastavata po predmetot tehnologija na pekarski proizvodi ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija- organska nasoka - biotehnologija - prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; - prehranbena tehnologija;

- tehnologija-biotehnologija i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi se realizira vo specijalizirana u~ilnica ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativ za prostor i oprema za obrazoniot profil pekar od hemisko tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA



1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS ,, Dimitar Vlahov” – Skopje 3. Tatjana Mitevska, nastavnik, SOU ,, Kiro Burnaz” – Kumanovo 4. Gordana Najdenova, in`.,, @itoluks - AD- Skopje” – Skopje

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe septemvri 2009godina

13


Nastavnata programata po tehnologija na pekarski proizvodi ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-3031/1od 06.10.2009 godina.

С Е С Е К

Е С Е К

С

ISHRANA

I I I

Е СК - Е К С К

Пекар

С ј , 2010 a

2


1.1 Naziv na predmetot: ISHRANA 1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1.Obrazoven profil: а

1.2.2.Struka: hemisko-tehnolo{ka 1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Т та 1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet 1.5.1. Broj na ~asovi naedelno: 2 ~asa 1.5.2. Broj na ~asovi godi{no: 66 ~asa 1.6. Status na nastavniot predmet 1.6.1. Zadolìtelen

3

2. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA Po sovladuvaweto na nastavnata programa po nastavniot predmet ishrana u~enikot steknuva znaewa, ve{tini i se osposobuva: da primenuva optimalni znaewa za hranata i ishranata, za biolo{kite potrebi za hrana i za povrzanosta na

odrùvaweto na ~ovekovoto zdravje, pravilniot razvoj i rabotosposobnost, spored biolo{kite principi i zakonitosti;

da go razbira zna~eweto na pravilnata ishrana i zdravata hrana kako prevencija za zdrav ìvot; da formira i da primenuva stavovi za pravilnata ishrana vo sekojdnevniot ìvot i vo rabotata i da izgraduva

sopstveni normi na pravilno odnesuvawe kon hranata i ishranata; da gi razbira i da gi primenuva principite na pravilnata ishrana, za{tituvaj}i se sebesi, kako i drugite lu|e od

bolestite koi se povrzani so nepravilnata ishrana; da formira naviki i da koristi razli~ni izvori na znaewa pri u~eweto (tekstovi, tablici, {emi, tehni~ka

dokumentacija, normativi); pravilno da rakuva so pribor, instrumenti i aparati za prakti~nata nastava; da rabote samostojno, pravilno procenuva sostojbi i proceduri, da donesuva samostojni odluki, da se vklu~uva vo timska rabota.

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na nastavnite sodrìni i dostignuvawe na celite na nastavata po ishrana, potrebno e u~enikot da gi steknal slednite znaewa i osposobenosti:

- da gi poznava i razbira definiciite na nivo na osnovni poimi, pravila i zakonitosti od domenot na biologijata, mikrobiologijata so sanitacija, biohemijata i prehranbenata tehnologija;

- da poseduva soliden fond na terminologija od izu~uvanite oblasti od I, II, i III godina, so poznavawe na nejzinoto zna~ewe za da moè da ja koristi;

- da e osposoben za ~itawe i razbirawe na ednostavni tabeli, {emi i grafikoni so podatoci od izu~uvanite oblasti; - da ima osnovno poznavawe za koristewe na pribor, instumenti i ednostavni aparaturi za u~eni~ki eksperiment. - da go poznava hemiskiot sostav i hranlivata vrednost na mesoto i mlekoto; - da gi poznava klanicite i nivnite konstruktivni karakteristiki; - da vr{i kategorizacija i namensko selektirawe na mesoto za ponatamo{na prerabotka ili proda`ba; - da gi objasnuva tehnolo{kite procesi za dobivawe na proizvodi od meso i proizvodi od mleko; - da ja opi{uva konstrukcijata na aparatite, postrojkite i instrumentite vo tehnolo{kite procesi; - da ja procenuva kriti~ki svojata rabota i rabotata vo grupi i racionalno da tro{i materijali, energija i vreme.

4

4. OBRAZOVEN PROCES 4.1.Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe

TEMATSKI CELINI

Br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED NA

POIMITE

DIDAKTI^KI NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 1. HRANA I ISHRANA - PRINCIPI NA ISHRANATA - ULOGATA NA HRANATA VO RAZVOJOT I ODR@UVAWETO NA ORGANIZMOT - PREHRANBENI PRODUKTI

6

U~enikot: da gi prepoznava poimite: - istoriski razvoj i principi na ishranata; - hrana, ishrana, obrok, prehranbeni produkti, principi na ishranata, hranlivi materii, esencijalini sostojki; da gi opi{uva svojstvata i razlikite na: - poimite od pregledot; da gi tolkuva: - informaciite otpe~ateni na ambalaàta (opakovki, etiketi); da gi opi{uva i objasnuva svoite pretstavi za: - zna~eweto na razli~nite prehranbeni produkti vo razvojot, odrùvaweto i aktivnostite na organizmot

Hrana

Ishrana

Obrok

Hranlivi materii

Esencijalni

sostojki

Zna~ewe na hranata za

organizmot

Dieta

Prehranbeni produkti

Primena na: - opakovki so razli~ni prehranbeni produkti; - raznovidna grafika - crteì, grafofolii, fotografii; - video i TV- filmovi za hranata, ishranata. Samostojna rabota: - pribirawe i pravewe kolekcija na opakovki na razli~ni prehranbeni produkti - izrabotka na lista na razli~ni prehranbeni produkti - izrabotuvawe lista na sostavot na hranlivite materii koi se navedeni na opakovkite

Korelativnite vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologija, biohemijata i prehranbenata tehnologija, kako i od drugite prirodni nauki.

5

TEMATSKI

CELINI

br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED

NA POIMITE

DIDAKTI^KI

NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 2. IZVORI I KLASIFIKACIJA NA HRANATA - HRANA OD RASTITELNO POTEKLO - HRANA OD @IVOTINSKO POTEKLO - HRANA OD NEORGANSKO POTEKLO - PIJALACI - DODATOCI I ZAÎNI - BIOHRANA - FUNKCIONALNA HRANA - GENETSKI MODIFICIRANA HRANA

12

U~enikot: da prepoznava, klasificira i imenuva: - hrana od rastitelno, ìvotinsko i neorgansko poteklo; - neprerabotena hrana, prerabotki na hrana, genetski modificirana hrana, biohrana, funkcionalna hrana, pijalaci, dodatoci, za~ini (jodirana sol i dr.); da opi{uva svojstva i da dava primeri za: - razli~nite izvori na hrana; - sekoja od kategoriite na hrana, nejzini dobri osobini i moèn rizik pri konzumirawe; - neprerabotena hrana, po izbor; - prerabotki na hrana, po izbor; da sporeduva i objasnuva zna~ewe: - na dva izvora na hrana za Organizmot; - na neprerabotena hrana (ovo{je, zelen~uk, mleko i dr.); - na prerabotkite na hrana, po izbor; - na pijalaci ; - na dodatoci i za~ini.

Hrana od rastitelno

poteklo

Hrana od ìvotinsko

poteklo

Hrana od neorgansko

poteklo

Neprerabotena hrana

Prerabotki na hrana

Biohrana

Funkcionalna

hrana

Pijalaci Dodatoci

Za~ini

Genetski modificirana

hrana

Primena na: - tematska grafika: crteì, opakovki od prehranbeni produkti; - grafofolii, fotografii; - video i TV-filmovi, CD za klasifikacija na hranata, pijalacite i dodatocite vo ishranata Istraùvawe vo paralelkata: - izrabotuvawe na listi na hrana (prehranbeni produkti) od rastitelno, ìvotinsko i neorgansko poteklo. Istraùvawe po izbor na grupata: - izrabotuvawe tabela ili prikaz za edna kategorija na hrana Istraùvawe vo paralelkata: - izrabotuvawe kompleksna tabela ili prikaz za klasifikacija na hranata, pijalacite i dodatocite

Korelativni vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologijata, biohemijata i prehranbenata tehnologija, kako i od drugite prirodni nauki.

6

TEMATSKI CELINI

Br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED NA

POIMITE

DIDAKTI^KI NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 3. HRANLIVI MATERII - VODA - JAGLEHIDRATI VO ISHRANATA (ULOGA, FUNKCIJA, ENERGETSKI I BIOLO[KI VREDNOSTI) - BELKOVINI VO ISHRANATA (ULOGA, FUNKCIJA ENERGETSKI I BIOLO[KI VREDNOSTI) - MASTI VO ISHRANATA (ULOGA, FUNKCIJA, ENERGETSKI I BIOLO[KI VREDNOSTI ) - ZNAÊWETO NA VITAMINITE

14

U~enikot: da razlikuva, imenuva i definira: - hranlivi materii, voda, jaglehidrati, belkovini, masti i masla, vitamina; da objasnuva i da potkrepuva so primeri: - funkciite na vodata vo organizmot i vo kletkata - biolo{kite funkcii i energetska vrednost na hranlivite materii, jaglehidratite, na belkovinite i na mastite i maslata; - funkcii na vitaminite (rastvorlivi vo voda i vo masti); da sporeduva, analizira i presmetuva: - energetski vrednosti na jaglehidratite, belkovinite i mastite vo eden obrok i kako dnevni potrebi na organizmot

Voda

Jaglehidrati

Belkovin,

Masti i masl,

Dnevni

energetski potrebi na organizmot

Energetska vrednost na

obrok

Dnevni biolo{ki potrebi na organizmot Biolo{ka

vrednost na obrokot

Vitamini

Primena na: - raznovidna grafika i gotovi grafofolii, fotografii;, - video, TV-filmovi, CD za vodata i hranlivite materii vo ishranata Istraùvawe vo paralelkata: - evidentirawe na sodrìnite na hranlivite materii vo razli~ni prehranbeni produkti, vo listi i tabeli; - presmetuvawe na energetska vrednost na obrok, so pomo{ na tabeli i poedine~no; - procenka na biolo{kata (hranlivata) vrednost na prehranbenite produkti vo eden obrok.

Korelativnite vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologijata, biohemijata i prehranbenata tehnologija, kako i od drugite prirodni nauki.

7

TEMATSKI CELINI

br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED NA

POIMITE

DIDAKTI^KI NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 4. RAZGRADUVAWE NA HRANATA VO ÔVEKOVOTO TELO - ULOGA NA VODATA I ENZIMITE VO DIGESTIJATA, APSORPCIJA - RAZGRADUVAWE NA HRANATA VO USNATA PRAZNINA - RAZGRADUVAWE NA HRANATA VO @ELUDNIKOT - RAZGRADUVAWE NA HRANATA VO CREVATA APSORPCIJA

10

U~enikot: da razlikuva, imenuva i definira: - metabolizam (katabolizam, anabolizam); - enzimi i supstrati da objasnuva i da potkrepuva so primeri: - funkcii na vodata vo digestijata - op{ti svojstva na enzimite, mesto na dejstvo i funkcii vo digestijata - u~estvo na crevnata mikroflora vo razgraduvaweto na hranata da sporeduva i analizira: - razgraduvawe na hranata vo razli~nite delovi na digestivniot sistem, - u~estvoto na poedine~nite enzimi vo razgraduvaweto na jaglehidratite, belkovinite i mastite.

Metabolizam Katabolizam Anabolizam

Enzimi

Ptijalin Amilaza

Pepsin,

Lab – ferment Lipaza

Maltaza Tripsin

Primena na: - raznovidna grafika i gotovi grafofolii, fotografii, - video, TV-filmovi, CD od tematikata Ve`bi: - dokaùvawe deka enzimite od plunkata go razgraduvat skrobot do glukoza (so podolgotrajno xvakawe na sredina od leb se ~uvstvuva sladok vkus); - analiza na sopstveniot vnes na hrana na u~enikot vo tekot na edna nedela.

Korelativnite vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologija, biohemijai prehrambenata tehnologija, kako i od drugite prirodni nauki.

8

TEMATSKI CELINI

br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED

NA POIMITE

DIDAKTI^KI

NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 5. PRAVILNA ISHRANA; ALTERNATIVNA ISHRANA - ZDRAVA HRANA

10

U~enikot: da prepoznava: - principi i sostav na pravilna i alternativnata ishrana; - karakteristiki na zdravata hrana, razliki vo ishranata na mladite, vozrasnite, specijalnata ishrana; da objasnuva: - piramida na pravilnata ishrana, - karakteristiki na pravilna i alternativna ishrana - karakteristiki na zdrava hrana - vlijanieto na zdravata hrana vrz organizmot; - razliki vo ishrana na vozrasnite Grupi; - razliki me|u specijalna ishrana; da analizira i diskutira za: - pravilnata ishrana, - alternativnata ishrana (vegeterijanska i makrobioti~ka); - ishrana spored religiski normi.

Pravilna ishrana

Piramida na

pravilna ishrana

Zdrava hrana

Ishrana na

mladite

Ishrana na vozrasnite

Specijalna

ishrana

Alternativna ishrana

Primena na: - raznovidni tablici za pravilna i alternativna ishrana, zdrava hrana i specijalna ishrana; - video, TV-filmovi, CD za pravilna i alternativna ishrana i zdrava hrana Istraùvawe na: - zdrava hrana; - principi na pravilna Ishrana; - ishrana na razli~ni vozrasni i profesionalni grupi; - analiza na sopstvena i semejna ishrana; - sostavuvawe listi (tabeli) za pravilna ishrana. Vodewe diskusija za: - pravilna ishrana, - alternativna ishrana (vegeterijanska i makrobioti~ka) - ishrana spored religiski normi

Korelativnite vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologija, biohemijata i prehranbenatehnologija, kako i od drugite prirodni nauki.

9

TEMATSKI CELINI

br. ~as

KONKRETNI CELI

PREGLED

NA POIMITE

DIDAKTI^KI

NASOKI

Korelacija me|u

sodrìnite i me|u

predmetite 6. NEPRAVILNA ISHRANA; BOLESTI, TRUEWA, PREVENCIJA - BOLESTI ZARADI NEPRAVILNA ISHRANA I PREVENCIJA - TRUEWA I PREVENCIJA

12

U~enikot: da prepoznava fakti za: - nepravilnata ishrana, prejaduvaweto, debelinata, neuhranetosta, dietata; - bolestite (diabet, srcevi zaboluvawa, zaboluvawa na krvonosnite sadovi, bolesti na crniot drob, alergii, alergeni, - trueweto so hrana i pijalaci, trueweto so alkohol; da opi{uva rizici i prevencija od: - nepravilna ishrana, prejaduvawe, debelina, neuhranetost, dieta, - dijabet i specijalna dieta - srcevi zaboluvawa: infarkt na srceviot muskul, specijalna dieta; - zaboluvawa na krvonosnite sadovi (poka~en holesterol i krven pritisok, tromboza, mozo~en udar), specijalna dieta; - bolesti na crniot drob (ciroza, kamen vo òl~no }ese, vospalenie), specijalna dieta - alergii od hrana, alergeni (na pr. òltok od jajce); - prevencija od truewa so hrana i pijalaci, truewe so alkohol .

Nepravilna

ishrana Prejaduvawe

Debelina Neuhranetost

Specijalna dieta

Diabet, Srcevi

zaboluvawa Zaboluvawa na

krvonosnite sadovi

Bolesti na

crniot drob

Alergii Alergeni

Truewa so

hrana i pijalaci

Truewe so alkohol

Primena na: - raznovidni tablici za specijalni dieti za razli~ni bolesti,; - video i TV-filmovi, CD za nepravilna ishrana i posledicite Istraùvawe vo grupa: - na bolest po izbor i izrabotka na specijalna dieta kako prevencija Vodewe diskusija za: - mo`nostite i na~inite za prevencija od bolestite zaradi nepravilna ishrana; - prevencija od truewa so hrana, pijalaci i alcohol.

Korelativnite vrski se vospostavuvaat so predznaewata od biologija, mikrobiologija, biohemijata i prehranbena tehnologija, kako i od drugite prirodni nauki

10


Soglasno celite na nastavnata programa po ishrana nastavnikot primenuva sovremeni nastavni metodi (strategii) koi na u~enikot mu davaat mo`nost da bide aktiven u~esnik vo nastavata. Ovie nastavni metodi podrazbiraat primena na nastavnite formi: frontalna i individualna, rabota vo grupi, vo parovi/tandem. Vo tekot na nastavata nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: objasnuva, demonstrira, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi во diskutirawe, pribeleùvawe, nabquduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, ~itawe i pi{uvawe, izrabotka na proektni zada~i, crtawe na {emi, blok dijagrami, uredi, aparati i sl., pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ilustrirawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po nastavniot predmet ishrana se realizira preku stru~no-teoretska nastava vo specijalizirana ili kabinet-u~ilnica. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe, poseta na proizvodni pogoni.

4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali. Vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, vizuelni uredi, CD i DVD so sodrìni od tehnologiite koi se obrabotuvaat vo nastavnata programa, mostri od razni vidovi proizvodi, {emi, sliki, katalozi i drugi nastavni sredstva predvideni spored Normativot za nastavni sredstva i pomagala po ishrana za obrazovniot profil hemisko-tehnolo{ki tehni~ar od hemisko-tehnolo{ka struka.

Za pouspe{no sovladuvawe na celite na predmetot u~enikot koristi soodvetna literatura i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, Internet i dopolnitelna literatura za nastavnikot.

11

5. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postigawata na u~enicite se vr{i preku sledewe i vrednuvawe na znaewata i umeewata kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina, usno i pismeno preku testovi na znaewa ili drugi formi. Ocenuvaweto na u~enicite se vr{i soglasno zakonskata regulativа.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet ishrana treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e psihofizi~ki zdrav, da gi primenuva literaturniot jazik i pismoto na koи se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.


Nastavata po predmetot ishrana ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija- organska nasoka- biotehnologija; - tehnologija - prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; - tehnologija-prehranbena tehnologija; - tehnologija - biotehnologija;

i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

12

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet ishrana se realizira vo specijalizirana ili kabinet-u~ilnica, opremena spored Hormativot za prostor i oprema za obrazovniot profil prehranben tehni~ar od hemisko-tehnolo{ka struka.


7.1. Datum na izrabotka: mart 2008

7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. Svetlana Bra{narska, rakovoditel, sovetnik Biro za razvoj na obrazovanieto - Skopje 2 spec. Ardijana Isahi-Palo{i,sovetnik, Centar za stru~no obrazovanie i obuka-Skopje 3. Ratka Janevska, sovetnik, Biro za razvoj na obrazovanieto - Skopje 4. d-r. Mirjana Bocevska, vonr. profesor Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet - Skopje 5. Tatjana Mitevska, profesor, SOZU "Kiro Burnaz" -Kumanovo 6. Sofija ô~evska ,"@ito Luks - AD" - Skopje 7.3. т т – т ч ј 2010 . 8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

8.1.Datum na zapo~nuvawe: 01.09.2010 godina


Nastavnata programa po ishrana ja odobri (donese) ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-2331/1 od 15.06.2010 godina .

13


NASTAVNA PROGRAMA

KONTROLA NA KVALITETOT III godina


Pekar

Skopje, 2010 godina

2

1. IDENTIFIKACIСКI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: KONTROLA NA KVALITETOT

1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Treta



3

2. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA Po uspe{no sovladuvawe na nastavnata programa o nastavniot predmet kontrola na kvalitetot, u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da gi objasnuva poimite, principite i faktorite povrzani so kvalitetot; - da go poznava zna~eweto na faktorite za kvalitet vo proizvodnite procesi; - da go razbira zna~eweto na atributite na kvalitetot vo sinxirot na hranata; - da gi poznava zakonskite barawa za kvalitetot na nacionalno i а evropsko nivo; - da gi primenuva standardite vo proizvodnite procesi; - da go razbira zna~eweto na kontrolata na kvalitetot vo site fazi na proizvodniot proces, poznavaj}i go rizikot za opasnost; - da gi opi{uva razli~nite metodi i alatkite koi go podobruvaat kvalitetot; - da go razbira zna~eweto na upravuvawe so kvalitetot i donesuvawe pravilna odluka vo re{avaweto problemi; - da razviva odgovoren odnos kon kontrolata na kvalitetot vo proizvodnite procesi. 3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no postignuvawe na zacrtanite celi po predmetot kontrola na kvalitetot, potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti od prethodnite godini: proizvodna tehnika, prakti~na nastava.

4


Tematski celini

Broj na ~asovi

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

1. DEFINIRAWE NA KVALITETOT

8 U~enikot: - da ja definira terminologijata za kvalitet na gotov proizvod; - da gi razlikuva osnovnite poimi povrzani so politikata za kvalitet i obezbeduvaweto na kvalitet; - da go istaknuva zna~eweto na tehno-ekonomskata sodrìna na kvalitetot;

- da gi razbira parametrite za merewe na kvalitetot na prehranbenite proizvodi i faktorite {to pridonesuvaat za kvalitetot na servisnite uslugi; - da gi razbira klu~nite faktori za kontrola koi vlijaat vrz kvalitetot; - da ja istaknuva va`nosta na izrazuvawe na kvalitetot.

- Objasnuvawe na osnovnite poimi za kvalitetot; - povrzuvawe na tehni~ko-tehnolo{kiot, ekonomskiot i psiho-sociolo{kiot aspekt pri definirawe na kvalitetot, preku primeri od proizvodnite procesi; - da gi objasnuva parametrite za merewe na kvalitetot i faktorite koi pridonesuvaat za kvalitet; - {ematsko pretstavuvawe na triagolnikot na kvalitetot; - da gi razbira o~ekuvawata na potrо{uva~ite za kvaliteten proizvod.

Procesna tehnika Prakti~na nastava Biznis

5

2. FAKTORI ZA KVALITET

6 - Da ja poznava ulogata na site 9M faktori na kvalitetot; - da go istaknuva zna~eweto na faktorot ~ovek vo obezbeduvaweto na kvalitetot;

- da go otkriva faktorot koj go doveduva kvalitetot vo pra{awe.

- Objasnuvawe na 9M faktorite na kvalitetot spored angliskata transkripcija: ~ovek, materijal, ma{ina, metoda, merewe, upravuvawe, motivacija, pazar, pari; - povrzuvawe na faktorot ~ovek so site drugi faktori vo obezbeduvaweto na kvalitetot; - diskutirawe vo vrska so faktorite za kvalitet i nivnoto zna~ewe vo proizvodnite procesi.

Procesna tehnika Prakti~na nastava

3. ATRIBUTI NA KVALITETOT NA HRANATA

14 - Da gi objasnuva su{tinskite atributi na kvalitetot (bezbednosta i zdravstvenite aspekti na proizvodot, rokot na traewe i organolepti~kite svojstva, pogodnost i sigurnost na proizvodot); - da razlikuva infekcija na hranata so patogeni mikroorganizmi i truewe so hrana; - da gi razbira izvorite na toksi~ni soedinenija vo sinxirot na hrana;

- Objasnuvawe na razli~nite izvori na zagaduvawe na hranata; - nabrojuvawe na od л и mikroorganizmi vo hranata; - ukaùvawe na razlikite na infekcija na hranata i truewe so hrana; - diskutirawe za potekloto, osobinite i razgradlivosta na toksi~nite soedinenija; - objasnuvawe na ograni~enosta na rokot na traewe na hranata od

Prakti~na nastava Prehranbena tehnologija

6

- da definira rok na traewe na proizvodot; - da gi povrzuva procesite (mikrobiolo{ki, biohemiski, fiziolo{ki i fizi~ki) so rokot na traewe na prehranbeniot proizvod; - da ja razbira pogodnosta za upotreba na gotoviot proizvod; - da ja istaknuva va`nosta na po~ituvawe na sigurnost na proizvodot preku proizvodniot opis; - da gi objasnuva sporednite atributi na kvalitetot (karakteristiki na proizvodniot sistem, ekolo{kite aspekti i marketing); - da gi poznava karakteristikite koi se odnesuvaat na na~inot na koj e proizveden proizvodot, kako i specifi~ni tehniki na za~uvuvawe na hranata; - da gi povrzuva posledicite vrz ìvotnata sredina so otpadot od hranata.

mikrobiolo{ki, biohemiski, fiziolo{ki i fizi~ki procresi; - ukaùvawe na potrebata od usoglasuvawe na sostavot na proizvodot so negovata specifikacija, spre~uvawe na falsifikuvan proizvod; - prikaùvawe na prakti~na primena na pogodna hrana vo pogled na pakuvawe, sostav i podgotovka za korisnikot; - objasnuvawe na sporednite atributi na hranata; - razbirawe na faktorite koi vlijaat vrz na~inot na koj e proizveden proizvodot; - diskutirawe za upotreba na pesticidi, genetski inìnering; - diskutirawe za specifi~ni tehniki na za~uvuvawe na sveà hrana; - demonstrirawe na primeri za za{tita na ìvotnata sredina od otpadot na prehranbenata industrija, na~ini na reciklirawe.

7

4. LEGISLATIVA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA

6 - Da gi poznava zakonskite barawa za kvalitetot na proizvodite od agro-hrana; - da gi objasnuva zakonskite sistemi vo odnos na bezbednosta na hranata; - da go istaknuva zna~eweto na Prehranbeniot kodeks; - da ja razbira celta na regulativite na EU za visoka bezbednost na hranata; - da gi razbira Nacionalnite standardi.

- Objasnuvawe na evropskata legislativa za prehranbenata industrija; - pregleduvawe na razli~ni zakonodavni sistemi; - objasnuvawe na Prehranbeniot kodeks kako legislativa niz celiot svet; - ukaùvawe na zakonodavstvoto vo Evropa povrzano so bezbednosta na proizvodot, informacii za potro{uva~ot, barawa za kvalitet; - sporeduvawe na nacionalnite so svetskite standardi.

-

Prakti~na nastava Biznis

5. STANDARDI VO PROIZVODNITE PROCESI

4 - Da ja objasnuva ulogata na standardite vo proizvodnite procesi; - da gi razlikuva vidovite standardi; - da ja razbira celta i sodrìnata na standardite; - da gi primenuva standardite vo proizvodnite procesi.

- Ukaùvawe na povrzanosta na standardizacijata i kvalitetot; - pokaùvawe razli~ni vidovi na standardi; - objasnuvawe na celta i sodrìnata na standardite; - prikaùvawe na prakti~nata primena na standardite vo proizvodnite procesi (za vleznite materijali, izrabotkata,

Procesna tehnika Prakti~na nastava

8

proizvodstvoto, pakuvaweto i proizvodite), drugite ISO, HACCP, GMP standardite za sistemi za obezbeduvawe na kvalitet.

6. ORGANIZACIJA I OBEZBEDUVAWE NA KONTROLATA NA KVALITET

10 - Da go objasnuva zna~eweto na kontrolata vo site fazi na proizvodniot proces;

- da ja naveduva ulogata na vleznata, procesnata i zavr{nata kontrola vo obezbeduvaweto na kvalitetot; - da gi poznava opasnostite {to bi dovele do proizvodstvo na nebezbedna hrana; - da definira elementi na analiza na rizikot; - da objasnuva ~ekori za procenka na rizik; - da razlikuva specifikacija na proizvod, sertifikacija i akreditacija; - da ja razbira nadvore{nata od vnatre{nata revizija;

-Ukaùvawe na va`nosta na organizacijata na vlezna, procesna i zavr{na kontrola na kvalitet i nivnata uloga vo obezbeduvaweto na kvalitetot; - objasnuvawe na opasnostite (mikrobiolo{ki, fizi~ki i hemiski) {to moè da dovedat do proizvodstvo na nebezbedna hrana; - objasnuvawe na ~ekorite vo procenka na rizikot spored Kodeks Alimentarius; - definirawe na specifikacija, sertifikacija, akreditacija; - ukaùvawe na razlikite i potrebata od vnatre{na i nadvore{na revizija.


9

7. METODI I ALATKI VO KONTROLATA NA KVALITETOT

8 - Da go objasnuva organiziraweto na menaxmentot na kvalitet po nivoa; - da ja poznava ulogata na metodite i alatkite vo kontrolata; - da go razbira zna~eweto na metodot-bura na idei (Brainstorming); - da izrabotuva ~ek-lista; - da izrabotuva Pareto - da izrabotuva dijagram na pri~ini i posledici (ribina koska, I{ikava-dijagram)

- Objasnuvawe na menaxmentot na kvalitet na strategisko, takti~ko, operativno i rutinsko nivo; - ukaùvawe na zna~eweto na metodot-bura na idei (Brainstorming); - demonstrirawe i izrabotka na ~ek-lista; - podgotvuvawe Pareto dijagram; - grafi~ko pretstavuvawe na pri~insko-posledi~nite vrski za sozdavawe na gre{ki.


8. UPRAVUVAWE SO KVALITETOT

10 - Da gi poznava ~etirite osnovni funkcii za upravuvawe so kvalitetot;

- da definira proces na donesuvawe odluki;

- da objasnuva ~ekori vo procesot na odlu~uvawe i re{avawe problemi;

- da go istaknuva zna~eweto na Juranovata teorija za TQM (totalno upravuvawe so kvalitetot);

- Objasnuvawe na funkciite (planirawe, organizirawe, vodewe i kontrola) za upravuvawe; - definirawe na proces na donesuvawe odluki i izbirawe na kursot na dejstvuvawe; - objasnuvawe na ~ekorite vo procesot na odlu~uvawe i re{avawe na problemite od identifikacija na


10

- da ja razbira koncepcijata za integralen kvalitet na procesot.

problemot do ocenka na rezultatite; - diskutirawe za trilogijata na Juran (planirawe, kontrolirawe i unapreduvawe na kvalitetot) kako op{toprifaten koncept za kvalitet na proizvodot vo site celini na pretprijatieto.

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Soglasno со celite na nastavnata programa po kontrola na kvalitetot, nastavnikot primenuva pove}e nastavni metodi zasnovani na predavawe, demonstracija, opis, nabquduvawe, diskusija i dr. Ovie metodi se koristat so primena na frontalna i individualna forma na rabota, rabota vo grupi i parovi, prosledeni so koristewe na nastavni sredstva i pomagala. Vo tekot na nastavata, nastavnikot objasnuva, demonstrira, dava upatstva, opi{uva, sporeduva, analizira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot, prezentira primeri od praktikata i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabquduvawe, sporeduvawe, u~ewe preku sopstveno otkrivawe, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ~itawe i drugo.

11

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po kontrola na kvalitetot se realizira preku stru~no-teoretska nastava vo kabinet-u~ilnica i preku organizirana poseta na proizvodni pretprijatija, koi naj~esto se organizirani vo korelacija so prakti~nata nastava. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite, koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite vo zavisnost od nastavnata edinica se koristi: grafoskop, kompjuter, CD-romi, {emi, sliki, katalozi i drugi nastavni sredstva i pomagala. Za pouspe{no sovladuvawe na celite na predmetot se koristi soodvetna literatura, i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, kako i dopolnitelna literatura za nastavnikot. 5. OCENUVAWE NA POSTIG УВAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postig увawata na u~enicite se vr{i preku sledewe i vrednuvawe na znaewata i umeewata, kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina, usno, pismeno preku testovi na znaewa koi se koristat po obrabotkata na sekoja nastavna celina. Sekoj u~enik vo tekot na edno polugodie dobiva najmalku dve ocenki. Dokolku u~enikot ne ja sovlada nastavnata programa po predmetot, se postapuva spored zakonskata regulativa.

12

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet kontrola na kvalitetot treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi poznava literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota.


Nastavata po predmetot kontrola na kvalitetot ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: tehnologija - site nasoki i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit. 6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet

Nastavnata programa po kontrola na kvalitetot se realizira vo kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativot za prostor i oprema za hemisko-tehnolo{kata struka.

13


7.1. Datum na izrabotka: mart, 2010godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. spec.Ardijana Isahi-Palo{i, rakovoditel, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. d-r. Eleonora Vinkelhauzen, redoven profesor,Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet - Skopje 3. Irena Karova, nastavnik, SSOU,,Dimitrija ~upovski”- Veles 8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na zapo~nuvawe: 01.09. 2010 godina


Nastavnata programa po kontrola na kvalitetot ja odobri (donese) ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-2331/1 od 15.06.2010 godina


NASTAVNA PROGRAMA

PRAKTI^NA NASTAVA

III GODINA


pekar

Skopje, 2009 godina

2

1. IDENTIFIKACIСКI PODATOCI 1.1. Naziv na nastavniot predmet: Prakti~na nastava 1.2. Obrazoven profil i struka na koja pripa|a nastavniot predmet 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka struka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Stru~no obrazovanie: predmet karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Treta godina



3


Po sovladuvawe na nastavnata programa po predmetot prakti~na nastava, u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - da gi razlikuva karakteristikite na rabotnite mesta vo pekara, vo pogon za proizvodstvo na testenini, vo pogon za proizvodstvo na vafli i keksi; - da podgotvuva surovini za proizvodstvo na razli~ni vidovi na pe~iva; - da podgotvuva filovi za razli~ni vidovi na pe~iva; - da sledi procesi na proizvodstvo na razli~ni vidovi na pe~iva (belo, integralno i dr.); - da izrabotuv razli~ni vidovi na pe~iva; - da podgotvuva surovini za izrabotka na burek i razli~ni vidovi na piti; - da sledi proizvodstvo na burek i razli~ni vidovi na piti; - da izrabotuva burek i razli~ni vidovi na piti; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na pe~iva, burek, piti; - da poznava materijali za ambalaà na pe~iva; - da presmetuva randman na pe~iva; - da podgotvuva pe~iva za distribucija; - da ~ita, tolkuva i prilagoduva recepturi za pe~iva; - da sledi procesi vo proizvodstvo na testenini; - da izrabotuva doma{ni testenini (tarana, kori, rezanci); - da tolkuva deklaracii za razli~ni testenini; - organolepti~ki da ocenuva testenini; - da sledi procesi vo proizvodstvo na vafvi i keksi; - da tolkuva deklaracii za razli~ni vafli i keksi; - organolepti~ki da ocenuva vafli i keksi; - da odrùva higiena na rabotno mesto; - da gi poznava ~ekorite za implementacija na HACCP sistemot za kontrola;

4

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za postignuvawe na zacrtanite celi po nastavnata programa po prakti~na nastava potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti: tehnologija na pekarski proizvodi od prva, vtora i treta godina i prakti~na nastava od prva i vtora godina. 4. OBRAZOVEN PROCES 4.1. Struktuirawe na sodrìnite za u~ewe

Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

1. IZRABOTKA NA

\EVREK, PEREK, SUSAMKA I DRUGI

VIDOVI NA SLI^NI PECIVA

70

U~enikot: - da ~ita i tolkuva recepturi za razli~ni

vidovi na pe~iva; - da prilagoduva recepturi za razli~na

koli~ina na bra{no; - da meri pot ebni surovini spored

receptura za |evrek, perek, susamka i dr. pe~iva;

- da podgotvuva surovini za proizvodstvo na razli~nite vidovi na pe~iva;

- da zamesuva testo spored barawata na recepturata;

- da sledi fermentacija na zamesenoto testo i dа deli na par~iwa;

- da oblikuva testo vo razli~ni formi;

- razli~ni recepturi za pe~iva - proizvodna specifikacija - demonstracija na postapkite koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


5

- da sledi fermentacija na oblikuvanite par~iwa, zavisno od vidot na pe~ivoто;

- da gi podgotv va oblikuvanite par~iwa za zavr{na fermentacija i pe~ewe;

- da sledi i kontrоlira pe~ewe na razli~ni pe~iva;

- da go opredeluva organоlepti~ki krajot na pe~eweto;

- da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na gotovoto pe~ivo;

- da definira uslovi za ladewe, ~uvawe i distribucija na gotovite pe~iva;

- da odrùva higiena na rabotnoto mesto; - da prepoznava nedostatoci i gre{ki kaj

gotovite proizvodi i gi otkriva pri~inite za istite;

- presmetuva randman na gotov proizvod.

2. IZRABOTKA NA RAZLI^NI VIDOVI NA NEFILUVANI I FILUVANI KIFLI

70

- da ~ita i tolkuva recept ri za razli~ni vidovi na nefiluvani i filuvani kifli; - da prilagoduva recepturi za razli~na koli~ina na bra{no; - da meri poтrebni surovini spored receptura; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na surovinite; - da podgotvuva razli~ni vidovi filovi za kifli; - da vr{i podgotovka na surovinite; - zamesuva testo na razli~ni na~ini; - da ja sledi fermentacijata na testoto; - da go deli testoto i sledi fermentacija



6

na podeleni par~iwa na testo; - и а о da oblikuva kifli; - da filuva i finalno oblikuva kifli; - da vr{i podgotovka na kiflite za pe~ewe; - da go sledi pe~eweto na razli~nite vidovi na kifli; - da sporeduva pe~ewe na nefiluvani i filuvani pe~iva; - da go opredeluva organolepti~ki krajot na pe~eweto; - da gi ocenuva gotovite pe~iva, organolepti~ki; - da definira uslovi za ladewe, ambalaìrawe i distribucija na gotovite proizvodi; - da presmetuva randman na gotovi proizvodi; - da odrùva higiena na rabotnoto mesto.

3. IZRABOTКA NA INTEGRALNO,

PÊNKARNO I DRUGI VIDOVI NA PEÎVA

56

- da ~ita, tolkuva i prilagoduva recepturi za integralno, p~enkarno i dr. vidovi na pe~iva; - da podgotvuva surovini za razli~ni vidovi na pe~iva spored barawata vo recepturata; - da me{a razli~ni vidovi na bra{no spored receptura i pravilnik; - da zamesuva testo po razli~ni postapki; - da go obrabotuva zamesenoto testo, gi sledi procesite na fermentacija, finalno go oblikuva i go podgotvuva za



7

pe~ewe; - da go opredeluva organolepti~ki krajot na pe~eweto; - da vr{i organolepti~ko ocenuvawe na pe~ivoto; - da definira uslovi za ladewe, ambalaìrawe i distribucija na gotovite proizvodi; - da presmetuva randman na gotovi proizvodi; - da odrùva higiena na rabotnoto mesto.

4 . IZRABOTKA NA

BUREK I PITI

84

- da ~ita i tolkuva recepturi za razli~ni vidovi na burek i piti; - da prilagoduva recepturi za razli~ni koli~ini na bra{no; - da podgotvuva surovini za proizvodstvo na burek i piti; - da podgotvuva surovini za izrabotka na razli~ni filovi za burek i piti; - da izrabotuva filovi za burek i piti; - da zamesuva testo za burek i piti; - da go deli testoto i а ja sledi fermentacijata na podelenite par~iwa; - da izvlekuva kori za burek i piti; - da filuva kori i pakuva burek vo plehovi za pe~ewe; - da go po gotvuva burekot i pitite za pe~ewe i go sledi pe~eweto; - da podgotvuva burek i piti za distribucija;

- razli~ni recepturi za burek i piti - proizvodna specifikacija - demonstracija na postapkite koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


8

- da gi ocenuva organolepti~ki gotovite proizvodi; - da odrùva higiena na rabotnoto mesto.

5. IZRABOTKA NA KROFNI I MEKICI

56

- da ~ita, tolkuva i prilagoduva recepturi za krofni i mekici; - da podgotvuva surovini za krofni; - da zamesuva testo za krofni spored razli~ni recepturi; - da sledi fermentacija na krofnite i а gi podgotvuva za prèwe; - da ledi prèwe na krofni; - da go prepoznava krajot na prèweto; - da filuva krofni so {pric; - da posipuva krofni so {e}er vo prav; - da podgotvuva surovini za mekici; - da zamesuva testo za mekici spored razli~ni recepturi; - da sledi fermentacija na testoto i а gi oblikuva mekicite za prèwe; - da sledi prèwe na mekici; - da go prepoznava krajot na prèweto; - da podgotvuva krofni i mekici za distribucija; - da gi ocenuva organolepti~ki gotovite proizvodi; - da odrùva higiena na rabotnoto mesto.

- razli~ni recepturi za krofni i mekici - proizvodna specifikacija - demonstracija na postapkite koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite

6. IZRABOTKA NA DOMA[NI

TESTENINI

56

- da definira suvi testa (testenini); - da ~ita, tolkuva i prilagoduva recepturi za doma{no proizvodstvo na razli~ni vidovi testenini koi

- razli~ni recepturi za tarаna, kori, rezanci i dr. doma{ni testenini


9

tradicionalno se podgotvuvaat na na{ite prostori; - da podgotvuva surovini za doma{no proizvodstvo na razli~ni vidovi na testenini; - da zamesuva testo za razli~ni vidovi testenini spored receptura; - da go obrabotuva zamesenoto testo zavisno od recepturata; - da izrabotuva razli~ni vidovi na doma{ni testenini (tarana, kori, rezanci i dr.); - da gi podgotvuva testeninite za su{ewe; - da sledi proces na su{ewe na testeninite i go opredeluva krajot na su{eweto; - da poznava uslovi i na~ini za sk adirawe na testeninite vo doma{ni uslovi; - da odrùva higiena na rabotnoto mesto.

- demonstracija na postapkite koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite

10

7. . INDUSTRISKO

PROIZVODSTVO NA TESTENINI

42

- da razlikuva razli~ni vidovi na industriski proizvedeni testenini; - da nabrojuva operacii pri industrisko proizvodstvo na testenini; - da nabquduva kontrola na surovini za proizvodstvo na testenini; - da sledi podgotovka na surovini spored receptura i proizvodna specifikacija; - da sledi proces na zamesuvawe na testo za razli~ni vidovi testenini; - da sledi obrabotka i formirawe na testo za razli~ni vidovi industriski testenini; - da sledi su{ewe na testeninite; - da go poznava principot na rabota na ma{inite za pakuvawe na testenini; - da ~ita i tolkuva deklaracii za razli~ni vidovi na testenini; - da definira uslovi za ~uvawe i skladirawe na testenini; - da odrùva higiena na ma{inite, uredite i prostoriite za rabota;

- razli~ni recepturi za testenini - proizvodna specifikacija - prezentacija na deklaracii - demonstracija na postapkite koi u~enikot treba da gi sovlada - nadgleduvawe i pomo{ na u~enicite vo izveduvawe na zada~ite


11

8. PROIZVODSTVO NA [E]ERNO TESTENI

PROIZVODI

42

- da nabrojuva razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi; - da ~ita i tolkuva deklaracii za razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi; - da nabrojuva surovini za razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi; - da sledi procesi na kontrola i podgotovka na surovini vo industriskite pogoni; - da sledi proces na proizvodstvo za razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi; - da gi objasnuva site proizvodni fazi vo procesot na proizvodstvo za razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi; - da nabrojuva ambala`ni materijali; - da naveduva uslovi za ~uvawe i skladirawe na razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi,

- da istaknuva zna~ewe а odrùvawe na higiena na rabotnite prostorii, povr{ini i ma{ini.

- deklaracii za razli~ni vidovi na {e}erno testeni proizvodi - proizvodni specifikacii - demonstracija na rabotni operacii od proizvodniot proces


12

9.IMPLEMENTACIJA NA HACCP SISTEM ZA

KONTROLA

28

- da ja tolkuva kratenkata HACCP; - da po~ituva proceduri za higiensko rabotewe so surovinite i gotovite proizvodi; - da po~ituva proceduri za odrùvawe na higiena na prostoriite, rabotnite povr{ini, ma{inite i aparatite - odrùva li~na higiena - nabrojuva zakonski obv ski i sanitarni normi i gi objasnuva; - da gi poznava ~ekorite za implementacija na HACCP kontrolniot sistem vo pogonite za proizvodstvo na hrana i vo rabotilnicite.

- prezentacija na pravilnici - zapoznavawe so osnovnite principi nHACCP kontrolniot sistem

Tehnolo-gija а pekarski proizvodi Mikro-biologija

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Soglasno со celite na nastavnata programa po prakti~na nastava, nastavnikot primenuva nastavni metodi zasnovani na predavawe, demonstracija, opi{uvawe, objasnuvawe, presmetuvawe, nabљuduvawe, diskusija i dr. Ovie metodi se koristat so primena na frontalna i individualna forma na rabota, rabota vo grupi i parovi. Vo tekot na nastavata, nastavnikot gi prezema slednite aktivnosti: planira, objasnuva, demonstrira, dava upatstva, opi{uva, sporeduva, analizira, diskutira, postavuva problemski zada~i, crta, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot, go vodi u~enikot, gi ocenuva postig увawata na u~enikot i dr. Vo tekot na prakti~nata nastava, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, sledewe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabquduvawe, sporeduvawe, demonstrirawe, crtawe, ~itawe i pi{uvawe, re{avawe na problemski zada~i, pravewe posteri na dadena tema, izrabotuvawe na zada~ite za prakti~na nastava, izrabotuvawe na doma{ni zada~i i drugo.

13

4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Prakti~na nastava se realizira preku stru~no-prakti~ni ve`bi vo specijalizirana rabotilnica vo ramkite na u~ili{teto, opremena so soodve nite nastavni sredstva, pekari i industriski pogoni za proizvodstvo na leb i beli pe~iva. Rasporedot za realizacija na prakti~nata nastava (vo u~ili{te ili pekari/industriski pogoni) go vr{i u~ili{teto vo dogovor so firmite. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite vo grupi. Neposrednata povrzanost na sodrìnite pome|u nastavnite programi po tehnologija na pekarski proizvodi i prakti~na nastava, neminovno ja nametnuva potrebata od timska rabota me|u nastavnicite koi gi realiziraat ovie programi. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala Za efikasno realizirawe na celite od prakti~nata nastava potrebno e opremuvawe na u~ili{nata rabotilnica so potrebniot pribor, alat i potro{en materijal, soglasno со programskite barawa od nastavnata programa. 5. OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA UÊNICITE

Ocenuvaweto na u~enicite }e se vr{i kontinuirano, vo tekot na celata u~ebna godina, vrz osnova na osposobenosta na u~enicite spored barawata na programata, odnesuvaweto kaj sociјalniot partner pri realizacijata na oddelnite kursevi, trudoqubivosta, urednosta, rabotniot dnevnik, usvoenosta na znaewata, ve{tinite i prakti~no pokaànite rezultati. Vrednuvaweto }e se vr{i so razli~ni postapki, formi i instrumenti. Ocenuvaweto se vr{i soglasno со zakonskata regulativa.

14

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Pokraj uslovite propi{ani so Zakonot za sredno obrazovanie, nastavnikot treba da gi poseduva sl dnive personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi primenuva literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen i podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar Nastavata po prakti~na nastava ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija (organska nasoka- biotehnologija, prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo, biotehnologija, prehranbena tehnologija) - so steknata pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit; - majstor-pekar - so poloèn majstorski ispit.

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet Nastavata po nastavniot predmet prakti~na nastava se realizira vo specijalizirana rabotilnica, opremena spored Normativot za prostor i oprema za hemisko-tehnolo{ka struka.

15


7.1. Datum na izrabotka: 2009godina

7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. spec. Ardijana Isahi-Palo{i, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Biljana Jankulovska, nastavnik, SUGS ,, Dimitar Vlahov” – Skopje 3. Gordana Najdenova, in`.,, @itoluks - AD- Skopje” – Skopje

8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA 8.1. Datum na zapo~nuvawe


Nastavnata programata po prakti~na nastava ja donese ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-2331/1 od 15.06.2010 godina

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA Е С Е К

NASTAVNA PROGRAMA


III GODINA


pekar

Skopje, 2010 godina

2

1. IDENTIFIKACIСКI PODATOCI

1.1. Naziv na nastavniot predmet: Т х ј

1.2. Obrazoven profil i struka 1.2.1. Obrazoven profil: pekar 1.2.2. Struka: hemisko-tehnolo{ka

1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet 1.3.1. Karakteristi~en za obrazovniot profil 1.4. Godina na izu~uvawe na nastavniot predmet 1.4.1. Treta



3

2. CELI NA NASTAVNATA PROGRAMA Po uspe{no sovladuvawe na nastavnata programa o nastavniot predmet х ја а а

, u~enikot steknuva znaewa i se osposobuva: - ч ч ; - ч ; - ч ч ч ; - ч ( ); - .

3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA Za uspe{no postignuvawe na zacrtanite celi po predmetot х ја а а , potrebno e u~enikot da poseduva znaewa od nastavnite predmeti od prethodnite godini: х ј I II , prakti~na nastava.

4


Tematski celini

Br. na

~as.

Konkretni celi

Didakti~ki nasoki

Korelacija me|u

tematskite celini i

me|u predmetite

1.PROIZVODSTVO NA RAZLI^NI VIDOVI

NA PEÎVA

16 U~enikot: - da nabrojuva osnovni i dodatni

surovini za pe~iva i da gi poznava nivnite osobini

- da nabrojuva vidovi na pe~iva - da gi nabrojuva tehnolo{kite fazi

vo proizvodstvo na razli~ni vidovi na pe~iva

- da gi objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvo na razli~ni vidovi na pe~iva, kako na pr , |evreci, kifli, zami~ki, pereci i dr.

- da gi objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvoto na pe~iva od lisnato testo

- da gi objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvo na krofni i mekici

- da sporeduva procesi kaj filuvani

Prezenrirawe na: - surovini za razli~ni

vidovi na pe~iva - na ambalaà za pe~iva - bjasnuvawe na

deklaracii - azgleduvawe i

tolkuvawe na recepturi za razli~ni vidovi na pe~iva

Prakti~na nastava

5

i nefiluvani pe~iva - da vr{i presmetki za dozirawe na

surovini spored receptura i pravilnik

- da definira uslovi za ~uvawe i distribucija na pe~iva od razli~en vid

- da poznava materijali za ambalaìrawe na pe~ivata

- da go istaknuva zna~eweto na higiensko rakuvawe so pe~ivata.

2. PROIZVODSTVO NA BUREK I PITI

10 - Da istaknuva klu~ni momenti vo istoriskiot razvoj na burek

- da nabrojuva osnovni surovini za burek i piti

- da gi poznava osobinite na surovinite za filuvawe na burek i piti

- da gi poznava i objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvo na burek i razli~ni vidovi na piti

- da vr{i presmetki za dozirawe na surovini spore receptura

- da definira uslovi za ~uvawe, ambalaìrawe i distribucija na burek i razli~ni vidovi na piti

- da go istaknuva zna~eweto na higiensko rakuvawe so proizvodite

- diskusija za burek i piti, karakteristi~ni za podnebjeto

- diskusija za prehranbena vrednost na ovie vidovi na peciva

- objasnuvawe na deklaracii od sm znat polugotov burek i razni vidovi na piti

. Prakti~na nastava

6

3. PROCESI NA

PROIZVODSTVO NA INTEGRALNO

PEÎVO I DRUGI PEÎVA

10 - Da dava primeri za pe~iva proizvedeni od drugi vidovi na bra{no, pokraj p~eni~no tip400

- da definira integralno pe~ivo - da definira pe~ivo od p~enkarno

bra{no - da gi poznava lebopekarskite

osobini za razli~nite vidovi na bra{no za proizvodstvo na pe~ivo

- da go poznava tehnolo{ki t proces na proizvodstvo na razli~ni vidovi pe~iva i da go sporeduva so procesot na proizvodstvo na sitno belo pe~ivo

- da ja istaknuva primenata na integralnoto i drugite vidovi na pe~iva vo ishranata

- Prezentacija na integralni, p~enkarni i drugi vidovi na pe~iva - razgleduvawe i tolkuvawe na recepturi za integralni pe~iva - sporeduvawe na recepturi za sitno belo pe~ivo i integralni i dr. vidovi na pe~iva

Tehnolo-gija na pekarski proizvodi od I i IIgod. Prakti~na nastava

7

4. PROIZVODSTVO NA SUVO TESTO

(TESTENINI)

16 - Da definira suvi testa (testenini) - da istaknuva zna~ajni momenti vo razvojot na testeninite - da nabrojuva razli~ni vidovi na testenini - da nabrojuva osnovni i dodatni surovini za testenini i da gi poznava nivnite osobini - da gi poznava i objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvona testenini - da gi poznava fazite za doma{no proizvodstvo na suvi testa (tarana, kori, rezanci i dr.) - da definira uslovi za ~uvawe i na~za ambalaìrawe na testeninite - da go istaknuva zna~eweto na higiensrakuvawe so testeninite

- prezentacija na razli~ni vidovi na testenini - prezentacija na ambalaà za testenini - tolkuvawe na deklaracii na razli~ni testenini - izrabotka na proektna zada~a za prehranbenata vrednost na testeninite i nivna primena vo razli~ni nacionalni kujni

Prakti~na nastava

8

5. PROIZVODSTVO NA TESTENI [E]ERNI

PROIZVODI

10 - Da nabrojuva surovini za

proizvodstvo na vafli i keksi - da gi poznava osobinite na

potrebnite surovini - da nabrojuva i gi objasnuva

tehnolo{kite fazi vo proizvodstvo na vafli

- da nabrojuva i gi objasnuva tehnolo{kite fazi vo proizvodstvo na razli~ni vidovi na keksi

- da naveduva ~ekori za pregled, odnosno opredeluvawe na kvalitet na gotovite proizvodi

- da poznava pravila za deklarirawe na gotovite proizvodi

- prezentacija na razli~ni testeni {e}erni proizvodi - objasnuvawe na deklaracii - sledewe na videomaterijal za tehnolo{kite fazi na proizvodstvo na vafli i keksi

Prakti~na nastava

9

6. HIGIENSKO RAKUVAWE SO

PROIZVODITE OD @ITO I BRA[NO I

NIVNO ZNAÊWE VO ISHRANATA

10 - Da poznava sanitarni normi propi{ani so pravilnici za rabota vo silos, melnica i pekara

- da go poznava HACCP kontrolniot sistem

- а go objasnuva epidemiolo{koto zna~ewe na ìtaricite, proizvodite od ìtarici i proizvodite od bra{no

- da go istaknuva zna~eweto na higienskoто rakuvawe so hrana, odrùvawe higiena na rabotni prostorii i povr{ini i higiena na vrabotenite

- da ja istaknuva hranlivata vrednost na proizvodite od ìtarici i bra{no i nivnoto zna~ewe vo ishranata

- da go poznava poimot falsifikuvawe na hrana i gi objasnuva posledicite

- da nabrojuva na~ini za falsifikuvawe na proizvodi od bra{no

- da naveduva na~ini za za{tita na potru{uva~ite od falsifikuvani proizvodi od ìto i bra{no

- objasnivawe na kratenkata HACCP - diskusija za implementacija na HACCP kontrolniot sistem vo proizvodni pogoni i proda`ni mesta na pekarski proizvodi - diskusija za pojavi na falsifikuvawe na bra{no i pekarski proizvodi

Tehnolo-gija na pekarski proizvodi od I i IIgod. Mikrobio-logija od II god. Prakti~na nastava

10

4.2. Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe Soglasno celite na nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi, nastavnikot primenuva pove}e nastavni metodi zasnovani na predavawe, demonstracija, opis, nabquduvawe, diskusija i dr. Ovie metodi se koristat so primena na frontalna i individualna forma na rabota, rabota vo grupi i parovi, prosledeni so koristewe na nastavni sredstva i pomagala. Vo tekot na nastavata nastavnikot objasnuva, demonstrira, dava upatstva, opi{uva, sporeduva, analizira, ja sledi rabotata na u~enikot, go motivira u~enikot, prezentira primeri od praktikata i dr. Vo tekot na nastavata po predmetot, aktivnosta na u~enikot se sostoi vo slu{awe, diskutirawe, pribeleùvawe, nabquduvawe, sporeduvawe, u~ewe preku sopstveno otkrivawe, izrabotuvawe doma{ni zada~i, ~itawe i drugo. 4.3. Organizacija i realizacija na nastavata Vospitno-obrazovnata rabota po tehnologija na pekarski proizvodi se realizira preku stru~no-teoretska nastava vo kabinet-u~ilnica i preku organizirana poseta na proizvodni pretprijatija, koi naj~esto se organizirani vo korelacija so prakti~nata nastava. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo dve polugodija, preku nedelen raspored na ~asovite. Brojot na ~asovite koj e daden za oddelnite nastavni celini vo to~ka 4.1. od ovoj dokument, opfa}a ~asovi za obrabotka na novi nastavni sodrìni, povtoruvawe, utvrduvawe. 4.4. Nastavni sredstva i pomagala

Za poefikasno postignuvawe na celite, vo zavisnost od nastavnata edinica, se koristi: grafoskop, kompjuter, CD-romi, {emi, sliki, katalozi i drugi nastavni sredstva i pomagala. Za pouspe{no sovladuvawe na celite na predmetot se koristi soodvetna literatura, i toa: u~ebnici i u~ebni pomagala, nastavni materijali podgotveni od strana na nastavnikot, kako i dopolnitelna literatura za nastavnikot.

11

5. OCENUVAWE NA POSTIG УВAWATA NA UÊNICITE Ocenuvaweto na postig awata na u~enicite se vr{i preku sledewe i vrednuvawe na znaewata i umeewata, kontinuirano vo tekot na celata u~ebna godina, usno, pismeno preku testovi na znaewa koi se koristat po obrabotkata na sekoja nastavna celina. Sekoj u~enik vo tekot na edno polugodie dobiva najmalku dve ocenki. Dokolku u~enikot ne ja sovlada nastavnata programa po predmetot, se postapuva spored zakonskata regulativa.

6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA 6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po nastavniot predmet tehnologija na pekarski proizvodi treba da gi poseduva slednite personalni, profesionalni i pedago{ki karakteristiki: da e fizi~ki i psihi~ki zdrav, da gi poznava literaturniot jazik i pismoto na koi se izveduva nastavata, da e otvoren i komunikativen, podgotven za sorabotka, da ima soodvetno profesionalno obrazovanie, so ili bez rabotno iskustvo, da ja saka pedago{kata rabota, da e dobar organizator, kreativen, da ja po~ituva li~nosta na u~enikot, da e podgotven za primena na inovacii vo vospitno-obrazovnata rabota. 6.2. Standard za nastaven kadar

Nastavata po predmetot tehnologija na pekarski proizvodi ja realiziraat kadri so zavr{eni studii po: - tehnologija- organska nasoka- biotehnologija; - tehnologija - prehranbeno-biotehnolo{ko inènerstvo; - tehnologija-prehranbena tehnologija; - tehnologija - biotehnologija; i so zdobiena pedago{ko-psiholo{ka i metodska podgotovka i poloèn stru~en ispit.

12

6.3. Standard na prostor za nastavniot predmet

Nastavnata programa po tehnologija na pekarski proizvodi se realizira vo kabinet-u~ilnica, opremena spored Normativot za prostor i oprema za hemisko-tehnolo{kata struka. 7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA

7.1. Datum na izrabotka: dekemvri, 2009 godina 7.2. Sostav na rabotnata grupa: 1. spec.Ardijana Isahi-Palo{i, rakovoditel, sovetnik vo Centarot za stru~no obrazovanie i obuka - Skopje 2. Biljana Jankulovska, ~len, nastavnik vo SUGS,, Dimitar Vlahov,, - Skopje 3. Gordana Najdenova, dip.in`. AD – @ito Luks - Skopje 8. POÊTOK NA PRIMENA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Datum na zapo~nuvawe: 01.09. 2010 godina


Nastavnata programa po ehnologija na pekarski proizvodi ja odobri (donese) ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 11-2331/1 od 15.06.2010 godina

Documents

NASTAVNA PROGRAMA PRAKTI^NA NASTAVA - BQ · PDF filenastavna programa prakti^na nastava i godina hemisko-tehnolo[ka struka ... sredstva za za{tita. 2. b . celi na kursot po ra^no (doma[no)