NVDNVN VNK

Prf. dr Slvi rkvi str in. ldn ilnvi

Ni, 2012.

Nslv: Nvdnjvnj vnjk

Izdv: Knclri z prgrm pdrk u privtnm sktru z pdrku sktru vrstv i bbistg v u un Srbii

utri: Prf. dr Slvi rkvi str in. ldn ilnvi

Kmputrsk brd: Slvi rkvi

v prirunik izdt uz finnsisku pdrku Vld Krlvin Dnsk u kviru rlizci kmpnnt nj kpcitt Prgrm pdrk rzvu privtng sktr iz blsti vrstv i bbistg v u un Srbii.

Sdr vg prirunik u ptpunsti dgvrnst utr i n dslikv stvv Vld Krlvin Dnsk ili Prgrm pdrk u privtnm sktru z pdrku sktru vrstv i bbistg v u un Srbii.

Sdr 1. Zn i utic nvdnjvnj 5

1.1. Uvd 5 1.2. Utic nvdnjvnj n zmlit 5 1.3. Utic nvdnjvnj n mikrklimu 6 1.4. Utic nvdnjvnj n plprivrdn kultur 7

2. Rim nvdnjvnj 8 2.1. Uvd 8 2.2. drivnj ptrb z vdm 8

2.2.1. vptrnspirci 9 2.2.2. Kficinti kultur 11

2.3. Nrm nvdnjvnj 13 2.4. Nrm zlivnj 13 2.5. urnusi i trnj zlivnj 14

3. Zlivnj kinjm 15 3.1. sbin kinj 15 3.2. lmnti sistm z kinj 16 3.3. Prski 17 3.4. Uri z zlivnj kinjm 19 3.5. Ztit d mrz kinjm 23

4. Zlivnj kpnjm 25 4.1. sbin zlivnj 25 4.2. lmnti sistm 27 4.3. Kvlitt vd z nvdnjvnj 30 4.4. drvnj i inj sistm 31

5. Primn ubriv u sistmim z nvdnjvnj 33 5.1. snvni kritriumi z primnu i nin primn 33 5.2. Krtnj hrniv krz sistm z nvdnjvnj 37 5.3. Utvrivnj ptrb bilk z hrnivim 39

6. Nvdnjvnj vk 40 6.1. Nvdnjvnj ktivih vrst vk 41

6.1.1. Nvdnjvnj trnj 41 6.1.2. Nvdnjvnj vinj 42 6.1.3. Nvdnjvnj liv 43

6.2. Nvdnjvnj gdstih vrst vk 44 6.2.1. Nvdnjvnj gd 44 6.2.2. Nvdnjvnj mlin 45 6.2.3. Nvdnjvnj kupin 46 6.2.4. Nvdnjvnj brvnic 48

7. Invsticini trkvi izgrdnj sistm z nvdnjvnj 50 Prilg 1. Vrdnsti vptrnspirci i pdvin 51 Prilg 2. Invsticini trkvi nvdnjvnj 53

Prdgvr

Vrsk prizvdnj k dti visk i stbiln prins zhtv primnu svih grthnikih mr ukluuui i nvdnjvnj. Sistm z nvdnjvnj mguv dvd vd d bilk u kliini k ptrbn z nrmln rst i rzv.

fkti sistm z nvdnjvnj psbn dlz d izr u sunim pridim vgtci. U nim klimtskim uslvim, pdvin vrl st n zdvlvu ptrb bilk z vdm. kvi uslvi nmu ptrbu primn nvdnjvnj u cilu pstiznj viskih prins stbilng kvlitt.

Rzv nvdnjvnj vnjk kd ns i u svtu, u psldnj vrm, div burni nprdk. Pr svg zhvluui svrmn mhnizcii i vlikm thnlk-thnikm prgrsu. Sv t izzvl ptrbu z dgvrum strunm litrturm k bi upznl niri krug zintrsvnih itlc s nvim sznnjim u blsti nvdnjvnj vnjk.

U v publikcii prikzn su nsnvni injnic vzn z zn i utic nvdnjvnjvnj. bnjni su snvni pmvi vzni z rim nvdnjvnj. Pkzni su snvni principi zlivnj kinjm i kpnjm. Psbn pglvl psvn primni ubriv u sistmim z nvdnjvnjvnj. I n kru, psbn pnj pklnjn nvdnjvnju ktivih i gdstih vrst vk.

Cil v publikci d zintrsvnim prizvim prui mgunst d prir sv znnj u blsti nvdnjvnj, zt t s bz pznvnj v blsti n mgu pstii zhtvni viski prinsi. l utr vm publikcim d sv skrmni dprins rzvu nvdnjvnj.

utri

5

1. Zn i utic nvdnjvnj

1.1. Uvd Nvdnjvnj hidrthnik mr dvnj vd ptrbn usvim rdi dbinj viskih i stbilnih prins nzvisn d vrmnskih uslv. Vd s d u kliinm i u rkvim ki dgvru ptrbm plprivrdnih kultur. Zdtk nvdnjvnj d rguli nphdn vdni, vzduni, tpltni, mikrbilki i minrlni rim zmlit, dnsn d bzbdi ptimln uslv z rst i rzvitk bilk pri bil kim vrmnskim uslvim. Nvdnjvnj pblv prirdn uslv, uti n vdn i zmlin uslv, tk pblv fizik i hmisk svstv zmlit.Rdi bzbnj vd z nvdnjvnj n rkm, zrim i drugim vdnim rzrvrim pdiu s vdzhvti i pumpn stnic. Sistmi z nvdnjvnj mnju prvc i intnzitt prirdnih prcs u zmlitu i prizmnm slu tmsfr usld g c ksistm dbi nv svstv.

1.2. Utic nvdnjvnj n zmlit Vd uti n fizik, hmisk i bilk prcs ki s dvu u zmlitu. N pldnst i strukturu zmlit nvi utic im prviln nvdnjvnj, dk nprviln nvdnjvnj kvri strukturu zmlit. Nvdnjvnj uslvlv rspdnj grudvic u grnjm slu zmlit, t dvdi d frmirnj pvrinsk pkric k smnju prznst zmlit i vzduni rim. D bi s v izbgl prpruu s zlivnj brzdm, kpnjm, pdzmn zlivnj i kinj s mlim intnzittm i ml vliini kpi, dk s n prpruu zlivnj plvlnjm i prlivnjm r rzru strukturu zmlit n cl pvrini. Kk s n bi pgrl struktur zmlit nbl unsiti rgnsk ubriv i uzgnj rznih vrst trv. km nvdnjvnj vd ulzi u zmlit i distribuir s unutr zmlit grvitcim i kpilrnim silm zmlit. Kd s sv prstr pr npuni vdm, zmlit zsin. U vim uslvim, dminiru grvitcin sil. Vd ti n dl krz zmlit budui d nrgi k ptrbn d s dinic vd uklni iz zsing zmlit ml. ticnj u ptku brz, li kd vin zmlit n pd n vrl nisku stpu psl 1-2 dn. ticnj iniciln uklnj vdu iz nvih pr, tm gd s n nslbi dri. Kk vd ti, u vim prm s stvr vzduni prstr. Vd k st nt bli pvrini stic zmlit i dvln s vrst dri d spri brz ticnj pd uticm grvitci. v stnj vd, kd s mri n trnu, zv s plski vdni kpcitt (PVK).

6

km usvnj d strn bilk, vd nst prv iz pr srdnj vliin. S sunjm zmlit, ml pr psldnj gub vdu. U prcsu usvnj vd, vdni film n sticm zmlit pstpn pst tnji, tk d ptrbn v nrgi d s uklni svki sldi sl vd. N ptku, prmn zhtvn nrgi ml i im ml utic n bilku. Kd trn s vim ngibm trb biti przn pri nvdnjvnju r m di d pv rzi. Kd trn pd ngibm i s vlikim brzinm vd m di d rzi, k izziv vliku ttu u plprivrdi. rzi s vl kd zlivnj kinjm vlikg intnzitt i trnj k i kd pvrinsk grvitcinih nin zlivnj. Nvdnjvnj dvdi d rzmknj zmlit, t lkv njgvu brdivst i prbinj krnvg sistm. Nvdnjvnj trb d s strg nrmirnim kliinm kk n bi dl vik vd. Uklik s vi vik vd d nvdnjvnj u zmlitu m di d pvrinskg tic vd ili d infiltrci vd u dubl slv zmlit t ksni m dvsti d zbrivnj trn. Usld intnzivnig nvdnjvnj s vdm s dns hrnliv mtri iz zmlit i t ksni m dvsti d zslvnj zmlit. K mr ztit d zslvnj kristi s pvrmn ispirnj trn i ni prpruliv kristiti minrlizvnu vdu pri nvdnjvnju. Ipk npuzdni mr prtiv zslvnj izgrdnj drn. Nbli pkztl stnj zslnsti zmlit lucrk. Nvdnjvnjm dlzi d prst tpltng kpcitt zmlit. Zt su vln zmlit lti hldni dk su zimi tpli d suvih zmlit.

1.3. Utic nvdnjvnj n mikrklimu Nvdnjvnj zmlit dvdi d pvnj vlnsti u tku gdin, prmn rdicing bilns i sninj tmprtur. Vlnj zmlit izziv pvnj vlnsti vzduh, psbn u ltnjm pridu kd nvdnjvnj i nintnzivni, t dvdi d sninj tmprtur r s zntni d sunv nrgi tri n vptrnspirciu i n id n zgrvnj vzduh. Pri stlnm vlnju tmprtur zmlit pst ni d tmprtur vzduh. N zmlitu k s n nvdnjv rltivn vlnst d dv mtr dubin skr udnn dk kd nvdnjvng zmlit nv n pvrini p s visinm pd. Slin i s tmprturm k dnju u nnvdnjvnjm zmlitu pd s visinm, dk kd nvdnjvnj brnut. Nvdnjvnj s m kristiti i k srdstv z ztitu d mrzv u sn i prl, r s s vdm unsi i tplt. Utic nvdnjvnj n mikrklimu zvisi d nin nvdnjvnj, plprivrdn kultur i pvrin k s nvdnjv. Nvi utic im nvdnjvnj kinjm

7

nmnji sistm kp p kp. Kinj tk znn sniv tmprturu u tku dn i pvv rltivnu vlnst. Utic nvdnjvnj n mikr klimu s n stvru n pvrini zmlit, psbn gd s zlivu vlik pvrin.

1.4. Utic nvdnjvnj n plprivrdn kultur Nvdnjvnj, psbn u sunm pridu, ndknu dficit vd u vgtcinm pridu i uti n fktr vn z rst bilk. Utic vd n bilk sln i vn r vd sstvni d bilk i z nrmln rst, kvlittn rd i plnirn prins ptrbn bzbditi ptimln kliin vd. k, ptrbn bzbditi i drug fktr ki utiu n rzv bilk k t su: tplt, svtlst i ptrbn grthnik mr. Vd pznt k univrzlni rstvr i n u zmlitu rstvr hmisk dinjnj i stvr uslv z mng drug dinjnj i hmisk rkci. k vd rstvr sli stvrui hrnliv mtri u zmlitu, k su in ndstupn u nrstvrnm bliku. Vd smnju ttni utic rznih tksinih sli ki s nlz u zmlitu, smnjuui njihvu knsntrciu. S drug strn nvdnjvnj m i ngtivn d uti n bilk uklik s suvi primnju. Numrn zlivnj, psbn u pridu szrvnj dvdi d vlik vlnsti zrn mgu s viti i rzn blnj. Zlivnj uti i n sdr minrlnih lmnt, blnvin, r i clulz u bilkm. k pvv s i sdr uglnih hidrt i prcnt clulz u bilkm. Nvdnjvnj pblv vdni, mikrbilki rim zmlit, pblv mikr klimu im uti n prvc prcs brzvnj zmlit. k s nvdnjvnj vri n prviln nin, nv kliin vd ku bilk kristi pti iz zn ku snbdv sistm z nvdnjvnj. m gd s zlivnj prviln sprvdi zdn s drugim grthnikim mrm pstiu s i nbli rzultti.

8

2. Rim nvdnjvnj

2.1. Uvd Kak n pdvin nisu dvln d zdvl ptrb vk, nvdnjvnjm s uspstvl pvln vdni rim ki mguv ptimln uslv z rst i pldnnj bilk. Pd rimm nvdnjvnj pdrzumv s dinstv svih krktristik zlivnj, nrmi nvdnjvnj i br i rkv zlivnj. Rim nvdnjvnj trb d usgln s ptrbm bilk u svk njn fzi rzv i d pspu prizvdn spsbnsti nvdnjvng zmlit. Rim nvdnjvnj ni stln i nprmnliv ktgri v svim vrdnstim prti ptrb bilk. Kk svki sistm z nvdnjvnj znn invstici, pri prktvnju sistm i dfinisnju prm mr s imti puzdn snv, dnsn trb pznvti rim nvdnjvnj. Rim nvdnjvnj s m drditi prk pitnih dnic ili runskim putm. Prpruu s sldi rdsld p km s run rim nvdnjvnj:

- druu s rkvi i trnj vgtci kultur - dru s vptrnspirci bilk - dru s dubin ktivng sl zmlit - utvru s prirdn zlih vd z drnu kulturu - dru s vliin i rspdl fktivnih pdvin - srunv s nrm nvdnjvnj i dinmik prmn dnvn ptrnj vd p fzm rzv - druu s rkvi i turnusi zlivnj

Kd drivnj nrmi zlivnj i nvdnjvnj, rkv i turnus zlivnj krist s mpirisk (pitn dnic i pdci s slinih uslv i dnic) i plumpirisk frmul (krist s izrzi ki pvzuu vptrnspirciu s klimtskim krktristikm).

2.2. drivnj ptrb z vdm Ptrb z vdm u nvdnjvnju dfini s k kliin vd k ptrbn d s ndknd gubici vd d kih dl vptrnspircim usv ki rst u uslvim bz ndsttk lkpristupn vd i hrniv i ki psti mksimlni rzv zln ms. dn d nbitniih lmnt pri prktvnju sistm z nvdnjvnj prviln dfinisnj ptrb usv z vdm k druu mrdvni prtk vd ptrbn z dimnzinisnj sistm z nvdnjvnj. ngi izgrni sistmi z nvdnjvnj tn funkciniu zbg ndgvruih dimnzi sistm. Psbnu pnju trb psvtiti ninu prrun ptrb usv z vdm. Dnnju prksu krktri nkritik primn vlikg br mtd k z ist pdru du rzliit vrdnsti ptrb usv z vdm i pri tm nvi br tih

9

mtd im vlik dstupnj d stvrn, rln ptrb. k s izbrm ndgvru mtd dlzi u situciu d sistmi nisu dbr dimnzinisni. Nphdn kritiki vlrizvti krin mtd i izbrti nu mtdu k nvi dgvr nim klimtskim uslvim. snvn svrh izgrdnj sistm z nvdnjvnj st vtk rgulisnj vdng rim u ktivnm slu zmlit rdi dbinj viskih i stbilnih prins plprivrdnih kultur. U tm cilu nphdn dimnzinisti sistm z nvdnjvnj tk d zdvli ptrb usv z vdm k s mnju tkm vgtcing prid i tkm gdin. N ptrb z vdm prd vrst, tip i zstuplnsti usv utiu i hidrmtrlki uslvi n pdruu sistm.

2.2.1. vptrnspirci Ptrb z vdm plprivrdnih kultur izrvu s prk vptrnspirci u ku su ukluni trnspirci bilk i isprvnj s zmlit pkrivng bilnim pkrivm. vptrnspirci sinjn d vm slnih musbn zvisnih prcs krtnj vd iz zmlit i krz bilk u tmsfru. Vrdnsti vptrnspirci s dbiu dirktnim mrnjim ili prrunm n snvu klimtskih pdtk. d mtd z dirktn mrnj trb izdviti mtdu lizimtr, mrnj kmpnnt nrgtskg bilns, mrnj kmpnnt vdng bilns, mrnj vlg zmlit. td lizimtr npuzdni dirktn mtd mrnj vptrnspirci i zsniv s n gnju rfrntn kultur u vim sudvim u plskim uslvim, s tim d su snvni prmtri bilns vd pd kntrlm. Sudvi nisu stndrdnih dimnzi, li s prpruu d im pvrin n budu mnj d 2 x 2 m i dubin d 1.0 m. Lizimtri s pun zmlitm k im ist krktristik k i plsk prcl k g kruu. mtski prikz lizimtr prikzn n slici 1. Rfrntn kultur s gi u lizimtrim pd uslvim ki mru biti ptpun isti uslvim rst t kultur n plsk prcli, ti uslvi pdrzumvu d u zmlitu uvk psti lk pristupn vd, d s primnjuu sv ptrbn mlirtivn i grthnik mr. Npzntii tipvi lizimtr su: drnni, lbdi i tinski. Nprcizni mrnj bzbu tinski tip lizimtr kd kg sud pstvln n vgu i svk prmn tin prnsi s prk plug n rgistrsku tblu gd s m itti u bil km trnutku. Uz lizimtrsk pstrnj psti i grmtrlk stnic k bli vrdnsti klimtskih prmtr im s mguv uprivnj mrnih vrdnsti vptrnspirci s klimtskim prmtrim. Pdci s lizimtr su krini z rzv brnih mtd z prrun vptrnspirci. U n zmli lizmtri su instlirni sm n

10

nklik lkci pd uslvim ki s n mgu smtrti rfrntnim i ki n zdvlvu ni minimum zhtvnih uslv.

Slik 1. mtski prikz lizimtr

Vliki br mtd z prrun vptrnspirci rzvin i tstirn z rzliit ggrfsk i klimtsk uslv. v mtd vriru d dnstvnih mpiriskih vz d kmplksnih mtd zsnvnih n fizikim prcsim. Vliki br mpiriskih dnin ukzu d n nisu univrzln i d n v z sv prilik i z sv uslv. Nbl rzultt, p prvilu, du rginln frmul i m s ri d svk mtd d dlin rzultt u uslvim klim z k prdvin. Kmplksnst vptrnspirci n m s uvk pisti dnstvnim, linrnim zvisnstim i zt bl rzultt u rzliitim klimtskim uslvim, p prvilu, imu kmplksni mtd. td prrun s zsnivu n zvisnsti vptrnspirci d pdinih klimtskih prmtr k t su tmprtur, vlnst vzduh, slrn rdici, brzin vtr i isprvnj. Ptkm 70-ih gdin pst igldn d vliki br mtd ki s kristi u prktnsk prksi dvdi d zbun kd prrun vptrnspirci. U cilu prvzilnj unih slbsti, prdln sld rnj: Uvdi s nvi pm (rfrntn vptrnspirci) ki trb d zmni rzliit dfinici ptnciln vptrnspirci. Rfrntn vptrnspirci vliin vptrnspirci s vlik pvrin pkrivn zlnm trvm unifrmn visin d 8 d 15 cm, u uslvim bz ndsttk lkpristupn vd u zmlitu. vptrnspirci usv prrunv s k prizvd rfrntn vptrnspirci i kficint kultur. Psti pt sglsnst d s z prrun rfrntn vptrnspirci (vptrnspirci trv) kristi Pnmn-nt mtd. Prrun vm mtdm rltivn kmplikvn i n biti prikzn u v publikcii. Vrdnsti rfrntn vptrnspirci

11

srunti vm mtdm z psldnjih 40 gdin p mscim vgtcing prid z klimtsk uslv grd Ni prikzni su u Prilgu 1. Slin vrdnsti v i s sv stl mst n ugu Srbi. s s sigurnu tvrditi d prsn mksimln vrdnsti rfrntn vptrnspirci u ntpliim mscim vgtcing prid (uli i vgust) n prlziti vrdnst d 5 mm/dn.

2.2.2. Kficinti kultur Ptrb usv z vdm s izrvu prk vptrnspirci usv k s dru n snvu vrdnsti rfrntn vptrnspirci i kficint kultur. v kncpt s primnju d 1977. gdin i mngi utri su dprinli rzvu i glblnm irnju vg pristup drivnj vptrnspirci. vptrnspirci drng usv rzliku s d rfrntn vptrnspirci u n mri u k s pkrivnst zmlit, pvrinski i rdinmiki tpri t kultur rzlikuu u dnsu n rfrntnu kulturu (trvu). Utic krktristik k izdvu plprivrdn kultur d trv intgrisni su u kficint kultur. Utic klimtskih fktr n kficint kultur grnin i t mguil prihvtlivst vg kncpt z rzliit lkci i klim. Vrdnst kficint kultur ni knstntn tkm vgtcing prid i zvisi d rzv kultur. Rdi lkg dfinisnj vrdnsti kficint kultur, vgtcini prid pdln u tiri fz: ptn, rzvn, srdnj i ksn fz. Ptn fz tr d dn stv d 10% pkrivnsti zmlit. Duin ptn fz zvisi d vrst i tip usv, dn stv i klim. km vg prid usld ml pkrivnsti zmlit zlnm msm, vptrnspirci izrn, uglvnm, prk vprci zmlit. Rzvn fz tr d 10% pkrivnsti d stvrn pun pkrivnsti k s z mng usv dv ptkm cvtnj. Z bilk k s sd u rdvim (rn rp, krmpir, kukuruz, vnjci) stvrn pkrivnst m s dfinisti k vrm kd bilk dstignu ptpuni rst. Kk bilk rstu, tk zklnju sv vi i vi zmlit im s smnju vprci, trnspirci pstpn pst snvni prcs. Srdnj fz pinj d pun pkrivnsti zmlit i tr d ptk zrlsti. Srdnj fz ndui prid z sv vigdinj kultur i z vinu dngdinjih kultur. U v fzi vrdnst kficint kultur dsti sv mksimum. Ksn fz tr d ptk zrlsti d tv (brb). Vrdnst kficint kultur u v fzi zvisi d uprvlnj sistmm z nvdnjvnj, zvisi d tg d li im nvdnjvnj u v fzi i d tg

12

d li s pldvi bru svi ili n. Gnrlni izgld kriv kficint kultur dt n slici 2. Prcdur dbinj kriv ssti s d nklik krk: idntifikci fz rzv plprivrdnih kultur, drivnj duin trnj pdinih fz i izbr dgvruih kficint kultur p fzm rzv, izmn izbrnih kficint kultur u zvisnsti d frkvnci vlnj (ki ili zlivnj) i d klimtskih uslv, knstrukci kriv kficint kultur.

Slik 2. Kficint kultur

U litrturi vm tk ni knkrtni pdtk vrdnstim kficint vrskih kultur. N snvu instrn litrtur m s zkluiti d vrdnst kficint kultur u ptn fzi iznsi d 0.3 z mlin, gd, kupin i brvnic d 0.5-0.6 z buk, brskv, vinj i trnj. Nv vrdnst kficint kultur iznsi d 0.9 d 1.1 z nvi br vk. zni d s vptrnspirci vk n rzliku znn d vptrnspirci trv i d kvirn iznsi k 5 mm/dn u ntpliim mscim gdin. Kficinti kultur u ksn fzi izns d 0.5 z mlin, gd, kupin i brvnic d 0.7-0.8 z buk, brskv, vinj i trnj.

13

2.3. Nrm nvdnjvnj

Pri drivnju lmnt nvdnjvnj npr ptrbn drditi nrmu nvdnjvnj k prdstvl ukupni ndsttk vd u vgtcii dn bilk. Pri vptrnspircii dlzi d gubitk vd k s m ndknditi n vi nin: pdvinm, zlivnjm i vdm iz zmlit ili pdzmnm vdm. Nrm nvdnjvnj n kliin vd k s dvdi sistmm z nvdnjvnj z dn hktr pvrin k zsn nkm kulturm z c prid nvdnjvnj d bi s dbi lni prins. Nrm nvdnjvnj

s izrv u mm ili m3/h Psti nt i brut nrm nvdnjvnj. Nt nrm n kliin vd ku utr bilk i zmlit n vptrnspirciu brut nrm nvdnjvnj sdri i gubitk vd n zlivnj, rzn pvrinsk tic k i pdzmni tic, isprvnj i gubitk u mri. Nt nrm nvdnjvnj s dru iz dnin vdng bilns zmlit. k d nt nrm nvdnjvnj rzlik izmu vptrnspirci i rzrvi vd u zmlitu. d ukupnih pdvin z drivnj nrm nvdnjvnj kristi s sm n d ki d npsrdn u ktivni sl zmlit i t su tzv. fktivn pdvin k smnjuu ptrb vd z nvdnjvnj. fktivn pdvin zvis d vi prmtr p njihv prcizni drivnj dst sln. Zt s pribgv uprniim i prktiniim prrunim ki su dvln tni z prktinu uptrbu.

2.4. Nrm zlivnj Pd zlivnjm ili ntpnjm pdrzumv s dnkrtn vlnj zmlit. Nrm zlivnj kliin vd k s dvdi n ktivni sl pvrin nk kultur, z dn zlivnj, z pkrivnj gubitk vd n vptrspircii. Z rzliku d nrm zlivnj, nrm nvdnjvnj pdrzumv ukupnu kliinu vd k s u vi zlivnj, u rzliit vrm, dvdi zmlitu. Nrm zlivnj zvisn d dubin vlnj i vlng kpcitt zml, p sldi d z pskvit zmlit ptrbn mnj nrm zlivnj ng z glinvit. Uklik su nrm zlivnj mnj utlik su zlivnj , tni rgulisnj vdng rim zmlit. Zhtvi bilk u tku vgtci nisu dnki p s i nrm zlivnj mnj. S zlivnjm trb pti kd s vlnst zmlit snizi d 2/3 fizilki ktivn vd, dnsn rzlik izmu plskg vdng kpcitt i vlnsti trng vnu. Smtr s d grnj grnic ptimln vlnsti vrdnst plskg vdng kpcitt, dnj 60-70% d vrdnsti plskg vdng kpcitt.

14

2.5. urnusi i trnj zlivnj urnus zlivnj vrmnski rzmk izmu ptk dvu uzstpnih zlivnj z drnu kulturu i pvrinu. ptimlni intrvl izmu nvdnjvnj zvisi d:

nin n ki sm sistm z nvdnjvnj prktvn,

prid gdin,

sbin zmlit, gustin sdnj i vliin i zdrvstvng stnj smih stbl.

urnus zlivnj zvisi d nt nrm zlivnj, fktivnih pdvin i vptrnspirci. N vdprpustlivim zmlitim u uslvim suv i tpl klim turnusi su nkri, dui u glinvitim zmlitim. Prm tm, ustlst nvdnjvnj trb prilgvti vrmnskim uslvim tkm gdin. Intrvli izmu nvdnjvnj tk biti vi kd s nvdnjvu stbl kim ptrbn mnj vd zbg njihv vliin, zdrvstvng stnj ili npd pruzrkvnim insktim ili uzrnicim blsti. rnj zlivnj zvisi d dzvlnih grthnikih rkv i trinih zhtv. P dfinicii trnj zlivnj n m biti v d turnus. Duin trnj zlivnj usk vzn z prizv prm k i ki sistm s kristi. N primr, minimln duin rd sistm kp p kp trb d bzbdi d vd stign u d krnvg sistm bilk u km s nlzi nvi d krnvih il k bvlu usvnj vd. Nvdnjvnj bi trbl d tr dvln dug kk bi s mguil unt vdi d prdr d dubin gd s nlzi nvi d zprmin krnvg sistm. Kk s sistmm kp p kp m nvdnjvti sm d ukupn zprmin krn m s viti ptrb z stim zlivnjim. zlivnj mguvu drvnj zmlin vlg p s utic su n bilk svdi n nmnju mru. ksimln duin rd sistm kpnjm zvisi d dubin krnvg sistm i sstv zmlit. Pdinn zlivnj bi trbl d d tru sv dk s n pstign tmln kvnj zmlit d dubin krn, t i cil nvdnjvnj. Nkn zlivnj zmlit trb d s prsui i priprmi z brdu ili z nv zlivnj. Uklik mnj trnj zlivnj mr biti v prpusn spsbnst cvnih vdv.

15

3. Zlivnj kinjm

3.1. sbin kinj Pd kinjm s pdrzumv tkv sistm z nvdnvnj kim s vd dvdi pd pritiskm i pmu rsprskiv izbcu u vidu mlz i ki k vtk ki pd n bilk. v vid zlivnj spd u rd nknminiih i nsvrniih nin zlivnj. v dn industrisk mtd rd u nvdnvnju. Primnm v mtd zntn s smnju ludski rd kd zlivnj i dbi s mgunst z primnu viskg stpn mhnizci zlivnj. N prins i rzv kultur pvln utiu kin kpi, r s n lk rspdu i isprvu, pritm mnju tmprturu i vlnst vzduh. Vlik prdnst vkvg vid zlivnj lk prilgnst zmlitu, tpgrfii i usvim, brd zmlit nmtn. v mtd mnj rzr strukturu zmlit i n sbi zmlit, pkric k s stvr ni dbl, k kd grvitcing nin nvdnjvnj i lk s uklnj. v mtd mguu prcizn dzirnj vd z zlivnj i vlnj zmlit d ln dubin. N slici 3 prikzn primr zlivnj kinjm.

Slik 3. Zlivnj usv kinjm

Kpi imu vliku brzinu p psrbuu vzduh i uns g u tl, zmlin pr su skr nprkidn tvrn p s bzbu stln rci zmlit. vm mtdm nmnj s mt rd bktri. Kinjm mgu unsiti ztitn srdstv prtiv bilnih ttin k i minrln ubriv rstvrn u vdi. Primnm v mtd mgu ztit vingrd i vnjk d mrz. Kd vkv ztit krist s prski mlg intnzitt vlik brzin rtci. Stbl s ztiuu d mrz stlnim kinjm r tplt iz

16

vd mguv zdrvnj tmprtur iznd kritin grnic. vkv ztit fiksn i d 8C. Kk v zlivnj mguu krinj mlih kliin vd i mlg br zlivnj, n i vm fiksn u pdruim prmnliv vlnsti, kd kg s pridin vlu su. Pgdn kd zlivnj trn s zntnim ngibm, n k prpustlivm zmlitu i kd trn s plitkm minrlizvnm vdm. vkvi sistmi mru s pliv primnjivti u prdlim s rdvnim vtrvim, pgtvu gd vtr vg intnzitt d 5 m/s, u suprtnm vi s nrvnmrn kinj trn.

3.2. lmnti sistm z kinj Sistmi z kinj sst s d sldih lmnt:

- primrni vdzhvt n vdtcim - zlivn i dvdn mr, sstvln d cvi pd pritiskm i

urim z hidruliu kntrlu - kin lini, cvi pd pritiskm gd rdi vi prsk - prski ki stvru kin kpi i rsprstiru ih p zmlitu.

Sistm z zlivnj kinjm m biti: - stcinrn, - plustcinrn i - mbiln.

Kd stcinrng sistm z zlivnj svi dlvi su npkrtni. Cvvd s nlzi n pvrini trn ili ukpn u zmlu. v sistm zhtv ml rdn sng r sm prcs zlivnj mhnizvn ili utmtizvn. vkv vid nvdnjvnj s primnju kd viskrntbilnih kultur, prkv i igrlit. Plustcinrn sistm s nvi kristi, r im nk dlv pktn nk n. Pkrtni dlvi vg sistm su uri z kinj npkrtni dlvi su rzvdni cvvdi ki s nlz n pvrini trn ili su ukpni u trn. vkv sistm nvdnjvnj knminii ng stcinrn sistm. Uglvnm s kristi z nvdnjvnj vih pvrin. Kd mbilng sistm svi dlvi su pkrtni. Krist s mntn luminiumsk i lin cvi, k s mgu kristiti n vi dnic k s zlivu. v sistm s kristi kd mnjih pvrin zmlit i kd zmlit k u bilzini izvr vd z zlivnj.

17

3.3. Prski Iz cvi izlzi vd pd pritiskm ku rzbi prsk u fin kin kpi stvrui kiu ku rvnmrn rspdlu p nvdnjvn pvrini. Dmt prsk rstnj izmu prsk i ndl tk d k kin kpi pdu. U zvisnsti d dmt rzlikuu s sldi prski:

- prski mlg dmt R< 5 m, - prski srdnjg dmt 5 < R < 15 m, - prski vlikg dmt 15 < R < 45 m i - dlkmtni prski 45 < R < 135 m.

U zvisnsti d nin rd prski s dl n brtn i npkrtn. Npzntii i nprstii npkrtni prski su prmnsti. Rd pd pritiskm d 0,5 d 3,0 br s dmtm d 5 d 6 m, i uglvnm s krist z nvdnjvnj kvdrtnih i prvugnih pvrin. Nvi s krist z zlivnj rsdnik, mlih vrtv i prkv. U svrmni i svrni tipv prsk spdu brtni prski. Prilikm rd ni s kru u krug p i zlivn pvrin krung blik. Krist pritisk d 1,5 d 15 br s dmtm d 100 m, tk d ukupn zlivn pvrin 2 d 3 h iz dng pl. Prsk m d sdri dnu ili vi mlznic k su n rzng prnik i dmt. Bl rspdl ki psti s kd s krist prski s vi mlznic. N slici 4 prikzn rd prsk.

Slik 4. Rd prsk

Bitn krktristik vkvg vid zlivnj d intnzitt kinj bud mnji d intnzitt upinj vd d strn zmlit. k intnzitt kinj vi d intnzitt upinj vd vd s skuplti u bric, ztim ticti s zlivn pvrin, t uslviti rzrnj struktur zmlit, gubitk vd u zmlitu i nrvnmrn vlnj.

18

Vtr izziv vlik prblm kd zlivnj kinjm, r mnj blik zlivn pvrin d vd z zlivnj s dnsi vn nvdnjvn pvrin. k n mnj kvlitt ki i dmt prsk. Kd brzin vtr d 4.5 d 6 m/s vl s l rspdl. Z brzin v d 6 m/s prpruu s bustvlnj zlivnj. Sv v ukzu d vtr pvv trkv zlivnj i invstici kd sistm n zlivnj kinjm. K mr z smnjnj utic vtr n zlivnj prpruu s pvnj gustin prsk i kristiti ni pritisk n mlznicm. Vi br prsk d vi intnzitt kinj pri istm pritisku, mnji pritisk mguu frmirnj krupniih kpi ki ku bi vtr mnj nsi. Ngtivn strn vih mr du vrm rd pumpi i mnji dmt mlz, t z psldicu im v invsticin trkv i v cn drvnj. Un d vtr nu slbii p s prpruu zlivnj nu n dnju. D bi s pstigl rvnmrni zlivnj plprivrdn pvrin nphdn rsprditi prsk prm rni plnirnim shmm, gd s prklpti krvi krunih zlivnih sktr. m rd prsk mgu biti:

- kvdrtn, - trugn i - sktrsk.

Kd kvdrtn m prski s rspruu tk d s prsn tk zlivu iz tiri pl i frmiru kvdrt. N slici 5 prikzn kvdrtn m prsk.

Slik 5. Kvdrtn shm prsk

Kd trugn m iz nvi tri pl s zliv dn tk n prcli, kk s ti pli nlz n tmnim dnkstrning trugl dtl i nziv trugn shm. U prksi s z vu mu st kristi nziv stugn zt t su sv prsn tk k dng prsk l n tmnim prvilng stugl. N slici 6 prikzn trugn m prsk.

19

Slik 6. rugn shm prsk

Rstnj izmu prsk nvi zvis d mdl prsk, rdng pritisk, brzin vtr,... Ni rzmci kru s d: 6, 12, 18, 24, 36, 42, 63, 81 m.

D bi s pstigl priblin dnk visin ki ptrbn d visin ki u prsn tki izmu prsk bud dnk nv visini, k s nlzi u blizini prsk. Cil vkvg rsprivnj prsk d s pstign t rvnmrni rspdl vd n zmlitu, mutim t s u prksi i prd vkvih shm tk psti. rb npmnuti d s kvdrtn m s mnjim rzmcim pkzl k bl rnj kd zlivnj pd uticm vtr u dnsu n trugnu shmu. Kk bi s prrunl rvnmrnst ki n nk pvrini nd s run kficint rvnmrnsti.

3.4. Uri z zlivnj kinjm Uri z kinj slu z t d dvdu vdu pmu prsk n plprivrdnu pvrinu p k s kru. Psti vliki br ur z kinj. U v publikcii bi prikzni sm ni uri ki mgu d budu intrsntni z primnu u vrstvu. Prnsn kin kril su prnsni uri ki s krist z kinj, mntn dmntng tip, n s run prns. Sstvni dlvi vkvg ur z zlivnj su: cvi duin d 6, 9 i 12 m, spnic, gumni prstnvi z vdnprpusnst i prski. N cvim s nlz tvri z mntirnj vrtiklnih cvi (i visin zvisi d tg v k s zliv) n iim krvim su prski. Nvi s krist luminiumsk i plstin cvi s prnicim d 50 d 150 mm, zbg trnsprt i mnt. Prpruu s rzmk prsk d 6 d 27 m i d s krist prski niskg i srdnjg pritisk. Prilikm rd vg sistm z kinj kin kril stu npkrtn. N slici 7 prikzn rd prnsnih kinih kril.

20

Slik 7. Zlivnj vnjk kinjm

Vrm zdrvnj kinih kril n dn dnici trb d bud tlik d zmlit dbi prdvinu nrmu zlivnj. Nkn zlivnj drn dnic prkid s dvd vd i tk kd s zmlit prsui rdnik prmt knstrukciu n drugu dnicu i nstvl zlivnj. Pst rzn m zlivnj prnsnim kinim krilim, pr ptk zlivnj nbl prclu pdliti p duini n pl pmnim rzvdnikm. Kin kril s rspruu n suprtnim krvim pdln prcl i ztim s pmru dn prm drugm ili kin kril mgu d s pstv n kru prcl i d idu prm stlnm cvvdu. N slici 8 prikzn su rzn m rsprd kinih kril.

21

Slik 8. Rzn m prnsnih kinih kril

gu kristiti i ddtn (rzrvn) kin kril k biti nmntirn nklik dnic isprd snvnih kini kril i prti njihv pmrnj. N slici 9 prikzn m zlivnj s ddtnim kinim krilim.

Slik 9. Zlivnj s ddtnim kinim krilim

22

Smhdni kini tpvisst s d king tp, prnsng ur, svitliv cvi z dtk vd i vuu tp i db n km s nmtv cv. N slici 10 prikzn smhdni kini tp.

Slik 10. Smhdi kini tp

v min rd u pkrtu i smim tim mguuu trkst zlivnj. Duin cvi s kr d 200 d 400 m i tk mgu zlivti pvrinu d 10 d 80 h. U psldnj vrm prizvd s i mnji uri pgdni z nvdnjvnj mlih pvrin d 1 h. v min n zlivu pvrinu clg krug, kru s uvk p suv pvrini i z sbm stvlu mkr trn. N slici 11 prikzn m zlivnj kinim tpm s smrm krtnj tp. Prilikm zlivnj trb bviti sld prci. Prv, ur s priklui n hidrnt. Ztim s trktrm dvuku klic s kinim tpm. U ist vrm dmtv s i plitilnsk crv s db. tvr s hidrnt i ur pinj s rdm. km zlivnj, plitilnsk crv s nmtv n db i klic s kinim tpm s plk kru unzd i zliv s trk sv dk s ssvim n priblii dbu. U tm trnutku zvrn zlivnj drn trk i ur s prmt n nvi pl.

23

Slik 11. m zlivnj king tp

Kini tpvi zhtvu pritisk n hidrntu d 6 d 10 br, n smm prsku 5 d 6 br. gu s kristiti z zlivnj svih vrst plprivrdnih kultur. Psbn su pvlni z zlivnj kultur u rdvim s vim musbnim rzmcim k t su kukuruz, vnjci, vingrdi i rsdnici.

3.5. Ztit d mrz kinjm U n zmli vrl st pv prlnih mrzv ki mgu drstin d smnj prins v. d psldic mrz mgu strdti cvtvi i tk zmtnuti pldvi. Kinj vk psbnim nti-frst prskim, u kritinm trnutku

npsrdn ispd 0 C, mguv ztitu vk d mrz. Usld nisk tmprtur vd s n svim rgnim vk k zliv zmrzv, frmirui p pvrini ztitni sl ld. Unutrnj tkiv usld slbn tplt pri tm ni ugrn hldnm, zt t s u njmu n dv smrzvnj. Pri tm, pvinj tmprtur srzmrn kliini uptrbln vd. Zlivnj trb bviti spr i u vidu nfini izmglic, d bi mgl trti t du, uz mlu ptrnju vd. Duim zlivnjm i ptrnjm vih kliin vd m s pstii ztit i pri zntn ni tmprturi, k i pri mrzu d -8C, t s n m stvriti n drug nin.

Kinj n trb prkidti sv dk tmprtur n prst iznd 0 C i dk s sv ld ki n bilkm n istpi. Uspn ztit usv d mrz pmu nti-frst prsk, zvisi d tri bitn fktr:

1. Brzin rtci prsk. Pdin istrivnj pkzuu d stbilnm uvnju tmprtur vk vi dgvr br rtirui prsk ki trb d krn c krug z nvi 60 s.

2. Brzin primn vd. Nrm zlivnj dn d klunih fktr u prktvnju sistm z ztitu d mrz. Brzin primn s prrunv psl utvrivnj sldih mtrlkih

24

prmtr: tmprtur vzduh, brzin vtr i rltivn vlnst vzduh.

3. Unifrmnst. fiksn ztit d mrz zvisi i d tg d li prsk rvnmrn isput vdu. Usklivnj tip prsk, brzin vtr i pritisk u sistmu su snvni uslvi k trb ispuniti d bi sistm nsmtn funkcinis.

N slici 12 prikzn nti-frst prsk.

Slik 12. nti-frst prsk

25

4. Zlivnj kpnjm

4.1. sbin zlivnj Zlivnj kpnjm (kp p kp) spd u grupu nsvrmniih mtd zlivnj u k s vd pd mlim pritiskm dvdi mrm gust rzgrntih cvvd d svk bilk ili d grup bilk vli mnji d pvrin zmlit. Kristi s n plntn vrsk prizvdnji i pdrzumv nrcinlniu ptrnju vd u dnsu n drug nin nvdnjvnj. Zlivnj kpnjm s primnju u prdlim gd cn vd visk, u ztvrnim i tvrnim prstrim. Uslvi z primnu v mtd su:

- d su vdni rsursi grnini ili d vd skup - visk cn rdn sng - rvnmrn bzbnj bilk vdm - knmin trnj nrgi - slni rlf i k vtr - visk vrdnst prizvd k prvdv visk invstici snvni

princip mtd kpnjm d vd iz sistm plstinih cvi izlzi krz psbn kplk, k su pstvln du cvi i kp p kp vli zmlit uz svku sdnicu ili drslu vku. vm mtdm s nprcizni dd vd u tlu. U zvisnsti d prpustlivsti zmlit, vrmn i intnzitt zlivnj, zn vlnj m biti blik lips unutr k psti rzliit vlnst. Pri vm zlivnju vli s sm d zml k plprivrdnih kultur. Prd prdnsti v mrd im i lih strn r s rzv krn grniv sm n znu vlnj. Kk s sistmm kp p kp nvdnjv sm d ukupn zprmin krnvg sistm m s viti ptrb z stim zlivnjim, bin svkdnvn u uslvim dugtrn su. Kd vg nin zlivnj vlu s drn tk k t zplivnj kplki i cvvd. Rzlg su stic psk, glin ili lg. Pprvk kplki skup i kmplikvn i zt bl prduzti mr d d zplnj i n d. s psti krinjm filtrirn vd i ispirnjm. ku u rdu prdstvl i slnst uprvlnj sistmm trnj zlivnj, ustlst kpi, kliin vd, k ptrb stg rgulisnj rd kplki. k, tn brd zmlit izmu cvvd, sistm npgdn z v pvrin sti i nmgunst prmn sistm pri zmni kultur. st mgu d budu ugrn i cvi d pvrd ili d gldr. Bitn rzmk izmu cvi r s cn uvv k rzmk mnji d 3 m dk sistm rltivn skup k rstnj mnj d 2 m. v sistm vri vlnj sm dl zmlit, im mguv rzv krnvg sistm u tm dlu zmlit, t m dvsti d nruvnj sttik bilk.

26

Slik 13. Sistm kp p kp tkm izgrdnj

S drug strn, brn su prdnsti vg sistm: - bilk nprkidn, u tku vgtcing prid, snbdvn vdm, p ptrbi i ubrivm, t prdstvl ptimlni rim vlnsti im s pvv prins i kvlitt pldv - knmin ptrnj vd r nm rstur, kvnj li, niti dlzi d kvnj pvrin izmu rdv u kim nm bilk. Zt nrm zlivnj mnj ng kd stlih mtd nvdnjvnj. - knmin ptrnj nrgi i mnj sng pgnsk prm u dnsu n zlivnj kinjm - knmin ptrnj ubriv. dn d nznniih prdnsti nvdnjvnj kp p kp mgunst primn ubriv istvrmn s nvdnjvnjm. ubriv s dtur zdn s vdm u ptrbnim kliinm i u drnim rkvim p stg i knmin ptrnj - vtr nm vlikg utic n zlivnj - nm tkg fizikg rd n smm zlivnju, r mgui ptpun utmtizvni i prgrmirni rd sistm.

27

4.2. lmnti sistm U ptm sluu sistm z nvdnvnj kp p kp ssti s d sldih lmnt: cvvd (glvni dvdni, rzvdni, zlivni), pump, filtr, ur z ubrnj, mnmtr, vdmr i kplki. N slici 14 prikzni su lmnti sistm.

Slik 14. lmnti sistm kp p kp

Snbdvnj sistm m biti iz cvvd pd pritiskm ili iz tvrng izvr kd su u sistmu ptrbn pump (pumpn stnic). N s rdi ml pumpn stnici ili dnstvn pumpi. bin s uptrblv cntifugln pump ml sng i prtk s mnmtrskm visinm d 5 d 30 m. Cvi s rd d mtril ki tprn n krziu i ki s n luti kk n bi dl d zpunj kplki. tprnst n krziu ptrbn r su ubriv vm grsivn. Uglvnm cvi s rd d plitiln, pliprpiln, zbst- cmnt ili d pcinkvnih cvi. N slici 15 prikzn zlivn cv sistm kp p kp i dn d tipv kplki. Cvvd z zlivnj s m pstviti p pvrini, u mlim brzdm ili ispd pvrin trn n dubini n k nrsprstrnjnii krn bilk. Sm rstnj uslvln rzmkm stbl i kr s d 8 m, dk s duin, prnik i br kplki druu n snvu thn knmskg prrun. Z zlivnj pln uptrblvti filtrirnu vdu kk bi kplk bsprkrn rdil, zt t zplnj dn d glvnih mn vkvg mtd zlivnj. Stg su filtri st sstvni d sistm ki imu funkciu d zdr vrst stic iz vd.

28

Slik 15. Zlivn cv i kplk

sim dstrnjivnj sitnih stic bitn dstrniti i rgnsk mtri k s, usld mlih brzin vd, mgu ntliti i ztvriti prlz. Filtrim s sprv mhnik zplnj kplki. U uptrbi su rzn vrst filtr: mrsti, pskvit lunni, mrsti, s prznim cvim. lunkvit pskviti filtri s krist z tlnj pskvitih stic i lgi iz vd z nvdnjvnj. Vd prlzi krz vi slv k nizmnin sinjvu psk i lunk. v filtr rltivn ftin i psbn fiksn k prdfiltr z k prlvu vdu. Glvni lmnt kd mrstih filtr mric izrn d nrug lik i n sprv prlzk krupniih stic psk u sistm z nvdnjvnj. Znn prdnst vkvg nin nvdnjvnj u tm d mgu primn tnih ubriv k i drugih hmikli istvrmn s nvdnjvnjm. N slici 16 prikzn pl kplk u cvi.

Slik 16. Pl kplki u cvi

Nvnii lmnt u sistmu kplk krz ku vd isti u vidu kpi i rspru s u krn bilk. Zlivn cvi mgu biti izvdn k:

- kpu trk - kplk u sm cvi i - ubdn kplk k sdr mmbrnu k sigurv udnn kpnj.

N tritu psti izuztn vliki br kplki i n slici 17 prikzni su nki primrci.

29

Slik 17. Rzni blici kplki

D bi kplk rdil bz zst mr d svm knstrukcim mgui knstntn i rvnmrn prtk 2 10 l/st pri mu prnik tvr bin 2 mm. Kk kplk znn utiu n cnu sistm mru biti rltivn ftin li i prcizn izrn. Pst spirln kplk, kplk s zvrtnjm, s dugim putvnjm vd, s lstinm mmbrnm. Uglvnm su t ptntn rnj prizv prm k s stln usvrvu s nvim knstrukcim.

30

4.3. Kvlitt vd z nvdnjvnj Vd k s uptrblv z nvdnjvnj mr d im drn fizik, hmisk i mhnik svstv. Sirv vd p prvilu nikd ni pgdn z uptrbu r sdri izvsn kliin mtri k npvln utiu n njn svstv. v psbn vi kd sistm kp p kp gd sirv vd m dvsti d blkd rd kplki. v tip nvdnjvnj zhtv istu vdu p ptrbn istu pristiti. k d st sstvni lmnt sistm i filtr z privnj. Z snbdvnj sistm vdm mgu s kristiti sldi izvri: vdvdn mr, bunr, zr ili rk i kinic. Vn pri prktvnju sistm znti izvr vd i tn utvrditi kvlitt i krktristik vd. Rn vd im vliku kliinu suspndvng nns i mlu minrlizciu dk kd pdzmn vd brnut slu. Vd iz kumulci ngd n srdini izmu rn i pdzmn vd. U zvisnsti d sdr fizikih i hmiskih prims u vdi zvisi kvlitt vd k s kristi u nvdnjvnju. Glvn sbin vd kd nvdnjvnj zslnst vd, ukupn kncntrci sli s m izrziti prk lktrin prvdlivsti vd. Pr uptrb vd z nvdnjvnj ptrbn sprvsti njnu nlizu i drditi stpn uptrblnsti. Vzn z kvlitt vd rzlikum fizik, hmisk i bilk krktristik vd. d fizikih krktristik nvni su tmprtur vd i kliin suspndvnih stic. Smtr s d z vinu usv u vgtcinm pridu tmprtur vd d k 25C npvlni z nvdnjvnj. Prd sm tmprtur vd vrl vn i dns tmprtur bilk i tmprtur vd. Smtr s d rzlik n bi sml biti v d 10C. mprtur vd z nvdnjvnj zvisi d gdinjg db, vrst i uzrst bilk i vrmn zlivnj u tku dn. Nisk tmprtur npvln uti n bilk i privrmn zustvl prst. Hldn vd smnju mikrbilku ktivnst i sdr hrnlivih lmnt u pristupnm bliku. Visk tmprtur (35 45C) smnjuu ivtn prcs bilk i mgu d dvdu d unitnj. rb uzti u bzir i k kultur s nvdnjv r nisu sv kultur dnk stliv n tmprturn kv, vn i rzvn fz bilk k i sistm nvdnjvnj. Kncntrci suspndvnih mtri u vdi z nvdnjvnj trb d bud mnj d 50 mg/l kk bi s spril zplnj kplki. t s ti hmiskih nliz vd z nvdnjvnj, prd stndrdnih n mgnzium, klcium, klium i ntrium, ptrbn prtiti kncntrci mngn, gv i vdnik sulfid. Kncntrci mngn trb d bud mnj d 0.1 mg/l, gv i vdnik sulfid mnj d 0.2 mg/l kk bi s spril zplnj kplki.

31

4.4. drvnj i inj sistm Sistm z nvdnjvnj kpnjm sdri lmnt kd kih m di d zplnj p ptrbn rdvn drvnj i pvrmn inj. Nznnii prblm zplnj kplki k dirktn pvzn s kvlittm vd z nvdnjvnj, dnsn s fizikim, hmiskim i mikrbilkim krktristikm. Kntrlm nvdnih sbin vd umngm s bzbditi puzdn i stbiln rd sistm. Kritini d sistm km s mr psvtiti psbn pnj su filtri ki privu vdu. Filtrim s m spriti mhnik zplnj kplki k nst kd u vdi im psk ili glin ki s ntl p tk nstn prkid u snbdvnju vdm. Vd n sm d sdri fini psk, stic ilv ili glin ki mgu d s ntl n mstim smnjnih brzin i tim zp cv dnsn kplku. psnst z sistm prdstvlu i mtri k n mgu d s liminiu filtrim k t su minrln i rgnsk mtri. Usld prmn tmprtur ili pH vrdnsti minrln mtri k ptiu d rstvrnih sli, k t su klcium i gv, tk s tl. Z sprvnj tlnj klcium kristi s nk ftini kislin ili s vri risnj vd. Rdi sprvnj tlnj gv vri s hlrisnj vd. Z liminisnj rgnskih mtri k t su lg krist s cvvdi crn b, r bktri u mrku rzru lg. Kmpltnu mru ptrbn br dnm gdinj istiti. v inj id d glvng k zlivnim cvvdim. r s pvrmn kntrlisti i rd kplki i nisprvn zmniti nvim. Ispirnj cvi, rzvdnih i zlivnih, im z svrhu d uklni sv stic k s u njim zdrvu pr ng t njihvi tlzi dstignu kliin k dvd d zplnj kplki. stic k s tl u cvim ptiu d nklik izvr. Filtrim s n mgu uklniti sv supstnc k su rstvrn u vdi. Zbg viskih trkv uklnjnj sitnih stic, filtri ki s krist u plprivrdn prizvdnji bin su prktvni tk d tkln stic ii prnik z k 20% vi d prnik tvr kplki, p ni mgu tklniti stic glin, prh i fing psk. v su ml stic k mgu d izu krz tvr kplki, n ipk mgu d izzvu zplnj uklik su prisutn u dvlnm bru. Krz filtr n mgu prlziti pdinn, li ptm s mgu musbn slplivti ili lpiti n stic rgnskg prkl i tk pstti dvln krupn d izzvu zplnj kplk. inj filtr prikzn n slici 18.

32

Slik 18. inj filtr u sistmu kp p kp

km ispirnj cvi d vlik vnsti psmtrti vrstu i kliinu ngmilnih sttk ki izlz iz sistm. Uklik iz cvi izlz vlik kliin ntlng mtril nd nphdn sistm ispirti , uklik kliin tlg ml trb pvti intrvl izmu ispirnj. d vlik vnsti rdvn skuplti i psmtrti isprni tlg pt s tkm vrmn m mnjti i kvlitt vd. Ispirnj trb d tr sv dk iz cvi n pn d isti ist vd. Z v bin ptrbn krtk vrm - minut ili dv ssvim dvln pt s stci uglvnm tl n krvim zlivnih cvi. Kk bi s ispirnj izvril n prviln nin prtk vd k izlzi iz sistm mr biti dvln k d s u njmu rstvr i njim ns stci iz cvi.

33

5. Primn ubriv u sistmim z nvdnjvnj

5.1. Frtilizci Kd ns s, psbn u vrstvu, sv vi primnju tkv blik nvdnjvnj gd s n kvsi cl pvrin zmlit, v rltivn mli d ispd stbl. U sv biln msi im i d 90% vd k slui k prnsilc hrniv d mst krinj ili sklditnj. Hrniv mr biti rstvrn u vdi d bi g bilk mgl kristiti. Iz krn s vd s hrnm trnsprtu prk sprvdnih snpi d stlih dlv bilk. Kd vkvg vid nvdnjvnj, z rzliku d kinj, n kvsi s cl pvrin zmlit v s zmlit kvsi u krugvim ili u iskpnu brzdu p imm pvrinsk nvdnjvnj s krtkim ztvrnim brzdm. vkv nvdnjvnj im i ndsttk k s gld u tm d nst rzblvnj zmling rstvr i ispirnj hrniv izvn dm krnvg sistm. N slici 19 prikzn sistm s pumpm, filtrm i frtiliztrm.

Slik 19. Pump, filtr i frtiliztr

Stg kpnj zhtv frtigciu d bi s dbi pun fkt d primnjn vd. Pd frtigcim s pdrzumv primn ubriv rstvrnih u vdi prk sistm z nvdnjvnj. lmnti nphdni z rzv bilk uns s dirktn u znu intnzivng rzv krnvg sistm. Frtigcim s n uns zt, fsfr, klium i mgnzium, li i

34

mikrlmnti k t su br, cink, gv, klcium, mngn i bkr s tk mgu primniti prk sistm z nvdnjvnj. Z prviln rst i rzv bilk bitn prcizn dzirnj vd i hrn, u skldu s fnfzm bilk i s prizvdnim krktristikm. Prk sistm z nvdnjvnj prd primn mkr i mikr hrniv, mgu s primniti srdstv z ztitu bilk, hrbicidi, k i srdstv z hmisk inj cvvd i kplki d lgi i sli k bi s mgl ntliti i zpiti dlv sistm. Pd uslvm d s nvdnjvnj vri primnm dgvruih kliin vd, rstvrni hrnlivi lmnti dspvu tn u znu krn. Krn td dsrbu hrnliv lmnt dirktn iz zmling rstvr. v thnik mguv znn smnjnj kliin ubriv, u prnju s pvrinskm primnm suvih ubriv, r s hrnlivi lmnti prcizn i fiksn dprmu u znu krn. N slici 20 prikzn dn d sistm z frtigciu.

Slik 20. Pstrnj z frtigciu

Klsin pvrinsk primn ubriv n ptku szn dvdi d njgv vlik kncntrci u zmlitu, s vrmnm dlzi d smnjnj. Frtigci mguv primnu tn ng t bilci dnvn trb. n tk mguv primnu rzliitih hrnlivih lmnt u znu krn tkm rzliitih prid szn. Kd knvncinln pvrinsk primn dlzi d znng gubitk ubriv ispirnjm vn zn krn. Frtigci grniv ispirnj i

35

ticnj hrnlivih lmnt, uz uslv d s primnju prcizn utvrn kliin vd z nvdnjvnj i ustlst zlivnj. Frtiliztr ili ur z ubrnj slui d s njim ddu minrln ubriv. Iz dvdng cvvd izdvn vd kim s dvdi vd pd pritiskm i k iz frtiliztr ptisku rstvrn ubriv u cvvd k bilkm. Hrniv s dtur dirktn krnvm sistmu tk d nm nptrbng rstur. ubriv s unsi tkm smg zlivnj dzirnj kntrlisn u zvisnsti d vrst vk. n t nphdn d hmisk mtri budu rstvrn u vdi i t d drn knctrci i d budu lk dstupn urim z frtigciu. Ni nphdn fizik prisustv ludi dk tr frtigci. Psti mgunst utmtizci vih ur. Uri su nprvlni d hmiski inrtnih mtri tk d n psti psnst d hmiski grsivnih mtri. Uri su mli tk d n zuzimu pun prstr. nj ubriv s vdm s vri u rzrvrim d 50 d 100 litr, rstvr s unsi u glvni cvvd injktrm. d ur ki s n krist z frtigciu nzstuplnii su: vnturi cvi, frtilizcini tnkvi i dzr pump. N slici 21 prikzn ur z mnj ubriv frtiliztr.

Slik 21. Frtiliztr

Rd injktr n principu vnturiv cvi zsniv s n rzlici pritisk vd d kg dlzi prlskm vd krz sunj u cvi. Z v ur ni ptrbn ddtn nrgi r rdi n pricipu vkuum, dnsn pkr g rzlik ulzng i izlzng pritisk u sistmu. Umrvnjm vi ur mgu primn vi hmiskih mtri ddnm u zvisnsti d ptrb bilk. Vnturiv cvi mgu d s pstvlu dirktn n glvni vd ili prk bps sistm, kk prikzn n slikm 22 i 23. Prpruk d s pstvi prk bps

36

sistm r nm smnjnj prtk u sistmu. Pt pritisk u sistmu ni stndrdn vliin i zvisi d pun fktr, sm vnturiv cvi nmu stndrdni prtk ubriv u dinici vrmn. Prktiku s primn kd mnjih sistm z nvdnjvnj. Vnturi cvi s rd u nklik vliin, d 1/2 p d 2 i u zvisnsti d ptrnj vd u sistmu.

Slik 22. m pstvlnj vnturiv cvi n glvnm vdu

Slik 23. m pstvlnj vnturiv cvi n glvnm vdu

sistmm bps

Bitn uslv sistm z nvdnjvnj ki s kristi z frtigciu d im dbru udnnst distribuci. k udnnst slb, nki dlvi vnjk dbiti prvi vd i prvi hrniv, dk drugi dbiti ndvln. Prd udnnsti, vn uslv z fiksn krinj d uptrb ubriv n sm dvsti d krzi ili zplnj sistm. n t nphdn d hmisk mtri budu rstvrn u vdi i t d drn kncntrci i d budu lk dstupn urim z frtirigciu.

37

Kk su hmikli k s ubcuu grsivn, ml pH vrdnsti, mgu d izzvu krziu mtlnih dlv irigcing sistm, t s vi sistmi n rd d plstinih ms. n n mu s mr brtiti pnj d s n dzvli tlnj hrniv r m di d zplnj, dnsn d blkirnj rd sistm. Uklik s mnju hmikli mru s dtln isprti cvi. Zplnj mgu izzvti i lg i mikrrgnizmi ki s stvru usld pvng hrniv u vdi. ikrrgnizmi stvru sluzv mtri r u vdi im hrniv. Stg sistm trb drti u istm stnju, dnsn pri prstnku rd isti trb isprti istm vdm.

5.2. Krtnj hrniv krz sistm z nvdnjvnj 5.2.1. ztn ubriv zt hrniv k n ndst bilkm i dn d n primnjivniih u sistmim z nvdnjvnj. zt u sistmim z nvdnjvnj n stvr prblm s zplnjm i tlnjm. d s pv rizik d zplnj kd s nprkidn primnju, zbg mgunsti rzv sluzvih bktri i drugih mikrrgnizm. Primn ztnih ubriv igr vnu ulgu u drivnju prins i kvlitt vk. Vlik kliin zt u stblu m dvsti d bung vgttivng prst, slb bnsti pldv i prm kd usklditng v. Buni stbl pdlni su blstim tkm vgtci i tti d mrz tkm zim. N drug strni, ndsttk zt u zmlitu sirmnm rgnskim mtrim m z rzultt d im sitn pldv, slb prins i pvu dvgdinjg rnj. zt s uklnj iz zml r s vri psrpci d strn bilk. k, uklnj s iz zmlit spirnjm i isprvnjm. zt dirktn uti n izgrdnju prtin, hlrfil i nzim. Ndsttk zt m vm ngtivn d uti n ftsintzu Primnjuu s u vi frmi: nhidridvni mnik, vdni rstvr mnik, mnium sulft, ur, mnium nitrt, ztn kislin, klcium-nitrt i UN rstvr. Uptn uzvi, krn bilk prihvt dv ubin blik - nitrtni i mnini, s tim t vini bilk vi dgvr nitrtni blik. blik u km s zt primnju uti n prihrnu i prst bilk, zt ptrbn pliv dbrti frmu r dlzi d rzliit rkci zmlit. Krn bilk lk psrbu i kristi nitrt i mnium. Pd pvlnim uslvim, mnini blik s prtvr u nitrtni nitrifikcim pmu zmlinih bktri. Prm tm, mnini blik ni tk brz sprmn z psrpciu k nitrtni blici. U sluu npvlnih uslv u

zmlitu (tmprtur ispd 100C, prvi vln ili prvi suv), prtvrnj mnium u nitrt usprn ili zustvln, i zmlit kumulir vlik kliin mnium k mgu d budu tksin z bilk.

38

Ur lk rstvrliv i brz s prtvr u uptrbliv blik zt, n v s u zmlitu. Ur s sput s vdm z nvdnjvnj p rgulisnj njng dsznj zvisi d dubin prkvvnj. Primn hrniv putm hidrsistm vri s nd kd t nptrbni, u fzm rzv bilk. Nsprn d su prilikm primn zt u bil k frmi mgui i npvlni utici, li tn i t d s i ndl mru kristiti ztn ubriv. Ptrb z ztm visk n ptku szn kd rzv krnj i prst pldv zhtvu vlik kliin zt. ztn ubriv mng bl i fiksni ddti u tku vgtci kd ih vk mksimln mgu iskristiti. k s prvi zt primni ksn u szni, kvlitt v prilikm brb m biti slb.

5.2.2. Fsfrn ubriv Fsfr s p prvilu n prpruu z primnu u irigcinim sistmim s kplkm zbg mgug zplnj i blkirnj rd itvg sistm. N dstupnst fsfr u mngm uti pH vrdnst zmlit. Dstupnst fsfr nv kd pH vrdnst zmlit izmu 5.5 i 7.5. U uslvim kislg zmlit (pH < 5,5) dlzi d rstvrnj luminium i minrl gv ki s fktivn vzuu s rstvrm fsfr. U uslvim bzn rkci zmlit (pH >7,5) dlzi d prkmrn pv klcium u zmlitu ki m d s vzu s fsfrm i smnji njgvu dstupnst. Fsfr bitn lmnt u svim bihmiskim i fizilkim prcsim u bilci i n knstituitivni lmnt iv li. Kd su pldvi vk i pvr dbr bzbni fsfrm psduu visk kvlitt i mgu s bl uvti u hldnji.

5.2.3. Kliumv ubriv Klium s n vzu u pskvitm zmlitu i n frmir nrstvrliv dinjnj, tk d s lk izgubi iz zn krn. Prm tm, primn kliumvg ubriv bvzn svk gdin kd vnjk pdignutim n pskvitim zmlitim. Kliumv sli rtk izzivu smtnj u sistmu z nvdnvnj. Klium sulft, hlridi i nitrti s dst lk rstvru i rtk kd s tl. Bilk imu ptrb z vlikim kliinm klium. v lmnt ktivir mng nzim u bilci. k, ptrbn z tvrnj stm. Fsfrn i kliumv ubriv s ddu u pridu mirvnj vk i npvlni vrm z unnj vih ubriv d plvin ktbr d plvin nvmbr. gu s unsiti i u tku vgtci, zdn s nvdnjvnjm.

39

5.3. Utvrivnj ptrb bilk z hrnivim Prd nvdnjvnj i sprvnj rdvnih mr ng, ishrn bilk dn d nznniih fktr visk i stbiln prizvdnj. Hrniv s n bilkm dvdi rstvrn u vdi. Kliin ptrbng hrniv dru s n snvu nliz vd i zmlit, biln vrst, fz rzv bilk, db gdin i dnvn krkci. Nrcinlni d s frtigcim uns sv ptrbn hrniv u ptrbnim kliinm. Pdrzumv s d prthdn pprvln pldnst zmlit rsturnjm rgnskih i minrlnih ubriv p cl pvrini zmlit, pr pdiznj vigdinjih zsd. k drditi dinstvni pstupk kim bi s drdil kvirn kliin minrlnih ubriv, ki bi vi z sv uslv i svki tip zmlit. Svki mdl im prd dbrih strn i sv ndsttk. Nsprn d s pri frtigcii mgu umnjiti izrunt mksimln kliin hrniv i d 50%, srzmrn pldnsti zmlit. Sm prcn utd sln, nphdn prnj rkci bilk u prstu i u rdnsti. dn d mtd z utvrivnj ptrb bilk zsniv s n injnici d su pldvi glvni krisnici minrlnih mtri. Ustnvln d iskrivnj hrniv iz ubriv uptrblnih frtigcim iznsi k 50%. Z ptrb rst vk trb ddti 10 20 % minrlnih mtri. P vm mdlu, ptrbn kliin minrlnih hrniv, zt, fsfr i klium zvisi d ptrbn kliin istih hrniv i d ms kivng prins. Pdtk tm klik hrniv uzim bilk slui k snv z drivnj kliin minrlnih lmnt z ptrb bilk. Pdci usvnju hrniv mgu s prtiti p fnfzm rzv bilk. Z fiksn i rcinln izvnj frtigci ptrbn pznvti dinmiku usvnj hrniv svk gn bilk. Kk dinmik usvnj hrniv pvzn s rstm bilk i njnih rgn, n snvu tg pdtk m s kvirn drditi kliin minrlnih lmnt. Ptrbu z hrnivim mgu drditi n vi nin:

- prm vizulnm izgldu bilk - n snvu nliz li - n snvu grhmiskih nliz zmlit

Izgld bilk, b vgttivnih dlv, rzvinst, rzn dfrmci, igldni su dkzi ndsttk hrnlivih mtri u zmlitu.

40

6. Nvdnjvnj vk

Nvdnjvnj vk ptrbn rdi ptimlng snbdvnj vdm kk bi s pstig viski prins i dbr kvlitt, r uglvnm pdvin n zdvlvu ptrb stbl z vdm. Kliin vd, vrm i nin nvdnjvnj u vlik mri zvis d vrst bilk k s prizvdi, kvlitt vd, fz rzv u k s bilk nlzi, nin gnj bilk i mikrklim. N slici 24 dti su primri nvdnjvnj vnjk.

Slik 24. Nvdnjvnj vnjk

Ndsttk vlg n ptku vgtci ngtivn s drv n pti prst bilk, l rst li. Cvtnj slbi zt t pdu cvtni zmci. U drugm dlu vgtci, usld ndsttk vlg, dlzi d prvrmng szrvnj i pdnj pldv, strnj i pdnj li.

41

Ptrbn snbdti bilk lk pristupnm vdm, u zni ktivn rizsfr tkm prid vgtci. Gnrln, z sv vrst v, prdl s nvdnjvnj kpnjm k nrcinlni mtd zlivnj. Skr z sv vrsk kultur m s ri d d njihv ptrb z vdm i hrnivm nisu dtln izun. li br rdv i pdtk kim s rspl gvri pzitivn rkcii vih kultur n nvdnjvnj i ubrnj.

6.1. Nvdnjvnj ktivih vrst vk Smtr s d su ktiv vrst vk tprni d stlih n suu. Uvnj nvih uzgnih blik, pdlg i gust sdnj uticli su n pvnj rdnsti i bunsti, dnsn n pvnj lisn pvrin bilk, smim tim i n vptrnspirciu, im pvn ptrb z nvdnjvnjm.

6.1.1. Nvdnjvnj trnj N psti sglsnst k prprunih nrmi nvdnjvnj z trnj i vinj. Prm nkim utrim, nv prins trnj stvru uklik s vlnst zmlit drv iznd 70% plskg vdng kpcitt. Ptrb trnj i vinj z vdm mgu s dbiti n snvu vrdnsti rfrntn vptrnspirci (vidti Prilg 1) i blisk su tim vrdnstim.

Slik 25. Zsd trnj

t s ti frtigci trnj i vinj, rspl s s mnj pdtk. D mmnt brb trb sprvsti intnzivn unnj hrniv i t 2/3 d 3/4 d prdvinj gdinj nrm hrniv. sttk ubriv m s unti i nkn brb, u srzmri s zlivnjm. Rdi utd mgu i smnjiti kliin vd u pridu uli ktbr i d 50%. Kntrl ptrb z vdm m s vriti prk nliz uzrk li.

42

N snvu istrivnj, m s prpruiti d u prv gdini p sdnji dvln 10 d 20 l vd, u drug 15 d 25 l, u tr i tvrt 30 d 40 l z svku vku prilikm svkg zlivnj. Pdini bsnski utri prdlu d s u pridu d pril d sptmbr trnj zliv 2 d 3 put ndln u trnju d 1 d 2 st. Nvdnjvnj trb bvlti rn uutr ili uv. U tku dn s v kliin vd gubi krz isprvnj i prilikm izrzit viskih tmprtur m di i d tmprturnih kv n sm bilci. Ustnvln d trnji u rdu vd nptrbni u sldim fnfzm njihvg rzv:

- z vrm cvtnj, - n ptku fizilkg privnj pldv, - u fzi rzv pldv i brzvnj cvtnih puplk z nrdnu gdinu i - prd ptk szrvnj pldv.

6.1.2. Nvdnjvnj vinj Vinj p znu u Srbii tr vn vrst, iz liv i buk. U psldnjih nklik dcni prizvdnj bli prst, pr svg zhvluui irnju dmg ktip tzv. blinsk vinj k s lk rzmnv izdncim, rn prrdi, bilt r i dling kvlitt. Stg s nvdnjvnju vinj mr psvtiti psbn pnj.

Slik 26. Zsd vinj

Sv t u prthdnm pglvlu rn z trnju, u snvi, vi i z vinju. Rspl s s nt vi pdtk frtigcii vinj primnm zt. Pkzl s d vinj bl rguu n zt iz frtigci ng kd s isti rstur p pvrini zmlit.

43

6.1.3. Nvdnjvnj liv liv vn vrst k stliv n ndsttk vd i hrniv, i k prst i pldnnj zhtv vlik kliin vd. Ptrb z minrlnim hrnivim su tk vlik, psbn z ztm i kliumm. Pldvi liv imu vlik ptrb z hrnivm i ptrbn d s dturnj vri tkm clg vgtcing prid. Ptrbn kntinuirn snbdvti stbl liv ptrbnim hrnivim u tku clg vgtcing prid. N psti sglsnst k prprunih nrmi nvdnjvnj z liv. Ptrb liv z vdm mgu s dbiti n snvu vrdnsti rfrntn vptrnspirci (vidti Prilg 1) i blisk su tim vrdnstim. st s prv nvdnjvnj bvi ndlu dn pr cvtnj, drug z vrm zmtnj pldv. Uklik zmlit snbdvn vlgm krm m i ptkm un smnju s prcnt unskg pdnj pldv, t zni d uklik u tm pridu nstupi su, trb izvriti nvdnjvnj. Zlivnj trb bviti pr ng t s pvi ndsttk vlg u zmlitu, t s m vidti p liu k pinj d s sui i uvi. Krisn nvdnjvnj i tkm vgust i ptkm sptmbr r d bzbnsti vdm zvisi krupn pldv i prviln tk szrvnj. Prpruu s nvdnjvnj kpnjm r bilk kntinuirn dbi vdu. Plni su krtki rzmci izmu nvdnjvnj u mlim kliinm vd d bi s sigurl d bilk lk uzim vdu.

Slik 27. Zsd liv

Srtm dm liv dgvr klim s pdvinm d 700 d 1.000 mm gdinj i vgtcinim pdvinm d 350 d 600 mm. U sunim pridim, ptrbn zlivti pzn srt, krisn nvdnjvnj i

44

srti liv k su nmnjn sunju. Pst brni rdvi ki pkzuu d s nvdnjvnjm pvv prins i ms pldv v vrsk kultur. Prm dnm d psldnjih istrivnj nv pvnj pld imu srt nsk lptic i nsk nbl, nt mnj pvnj zbln kd srti nsk rdn i Stnly.

6.2. Nvdnjvnj gdstih vrst vk 6.2.1. Nvdnjvnj

gd gdi pgdu zlivnj kpnjm zt t pkzu zntn prdnsti u dnsu n drug mtd zlivnj. N snvu brnih istrivnj, m s zkluiti d kpnjm gd pstiu: vii prinsi, v ms pldv, v kncntrci suv mtri u pldu i utd u vdi z nvdnjvnj d 20 d 385 l. gd s n g k dngdinj kultur n grdicm s PVC flim i sistmm kp p kp. P srdini grnj pvrin grdic pstvl s trk z nvdnjvnj, pri mu s istvrmn izvdi prkrivnj frmirn grdic flim (plstinim filmm). Prcs frmirnj grdic prikzn n slici 28

Slik 28. Frmirnj grdic

Zlivnj gd kpnjm, n, s sprvdi trkm. Ubini rzmk kpl iznsi d 10 d 30 cm. U kvnm prfilu grdic drv s visk vlnst zmlit n nivu grnj vlnsti k plskg vdng kpcitt. N psti sglsnst k prprunih nrmi nvdnjvnj z gd. Prm nkim utrim, nv prins gd stvru uklik s vlnst zmlit drv iznd 80% plskg vdng kpcitt

45

Slik 29. Zlivnj gd sistmm kp p kp

t s ti ptrb gd z vdm, prm nkim istrivnjim, mgu s dbiti n snvu 50% d 70% vrdnsti rfrntn vp- trnspirci (vidti Prilg 1). Ni vrdnsti s pvvu s pvnjm lisn ms u prl i dstiu grnju grnici tkm lt i ptkm sni. v vrdnsti s znn rzlikuu d vrdnsti prdstvlnih u pglvlu 2.2. Pri ispitivnju minrlnih lmnt ki s primniti, nv s pnj psvu ztu. Dst pnj psvn i frmi ztng ubriv i njgvm uticu n prins i slinitt zmlit. Nvi utic n prins vril ur. Nki utri prpruuu ubrnj gd n snvu kivng prins.

6.2.2. Nvdnjvnj mlin lin vm znn bilk z srpsku plprivrdu zt t s njnim izvzm stvruu znni prihdi. lin n pdnsi prvln zmlit, li ist tk, vm stliv n suu. snvni rzlg t d s 80% krnvg sistm nlzi d dubin d 50 cm. Z dbr rzv sdnic mlin i visk prins dling kvlitt pldv, nphdn d tkm itv vgtci u zmlitu im dvln vlg. Primn frtigci mgl bi d dns vlik utd i d dprins pvnju rntbilnsti v kultur. Zsd mlin s ubin nvdnjv sistmm kp p kp. Svrmn srt mlin n prcizn nvdnjvnj rgu izrzitim pvnjm prins, li i kvlitt i vrstin pldv. Istrivnj u rilskm kru pkzuu d nvdnjvnj uti n pvnj prins d 2 d 3 put. Prviln nvdnjvnj s tk pzitivn drv i n ptncil rdnsti u nrdn szni. Ndkvtn vdni rim bitn kmpliku

46

minrlnu ishrnu i nrmln funkcinisnj nutritivnih ciklus u zmlitu. Nvi d vd mlin usv krnvim sistmm iz pvrinskg sl zmlit d dubin d dstk cntimtr. U nvdnjvnju vn d uprv pvrinski sl zmlit n stn bz vd, r mlin n m kmpnzvti vdni dficit iz dublih slv zmlit. Nkritinii pridi s izrnm ptrbm z vdm su u fnfzi cvtnj, rzv i szrvnj pldv, k i psl brb kd fz intnzivng prst izdnk z dnnj ptncilng rd nrdn gdin. lin vm stliv n dficit vd u zmltu, k i u sluvim pv krtkih sunih prid, t s vm ngtivn drv n prst i prins. U ridniim pdruim mlin s nvdnjv vi put i t d ptk cvtnj p d kr brb. t s ti ptrb mlin z vdm, prm nkim istrivnjim, mgu s dbiti n snvu 90% vrdnsti rfrntn vptrnspirci (vidti Prilg 1).

Zsd mlin s ubin nvdnjv sistmm kp p kp. Istrivnj u Bugrsk pkzuu d s kpnjm pstiu vi prinsi u dnsu n nvdnjvnj kinjm, d s kristi mnj vd, d su trkvi zlivnj nii. k u pldvim s ngmill vi r, mnj kislin. N kru zklun d zlivnj u trdnvnim intrvlim s nrmm nvdnjvnj d 210 mm uz 410 mm pdvin dl nbl rzultt. N slici 30 prikzn sistm nvdnjvnj mlin.

Slik 30. Nvdnjvnj mlin sistmm kp p kp

47

6.2.3. Nvdnjvnj kupin Z uspn gnj, biln i kvlittn rd kupin, nphdn bzbditi ptimln niv zmlin vlg. Kupin im vlik ptrb z vdm u tku cl vgtci, nvi u fzi prst i szrvnj pldv, dnsn d ptk un p sv d ktbr. i prid s nviim dnvnim tmprturm, k prti intnzivn prst izdnk i szrvnj pldv. km prid frmirnj knn vliin pld, dnsn brb, nphdn su v kliin vd, d bi s bzbdil kliin vd ptrbn z rzv pldv. Kupini dgvru dubk, rstrsit, pldn, umrn vln i slb kisl zmlit. U bzvdniim pdruim u zsdim kupin bz nvdnjvnj znn s umnju rd, ki sitnii i lig kvlitt. Zt s u vim zsdim n prpruuu: sistm kp p kp ki thniki npgdnii, nknminii p ptrnji vd i mgunsti ubrnj zdn s zlivnjm. tdi vdu, lk s mntir, rsklp i prnsi n ptrbn mst. vkv sistm n dzvlv kvnj li i pldv, p smim tim mng mnj prisustv ptgn. bin s instlir uz pstvln nsln n 0.5 m visin, ili pln p zmli, bzbuui stlnu, ptimlnu vlnst zmlit u pliru, kk prikzn n slici 31.

Slik 31. Nvdnjvnj kupin

Kk s kupin, p ptrbi z vdm, izdnv s mlinm, sv rn z mlinu vi i z kupinu. Kupin spd mu vrskim kuturm u n k usvu nvi hrnjivih sstk. k, trb nglsiti d kupin spd u grupu nvih ptr gv.

48

6.2.4. Nvdnjvnj brvnic Brvnic im plitk krnv sistm t ini vm stlivm n kstrmn prisustv ili dsustv vd. Nv ms krn s nlzi n dubini d 15 d 40 cm. U sluvim zmlin i vzdun su, k su uz t prn viskm tmprturm, krnv sistm ni u mgunsti d bzbdi dvln kliin vlg p dlzi d tnj n bilkm. Brvnic n pdnsi vik vlg u zmlitu i smtr s d st i slbi bl d rtkg i bimnig nvdnjvnj. Gn srt brvnic imu spcifin zhtv u dnsu n klimu, zmlit, p i z nvdnjvnj. N gn srt ptiu d mrikih viskbunstih srti i t su viskrdn i kvlittn srt brvnic k trb znn zlivti (n zliv s sm kd pd ki). snvni princip drvti vlnst zmlit n vi d 50%, ptimln 60 70% plskg vdng kpcitt. dgvru vlnst u zsdu i bilkm smnju rizik i bim zimskg izmrzvnj. Prd bzbivnj dvln kliin vd mr s vditi run i njnm kvlittu, hmiskm sstvu, pH vrdnsti i sdru gv. Kritini prid i z vlgu kd brvnic su u fnfzi cvtnj (m), rst i zrnj pldv (un, ul, n viim trnim i vgust) i brzvnj rdng ptncil z nrdnu gdinu (vgust). Viskbunst brvnic nintnzivni rst kd s primnju kmplksn ubriv NPK s zlivnjm. Uklik s primnju mnini zt nst dvstruk vi prirst ng kd primn nitrtng zt.

Slik 32. Nvdnjvnj brvnic sistmm kp p kp

d sistm z nvdnjvnj prpruu s sistm kp p kp, ki u sluu brvnic nprihvtlivii p cni i im mnji utrk vd i

49

nrgi. N slici 32 prikzn nvdnjvnj brvnic sistmm kp p kp. vim sistmm s vd dd krnu p zln ms st suv t smnju rizik d blvnj i sm sistm dnstvn z mntu i drvnj. rb bvzn izvriti i nvdnjvnj nkn brb. U ksn lt i sn pinju d s rzviu puplci z nrdnu sznu vlg u zmlitu smnju rizik zimskg izmrzvnj.

50

7. Invsticini trkvi izgrdnj sistm z nvdnjvnj

Invsticini trkvi izgrdnj sistm z nvdnjvnj mgu biti prikzni sm kvirn zt t zvis d vlikg br rzliitih fktr i t: izvrit vd (udlnst d prcl, kliin vd, kvlitt vd), nin zhvtnj vd (grvitcini vdzhvt, pumpn stnic, dstupnst lktrin nrgi), thnik zlivnj (kinj ili kpnj), tip zmlit, vrst gn kultur, krinj frtilizci, ptrb usv z vdm, prnik glvng cvvd, rsprd prsk ili kplki. U vm pglvlu bi dti kvirni trkvi z slu ki s n vl u prksi, t izgrdnj sistm z nvdnjvnj kpnjm ki s snbdv vdm iz bunr z prtpstvlnu pvrinu vnjk d 1 h. Nrvn, prvi uslv d psti dvln kliin vd k zdvlv kvlitt ptrbn z krinj u nvdnjvnju.

1. Izrd bunr 300 - 500

2. Pump 500 1.500

3. Glvni cvvd d P cvi 900 1.200

4. Frtiliztr s filtrm 1.200 1.600

5. Ltrl s kplim 1.000 1.400

L

3.900 5.200

U prilgu 2 prikzni su rlni invsticini trkvi nvdnjvnj zsd trnj sistmm kp p kp s rzmkm kplki d 1 m i prtkm d 2 l/st. Pvrin sistm iznsi 1.2 h. U prrunt trkv nisu uli trkvi bunr i pump.

51

PRILG 1. VRDNSI VPRNSPIRCI I PDVIN

(mm/dn) rfrntn vptrnspirci Ni

GD R PR UN UL VG SP K

1961 1.57 2.58 2.70 3.88 4.26 4.15 2.63 1.84 1962 1.18 2.48 3.32 3.45 4.45 4.25 2.78 1.21 1963 1.30 2.42 3.29 4.06 4.33 4.21 2.55 1.28

1964 1.35 2.45 2.64 4.13 4.12 3.44 2.29 1.54

1965 1.47 2.09 2.89 3.70 4.52 3.35 2.69 1.25 1966 1.43 2.15 3.41 3.54 4.06 3.74 2.48 1.64

1967 1.56 2.20 3.44 3.78 4.21 4.02 2.72 1.51

1968 1.50 2.77 3.50 4.16 4.50 3.23 2.33 1.30

1969 1.26 2.44 3.75 3.31 3.66 3.53 2.37 1.27 1970 1.54 2.37 2.59 3.66 3.98 3.51 2.42 1.09

1971 1.17 2.60 3.47 3.82 3.94 4.08 2.07 1.22

1972 2.08 2.40 3.42 4.35 3.60 3.39 1.81 1.01

1973 1.13 2.09 3.17 3.83 3.75 3.53 2.51 1.31 1974 1.86 2.16 2.70 3.27 4.01 3.85 2.41 1.13 1975 1.66 2.50 3.08 3.34 4.05 3.02 2.65 1.29

1976 1.48 2.36 3.21 3.40 3.80 3.04 2.13 1.33

1977 1.72 2.30 3.29 3.64 4.24 3.57 2.22 1.23 1978 1.54 2.09 2.51 3.62 4.37 3.57 1.98 1.21

1979 1.87 2.31 3.12 3.89 3.78 3.20 2.27 1.24

1980 1.49 2.19 2.58 3.68 3.88 3.50 2.30 1.39

1981 1.63 2.51 3.28 3.86 4.06 3.49 2.43 1.39

1982 1.56 2.08 3.37 4.00 4.10 3.55 2.77 1.41 1983 1.74 2.68 3.59 3.36 4.00 3.69 2.41 1.27

1984 1.25 2.15 3.25 3.96 4.02 3.34 2.40 1.29

1985 1.56 2.54 3.39 3.83 4.53 4.20 2.57 1.23

1986 1.48 2.78 3.44 3.45 3.75 4.22 2.58 1.36 1987 1.09 2.24 3.02 4.22 4.93 3.76 2.96 1.28 1988 1.42 2.25 3.28 3.60 5.08 4.09 2.43 1.33

1989 1.67 2.59 2.78 2.87 3.47 3.23 1.90 1.15

1990 1.87 2.15 2.98 3.48 4.27 3.78 2.19 1.53 1991 1.72 2.24 2.49 4.22 3.93 3.31 2.60 1.33

1992 1.76 2.53 3.34 3.41 4.38 4.78 2.66 1.36

1993 1.33 2.49 3.30 4.41 4.75 4.47 2.70 1.47

1994 1.68 2.33 3.43 4.04 4.25 4.14 2.94 1.25 1995 1.49 2.42 3.04 4.11 4.48 3.30 2.16 1.27

1996 1.22 2.32 3.31 4.53 4.66 3.88 1.83 1.33

1997 1.50 1.88 3.58 4.30 3.80 3.27 2.41 1.17

1998 1.54 2.69 2.88 4.47 4.76 4.31 2.23 1.36 1999 1.71 2.30 3.19 3.65 3.95 3.98 2.62 1.34 2000 1.58 2.72 3.82 4.62 4.88 4.47 2.32 1.67

2001 1.90 2.23 3.38 3.93 4.37 4.14 2.18 1.42

2002 1.92 2.38 3.56 4.13 4.29 3.06 2.19 1.25

2003 1.69 2.38 3.79 4.77 4.47 4.42 2.52 1.17

52

Prsn pdvin (mm/ms) - Ni

R PR UN UL VG SP K 1961 41 43 134 21 24 7 8 8 1962 93 105 47 50 66 6 8 40

1963 45 39 44 69 27 19 103 64 1964 25 70 53 36 66 69 43 42 1965 25 66 69 57 30 34 25 0

1966 19 68 43 56 40 37 37 28

1967 40 64 37 90 40 14 22 25

1968 25 32 21 81 12 49 30 4 1969 50 38 44 206 49 27 47 1

1970 38 52 114 69 87 26 22 63

1971 90 24 111 36 25 17 84 7

1972 10 35 41 52 88 86 178 71 1973 39 96 53 88 40 45 75 37

1974 34 72 136 73 46 36 52 84

1975 70 37 126 125 14 62 13 59

1976 12 40 54 103 73 51 98 68 1977 54 43 57 89 62 70 21 16 1978 97 43 81 74 16 36 94 9

1979 16 25 41 76 24 117 27 69

1980 75 26 134 60 42 50 8 62 1981 65 66 48 25 32 71 62 44

1982 43 56 45 42 39 42 22 36

1983 16 18 35 56 142 20 58 18

1984 50 48 44 31 25 57 34 7 1985 37 65 42 53 22 80 7 11

1986 22 41 54 71 143 19 3 17

1987 94 51 142 59 6 63 14 24

1988 103 68 51 125 1 2 35 18 1989 30 54 68 100 20 64 51 63 1990 16 64 46 30 8 38 26 31

1991 37 76 77 25 100 57 8 50

1992 26 67 36 110 20 10 11 65 1993 56 37 67 29 10 13 66 24

1994 23 53 39 80 43 22 39 38

1995 34 59 41 34 61 82 63 3

1996 42.8 51 85.3 10.3 5.5 10.8 201.1 39.1 1997 39.5 68 68.3 39.7 67.5 86.9 24.8 95.2

1998 28.2 20 52.2 28.5 42.1 42.4 114.2 97.5

1999 9.8 77.9 54.6 115.4 40.6 10.4 46.9 39.6

2000 35 21 38 36 51 7 79 9 2001 42 133 40 83 44 74 119 4 2002 30 71 88 62 72 108 62 51

2003 10 49 61 22 36 12 54 115

53

PRILG 2. INVSICINI RKVI NVDNVN

Invsticini trkvi nvdnjvnj zsd trnj sistmm kp p kp s rzmkm kplki d 1 m i prtkm d 2 l/st. Pvrin sistm iznsi 1.2 h. Sistm s ssti d dv prcl pvrin d 0.8 i 0.4 h k su pvzn uskim kridrm. Prcl su udln k 600 m d nisknpnsk lktrdistributivn mr. Prdvi s snbdvnj vdm iz bunr.

Slik 33. Prikz prcl

1. P crv, 90 m 280 x 255 = 71.400 rsd

2. BUIC, 90 km 34 x 280 = 9.520 rsd

3. P cv, 20 m 50 x 20 = 1.000 rsd

4. Vntil, 20 km 34 x 120 = 4.080 rsd

5. Zdnj kp km 34 x 130 = 4.420 rsd

6. Nstvk, 20 km 20 x 100 = 2.000 rsd

7. Zdnj kp, 90 km 2 x 1.050 = 2.100 rsd

8. Kln, 90 km 2 x 3.000 = 6.000 rsd

9. Nstvk, 90 km 2 x 2.400 = 4.800 rsd

10. tiplk, 20 km 3.600 x 5 = 18.000 rsd

11. Ltrl, PC hidr, 20/100 cm m 3.600 x 28 =100.800 rsd

12. Frtiliztr 3,, s tnkm km 1 150.000 rsd

L + 20 % PDV 448.944 rsd

54

Slik 34. mtski prikz stbl, sistm kp p kp i ztit d grd