UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega seminarja

OBLIKE ODGOVORNOSTI ČLANOV

UPRAVNIH IN NADZORNIH ORGANOV V

KAPITALSKIH DRUŽBAH

November 2014 Klavdija Sabotin

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Delo diplomskega seminarja

OBLIKE ODGOVORNOSTI ČLANOV UPRAVNIH

IN NADZORNIH ORGANOV V KAPITALSKIH

DRUŽBAH

FORMS OF RESPONSIBILITY OF MANAGEMENT AND

SUPERVISORY BODIES IN CAPITAL COMPANIES

Kandidat(-ka): Klavdija Sabotin

Program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Računovodstvo in davščine

Mentor: doc. dr. Andreja Primec

Študijsko leto: 2014/2015

Maribor, november 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se izredni profesorici doc. dr. Andreji Primec za pomoč in vodenje pri

opravljanju diplomskega seminarja.

Prav tako se zahvaljujem svojim staršem, ki so mi omogočili študij ter me pri tem vselej

podpirali.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi na kakršen koli način pomagali pri nastanku

diplomskega seminarja.

POVZETEK

Kapitalske družbe v Sloveniji so urejene v Zakonu o gospodarskih družbah, ki je bil

večkrat dopolnjen in spremenjen. V Nemčiji sta d. d. in d. o. o. kot kapitalski družbi

urejeni vsaka v svojem zakonu.

Sprememba Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) iz leta 2006 je že ob prej

obstoječi možnosti dvotirnega upravljanja dodala še enotirno upravljanje. Tako

Slovenija in Nemčija v praksi uporabljata dvotirni sistem.

V Sloveniji in v Nemčiji se praviloma deležniki vse pogosteje odločajo za uveljavljanje

odškodninske in kazenske odgovornosti. Ta odnos se je v veliki meri spremenil zaradi

medijev, ki so začeli postavljati bolj neprijetna vprašanja o primerih nastale škode, prav

tako so se ljudje začeli spraševati, kako se je lahko to zgodilo. Tako je odgovornost

postala resna profesija in je treba to delo upravljati ustrezno.

Ključne besede: kapitalske družbe, organi upravljanja, delniška družba, nadzorni svet,

odškodninska odgovornost, kazenska odgovornost, Slovenija, Nemčija

ABSTRACT

Capital companies in Slovenia are organized by the Companies Act, which has been

repeatedly revised and amended. When we talk about d.d. and d.o.o. in Germany, they

are organized as a capital company, each one in their own law.

Modifications of the Companies Act (ZGD-1) from 2006 has added another »single-

track« management. Before that, there already existed »two-track« management.

Slovenia and Germany are using the second one.

Stakeholders in Slovenia and Germany more oftenly decide for the enforcement of

damages and criminal liability. This attitude has largely changed due to media. They

started to ask uncomfortable questions about the damage cases and also people start to

questioned, how could this happen. Therefore responsibility became a serious

profession and this work should be appropriate managed.

Keywords: capital companies, managing authorities, stock company, supervisory

board, liability for damages, criminal responsibility, Slovenia, Germany

i

KAZALO

UVOD ___________________________________________________________ 1 1

Opredelitev oz. opis problema ____________________________________________________ 1 1.1

Namen, cilji in hipotezi raziskave _________________________________________________ 1 1.2

Predpostavke in omejitve ________________________________________________________ 2 1.3

Predvidene metode dela diplomskega seminarja _____________________________________ 2 1.4

ORGANI VODENJA IN NADZORA V KAPITALSKIH DRUŽBAH ______ 3 2

Organ vodenja in nadzora _______________________________________________________ 3 2.1

KAPITALSKE DRUŽBE ___________________________________________ 5 3

Delniška družba (d. d.) __________________________________________________________ 5 3.1

3.1.1 Sistem upravljanja družbe ____________________________________________________ 5 3.1.1.1 Dvotirni sistem upravljanja ______________________________________________ 5 3.1.1.2 Enotirni sistem upravljanja ______________________________________________ 5

3.1.2 Organi družbe _____________________________________________________________ 6 3.1.2.1 Uprava ______________________________________________________________ 6 3.1.2.2 Pristojnosti uprave _____________________________________________________ 6 3.1.2.3 Odgovornost članov uprave _____________________________________________ 7

3.1.3 Nadzorni svet _____________________________________________________________ 7 3.1.3.1 Sestava nadzornega sveta _______________________________________________ 7 3.1.3.2 Odgovornosti nadzornega sveta __________________________________________ 8

Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) __________________________________________ 8 3.2

3.2.1 Organi družbe _____________________________________________________________ 8 3.2.1.1 Družbeniki ___________________________________________________________ 8 3.2.1.2 Poslovodja ___________________________________________________________ 9 3.2.1.3 Nadzorni svet ________________________________________________________ 9

OBLIKE ODGOVORNOSTI _______________________________________ 11 4

Pomen odgovornosti ___________________________________________________________ 11 4.1

Pojem odškodninske odgovornosti _______________________________________________ 11 4.2

Vrste odškodninske odgovornosti ________________________________________________ 12 4.3

4.3.1 Odškodninska odgovornost po ZGD-1 _________________________________________ 13 4.3.2 Odškodninska odgovornost po OZ ____________________________________________ 14 4.3.3 Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP _______________________________________ 14

Pojem kazenske odgovornosti ___________________________________________________ 15 4.4

Vrste kazenske odgovornosti ____________________________________________________ 16 4.5

4.5.1 Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja ___________________________ 16 4.5.2 Kazniva dejanja zoper gospodarstvo __________________________________________ 16

Ugotavljanje kazenske odgovornosti _____________________________________________ 17 4.6

ii

UREDITEV ODGOVORNOSTI ORGANOV VODENJA IN NADZORA V 5

KAPITALSKIH DRUŽBAH V NEMČIJI ________________________________ 19

Splošno o ureditvi v Nemčiji _____________________________________________________ 19 5.1

Po posameznih družbah v Nemčiji ________________________________________________ 20 5.2

5.2.1 Kapitalske družbe (Kapitalgesellschaften) _______________________________________ 20 5.2.1.1 Delniška družba (Aktiengesellschaft, AG) __________________________________ 20

5.2.1.1.1 Delničarji _________________________________________________________ 20 5.2.1.1.2 Skupščina _________________________________________________________ 20 5.2.1.1.3 Uprava ___________________________________________________________ 20

5.2.1.1.3.1 Odgovornost članov uprave _______________________________________ 21 5.2.1.1.4 Nadzorni svet ______________________________________________________ 21

5.2.1.1.4.1 Sestava nadzornega sveta _________________________________________ 21 5.2.1.1.4.2 Naloge nadzornega sveta _________________________________________ 21 5.2.1.1.4.3 Odgovornost ___________________________________________________ 22

5.2.1.2 Družba z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkte Haftung, GmbH)___ 22 5.2.1.2.1 Upravljavska struktura _______________________________________________ 22 5.2.1.2.2 Poslovodja ________________________________________________________ 22 5.2.1.2.3 Skupščina _________________________________________________________ 23

Primerjava med ureditvijo kapitalskih družb med Slovenijo in Nemčijo ________________ 24 5.3

PRIMER SODNE PRAKSE GLEDE ODŠKODNINSKE IN KAZENSKE 6

ODGOVORNOSTI ___________________________________________________ 26

SKLEP _________________________________________________________ 28 7

LITERATURA IN VIRI ________________________________________ 29 8

KAZALO SLIK

SLIKA 1: TIPI DRUŽB V NEMŠKEM PRAVU (RAJGELJ 2007A, 70) ________________________ 19

KAZALO TABEL

TABELA 1: PRIMERJAVA UREDITVE MED SLOVENIJO IN NEMČIJONapaka! Zaznamek ni

definiran.

iii

SEZNAM OKRAJŠAV:

AktG Aktiengesetz - Zakon o delnicah

GmbHG Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkter Haftung – Zakon o družbi z

omejeno odgovornostjo

KZ-1 Kazenski zakonik

OZ Obligacijski zakonik

ZFPPIPP Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah

ZKP Zakon o kazenskem postopku

ZOPOKD Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja

ZSDU Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema

Gospodarske družbe se vsakodnevno srečujejo z različnimi upniki, ki zahtevajo od

družbenika, da nekaj da, stori ali opusti. Družbenik je odgovoren, da so obveznosti

izpolnjene, ker tako iz odgovornosti izhaja posledica neizpolnjene obveznosti.

Za družbe je načeloma odgovoren vodja, vendar je ta obseg odgovornosti v povezavi z

makro, mezo in mikro organiziranostjo družbe. Zato se ta odgovornost porazdeljuje na

vse družbenike v procesu.

Kapitalske družbe opredeljuje manjša osebna povezanost družbenikov in večji pomen

kapitala, ki je v njih združen. Pri združevanju v to družbo pa osebno zaupanje in osebno

sodelovanje nista bistvena, pa tudi družbeniki navzven niso osebno odgovorni.

Družbe si prizadevajo za čim večji dobiček in čim boljše poslovanje, vendar za

obveznosti ne odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, pač pa le s svojim vložkom v

družbo.

Različni člani morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo

vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Tako

uprava družbo vodi in sprejema vse odločitve v zvezi z vodenjem, nadzorni svet pa

nadzoruje vodenje poslov družbe.

Odgovornost kapitalskih družb je torej način, kako člani družbe odgovarjajo za podjetje

kot celoto, škodo, ki je bila povzročena, in za vse aktivnosti, ki vplivajo na ljudi in

okolje.

1.2 Namen, cilji in hipotezi raziskave

Namen diplomskega seminarja je predstavitev oblike odgovornosti, ki jih imajo člani

upravnih in nadzornih organov v kapitalskih družbah ter odgovornosti organa vodenja

in nadzora v posameznih kapitalskih družbah (d. o. o., d. d. in k. d. d.).

Cilj diplomskega seminarja je prikazati in primerjati, kakšne so odgovornosti članov

vodenja in nadzora v posameznih družbah v Sloveniji in Nemčiji.

Hipotezi:

- Menimo, da so odgovornosti članov vodenja in nadzora zakonsko dobro

regulirane in predstavljajo izhodišče za uspešen pregon njihovega nevestnega,

nepoštenega in nepravilnega dela.

- Organ nadzornega sveta delniške družbe v Republiki Sloveniji ima enake

odgovornosti pri opravljanju svojih nalog kot nadzorni svet AG v Nemčiji.

2

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da v času nastajanja diplomskega seminarja ne bo prišlo do sprememb

v zakonodaji, ki se nanaša gospodarske družbe ter da uporabljeni viri predstavljajo

resnično in realno sliko.

Omejitev se pojavlja pri vprašanju odgovornosti kapitalskih družb, ki je bolj

izpostavljena zaradi razpršenega lastništva, kot pa je to pri osebnih družbah, ko je

lastnik hkrati direktor in je odgovoren za vse.

Omejitev pri pridobivanju podatkov za pripravo diplomskega seminarja in dostopu do

vseh potrebnih informacij nismo imeli.

1.4 Predvidene metode dela diplomskega seminarja

V diplomskem seminarju bomo uporabili deskriptivno ali opisno metodo, v okviru

katere bomo z opisovanjem dejstev, procesov in pojavov opisovali, kateri upravni in

nadzorni organi obstajajo v kapitalskih družbah in njihove odgovornosti. Uporabili

bomo tudi komparativno metodo, s katero bomo primerjali slovensko in nemško

odgovornost v kapitalskih družbah in povezovali različne sklepe, stališča ter postopke

prevzemanja spoznanj in rezultatov drugih avtorjev na omejenem področju.

3

2 ORGANI VODENJA IN NADZORA V KAPITALSKIH

DRUŽBAH

2.1 Organ vodenja in nadzora

Organ vodenja ali nadzora so uprava, upravni odbor in nadzorni svet. Družba lahko

izbere dvotirni sistem upravljanja družbe z upravo in nadzornim svetom ali enotirni

sistem upravljanja z upravnim odborom (253. člen ZGD-1).

Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.

Če pa ima organ vodenja ali nadzora več članov, se en član imenuje za predsednika

(254. člen ZGD-1).

Člani organa vodenja ali nadzora so imenovani za obdobje, ki je določeno v statutu in ni

daljše od šestih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Član organa vodenja ali

nadzora je lahko vsaka poslovno sposobna fizična oseba, razen osebe, ki:

- je že član drugega organa vodenja ali nadzora te družbe;

- je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper

gospodarstvo, zoper premoženje, zoper okolje, prostor, naravne dobrine.

Ta oseba ne sme biti član organa vodenja ali nadzora pet let od

pravnomočnosti sodbe in dve leti po prestani kazni zapora;

- ji je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer

dokler traja prepoved;

- je bila kot član organa vodenja ali nadzora družbe, nad katerim je bil

začet stečajni postopek, pravnomočno obsojena na plačilo odškodnine

upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje

podjetij, o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po

pravnomočnosti sodbe.

Novi člani organa vodenja ali nadzora morajo prijavi za vpis v register priložiti pisno

izjavo, da ni okoliščin, ki bi po določbah tega zakona nasprotovale njihovemu

imenovanju (255. člen ZGD-1).

Če iz katerega koli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v

nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno

imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan

nov član v skladu s statutom. Sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora ima

pravico do plačila za delo in poravnave stroškov. Če se o višini stroškov in plačila

sodno imenovani član organa vodenja ali nadzora in družba ne sporazumeta, določi o

stroških in plačilu sodišče (256. člen ZGD-1).

Seja organa vodenja ali nadzora mora biti sklicana vsaj enkrat v četrtletju ali krajšem

obdobju, ki ga določa statut. Vsak član organa vodenja ali nadzora ima en glas. Organ

vodenja ali nadzora je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica njegovih

članov, če statut ne določa drugače. Za veljavnost sklepa organa vodenja ali nadzora je

potrebna večina oddanih glasov, če zakon ne določa drugače. V primeru enakega števila

glasov je odločilen glas predsednika organa vodenja ali nadzora, če ni s statutom

določeno drugače. Član organa vodenja ali nadzora ne sodeluje pri odločanju o zadevah,

ki se nanašajo nanj. Član organa vodenja ali nadzora, pa tudi njihove pooblaščene

4

osebe, se lahko udeležijo sklepanja tudi tako, da izročijo pisne glasovnice drugemu

članu organa vodenja ali nadzora. Organ vodenja ali nadzora lahko sprejema sklepe

dopisno, telefonsko, z uporabo elektronskih medijev ali drugače, če s tem soglašajo vsi

člani organa vodenja ali nadzora, razen če statut ali poslovnik določata drugače (257.

člen ZGD-1).

Organ vodenja ali nadzora sprejme poslovnik o svojem delu z večino glasov vseh svojih

članov. Posamezna vprašanja o delu organa vodenja ali nadzora lahko določa statut

(258. člen ZGD-1).

Sej organa vodenja ali nadzora se ne smejo udeleževati osebe, ki niso člani organov

vodenja ali nadzora te družbe, če statut ne določa drugače. K obravnavanju posameznih

točk so lahko povabljeni izvedenci ali poročevalci (259. člen ZGD-1).

Na zahtevo vsakega člana organa vodenja ali nadzora, ki navede namen in razlog za

sklic seje, mora predsednik takoj sklicati sejo. Seja mora biti v dveh tednih po sklicu.

Če predsednik ni sprejel zahteve iz prejšnjega odstavka, lahko vsaj dva člana organa

vodenja ali nadzora sama skličeta sejo organa vodenja ali nadzora in predlagata dnevni

red (260. člen ZGD-1).

Družba lahko članu organa vodenja ali nadzora in prokuristu odobri posojilo le na

podlagi sklepa nadzornega sveta ali upravnega odbora. Sklep mora biti sprejet za vsako

posojilo ali vrsto posojila in mora določati način obrestovanja in rok odplačila posojila.

Za posojila se štejejo tudi druga pravna dejanja, ki gospodarsko ustrezajo posojilu.

Posojilna pogodba se na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka mora skleniti najpozneje

tri mesece po sprejetju sklepa. Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo

tudi, kadar odobri posojilo obvladujoča ali odvisna družba, pri čemer sklep o odobritvi

posojila prejme nadzorni svet ali upravni odbor obvladujoče družbe in kadar je

posojilojemalec družinski član člana organa vodenja ali nadzora ali prokurista. Če je

posojilo odobreno v nasprotju z določbami tega člena, je treba prejeti znesek takoj

vrniti, razen če nadzorni svet ali upravni odbor pozneje odobri posojilo (261. člen ZGD-

1).

Pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, se

določijo v pogodbi, ki jo sklene z družbo. Pogodbo mora odobriti nadzorni svet ali

upravni odbor, sicer mora član organa vodenja ali nadzora vrniti koristi iz pogodbe

(262. člen ZGD-1).

Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro

družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno

skrivnost družbe. Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za

škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so

pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Članu organa vodenja ali nadzora ni

treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na

zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni

izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se

odškodninskih zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka,

če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj

desetino osnovnega kapitala. Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do članov

organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more

poplačati (263. člen ZGD-1).

5

3 KAPITALSKE DRUŽBE

3.1 Delniška družba (d. d.)

3.1.1 Sistem upravljanja družbe

V primerjalni korporacijski zakonodaji sta se glede oblikovanja organov delniške

družbe razvila in utrdila dva sistema:

- dvotirni sistem upravljanja,

- enotirni sistem upravljanja.

Med obema sistemoma upravljanja je pomembna razlika, in sicer, ali se med delničarji

kot lastniki ter direktorjem oziroma direktorji kot poslovodnim organom oblikuje še

vmesni organ, ki prevzema funkcijo delničarjev kot lastnikov pri imenovanju, kontroli

ter odpoklicu direktorja kot poslovodnega organa (Ivanjko, Kocbek in Prelič 2009a, str.

577).

3.1.1.1 Dvotirni sistem upravljanja

Dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom izhaja iz germanskega

pravnega sistema in je zanj značilna večja formalnost in predvsem kogentnost

zakonskih norm. Razmejitev pristojnosti med posameznimi organi je določena z

zakonom in ni dovoljena delegacija pristojnosti na druge organe ali tretje osebe. Uprava

vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. V praksi ta zakonska

opredelitev pomeni, da nihče ne more upravi dajati obveznih navodil, kako naj vodi

posle družbe, in tako se tudi uprava ne more razbremeniti odgovornosti, če ravna po

navodilih tretjih oseb (Bratina et al 2011a, str. 693).

Nadzorni svet ali statut lahko določi le, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati

le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o

soglasju odloči skupščina. 293. člen ZGD-1 pa izrecno določa, da skupščina ne more

odločati o vprašanjih vodenja poslov, razen če tega ne zahteva poslovodstvo.

3.1.1.2 Enotirni sistem upravljanja

Najpomembnejša novost ZGD-1 so določbe, ki prinašajo v naš pravni red enotirni

sistem upravljanja v d. d. z uvedbo novega organa upravljanja, in sicer upravnega

odbora. Bistvo enotirnega upravljanja, za katero se lahko odločijo ekonomski lastniki d.

d., je v tem, da se imenuje najmanj tričlanski upravni odbor, ki vodi družbo in nadzoruje

izvajanje njenih poslov. Upravni odbor zastopa in predstavlja d. d. (Puharič 2006, str.

113).

Upravni odbor lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev, na katere prenese

vodenje tekočih poslov, prijave vpisov in predložitve listin registru, skrb za vodenje

poslovnih knjig in sestavo letnega poročila (290. člen ZGD-1).

6

Značilnost enotirnega sistema je delovanje poslovodnega in nadzornega dela upravljanja

v enem samem organu družbe. Ta odbor sestavljajo neizvršni direktorji ali člani

nadzornega dela in izvršni direktorji ali člani poslovodnega dela.

Pomembna razlika med upravo in izvršnimi direktorji pa je v njihovi samostojnosti in

izvoru njihovih pristojnosti. Uprava ima izvirne zakonske pristojnosti do vodenja poslov

družbe, medtem ko imajo izvršni direktorji le prenesene pristojnosti s strani upravnega

odbora in nimajo izvirnih zakonskih pristojnosti. Torej, nihče ne more dajati upravi

obveznih navodil v zvezi z vodenjem poslov družbe. Za izvršne direktorje pa 290. člen

ZGD-1 določa, da morajo pri opravljanju nalog upoštevati navodila in omejitve, ki jim

jih postavlja skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvršnih

direktorjev (Bratina et al. 2008a, str. 451).

3.1.2 Organi družbe

3.1.2.1 Uprava

Uprava je organ, ki ima dve funkciji, in sicer funkcijo poslovodstva in funkcijo

zastopanja delniške družbe (Ivanjko, Kocbek in Prelič 2009b, str. 590).

Sestava uprave je lahko individualna bodisi kolektivni organ, saj ima lahko samo enega

ali več članov. ZGD-1 poimenuje člane uprave kot direktorje, kar velja tudi v primeru

individualne sestave. V primeru kolektivne sestave ima uprava tudi predsednika.

Sestavo in število članov uprave določata zakon in statut delniške družbe. Za člana

uprave ni potrebno, da je obenem delničar. S tem se poudarja strokovna plat funkcije

uprave. Za člana uprave pa velja omejitev, da ne more biti hkrati član drugega organa

vodenja ali nadzora iste družbe, kar pomeni, da ne more biti hkrati član uprave in

nadzornega sveta v družbi. Prav tako velja prepoved hkratnega članstva v upravi

odvisne družbe in nadzornem svetu obvladujoče družbe (ibid., 591).

Člani uprave in predsednik so imenovani (ne pa voljeni) za dobo največ šestih let z

možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja (ibid., 592).

3.1.2.2 Pristojnosti uprave

Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost. Pri vodenju poslov je

uprava pristojna sprejemati vse odločitve, razen tistih, za katere sta izrecno pristojna

skupščina in nadzorni svet. Upravi pristojnosti tudi ni mogoče odvzeti niti s statutom

niti z določitvijo skupščine ali nadzornega sveta. ZGD-1 izrecno določa, da se vodenje

poslov, kar je pristojnost uprave, ne more prenesti na nadzorni svet (ibid., 594).

Poslovodenje ter zastopanje in predstavljanje sta torej dve funkciji uprave. ZGD-1 sicer

ne določa izrecno in celovito, kaj vse sodi v pojem vodenja družbe, vendar na več

mestih nalaga upravi različne vrste poslov in dolžnosti. Vodenje vsekakor pomeni

dnevno odločanje o posameznih vprašanjih s področja poslovanja družbe, sprejemanje

ukrepov, ki so potrebni pri opravljanju dejavnosti družbe, organiziranje delovnega

procesa in drugo. Za vse poslovne odločitve je odgovorna uprava. Uprava ima

pristojnosti, kar pomeni pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na delovanje organov

delniške družbe, tako skupščine kot nadzornega sveta. Uprava ima tudi pristojnosti v

zvezi s funkcioniranjem delniške družbe kot take (drugi odstavek 295. člena), podati

7

skupščini predloge za sprejemanje sklepov (tretji odstavek 298. člena), ima pa tudi

posebne naloge v zvezi s sklicevanjem skupščine, z delničarjevo pravico o

obveščenosti, z delitvijo dobička in drugo. V zvezi s funkcioniranjem same družbe mora

uprava prijaviti družbo za vpis v register ter registrirati tudi vse nastale spremembe.

Uprava pozove delničarje, da vplačajo vložke za delnice, ki še niso v celoti poplačane.

Uprava vodi operativne postopke v zvezi s povečanjem in zmanjšanjem kapitala,

določene pristojnosti pa ima tudi v primerih ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine

(ibid., 595).

3.1.2.3 Odgovornost članov uprave

V 263. členu ZGD-1 je zapisano, da morajo člani organov vodenja in nadzora pri

opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega

gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost družbe. Nadalje člani organov vodenja

ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve

njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.

Tretji odstavek 263. člena ZGD-1 pa določa, da se organi vodenja ali nadzora

razbremenijo odškodninske odgovornosti, če dejanje temelji na zakonitem

skupščinskem sklepu. Samo poslovodstvo (uprava oziroma izvršni direktorji) se ne

ekskulpira odgovornosti, čeprav je nadzorni svet oziroma upravni odbor potrdil ali dal

soglasje k njihovim dejanjem (Bratina et al. 2011b, str. 723).

3.1.3 Nadzorni svet

3.1.3.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet je vedno kolegijski organ in sestavljen iz vsaj treh članov, ki jih imenuje

skupščina družbe. Obstaja tudi možnost (drugi odstavek 274. člena ZGD-1), da imajo

imetniki posameznih vinkuliranih (za prenos je potrebno soglasje družbe) imenskih

delnic pravico, da v nadzorni svet samo neposredno imenujejo svoje člane. Ta pravica

se lahko nanaša le na eno tretjino članov nadzornega sveta. V izjemnih primerih (1.

odstavek 276. člena ZGD-1), če je nadzorni svet nesklepčen, lahko tudi sodišče imenuje

začasne člane nadzornega sveta na predlog uprave (ibid., 769).

Pristojnosti nadzornega sveta so predvsem:

- nadzor vodenja poslov družbe,

- pregled in preverjanje knjig in dokumentacije družbe, njene blagajne,

zaloge blaga itd.,

- postavljanje vprašanj in dajanje zahtev po naročilu uprave,

- sklic skupščine in dajanje predlogov sklepov po sklicu,

- imenovanje in odpoklic uprave,

- določitev vsebine pogodbe s člani uprave,

- določitev plačil in odobritev posojil članom uprave,

- dajanje soglasij k posameznim poslom uprave,

- pregled in sprejem letnega poročila,

- zahtevati posebno revizijo poslovanja družbe (ibid., 328).

8

3.1.3.2 Odgovornosti nadzornega sveta

ZGD-1 v 263. členu določa, da morajo člani organa vodenja ali nadzora pri opravljanju

svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega

gospodarstvenika. Tako kot velja za člane uprave, morajo tudi člani nadzornega sveta

pri svojem delovanju in odločanju upoštevati predvsem interes družbe in temu interesu

podrediti morebitne osebne ali posamične interese tretjih oseb, delničarjev, javnosti in

tudi države (Bratina et al. 2008b, str. 481).

3.2 Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)

3.2.1 Organi družbe

Zraven organa za oblikovanje obče volje, ki so pri d. o. o. vsi družbeniki skupno in je na

neki način primerljiv s skupščino pri d. d., mora imeti d. o. o. samo še enega ali več

poslovodij, ki vodijo posle in zastopajo družbo. Nadzorni svet pri d. o. o. ni obvezen

organ, torej ga družba lahko ima, ni pa obvezno. Razlike se kažejo tudi glede

pristojnosti organov. Pri d. o. o. so družbeniki hierarhično najvišji organ, kar po eni

strani pomeni, da lahko odločanje o vsaki zadevi »vlečejo na sebe«, po drugi strani pa to

pomeni, da lahko odločajo tudi o vprašanjih vodenja poslov in dajejo poslovodji v zvezi

s tem obvezujoča navodila (Bratina et al. 2011c, str. 930).

3.2.1.1 Družbeniki

Organ za oblikovanje obče volje družbe so pri d. o. o. vsi družbeniki skupno. To se

pogosto označuje tudi kot skupščina družbenikov, kar sicer ni povsem točno, saj lahko

družbeniki odločajo tudi izven nje.

Pristojnosti družbenikov so določene v 505. členu ZGD-1, vendar pa je ta zakonska

določba dispozitivna, kar pomeni, da se jim lahko z družbeno pogodbo dodelijo še

kakšne ali druge pristojnosti ali pa se jim nekatere od zakonsko primeroma naštetih

odvzamejo in prenesejo na drug organ družbe.

Družbeniki odločajo o:

- sprejetju letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida in uporabi

bilančnega dobička,

- zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,

- vračanju naknadnih vplačil,

- delitvi in prenehanju poslovnih deležev,

- postavitvi in odpoklicu poslovodij,

- ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij,

- postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca,

- uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v

zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju,

- zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem,

- drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba

(505. člen ZGD-1).

9

Skupščino skliče poslovodja:

- če naj družbeniki odločajo o zadevah iz 505. člena tega zakona,

- če je to nujno za interese družbe,

- če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena

polovica osnovnega kapitala,

- v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo (508. člen ZGD-

1).

3.2.1.2 Poslovodja

Za razliko od nadzornega sveta je poslovodja pri d. o. o. nujen organ. Brez njega družba

ne bi bila poslovno sposobna. Poslovodje kot organ vodenja in zastopanja družbe ne

moreta nadomestiti niti prokurist niti poslovni pooblaščenec. Temeljna funkcija

poslovodje je torej vodenje poslov, vključno z zastopanjem družbe navzven.

Če je poslovodja samo en ali če ima pri več poslovodjih vsak od njih pooblastilo, da

sam vodi posle, govorimo o posamičnem poslovodenju. Če pa je več oseb skupno

imenovanih za vodenje poslov in tvorijo kolegialni organ, so ti praviloma poklicani, da

tudi posle vodijo skupno. ZGD-1 v petem odstavku 515. člena določa, da ima lahko

družba tudi več poslovodij, pri čemer družbena pogodba določi, ali delujejo skupno ali

kot posamični poslovodje (Bratina et al. 2011č, str. 933).

Glede odgovornosti poslovodje velja smiselno enako kot za člane uprave d. d. (263.

člen ZGD-1). Poslovodja d. o. o. je enako kot član uprave d. d. profesionalna oseba,

zato zanj velja, da mora pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati z večjo skrbnostjo,

po pravilih stroke in običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka). Imeti mora znanja in

sposobnosti, ki so potrebne, glede na velikost in strukturo podjetja in glede na pravni

položaj, kot ga natančneje definira družbena pogodba ali pogodba o namestitvi.

Ravnanje v nasprotju z navedenim pravnim standardom predstavlja po eni strani

krivdno, po drugi strani pa tudi protipravno ravnanje. Gre za povsem objektivno, na

zahteve prevzete funkcije orientirajoče se, merilo skrbnosti. Odgovornosti za škodo se

lahko poslovodja razbremeni, če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje

dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1) oziroma ravnal v skladu z zahtevanim

standardom skrbnosti, to je v skladu s pravnim standardom dobrega strokovnjaka (ibid.,

935).

3.2.1.3 Nadzorni svet

Nadzorni svet je organ družbe, katerega namen je kontrola poslovodenja v interesu

družbenikov. Kot tak je nujen takrat, ko družbeniki kot celota, torej obči organ za

oblikovanje volje družbe, niso v stanju, da bi v zadostni meri sami izvajali kontrolo nad

delovanjem poslovodnega organa. Zraven tega lahko ima nadzorni svet še številne

druge pristojnosti, odvisno tudi od pravno-organizacijske oblike družbe:

- npr. zastopanje družbe nasproti organu poslovodenja,

- pristojnosti v zvezi z letnim poročilom,

- sodelovanje pri pomembnejših pravnih poslih v obliki soglasij (ibid., 935).

Nadzorni svet je kolegialni organ, zato mora imeti vsaj tri člane, ki so lahko le fizične

osebe. Za izvrševanje nalog je pristojen le nadzorni svet kot organ in ne morebiti vsak

10

posamezni član nadzornega sveta. Posamezni član nadzornega sveta torej nima

pooblastila za to, da bi v podjetju deloval »na lastno pest« in v tem smislu od

poslovodstva ali zaposlenih zahteval določene informacije ali vpogled v listine (ibid.,

936).

Pri d. o. o. je nadzorni svet predviden kot fakultativni organ. Če se družbeniki zanj

odločijo, morajo to določiti v družbeni pogodbi in po možnosti definirati tudi njegove

pristojnosti, število članov, organizacijo dela, imenovanje ter odpoklic njegovih članov

in podobno. Če družbeniki tega ne storijo, se nadzorni svet pri d. o. o. smiselno

uporabljajo določbe o nadzornem svetu d. d. (ibid., 936).

Če člani nadzornega sveta prekršijo svoje dolžnosti, so nasproti družbi solidarno

odgovorni za nastalo škodo. S tem v zvezi se smiselno uporablja 263. člen ZGD-1, ki

ureja odškodninsko odgovornost članov organa vodenja ali nadzora pri d. d. To pomeni,

da so tudi člani nadzornega sveta profesionalne osebe, ki morajo ravnati z večjo

skrbnostjo, torej po pravilih stroke. Zato se tudi za člane nadzornega sveta

predpostavlja, da imajo ustrezna strokovna znanja, ki so nujno potrebna za učinkovito

opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe (ibid., 936).

11

4 OBLIKE ODGOVORNOSTI

V zadnjem času se zaradi gospodarske krize povečuje število družb, ki so zaradi

nepravilnega ravnanja članov organov vodenja in nadzora oškodovane ali pa se celo

znajdejo v položaju insolventnosti. Na drugi strani so pogosto oškodovani tudi upniki in

lastniki. Zato so člani vodenja in nadzora odgovorni, da so obveznosti pravočasno

izpolnjene.

4.1 Pomen odgovornosti

Odgovornost je družbeno razmerje in odraža razmerje človeka kot posameznika in kot

člana določene kolektivnosti do določenih družbenih in individualnih vrednot. Zato

odgovornost izraža razmerje med ljudmi kot posamezniki, med različnimi kolektivi,

posamezniki in njihovimi kolektivi in družbo kot celoto. Odgovornost temelji na

človekovi sposobnosti, ki je kot član nekega organa ali organizacije, in sicer tako, da

lahko razlikuje dobro od slabega, koristno od nekoristnega, racionalno od iracionalnega,

pošteno od nepoštenega, dovoljeno od prepovedanega (Šinkovec in Tratar 2004, str.

295).

4.2 Pojem odškodninske odgovornosti

Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt

tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu

(oškodovancu), drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev

(Plavšak, Juhart in Vrenčur 2009a, str. 466).

Pri vseh obligacijskih razmerjih, kot tudi pri odškodninski odgovornosti, so potrebne

sestavine, da odgovornost nastane:

- odgovorna oseba in oškodovanec (subjekt razmerja),

- povrnitev škode (predmet razmerja),

- obveznost odgovorne osebe povrniti škodo in pravica oškodovanca zahtevati

povrnitev škode (vsebina razmerja) (ibid., 466).

Predpogoji za odškodninsko odgovornost so:

- nedopustna škodljiva dejstva,

- nastanek škode,

- vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo,

- odškodninska odgovornost (Bratina et al. 2008c, str. 104).

Škodljivo dejstvo je ravnanje povzročitelja ali škodni dogodek. Ravnanje, ki povzroči

škodo, je lahko aktivno dejanje ali pasivno (opustitev). Tako aktivno kot pasivno

ravnanje mora biti v nasprotju s pravnimi pravili. O škodnem dogodku govorimo takrat,

ko je škoda povzročena naključno oz. slučajno.

Škoda je izguba ali prikrajšanje pravno zavarovanih dobrin ali interesov. Zaradi

škodljivega dejstva utegne oškodovanec utrpeti premoženjsko ali nepremoženjsko

škodo. Po OZ se deli premoženjska škoda v navadno škodo (pomeni zmanjšanje

premoženja) in v izgubljeni dobiček (preprečitev povečanja premoženja).

12

Vzročna zveza med škodljivim dejstvom in škodo je podana, kadar je škodljivo dejstvo

vzrok, škoda pa posledica vzroka. Vprašanje, kdaj je podana vzročna zveza med

škodljivim dejstvom in nastalo škodo, je tako v teoriji in praksi eno izmed zahtevnih in

tudi spornih pravnih vprašanj.

Odškodninska odgovornost še ne nastane, če je nastalo škodljivo dejstvo in je podana

vzročna zveza. Oseba, ki ji je mogoče pripisati škodljivo ravnanje, oz. oseba, pri kateri

je nastal dogodek, mora biti za svoje ravnanje ali za nastali dogodek po pravnih normah

odškodninsko odgovorna.

Odškodninska odgovornost temelji na dveh pravnih temeljih:

- na krivdi oziroma na krivdnem ravnanju osebe – povzročitelja (subjektivna

odgovornost);

- na vzročnosti, na povezavi med škodljivim dejstvom in določeno dejavnostjo ali

stvarjo (ibid., 105–106).

4.3 Vrste odškodninske odgovornosti

Obligacijski zakonik v prvem odstavku 131. člena določa, da kdor povzroči drugemu

škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. To

vrsto odškodninske odgovornosti imenujemo krivdna odgovornost oziroma subjektivna

odgovornost. Zato je krivdna odškodninska odgovornost tista vrsta odgovornosti, pri

kateri je krivda predpostavka te odgovornosti.

Nasprotna od krivdne odškodninske odgovornosti je objektivna odškodninska

odgovornost, pri kateri krivda ni predpostavka te odgovornosti. Ker krivda ni

predpostavka objektivne odškodninske odgovornosti, obligacijski zakonik zanjo

uporablja izraz odgovornost ne glede na krivdo (ibid., 471). Za škodo od stvari ali

dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost, se odgovarja ne glede na krivdo

(drugi odstavek 131. člena OZ).

Cigoj (1976, str. 403) meni, da škoda lahko nastane zato, ker posameznik poseže v tujo

korist, ne da bi bil z oškodovancem v kakšni poslovni zvezi. Lahko pa nastane tudi zato,

ker prekrši kakšno poslovno (pogodbeno) obveznost, ki jo ima do drugega. V prvem

primeru govorimo o neposlovni (deliktni) odškodninski odgovornosti, v drugem pa o

poslovni (pogodbeni) odškodninski odgovornosti. Med seboj se razlikujeta v pojavni

obliki nastopa predpostavke protipravnosti.

Za poslovno odškodninsko odgovornost je značilno, da se protipravnost ravnanja kaže v

kršitvi pogodbene (poslovne) obveznosti (obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki

se ga je stranka s pogodbo oziroma drugim pravnim poslom zavezala opraviti). Pri tej

odgovornosti sta stranki že pred nastankom te odgovornosti (preden se izpolnijo

predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti) v medsebojnem poslovnem

obligacijskem razmerju. Kršitev obveznosti ene stranke, ki izvira iz tega razmerja, pa

povzroči nastanek poslovne odškodninske odgovornosti. Neposlovna odškodninska

odgovornost pomeni, da subjekta pred nastankom te odgovornosti nista v medsebojnem

poslovnem razmerju. Gre predvsem za kršitve drugih neposlovnih obveznosti v

določenem tveganju, ki povzroči škodljive posledice (Plavšak, Juhart in Vrenčur 2009b,

str. 471–472).

13

Odškodninska odgovornost je urejena v naslednjih zakonih:

1. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1),

2. Obligacijski zakonik (OZ),

3. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju (ZFPPIPP).

4.3.1 Odškodninska odgovornost po ZGD-1

Prvi odstavek 263. člena ZGD-1 določa, da člani organa vodenja ali nadzora morajo pri

opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega

gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Člani organov vodenja ali

nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve

njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti

(drugi odstavek 263. člena ZGD-1).

Članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila

družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska

odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor

odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri

leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja

manjšina, ki ima skupaj vsaj desetino osnovnega kapitala. Odškodninski zahtevek, ki ga

ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko uveljavljajo tudi upniki družbe,

če jih družba ne more poplačati (Djokić 2011, str. 195).

Tožbo za povrnitev škode mora po 327. členu ZGD vložiti poslovodstvo družbe, in sicer

v šestih mesecih od dneva skupščine. Uveljavlja se lahko odškodnina za škodo v zvezi z

vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti

članov organov vodenja ali nadzora, če tako sklene skupščina z navadno večino glasov.

Če je tožbo iz prejšnjega odstavka treba vložiti proti osebi, ki med odločanjem

skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina

imenovati posebnega zastopnika. Posebni zastopnik zastopa družbo v postopku pred

sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega zahtevka in postopku v zvezi z

izvršitvijo sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti takega zahtevka

(ibid., 196).

Tožbo za povrnitev škode lahko po 328. členu ZGD vložijo tudi delničarji, in sicer za

povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov, ki je družbi nastala kot

posledica kršitve dolžnosti članov organov uprave ali nadzornega sveta. Tožbo lahko

skladno z določili tega člena v svojem imenu in za račun družbe vložijo delničarji,

katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni

znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znaša najmanj 400.000 evrov (ibid.,

196).

ZGD-1 posebej obravnava tudi odškodninsko odgovornost tretjih oseb. Skladno z 264.

členom ZGD-1 je poleg članov organov vodenja ali nadzora kot solidarni dolžnik

odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil korist, če je dejanje storil

namenoma.

Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora

prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:

14

- glasovalne pravice na skupščini,

- upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju,

- upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena.

Sicer pa velja, da mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane

organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje

v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti nastalo škodo. Delničarjem mora

povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki je bila povzročena z

oškodovanjem družbe (ibid., 196–197).

4.3.2 Odškodninska odgovornost po OZ

6. člen OZ pravi, da udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju

svojih obveznosti, ki sodijo v njihovo poklicno dejavnost, ravnati z večjo skrbnostjo po

pravilih stroke in po običajih ter skrbnosti dobrega strokovnjaka.

Prvi odstavek 131. člena OZ pravi, da kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan

povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

OZ v 240. členu določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni

mogel izpolniti svojih obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi

okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim

tudi ne izogniti.

Sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu

odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen,

kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve (169. člen OZ).

V 170. členu OZ pa lahko sodišče naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino,

kot znaša škoda, če je bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti,

odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne

odškodnine spravilo v pomanjkanje.

Če pa oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila

škoda večja, kot bi bila sicer, ima pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine

(171. člen OZ).

4.3.3 Odškodninska odgovornost po ZFPPIPP

ZFPPIPP ureja dve vrsti odškodninske odgovornosti poslovodstva in članov nadzornega

sveta:

1. odškodninska odgovornost v razmerju do družbe in

2. odškodninska odgovornost v razmerju do upnikov (Plavšak 2008, str. 59).

Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ima v razmerju do družbe značilnosti

odškodninske odgovornosti. Za nastanek odškodninske odgovornosti poslovodstva v

razmerju do družbe morajo biti izpolnjene vse tri splošne predpostavke poslovne

odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek škode in vzročna zveza

med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo), ki so določene v drugem odstavku 28.

člena ZFPPIPP. Trditveno in dokazano breme glede navedenih predpostavk nosi

družba, člani poslovodstva pa so prosti odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so

15

pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne

stroke in stroke upravljanja podjetij. Tudi v ZFPPIPP je določena solidarna odgovornost

(ibid., 63).

Odškodninska odgovornost poslovodstva in članov nadzornega sveta v razmerju do

upnikov ima značilnost neposlovne odškodninske odgovornosti. Za nastanek

odškodninske odgovornosti poslovodstva v razmerju do upnikov morajo biti poleg

splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek

škode, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo) izpolnjena še

dodatna predpostavka, in sicer mora biti med družbo začet stečajni postopek (Plavšak,

2008, str. 65). Člani organov vodenja in nadzora, ki so ravnali v nasprotju s svojimi

zakonskimi pravili iz 34. do 39. člena ZFPPIPP, so odgovorni upnikom za nastalo

škodo, če družba postane insolventna (Plavšak, 2008, str. 64). 42. in 43. člen ZFPPIPP

določata, da so člani organov družbe solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v

stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila. Posamezni član poslovodstva ali

nadzornega sveta pa je upnikom odgovoren za škodo do višine dvakratnega skupnega

zneska vseh njegovih prejemkov v letu, vendar pri članih poslovodstva ne manj kot:

- pri veliki družbi 150.000 evrov,

- pri srednji družbi 50.000 evrov in

- pri majhni družbi ali drugi pravi osebi 20.000 evrov (ibid., 68).

Navedene omejitve odškodninske odgovornosti pa ne veljajo, če je bilo dejanje

povzročeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti (drugi odstavek 44. člena

ZFPPIPP).

4.4 Pojem kazenske odgovornosti

Člani organov vodenja in nadzora so pri poslovanju dolžni delovati v skladu z zakonom

in v primeru kršitve nalog so kazensko odgovorni za kaznivo dejanje, ki ga storilec stori

v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in se proti njim sproži kazenski postopek.

Kazenski postopek temelji na določbah Kazenskega zakonika (KZ-1) in Zakona o

kazenskem postopku (ZKP).

Kazenska odgovornost je odgovornost zoper fizične in pravne osebe, ki je storila

kaznivo dejanje in je dolžna prevzeti posledice za svoje ravnanje, pri čemer KZ-1

določa pogoje, da se lahko storilcu izreče kazen ali druge sankcije.

Selinšek (2007) pravi, da kazenska odgovornost zajema:

- izvršitev kaznivega dejanja

- krivdo

- veljavno kaznivost

Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva

pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za

krivega storilca (16. člen KZ-1).

17. člen KZ-1 pravi, da je kaznivo dejanje lahko storjeno s storitvijo ali opustitvijo.

Kaznivo dejanje je lahko storjeno z opustitvijo samo, če je storilec opustil dejanje, ki bi

ga moral storiti. Z opustitvijo je lahko tudi kaznivo dejanje, ki ga zakon ne določa kot

opustitveno kaznivo dejanje, če storilec ne prepreči prepovedane posledice. V takem

primeru se storilec kaznuje za opustitev samo, če je moral preprečiti nastanek

16

prepovedane posledice in če je opustitev za nastanek take posledice enakega pomena

kot storitev (Selinšek 2007, str. 98–99).

Krivda predstavlja storilčev odnos do kaznivega dejanja, ki je ravnal z naklepom ali iz

malomarnosti ter je kršil dejanje, pri tem pa se je zavedal ali bi se mogel zavedati, da

ravna v nasprotju z zakonom (24. člen KZ-1). Krivda je odločilni element kaznivega

dejanja, saj je načelo, da brez krivde ni kazni.

4.5 Vrste kazenske odgovornosti

4.5.1 Kazenska odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja

Kazenski zakonik v 24. členu določa, da se kazenska odgovornost uveljavi zoper osebo

s sodbo sodišča, s katero se ji očita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon

določa kot kaznivo dejanje in ji zaradi tega izreče zakonito kazensko sankcijo ali

odpusti kazen. Kriv je storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom ali iz

malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral zavedati, da ravna v nasprotju s

pravom.

Pravna oseba je kazensko odgovorna, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

- če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali ¸

odobritev vodstvenih ali nadzornih organov pravne osebe;

- če so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe vplivali na storilca ali mu

omogočali, da je izvršil kaznivo dejanje;

- če je pravna oseba pridobila protipravno premoženjsko korist iz kaznivega

dejanja ali pa predmete, nastale s kaznivim dejanjem;

- če so vodstveni ali nadzorni organi pravne osebe opustili dolžno nadzorstvo nad

zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev (4. člen ZOPOKD).

Kazniva dejanja, za katere je kazensko odgovorna pravna oseba, so:

1. številna kazniva dejanja iz večine poglavij kazenskega zakonika,

2. kazniva dejanja zoper premoženje,

3. vsa kazniva dejanja zoper gospodarstvo,

4. tudi npr. terorizem, trgovina z ljudmi, nedovoljen poseg v nosečnost, kršitev

nedotakljivosti stanovanja, zloraba prostitucije, ponarejanje listin in jemanje

podkupnine in drugo (25. člen ZOPOKD).

Če pravna oseba stori kaznivo dejanje, mora biti zanjo predvidena takšna sankcija, ki je

prilagojena pravni osebi. 12. člen ZOPOKD določa naslednje kazni:

- denarna kazen,

- odvzem premoženja,

- prenehanje pravne osebe,

- prepoved udeležbe na razpisih na področju javnega naročanja in

- prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti.

4.5.2 Kazniva dejanja zoper gospodarstvo

Gospodarska kazniva dejanja delimo v dve skupini:

- čista gospodarska kazniva dejanja (dejanja, pri katerih je kaznivo dejanje

storjeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali pa v zvezi z njo, ter

17

dejanja, ki so neposredno usmerjena zoper eno ali več pravnih dobrin s področja

gospodarstva, in tista dejanja, ki imajo kot zakonski znak določeno povzročitev

motenj v gospodarstvu);

- kompleksna gospodarska kazniva dejanja (dejanja, pri katerih primarni objekt

varstva ni dobrina s širšega področja gospodarstva, v določenih primerih so

lahko izvršena tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo in v

tem primeru to ni kaznivo dejanje) (Selinšek, 2007, str. 403).

Med kazniva dejanja zoper gospodarstvo uvrščamo naslednja kazniva dejanja:

- zloraba monopolnega položaja (225. člen),

- lažni stečaj (226. člen),

- oškodovanje upnikov (227. člen),

- poslovna goljufija (228. člen),

- goljufija na škodo Evropskih skupnosti (229. člen),

- preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti (230. člen),

- preslepitev pri poslovanju z vrednostmi papirji (231. člen),

- preslepitev kupcev (232. člen),

- neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (233. člen),

- neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije (234. člen),

- ponareditev ali uničenje poslovnih listin (235. člen),

- izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti (236. člen),

- vdor v poslovni informacijski sistem (237. člen),

- zloraba notranje informacije (238. člen),

- zloraba trga finančnih instrumentov (239. člen),

- zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen),

- nedovoljeno sprejemanje daril (241. člen),

- nedovoljeno dajanje daril (242. člen),

- ponarejanje denarja (243. člen),

- ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostih papirjev (244. ¸

člen),

- pranje denarja (245. člen),

- izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice (246. člen),

- uporaba ponarejene bančne kreditne ali druge kartice (247. člen),

- izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje (248. člen),

- davčna zatajitev (249. člen),

- tihotapstvo (250. člen).

Statistični podatki policije za kriminaliteto leta 2012 kažejo, do so organi odkrivanja

obravnavali 7.439 kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, od tega so jih preiskali 5.936,

kar je 79,8 %. Največkrat je šlo za poslovne goljufije, ponareditve ali uničenje uradnih

listin, zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarskih dejavnosti, ponarejanje denarja in

davčne zatajitve, overitev lažne vsebine in odškodovanje upnikov. V letu 2011 je bilo

obravnavanih več kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, in sicer 8.539, od tega so jih

preiskali 6.766 (79,24 %). Kazniva dejanja, ki so bila storjena, so bila največkrat enaka

tistim v letu 2012.

4.6 Ugotavljanje kazenske odgovornosti

Kazenska odgovornost se ugotavlja v kazenskem zakoniku. Kazenski postopek je sistem

sistematično opravljenih dejanj z določenim sumom, da je bilo storjeno kaznivo dejanje,

18

ki ni v zaporedju, kot ga določa Zakon o kazenskem postopku. V kazenskem postopku

pa sodelujejo določeni državni organi (policija, državni tožilec in sodišča) in druge

osebe (oškodovanec kot tožilec) ter obdolženec (Dežman in Erbežnik 2003, str. 186).

ZKP določa pogoje, ki morajo biti podani, da se lahko začne, vodi in konča kazenski

postopek zoper domnevnega storilca kaznivega dejanja, določa pravice in dolžnosti

procesnih subjektov (tožilca, obdolženca in sodišča) in drugih udeležencev v tem

postopku ter pravila, po katerih se opravljajo posamezna procesna dejanja z namenom,

da se zanesljivo ugotovi, ali je obdolženec storil kaznivo dejanje in je zanj tudi

kazensko odgovoren ter se mu izreče zakonita kazenska sankcija (Horvat 2004, str. 18).

19

5 UREDITEV ODGOVORNOSTI ORGANOV VODENJA

IN NADZORA V KAPITALSKIH DRUŽBAH V

NEMČIJI

5.1 Splošno o ureditvi v Nemčiji

V Nemčiji sta delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo urejeni v ločenih

zakonih: Zakon o delnicah (Aktiengesetz – AktG) in Zakon o družbi z omejeno

odgovornostjo (GmbH – Gesetz) in ne tako kot v Sloveniji, kjer so vse gospodarske

družbe urejene v enem zakonu (ZGD-1).

Slika 1: Tipi družb v nemškem pravu

Vir: (Rajgelj 2007a, str. 70)

DRUŽBE

(GESELLSCHAFTEN)

Osebne družbe

(Personengesellschaften)

1. družba

civilnega prava

(BGB-

Gesellschaft )

2. javna

trgovinska

družba (OHG)

3. komanditna

družba (KG)

4. tiha družba

(StG)

5. partnerska

družba (PartG)

6. evropsko GIZ

(EWIV)

7. ladjarska družba

(Rederei)

Korporacije

(Köperschaften)

Društva civilnega

prava (Vereine des

bürgerl. Rechts)

1. društvo s

pravno

sposobnostjo

2. društvo brez

pravne

sposobnosti

Kapitalske družbe

(Kapitalgesellschaften)

1. družba z

omejeno

odgovornostjo

(GmbH)

2. delniška

družba (AG)

3. komanditna

delniška

družba

(KGaA)

4. SE

Zadruge

(Genossenschaft

en)

1. vpisna

zadruga

(eG)

Vzajemno

zdravstveno

društvo

(Versicherun

gs-verein auf

Gegenseitigk

eit

20

5.2 Po posameznih družbah v Nemčiji

5.2.1 Kapitalske družbe (Kapitalgesellschaften)

Pri kapitalskih družbah je odgovornost do upnikov družbe omejena na premoženje

družbe, zato družbeniki zanje ne odgovarjajo z lastnim premoženjem. Za nastanek

kapitalskih družb, ki so organizirane kot korporacije s pravno osebnostjo, je poleg

družbene pogodbe potreben še vpis v register. Kapitalska družba ima lahko le enega

družbenika (enoosebna družba z omejeno odgovornostjo in enoosebna delniška družba,

posle kapitalske družbe pa vodijo in jo zastopajo posebni organi: uprava, poslovodstvo).

Medtem ko pri osebnih družbah oblikovanje volje sledi načelu soglasja med družbeniki,

pri kapitalskih velja večinsko odločanje. Med kapitalske družbe spadajo delniška

družba, komanditna delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo (ibid., 73).

5.2.1.1 Delniška družba (Aktiengesellschaft, AG)

5.2.1.1.1 Delničarji

Pravno so delničarji člani delniške družbe, ki imajo pravico do glasovanja na skupščini

delničarjev, pravico do udeležbe v dobičku družbe in do izplačila sorazmernega deleža

kapitala ob likvidaciji družbe (Zidarič et al. 1997a, str. 64).

5.2.1.1.2 Skupščina

Med najpomembnejše pristojnosti skupščine sodi:

- pravica do imenovanja članov nadzornega sveta (tisti, ki niso delegirani oziroma

ne predstavljajo delavcev),

- daje skupščini možnost, da vsaj posredno vpliva na sestavo uprave,

- odloča o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu,

- odloča o uveljavljanju zahtevkov zoper upravo in nadzorni svet,

- pravica imenovanja revizorjev,

- odločanje o uporabi bilančnega dobička,

- odločanje o spremembi statuta,

- ukrepi za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala,

- prenehanje družbe (Rajgelj 2007b, str. 87).

5.2.1.1.3 Uprava

Uprava vodi družbo na lastno odgovornost (člen 76/1 AktG), kar pomeni, da zakon daje

pravico, da vodi družbo na lastno odgovornost, torej sprejema odločitve brez vpliva

drugih. Poslovodne odločitve so odvisne od strukture in velikosti posamezne družbe.

Teh odločitev pa ni mogoče prenesti niti na tretje osebe niti na druge organe delniške

družbe. Lahko pa uprava za posamezne naloge pooblasti druge osebe, vendar mora pri

tem izvajati nadzor njihovega izvajanja. Uprava se mora pri svojem ravnanju držati

dejavnosti družbe (ibid., 91).

Zakonodaja ne predpisuje števila članov. Člane imenuje nadzorni svet družbe za

obdobje, ki ne sme presegati 5 let (mandat je podaljšljiv). Nadzorni svet lahko odstavi

21

člane upravnega odbora le z utemeljenimi razlogi, določenimi z zakonom. Člani

upravnega odbora so pri vodenju poslovanja družbe samostojni in jim ni treba

upoštevati navodil nadzornega odbora. Upravni odbor izvoli predsednika, ki pa mora pri

odločitvah upoštevati mnenja ostalih članov. Člani upravnega odbora ne smejo

opravljati konkurenčne dejavnosti, za ustanovitev lastnega podjetja ali sodelovanja pri

upravljanju drugih podjetij pa potrebujejo soglasje nadzornega odbora (Zidarič et al.

1997b, str. 65).

5.2.1.1.3.1 Odgovornost članov uprave

Člani uprave delniške družbe so že na podlagi imenovanja odgovorni za zakonitosti

svojega ravnanja, polega tega pa pride v poštev še odgovornost iz pogodbe o namestitvi.

Člani uprave morajo voditi družbo s skrbnostjo poštenega in vestnega gospodarstvenika

(člen 91/1 AktG), zato jih zavezuje tudi konkurenčna prepoved (člen 88 AktG). Člani

uprave so odgovorni sami družbi. Med delničarji in upravo ne obstaja nikakršno

pogodbeno razmerje, zato tudi ne obstajajo nobeni zahtevki delničarjev zoper člane

uprave, ki bi temeljili na kršitvi pogodbe. Prav tako se lahko delniška družba odpove

odškodninskim zahtevkom samo pod omejenimi pogoji (93/4/3, 4 AktG), vendar lahko

upniki družbe kljub temu zahtevajo plačilo odškodnine od članov uprave, če jih družba

ne more izplačati (člen 93/5 AktG). Zaradi pokritja tovrstnega tveganja so številne

uprave ustrezno zavarovane. Zakon upravi tudi omogoča, da prenese odločitve o

določenem poslu na skupščino. Če je posel sklenjen na podlagi zakonito sprejetega

skupščinskega sklepa, uprava družbi ni odškodninsko odgovorna (člen 93/4/1 AktG). V

zvezi z odškodninsko odgovornostjo uprave je izjemno težko opredeliti, kakšno

ravnanje je pravilno, vendar je jasno, da morajo člani uprave zasledovati interese

podjetja, delničarjev, delavcev in splošne javnosti. Odškodninske zahtevke proti članom

uprave uveljavlja nadzorni svet (člen 112 AktG). Nadzorni svet je zavezan vložiti

odškodninsko tožbo, kadar tako zahteva skupščina ali 10 odstotkov delničarjev (člen

147/1/1 AktG). Če je izkazan sum, da je uprava ravnala nepošteno, mora sodišče na

zahtevo 5 odstotkov delničarjev oziroma delničarjev, ki so imetniki delnic v višini vsaj

500.000 evrov, postaviti posebnega zastopnika za uveljavljanje tega zahtevka (člen

147/3 AktG). Skupščina pa lahko vsako leto preveri delo uprave tudi s pomočjo

razrešnice (Rajgelj 2007c, str. 93).

5.2.1.1.4 Nadzorni svet

5.2.1.1.4.1 Sestava nadzornega sveta

Nadzorni svet sestavljajo najmanj trije člani, statut pa lahko določi večje število članov,

ki mora biti deljivo s tri. Mandat članov nadzornega sveta je največ štiri leta (člen 102

AktG). V družbah, za katere veljajo pravila o delavskem soodločanju, je nadzorni svet

sestavljen iz predstavnikov delničarjev in predstavnikov delavcev. Predstavniki

delničarjev se izvolijo na skupščini z navadno večino, kar pomeni, da delničar ali

skupina delničarjev, ki ima večino, lahko odloča o vseh članih nadzornega sveta, ki

zastopajo delničarje (ibid., 94).

5.2.1.1.4.2 Naloge nadzornega sveta

Nadzorni svet mora nadzorovati vodenje poslov družbe, kar se ne nanaša le na

zakonitosti poslovanja, ampak tudi na njegovo smotrnost in gospodarnost. To velja tako

za nadzor sklepanja tekočih poslov kot načrtovanih ukrepov (člen 111/1 AktG).

22

Intenzivnost nadzora je odvisna od gospodarskega položaja družbe. V krizi ali

položajih, ki so za družbo posebnega pomena, mora nadzorni svet svojo nadzorno

funkcijo opravljati intenzivneje kot sicer, pri tem pa ne sme postati nadomestno

poslovodstvo. Za posle, za katere je po statutu ali sklepu nadzornega sveta potrebno

soglasje, mora nadzorni svet z največjo skrbnostjo in odgovornostjo pripraviti mnenje,

kar velja zlasti takrat, kadar soglasje zavrne. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko

uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina (člen 111/4/3 AktG). S tem uprava

ohranja določeno stopnjo neodvisnosti od nadzornega sveta.

Družbo v razmerju do članov uprave zastopa nadzorni svet (člen 112 AktG). S tem je

preprečeno, da bi bili posli družbe sklenjeni neskrbno, kar bi se lahko zgodilo, če bi tudi

v razmerjih do članov uprave družbo zastopala uprava.

Številne določbe zakona nadzornemu svetu nalagajo še druge naloge, npr. dolžnost

sklicati skupščino, kadar je to v korist družbe (člen 111/3 AktG), nalog za izdelavo

revizijskega poročila (člen 111/2/3 AktG), pregled letnega in poslovnega poročila ter

predloga o uporabi bilančnega dobička (člen 171 AktG), sodelovanje pri sprejemu

letnega poročila (člen 172 AktG), zastopanje družbe pri vložitvi izpodbojne in ničnostne

tožbe (člen 246/2 in 249/1/1 AktG).1

5.2.1.1.4.3 Odgovornost

Za presojo dolžnosti, skrbnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta se smiselno

uporabljajo pravila, ki veljajo za člane uprave. Člani nadzornega sveta so svoje naloge

zavezani opravljati s skrbnostjo poštenega in vestnega člana nadzornega sveta (člen

93/1 AktG). V nasprotnem primeru so družbi odškodninsko odgovorni. Poleg tega pride

v poštev tudi odgovornost na podlagi pogodbe. Neznanje ali nesposobnost posameznega

člana nadzornega sveta nimata nobenega vpliva pri ugotavljanju kršitve in krivde, saj

velja, da naj tisti, ki nima znanja ali sposobnosti za opravljanje tovrstne funkcije, te ne

prevzame.

Vsak član nadzornega sveta mora odločitve sprejemati v interesu podjetja.

Odškodninske zahtevke v imenu družbe uveljavlja uprava (idid., 97–98).

5.2.1.2 Družba z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkte Haftung,

GmbH)

5.2.1.2.1 Upravljavska struktura

Družba z omejeno odgovornostjo ima najmanj dva organa, in sicer skupščino in

poslovodjo. Poleg teh dveh lahko prostovoljno oblikuje še nadzorni svet (člen 52

GmbHG). V družbah, v katerih je obvezno soodločanje delavcev v organih družbe, je

nadzorni svet obvezen (ibid., 106).

5.2.1.2.2 Poslovodja

Poslovodja zastopa družbo sodno in zunajsodno (člen 35 GmbHG). V notranjih

razmerjih je omejitev pooblastila za zastopanje mogoča, saj je lahko sklepanje

določenih poslov vezano na soglasje skupščine (člen 37 GmbHG). Vendar pa takšnih

1 Rajgelj 2007, 95.

23

omejitev, podobno kot pri prokuri, nima učinka v zunanjih razmerjih do tretjih oseb

(člen 37 GmbHG).

Za kršitev svojih dolžnosti pri opravljanju poslov poslovodje družbi odgovarjajo za

škodo (člen 43/2 GmbHG). V primeru plačilne nesposobnosti ali prezadolženosti je

odlašanje s pravočasnim predlogom za začetek insolvenčnega postopka podlaga za tako

imenovano odgovornost za zavlačevanje insolvenčnega postopka. Družbi odgovarjajo

osebno za povračilo vseh opravljenih izplačil, ki so bila opravljena po nastopu plačilne

nesposobnosti oziroma prezadolženosti (člen 64/2 GmbHG). Na isti podlagi imajo poleg

družbe zahtevek za povračilo škode tudi oškodovani upniki družbe (člen 823/2 BGB v

zvezi s členom 64/1 GmbHG).2

5.2.1.2.3 Skupščina

Na skupščini družbeniki oblikujejo voljo družbe s pomočjo sklepov, za katere se ne

zahteva posebna oblika, za njihov sprejem pa zadostuje navadna kapitalska večina. K

nalogam skupščine med drugim spadajo potrditev letnega poročila in odločanje o

uporabi dobička, uveljavljanje vplačil osnovnih vložkov, imenovanje in odpoklic

poslovodstva ter njegova razrešnica, pregled nad nadzorom poslovodenja, imenovanje

prokuristov (člen 46 GmbHG). Drugače kot pri delniški družbi ima skupščina pravico

dajati navodila poslovodjem, s čimer je med organi vzpostavljeno razmerje podrejenosti

oziroma nadrejenosti (člen 37, 45 in 46 GmbHG).3

2 Rajgelj 2007, 106–107.

3 Rajgelj 2007, 107.

24

5.3 Primerjava med ureditvijo kapitalskih družb med Slovenijo in

Nemčijo

Tabela 1: Primerjava ureditve med Slovenijo in Nemčijo

SLOVENIJA NEMČIJA

Družba z omejeno

odgovornostjo

- odgovornosti

- organi

- za prevzete

obveznosti jamči s

premoženjem družbe

- vsi družbeniki, ki

odločajo na skupščini

ali izven nje

- poslovodja je

zadolžen za vodenje

in zastopanje družbe.

Imenuje in odpokliče

ga skupščina

družbenikov ali

nadzorni svet

- nadzorni svet po

ZGD ni obligatorni

organ, če ga družba

ima, zanj smiselno

veljajo določbe za

nadzorni svet

delniške družbe

- odgovornost do

upnikov omejena na

premoženje družbe –

družbeniki ne

odgovarjajo z lastnim

premoženjem

- dva organa:

skupščina

družbenikov je

glavni organ

upravljanja

GmbH

poslovodja

zastopa družbo

sodno in

zunajsodno

nadzorni svet pa

je obvezen samo

za družbe, ki

zaposlujejo več

kot 500 ljudi

25

Delniška družba

- odgovornosti

- organi

SLOVENIJA

- odgovarja upnikom

za svoje obveznosti z

vsem svojim

premoženjem

- uprava vodi družbo,

sprejema vse

odločitve v zvezi z

vodenjem, razen

tistih, ki jih izvaja

skupščina

- skupščina zastopa

interese delničarjev

- nadzorni svet pa

nadzoruje vodenje

poslov, pri vodenju

pa sam ne sme biti

udeležen, razen za

dajanje soglasij

NEMČIJA

- je družba z lastno

pravno osebnostjo,

kjer upnikom za

njihove obveznosti

jamči samo s

premoženjem družbe

- uprava vodi družbo

na lastno odgovornost

in brez vpliva

sprejema odločitev

drugih

- nadzorni svet imenuje

in nadzoruje upravo

- delničarji svoje

pravice izvršujejo na

skupščini

Vir: Lastna izdelava

26

6 PRIMER SODNE PRAKSE GLEDE ODŠKODNINSKE

IN KAZENSKE ODGOVORNOSTI

V zadnjem času se pojavlja veliko sodne prakse glede odškodninske in kazenske

odgovornosti članov upravnih in nadzornih organov. Eden izmed razlogov je

gospodarska kriza, saj se več pozornosti namenja preverjanju razlogov in odgovornosti

za poslovno napačne odločitve, ko ob koncu poslovnega leta ni bilo pričakovanega

dobička.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je pod drobnogled vzel na desetine sumov

oškodovanj državnih in zasebnih podjetij, kar nekaj obsodb uprav družb, medtem ko je

za svoje ravnanje doslej odgovarjalo le malo nadzornikov.

Pravnik dr. Miha Juhart ravi: »Da je logično, da se je sodna praksa glede odgovornosti

organov upravljanja začela naprej vzpostavljati glede uprav. Pričakuje pa, da bomo

počasi prišli tudi do nadzornikov.« Marsikje se je tudi izkazalo, da so nadzorniki

delovali v spregi z upravo, čeprav bi jo v resnici morali nadzirati. In to kljub temu, da

zakonodaja že dolgo določa, da morajo nadzorniki ravnati skrbno in odgovorno v korist

družbe, za kar so tudi odškodninsko odgovorni.

Na podlagi podatkov je sodni senat nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta

Kordeža razglasil za krivega zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin na

šest let in pet mesecev zapora in denarno kazen v vrednosti 39.504 evrov. Prav tako je

za pomoč pri kaznivih dejanjih sodni senat razglasih nekdanjega člana Merkurjeve

uprave Milana Jelovčana, nekdanjo izvršno direktorico za finance Janjo Krašovec in

nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Bergleza. Medtem ko je Kordež že začel

prestajati dosojeno kazen, pa še ni znano, kdaj bosta kazen začela prestajati preostala

dva obsojenca v zadevi Merkur.

Tudi Robert Časar, nekdanji predsednik uprave Luke Koper, in nekdanji član uprave

Boris Marzi naj bi zakrivila zlorabo položaja pri dokapitalizaciji hčerinskih družb Luke

Railport Arad in Trade Trans Terminal Arad. Uprava naj bi brez soglasja nadzornega

sveta potrdila dokapitalizacijo in na račun družbe Railport Arad nato tudi nakazala 1,5

milijona evrov. Tožilstvo je za Časarja in nekdanjega člana uprave zahtevalo štiri leta

zapora, vendar ju je sodni senat oprostil obtožb. Tožilka je napovedala pritožbo na višje

sodišče in spomnila, da je protipravna premoženjska korist protipravna že zato, ker

izvira iz zlorabe. Po njenem mnenju je tudi naklep dokazan, saj je uprava v drugih

primerih odločala o dokapitalizaciji, medtem ko so zdaj nadzorni svet namenoma

zaobšli.

Gradis IPGI, ki je večinski lastnik skupine Zavarovalnica Triglav, je odškodninsko

tožbo vložil leta 2008, saj so bili prepričani, da je pogodba, ki jo je družba leta 2007

sklenila z Vegradom, škodljiva. Ugotovljeno je bilo, da pogodba z Vegradom ni imela

pozitivnih učinkov za Gradis IPGI, pri njeni pripravi pa naj bi uprava in nadzorniki

storili več formalnih pomanjkljivosti.

Višje sodišče v Ljubljani je odločilo, da morajo zaradi poskusa prodaje zemljišča

Gradisa IPGI Vegradu nekdanji predsednik uprave Vanja Verdel in nekdanji člani

nadzornega sveta Mojca Mare Fink, Breda Ivanc Kovačič in Bogomir Vnučec plačati

65.000 evrov odškodnine. K temu znesku se zaračunajo še zamudne obresti in sodni

27

stroški, kar skupaj znese okoli 100.000 evrov. To je prvi primer, da je višje sodišče

odločilo, da morajo člani nadzornega sveta plačati odškodnino. Nekdanjim

nadzornikom sodišče očita, da niso ravnali s profesionalno skrbnostjo, ker so na seji

potrdili vsebino pogodbe z Vegradom, ne da bi imeli za takšno odločitev na razpolago

pravno mnenje.

Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović pravi: »Na

podlagi sodne prakse v primeru odškodninskih tožb bodo uprave in nadzorniki lahko

bolj razumeli potrebno skrbnost pri sprejemanju odločitev.«

28

7 SKLEP

V diplomskem seminarju smo se najprej posvetili kratki predstavitvi organa vodenja ali

nadzora. Sledila je predstavitev nadzornih in upravnih organov v delniški družbi in

družbi z omejeno odgovornostjo, ki sta najpogostejši obliki kapitalskih družb. Glavno

temo pa predstavljajo oblike odgovornosti, in sicer odškodninska in kazenska

odgovornost, ki sta predstavljeni na več pravnih področjih. To so korporacijsko pravo,

obligacijsko pravo in insolvenčno pravo.

Odškodninska odgovornost je razmerje, kjer je odgovorna oseba dolžna povrniti

povzročeno škodo drugi osebi, ta pa lahko zahteva takšno povrnitev. Odškodninska

odgovornost se najpogosteje pojavlja, ko prihaja do nedovoljenega ravnanja v

organiziranju in izvajanju gospodarske dejavnosti. Za presojo odškodninske

odgovornosti morajo biti izpolnjeni določeni pogoji; da se vzpostavi odškodninska

odgovornost, mora priti do kršitve pravnih in moralnih norm.

Za razliko od odškodninske odgovornosti je kazenska odgovornost zoper fizične in

pravne osebe, ki je storila kaznivo dejanje in je dolžna prevzeti posledice za svoje

ravnanje, pri čemer kazenski zakonik določa pogoje, da se lahko storilcu izreče kazen

ali druge sankcije.

Odgovornosti članov vodenja in nadzora so zakonsko dobro regulirane in predstavljajo

uspešno izhodišče za njihovo pomanjkljivo delo, s čimer potrdimo prvo hipotezo, saj

morajo člani organov družbo voditi v njeno dobro, s skrbnostjo vestnega in poštenega

gospodarstvenika ter tako tudi zakonodaja služi svojemu namenu in je dobro napisana.

Predzadnje poglavje je namenjeno primerjavi odgovornosti kapitalskih družb v

Sloveniji in Nemčiji, s čimer potrdimo drugo hipotezo, ki pravi, da so odgovornosti med

organi nadzornega sveta pri opravljanju nalog enake v Sloveniji in v Nemčiji, saj je

Slovenija prevzela zakonodajo kapitalskih družb po germanskem pravu in tako imajo

organi upravljanja in nadzora podobne odgovornosti.

V zadnjem poglavju je opisanih nekaj primerov glede odškodninske in kazenske

odgovornosti ter vse več oškodovanj in nepravilnosti, zato se morajo v zadnjem času

upravni in nadzorni organi zagovarjati na sodišču in za svoje napačne odločitve tudi

odgovarjati.

29

8 LITERATURA IN VIRI

1. 24ur.com. (2013). Časar in Marzi oproščena. Pridobljeno: 23. julij 2014,

24ur.com: http://www.24ur.com/novice/slovenija/casar-in-marzi-

oproscena.html.

2. Bratina, B., Jovanovič, D., Podgorelec, P., & Primec, A. (2008). Delniška

družba s komentarjem. Maribor: De Vesta.

3. Bratina, B., Jovanovič, D., Podgorelec, P., & Primec, A. (2008). Osnove

gospodarskega pogodbenega in statusnega prava. Maribor: De Vesta.

4. Bratina, B., Jovanovič, D., Podgorelec, P., & Primec, A. (2011). Pravo družb in

gospodarsko pogodbeno pravo. Maribor: De vesta.

5. Cigoj, S. (1976). Obligacije. Ljubljana: ČZ Uradni list SRS. .

6. Dežman, Z., & Eberžnik, A. (2003). Kazensko procesno pravo Republike

Slovenije. Ljubljana: GV Založba.

7. Grgič, M. (2010). Nadzorniki bank ne morejo poznati vsakega kredita.

Pridobljeno: 23. julij 2014, Delo: http://m.delo.si/clanek/268736.

8. Grgič, M. (2013). Nadzorniki družbe se bodo pogosteje zagovarjali pred

sodiščem. Pridobljeno: 23. julij 2014, Delo:

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/nadzorniki-druzb-se-bodo-pogosteje-

zagovarjali-pred-sodiscem.html.

9. Horvat, Š. (2004). Zakon o kazenskem postopku s komentarjem. Ljubljana: GV

Založba.

10. Kocbek, M., & Prelič, S. (2009). Korporacijsko pravo. Ljubljana: GV Založba.

11. Kocbek, M., & Prelič, S. (2012). Zakon o gospodarskih družbah z novelami

ZGD-1 D do ZGD-1 G. Ljubljana: Založba GV.

12. Kocbek, M., Ivanjko, Š., & Bratina, B. (1998). Nadzorni svet v delniških

družbah in družbah z omejeno odgovornostjo. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

13. Korošec, D., Amrož, M., & Filipič, K. (2011). Kazensko pravo, splošni del.

Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

14. Morozov, S. (2013). Nadzorniki morajo plačati odškodnino. Pridobljeno: 23.

julij 2014, Dnevnik: http://www.dnevnik.si/posel/novice/-nadzorniki-morajo-

placati-odskodnino.

15. Plavšak, N. (2008). Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ljubljana: GV Založba.

16. Plavšak, N., Juhart, M., & Vrenčur, R. (2009). Obligacijsko pravo, splošni del.

Ljubljana: GV Založba.

30

17. Policija. (2012). Letna poročila o delu policije. Pridobljeno: 15. junij 2014,

Policija:

http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocil

o2012.pdf.

18. Policija. (2012). Statistični podatki s področja kriminalitete. Pridobljeno: 15.

junij 2014, Policija:

http://www.policija.si/images/stories/DelovnaPodrocja/Kriminaliteta/Statistika/P

DF/delo-krim2012.pdf.

19. Puharič, K. (2006). Pravo družb in poslovno pravo. Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije.

20. Rajgelj, B. (2007). Pravo gospodarskih družb v EU. Ljubljana: Založba GV.

21. Selinšek, L. (2007). Kazensko pravo, splošni del in osnove posebnega dela.

Ljubljana: GV Založba.

22. STA. (2013). Višje sodišče Kordežu zvišalo kazen za šest let in pet mesecev,

Kordež se s sodbo ne strinja. Pridobljeno: 23. julij 2014, Dnevnik:

http://www.dnevnik.si/kronika/visje-sodisce-kordezu-zvisalo-kazen-namesto-

pet-let-bo-v-zaporu-sedel-sest-let-in-pet-mesecev.

23. Šinkovec, J., & Tratar, B. (2004). Odškodninska, disciplinska, statusna in

kazenska odgovornost fizičnih in pravnih oseb. Ljubljana: Založniška hiša

Primath.

24. Uradni list RS. (2009). Uradni list RS, št. 65/2009. Pridobljeno: 15. junij 2014,

Uradni list Republike Slovenije: http://www.uradni-list.si/1/content?id=93580.

25. Uradni list RS. (2011). Kazenski zakonik (KZ-1). Ljubljana: Uradni list

Republike Slovenije.

26. Zidarič, B., Milenkovič, V., Svilan, S., Jamnišek , S., & Adlešič, Z. (1997).

Poslovati z Nemčijo. Ljubljana: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.