OBČINA HRPELJE - KOZINA številka 10 letnik XIV - 2011 December

2 3

aktualno aktualno

iz vsebine UPORABA PETARD V ČASU PRAZNIKOV 3

PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2011 3

20 LET MODRE DVORANE V HRPELJAH 4

PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA 5

VLOGA ZA SOCIALNE PRAVICE 5

ATECH PREJEMNIK CEEMAN-OVEGA PRIZNANJA

»SKRITI ZMAGOVALEC 2011« 5

KO SE SREČATA STOLETNA TRADICIJA IN VIZIJA 6

PREDSTAVITEV FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE

»KRISTINA« NA KOZINI 6

12. MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU 7

PROJEKT »PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE« 8

DUŠAN BENČIČ, VITEZ KRVODAJALSTVA 9

ŽENSKI BALINARSKI TURNIR V HRPELJAH 9

NOGOMETNO IGRIŠČE V OBROVU V ATLASU

POSEBNIH KRAJEV 10

PRAZNOVANJE 20-LETNICE DELOVANJA MOPZ SLAVNIK 11

POHOD PO BRKINIH IN KOSTANJEV PIKNIK 12

V OCIZLI POSTAVILI PLOŠČO V SPOMIN NA ČREDNIKA 13

KRIM 14

VETROVNA JAMA POD HRPELJSKO GORO 14

SPOMINSKI VEČER ALOJZA KOCJANČIČA 15

KUMROVEC IN KOZJANSKO 16

IZDELUJEMO ADVENTNE VENČKE 16

ZALA DODIČ ZAPLESALA NA GALA VEČERU

BALETNIH KOREOGRAFIJ 16

POMOČ LJUDEM IN ŠOLARJEM V STISKI 17

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI! 17

KAKO RAZISKATI SEBE 18

BO ZAGORELO? 18

ŽELIMO SI ŠE VEČ CVETOČIH BALKONOV 18

NASILJE NAD ŽENSKAMI 19

OSEBNA IZPOVED IZKUŠNJE SPOLNE ZLORABE 19

VOLK (CANIS LUPUS) – VREDNOTA ALI NEVARNOST? 20

KUŽNI KAŠELJ PSOV 21

STARA FOTOGRAFIJA 24

VELIKA BERA ZA MLADE LJUBITELJE KNJIGE 25

MLAJŠE DEKLICE B IN MINI ROKOMET ŠD JADRAN BLUEMARINE 25

PREDSTAVITEV EKIP RD JADRAN 2009 HRPELJE - KOZINA 25

PREDPRIPRAVE NA ŠOLSKI DOBRODELNI BAZAR 27

STOPLJENA LJUBEZEN 28

KOLAČ SREČE 28

KAKO OSTATI ŽIV V PROMETU? 29

OBISK 27. KNJIŽNEGA SEJMA 29

KARIRASTA LJUBEZEN 30

KOMEMORACIJA NA KOZINI 30

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, 20. 9. 2011 31

METULJČK 31

VOŽNJA Z VLAKOM 31

V STICˇNO PO NAGRADO 32

OBISKALA NAS JE JASNA MAJDA PERŠOLJA 32

TEHNIŠKI DAN SEDMIH RAZREDOV 33

PADALA IN ZMAJI V 5. A RAZREDU 33

PODJETNO V NOVO ŠOLSKO LETO 34

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V VRTCU HRPELJE 34

KO LUTKE OŽIVIJO 35

SREČANJE S STARŠI PRI »PIKAPOLONICAH« 35

GLASBENI POPOLDAN PRI RIBICAH 35

IGRALNI POPOLDAN PRI ZVEZDICAH 36

ČEBLJANJE S ČEBELARJEM 36

ZA LJUBITELJE KNJIGE 37

MINUTA ZA MISEL 38

TIMBILDING V VAŠEM DRUŠTVU 39

KULTURNI DOM HRPELJE 40

UPORABA PETARD V ČASU PRAZNIKOV

»Bodi zvezda, ne meči petard«, je dobronamerno sporočilo, ki ga lahko zasledimo v časopisih in drugih medijih v decembru. Kljub opozorilom pa v slovenskih bolnišnicah vsako leto oskr-bijo poškodovane največkrat prav zaradi petard. Med njimi je največ otrok in mladostnikov.V zadnjih letih se je razširila prodaja raznih petard, katerih pok presega vse meje dobrega okusa in vzdržnosti. Pok oziroma detonacije so tako močne, da se slišijo tudi po nekaj kilome-trov daleč. To nekontrolirano pokanje, v katerem vidi užitek le peščica posameznikov, je lahko za druge prava nočna mora. To je razvidno tudi iz povečanega števila klicev na interven-tno številko »113« ravno v času božičnih in novoletnih prazni-kov. Na pokanje petard pa so občutljive tudi živali. Policisti bomo storili vse, kar je v naši moči, da omejimo neza-konito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Dosledno bomo ukrepali zoper vse, ki bodo metali petarde oziroma uporabljali druge pirotehnične izdelke, kjer to ni dovoljeno: v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenega doma, vrtcev, cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stano-

vanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi. Pogoji nabave in uporabe pirotehničnih izdelkov v Republiki Sloveniji so določeni v Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih iz leta 2008. Za fizične osebe za lastno uporabo ni po-trebno dovoljenje in se lahko nabavlja prosto. Edina omejitev je ta, da se lahko pirotehnične izdelke, katerih glavni namen je pok, prodaja le v času od 19. do 31. decembra, uporaba pa je dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem. Mladoletnikom, mlajšim od 14 oziroma 16 let, je dovoljena prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov le pod nadzor-stvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana pa je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka (sestavljanje več izdelkov v enega ipd.), uporaba v drugih predmetih (ste-klenice, kovinske cevi ipd.) ter lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi.Omenimo naj, da je za zgoraj naštete kršitve predvidena glo-ba v višini od 400 do 1200 €, odgovornost pa nosijo tudi starši mladoletnikov, če dovolijo ali dopustijo, da ti uporabljajo pi-rotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva.

Vsem želimo prijetne in varne praznike ter srečno novo leto 2012!

Marjan Pelkokomandir policijske postaje

policijski inšpektor I

PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR RS 2011 (neuradni rezultati)Vir: www.volitve.gov.si

Kako smo glasovali v naši občini?

Stranka Število glasovLista Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija 608Slovenska demokratska stranka – SDS 486SD Socialni demokrati 414DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije 184Državljanska lista Gregorja Viranta 170SLS Radovana Žerjava – Slovenska ljudska stranka 71Slovenska nacionalna stranka – SNS 45Nova Slovenija – Krščanska ljudska stranka 34SSN Stranka slovenskega naroda 14Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS 28LDS liberalna demokracija Slovenije 15Demokratična stranka dela – DSD 15SMS Zeleni 11Zares – socialni liberalni 10Zeleni Slovenije 9Akacije 4Gibanje za Slovenijo 2Stranka enakih možnosti Slovenije 0Stranka humana Slovenija 0

Poimenski rezultati glasovanja v Volilni enoti Sežana: Skupaj glasov: 12.671

1. ALJOŠA JERIČ, LISTA ZORANA JANKOVIĆA – POZITIVNA SLOVENIJA: 3.504 ali 27,65 %

2. DR. LJUBICA JELUŠIČ, SD – SOCIALNI DEMOKRATI: 2.724 ali 21,50 %

3. BREDA FILIPOVIĆ, SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 2.394 ali 18,89 %

4. LJUBISLAVA ŠKIBIN, DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE: 1.120 ali 8,84 %

5. DANICA SKOK, DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA: 1.077 ali 8,50 %

6. ANDREJA MAHNIČ, SLS RADOVANA ŽERJAVA – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: 469 ali 3,70 %

7. JANI PODREPŠEK, NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA: 324 ali 2,56 %

8. ANTON MOŽE, STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE – TRS: 200 ali 1,58 %

9. ALEKSANDER ŽEVART, SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS: 198 ali 1,56 %

10. RUDOLF PEČAR, LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE: 171 ali 1,35 %

20 LET SAMOSTOJNEREPUBLIKE SLOVENIJE

KAKO SMO SE ZOPERSTAVILI JLAKD Hrpelje, 21. december, ob 18.00

Pogovor o dogodkih v letu 1991 in o osamosvajanju v naših krajih.

Sodelujejo:Veterani vojne za Slovenijo

Policijsko društvo SEVERPripadniki teritorialne obrambe

Domačini

Pogovor bo vodil:novinar in zgodovinar Tomo Šajn

Pogovoru sledi ogled dokumentarno - igranega filma»BEG V SVOBODO«

Režiserja Jadrana Sterleta

Film govori o begu in reševanju slovenskih (in drugih) fantov iz vojašnic in primeža JNA v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo.

Vljudno vabljeni vsi, ki imate svoje spomine na desetdnevno osamosvojitveno vojno pri nas, in vsi,

ki vas zanima slišati o uporu in boju za Slovenijo v naših krajih!

Organizira Občina Hrpelje - Kozina

SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI!

Vsak hodi po svoji življenjski poti.

Verjamem, da smo vsi popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost

ustvarjati novo – več in bolje.

Želim vam, naj vam bo v prihajajočem letu

pot tlakovana z več in boljšim!

Naj vas soj prazničnih luči spominja na vse lepe trenutke,

ujete v preteklosti,

in naj vam pomaga najti tisto,

kar si v bodoče želite.

Vaš župan Zvonko Benčič Midre

4 5

aktualno aktualno / med ljudmi

20 LET MODRE DVORANE V HRPELJAH

V petek, 2. decembra 2011, je Modra dvorana v Hrpeljah slavila 20-letnico obstoja. V prepolni dvorani je vladalo pravo tekmovalno vzdušje, ko sta na parket stopili ekipi nekdanjih rokometašev različnih generacij. Srečanje z nek-danjimi igralci, trenerji, učitelji, ki so bili nekoč učenci naše hrpeljske šole, je bilo ganljivo. Ob podelitvi priznanja šole starosti rokometa Mihu Jezeršku je njegovo neprecenljivo delo na področju športa v našem kraju občinstvo nagradilo stoje z gromkim aplavzom. Mnogim se je utrnila tudi solza v očeh.Vse projekte, ki se letos izvajajo na naši šoli, združuje vo-dilna misel: »Junaki današnjega časa – kdo so in zakaj«. Ko smo iskali junaka Modre dvorane, smo našli nekoga, ki smo mu čestitali za njegov velik prispevek k razvoju športa v našem kraju. Bil je tudi idejni vodja za izgradnjo športne dvorane v takem obsegu, kot jo imamo še danes. JUNAK MODRE DVORANE je MIHA JEZERŠEK. Bil je 39 let ravnatelj hrpeljske šole, 38 let predsednik RK Jadran, tudi predse-dnik Rokometne zveze Slovenije. Denis Čermelj, občinski svetnik in tudi nekdanji rokome-taš, je v imenu občine podaril šolarjem dva kompleta žog. Po odigrani revialni tekmi nekdanjih rokometašev različnih generacij in predstavitvi otroških mlajših selekcij ter ple-sne skupine Twirling smo pomemben dogodek proslavili z druženjem v prostorih šole.Posebno pohvalo si zaslužijo trije organizatorji tega nepo-zabnega dogodka. To so Žarko Fabjančič, Peter Kastelic in Dejan Čeranič, nekdanji rokometaši, zdaj delavci šole.

Dvajset let je minilo od leta 1991, ko smo na šoli in v te-danji Občini Sežana odprli vrata nove, prostorne športne dvorane – naše Modre dvorane. Ta dan je pomenil pravo prelomnico v zgodovini športa oziroma rokometa kot pa-radne dvoranske discipline našega kraja. Rokometne tek-me 1. državne lige in lige pokalnih prvakov, ki so se lahko

igrale v naši dvorani, so privabile na tisoče ljubiteljev roko-meta iz številnih krajev cele Slovenije. Vsi, ki so imeli radi šport, so z izgradnjo dvorane dobili ustrezne in odlične po-goje za treninge, šolarji pa so pridobili dva velika prostora za nemoteno izvajanje pouka športne vzgoje.Za našo šolo in kraj velja, da imamo radi šport. Leta 2015 bomo praznovali že 50-letnico moškega rokometa v Hr-peljah in 15-letnico ženskega rokometa ŠRD Jadran. V za-dnjem času so naši učenci vzljubili tudi nogomet, ki ga tre-nirajo tudi v Modri dvorani. Spominjamo se dogodkov, ki so se zvrstili v naši Modri dvorani, teh pa ni bilo malo. Naj navedemo najodmevnej-še: na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v rokometu so igrale ekipe Litve, Italije, Avstrije, Izraela, Švice, Makedo-nije in Nemčije. V ligo evropskih prvakov se je uvrstil tudi naš klub. Pri nas so lahko trenirali igralci Švedske, Bosne in Portland Sant Antonia iz Španije. S špansko Barcelono, Gr-čijo in naštetimi klubi smo lahko igrali le v dvorani Bonifika v Kopru. Veliko veselja so nam priredili igralci Gold kluba, ki so premagali ekipo Pivovarne Laško iz Celja in postali pokalni državni prvaki Slovenije za leto 2006 ter se prvič v zgodovini hrpeljskega rokometa uvrstili v evropsko ligo prvakov.

V zadnjih desetih letih smo poleg športnikov gostili v naši dvorani mnoge kulturne izvajalce: Brkinsko godbo 2000, koncerte Nika Polesa, Lisjakov, Folklorne skupine Brkini, MoPZ Slavnik in druge zunanje glasbenike. Občina je v so-delovanju s svojimi kulturnimi društvi pripravila številne božično-novoletne prireditve, ki so množično obiskane. Naša Modra dvorana je zasedena skoraj vse dni v letu od jutra do večera, zato za nas zagotovo drži naslednja misel: »Šport je zdravje. Zdravje nas vodi k športu.« Naj bo tako še dolgo let. Če bodo prišli boljši časi za razvoj vrhunskega športa, naj se tudi k nam povrnejo zlati časi rokometa in skupnega veselja in druženja.Hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k izgradnji te prelepe dvorane, vsem, ki jo pomagajo vzdrževati in ohranjati pri življenju, da služi svojemu namenu ter omogoča nemote-no in zdravo ukvarjanje s športom. Hvala tudi naši občini in županu, ki je pomagal obnoviti dvorano, da lahko vsi športniki brezskrbno in nemoteno vadijo. Tiha želja je iz-gradnja še ene manjše dvorane, če bi želeli zadostiti potre-bam vseh, ki se ukvarjajo s športom.

Janja Babič, ravnateljica OŠ Hrpelje

PRVA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DNE

16. 11. 2011 Člani Občinskega sveta so na izredni seji, ki je bila dne 16. 11. 2011, sprejeli Odlok o rebalansu proračuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2011. Odlok je objavljen v Uradnem listu Repu-blike Slovenije in na internetni strani naše občine.

Vera Kavre, občinska uprava

VLOGA ZA SOCIALNE PRAVICE

V prejšnji številki glasila smo podrobno opisali spremembe pri uveljavljanju kar 11 pravic iz socialnega področja. Za vse pra-vice je odslej v uporabi ena vloga, ki jo dobite tudi na spletni strani: www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuplo-ads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_obr_8_45.pdf, na portalu e-uprava pa izberite vlogo pod imenom Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Občina Hrpelje - Kozina

ATECH PREJEMNIK CEEMANOVEGA PRIZNANJA »SKRITI ZMAGOVALEC 2011«

Kot skriti zmagovalec ATech sodeloval v medna-rodni raziskavi najbolj ino-vativnih podjetij.

Na mednarodni konferenci Hidden Champions in CEE (Skri-ti zmagovalci Centralne in Vzhodne Evrope), ki jo je 17. in 18. novembra v sodelovanju z IEDC Poslovno šolo Bled ter Avstrijsko gospodarsko zbornico na Dunaju organiziralo Mednarodno združenje za razvoj menedžmenta CEEMAN, so bili predstavljeni rezultati obsežnega mednarodnega raziskovalnega projekta o prispevku t. i. »skritih zmagoval-cev« – inovativnih, visoko tehnoloških malih in srednje ve-likih podjetij – h gospodarski rasti držav. Med slovenskimi podjetji je v raziskavi sodelovalo in prejelo priznanje tudi podjetje ATech.»Hidden champions« oziroma »skriti zmagovalci« je po-jem, ki ga je prvi utemeljil dr. Hermann Simon, nemški strokovnjak za podjetništvo in management. V svoji knjižni uspešnici Skriti zmagovalci 21. stoletja je namreč poudaril izreden pomen visokoinovativnih rastočih podjetij za pri-hodnost gospodarske rasti držav. Čeprav je sprva verjel, da so skriti zmagovalci značilni zgolj za nemško govoreče države, pa danes priznava, da obsta-jajo tudi drugod. To je potrdila tudi raziskava, o kateri so

razpravljali na nedavni konferenci. Med 15 slovenskimi podjetji je od skupno kar 161 sodelujočih v raziskavi so-deloval tudi ATech, ki je s strani Združenja CEEMAN prejel tudi uradno priznanje Hidden Champion 2011. Ugotovitve vodje 16 mesecev trajajočega raziskovalnega projekta, dr. Melite Rant z IEDC Poslovne šole Bled, ter so-voditelja dr. Mareka Dietla kažejo, da skrite zmagovalce med drugim povezuje predvsem inovativnost na področju izdelkov, proizvodnih procesov ali poslovnih modelov, rast kljub gospodarski krizi ter napredne tehnološke rešitve. Ker je njihov delež izvoza manj občutljiv na recesijo, pred-stavljajo nosilni temelj večine odprtih, izvozno usmerjenih gospodarstev. Z ustvarjanjem nadpovprečnega števila no-vih delovnih mest in stabilno rastjo ter razvojem pa pred-stavljajo tudi gonilno silo gospodarske rasti na splošno. Podjetje ATech elektronika je bilo kot skriti prvak prepo-znano tudi v okviru projekta I3SME, ki poteka v organizaciji TechnoCentra Univerze v Mariboru.

MB, za ATech

Kdo so skriti zmagovalci? Skriti zmagovalci (angl. Hidden Champions)

so tista specializirana majhna in srednje velika podjetja, ki v svojih nišah v mednarodnem merilu izstopajo po inovativnosti storitev, rešitev ter poslovnih modelov. Odlikujejo jih tudi stabilna rast in razvoj ter izvozna

usmerjenost. Ker večinoma delujejo na medpodjetniških trgih, na tujih se še širijo,

svoje rešitve pa prav tako še razvijajo naprej, so manj znana in manj izpostavljena (od tod

poimenovanje »skriti«). ATechovo priznanje Hidden Champion

6 7

med ljudmi med ljudmi

PREDSTAVITEV FOTOVOLTAIČNE ELEKTRARNE »KRISTINA« NA KOZINI

Konec novembra je na Kozini zrasla še ena fotovoltaična elektrarna, ki vam jo pobliže predstavljamo.

Zakaj ste se odločili za postavitev fotovoltaične elektrarne?Breda Filipovič: K odločitvi o postavitvi male fotovoltaične elektrarne je pripomoglo kar nekaj dogodkov. Pred kakšnim letom smo v občini imeli predstavitev velike fotovoltaične elektrarne, kmalu zatem je Občina Hrpelje - Kozina spreje-la Energetsko strategijo občine in bila ena prvih občin, ki tak dokument ima. Novosti so me vedno zanimale, kako izrabiti energijo sonca, je pa že izziv. Pred letom je malo fotovoltaično elektrarno zagnal znanec in bil navdušen nad tem. Ker je lega Kozine ena najboljših v Sloveniji glede osončenja in spričo dej-stva, da je na našem dvorišču kar nekaj streh, ki imajo idealno južno lego, je letos dozorela odločitev o postavitvi male foto-voltaične elektrarne. Kako je z osončenostjo pri nas?Teo Zalar, Robotina d.o.o.: Kras prejme 7,5–8 % več sončne energije kot območje od osrednje Slovenije do Prekmurja. Na-čeloma velja, da imajo južnejši predeli večje sončno obsevanje, vendar je treba upoštevati še specifike konkretne lokacije – od morfologije terena do vremenskih razmer. Kras ima v tem smi-

slu izredno dobre pogoje. Analogne pogoje ima celoten pas jugozahodne Slovenije ter južni del Bele krajine. Boljše pogoje glede osončenosti imajo le še kraji ob morju in gorski vrhovi. Druga zgodba pa je dejanski izplen električne energije, kjer je treba upoštevati še temperaturo (FV paneli namreč bolje de-lujejo ob nižji temperaturi) ter specifike konkretne elektrarne – predvsem naklon in azimut panelov. Zanimivo je, da imajo gorski vrhovi nekoliko nižjo osončenost kot denimo območje ob morju, vendar je izplen električne energije nekoliko večji za-radi nižje temperature. Fotovoltaika je tako odlična možnost za napajanje gorskih koč z električno energijo. So pa tu še drugi dejavniki, povezani s kakovostjo projektiranja in izvedbe, zara-di česar je pomembno izbrati kvalificiranega izvajalca. Na kon-cu pa ne smemo pozabiti, da moramo biti zlasti pri vgradnji na stanovanjske hiše življenjski in včasih sprejeti kakšen kompro-mis med optimalnim za delovanje elektrarne ter bivalnimi in estetskimi zahtevami.Kakšno moč bo dala Kristina? Teo Zalar: V FVE Kristina so uporabljeni kakovostni polikristalni paneli proizvajalca CanadianSolar. Uporabljenih je 95 panelov 22,8 kWp moči. Predvidena letna proizvodnja električne ener-gije pri dani postavitvi je okoli 25.650 kWh. To zadostuje za po-

Spodnji prispevek, izjava gospoda Davorja Jakulina, je spadal k reportaži o uspehu PGD Materija na tekmovanju v pre-verjanju znanja iz prve pomoči, ki smo jo objavili v prejšnji številki glasila, vendar nam jo je tiskarski škrat zagodel in nam celoten prispevek nekam skril. Avtorju se iskreno opravičujemo. Zaradi pomembnosti tematike in ključnega dejanja, ki je

sprožil veliko dobrega, prispevek objavljamo v tokratni številki.

Uredništvo

KO SE SREČATA STOLETNA TRADICIJA IN VIZIJAOb ogledu razstave ob 100-letnici delovanja gasilstva v Ma-teriji se mi je pojavljalo vprašanje motiva ljudi, ki so negovali društvo skozi različna obdobja. In vendar gre za preprost motiv ali celo vzgib posameznikov, in sicer pomagati sočloveku v ne-sreči. Plemenita drža brez primere!Oddaljenost profesionalnih gasilskih brigad od naših krajev daje prostovoljnemu gasilskemu društvu v Materiji še pose-ben pomen. Sušna poletna obdobja so pogosto zaznamovana s travniškimi in gozdnimi požari in čas intervencije je ključen za uspešno obrambo pred požari večjih razsežnosti. Posebej je čas odločujoč pri intervencijah v primeru prometnih nesreč na zelo prometni magistrali po našem podolju. Materija ima za to izredno geostrateško pozicijo in z usposobljeno ekipo bo moč ohraniti marsikatero življenje ali pa vsaj omiliti posledice pro-metnih ali pač kakršnihkoli nesreč.Moram priznati, da sem pred nekaj leti, ko me je obiskal Valter, predsednik gasilskega društva, in mi predstavil potrebo po fi-nančnih sredstvih za nakup defibrilatorja, precej hladen. Šele ko mi je predstavil celoten koncept razvoja dejavnosti društva, vključno z usposabljanjem intervencijske skupine za nudenje prve pomoči ponesrečencem, sem brez oklevanja pristopil k donaciji. Odločil sem se, da ne zgolj doniramo del sredstev za nakup defibrilatorja, ampak da v celoti kupimo defibrilator. Na-

mreč, defibrilator je bil le del celotnega projekta posodobitve opreme društva. Posebej me je prepričalo dejstvo, da matar-ski gasilci namenjajo veliko časa usposabljanju intervencijskih ekip. Seveda je bil takrat poseben poudarek ekipi za nudenje prve pomoči poškodovancem. Usposabljanje je strokovno usmerjala dr. Vlasta Počkaj in tako še dodajala kredibilnost ce-lotnemu projektu. Veseli me, da slovesna predaja defibrilatorja in s tem povezana vaja v podjetju ATech elektronika d.o.o. predstavlja nekakšen začetek delovanja intervencijske ekipe v nudenju prve pomoči. Hvala zmagovalni ekipi za uspeh, katerega del se čutimo tudi zaposleni v podjetju ATech elektronika. Dr. Vlasti Počkaj in Val-terju Fabjančiču za idejno vodstvo in vizijo izvedbe projekta in njihovemu povabilu za sodelovanje se še posebej zahvaljuje-mo. In tudi njima čestitamo za odlično vodenje.Celotnemu prostovoljnemu gasilskemu društvu želim še veliko uspehov. Posebej bomo za uspešno udeležbo na evropskem tekmovanju v znanju nudenja prve pomoči držali pesti nasle-dnje leto.

Naj živi in se razvija gasilsko društvo Materija!

Davor Jakulin, lastnik ATech elektronike d.o.o.

krivanje potreb 6 do 7 povprečnih slovenskih gospodinjstev. Pri tem pa prihranimo skoraj 16 ton CO2 izpustov letno. Foto-voltaika, torej direktna pretvorba sončne energije v električno, je obnovljiv in ekološki vir energije, poleg tega pa praktično neizčrpen, saj v obliki sončne energije na zemljino površino pade okrog 6.000-krat več energije, kot je celotno človeštvo potrebuje za vse svoje potrebe – od elektrike do ogrevanja, transporta itd. Z gradnjo FVE kot je Filipovičeva torej počasi pri-spevamo koščke v mozaik naših obnovljivih in ekoloških virov energije in s tem k nadomeščanju klasičnih neekoloških virov. Poleg tega pa sončna energija zaradi svoje razmeroma enako-merne porazdeljenosti po svetu prispeva k energetski samo-stojnosti držav in zmanjšanju globalne odvisnosti od centrov naftnih nahajališč.Kako sta potekala projektiranje in izvedba?Breda Filipovič in Teo Zalar: Izgradnjo je izvedlo podjetje Ro-

botina d.o.o. iz bližnjih Hrpelj. Priprava projekta ter pridobi-tev soglasja za priključitev in lokacijske informacije za takšne elektrarne traja približno en mesec, vendar se včasih zavleče zaradi počasnih formalnih postopkov. Sama gradnja tovrstne FVE traja 1–2 tedna. Na koncu pa moramo urediti še končne formalnosti priklopa na omrežje ter formalnosti za pridobitev podpore, kar do dejanske prodaje električne energije Borzenu traja okrog 2–3 mesece.Ali so podobne elektrarne tudi drugod po Sloveniji?Teo Zalar: Sredi letošnjega oktobra je bila registrirana že tiso-ča FVE v Sloveniji. Skupna instalirana moč je bila 61,4 MW, do konca leta pa naj bi bilo po napovedih Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI, www.zsfi.si) instaliranih kar 80 MW FVE, ki bodo skupno proizvedle okrog 84 GWh električne energije letno, kar pomeni 0,6 % celotne proizvodnje električ-ne energije.Kako je s prodajo proizvedene elektrike?Teo Zalar: Elektriko bomo prodajali podjetju Borzen, organiza-tor trga z električno energijo, d.o.o. – to je podjetje v lasti Vla-de Republike Slovenije, ki deluje v sklopu Centra za podpore.

Električna energija iz FVE Kristina se bo Borzenu prodajala za obdobje 15 let po ceni 332,37 €/MWh.Kdaj se naložba povrne?Teo Zalar: Tovrstna naložba se v primeru financiranja z lastni-mi sredstvi predvidoma povrne v 6–7 letih ter v 15 letih zago-tovljenega odkupa (upoštevajoč poleg vračila investicije tudi padec učinkovitosti panelov ter stroške zavarovanja) prinese približno 64.000 € čistega donosa. V primeru financiranja s kre-ditom se doba povračila z vidika lastnega vložka celo izboljša, izboljša pa se tudi razmerje med vloženimi lastnimi sredstvi in donosom (upoštevajoč tudi odplačilo kredita).Kaj bo možno storiti z elektriko čez 15 let?Teo Zalar: Kaj bo možno s proizvedeno električno energijo sto-riti čez 15 let, bo odvisno od takratnih zakonskih in tehnoloških okvirjev. V tem trenutku podaljšanje podpor ni predvideno, tako se bo po preteku 15-letnega obdobja proizvedena elektrika naj-verjetneje prosto prodajala na trgu oziroma se bo s prilagoditvi-jo elektrarne (če ni že v osnovi tako zasnovana) primarno koristi-la za lastne potrebe, viški pa se bodo prosto prodajali.Kakšna je pomoč države pri taki investiciji?Teo Zalar: Državna pomoč prihaja v glavnem v obliki subven-cije za proizvedeno električno energijo, ki je lahko v obliki »za-gotovljenega odkupa« (Borzen odkupi vso proizvedeno elek-triko po fiksni subvencionirani ceni) ali »obratovalne podpore« (subvencija v primeru, da investitor električno energijo prosto prodaja ali jo sam porabi). V obeh primerih je obdobje podpore 15 let. Potem so tu še občasne subvencije za samo izgradnjo (npr. prek Eko sklada), vendar nam te sorazmerno znižajo prej omenjeno obliko podpore. V državah, kjer je politika podpore bolj usmerjena in koherentna, država bistveno bolj pomaga tudi s poenostavitvijo, pospeševanjem in nižanjem stroškov uradnih postopkov. V Sloveniji smo pri tem na žalost še mnogo za Nemčijo, ki je po številu inštaliranih fotovoltaičnih elektrarn vodilna v svetu. Vendar si Robotina kot polnopravni in aktivni član ZSFI aktivno prizadeva k odpravi formalnih in drugih pre-prek, pa tudi država vedno bolj ureja to področje.Zakaj ime Kristina?Breda Filipovič: V »Miškotovi« domačiji ob magistralni cesti na Bazoviški 12, ki je moja last (stavba na Obrtniški 12, kjer živim, pa stoji na parceli, ki je bila včasih sadovnjak in balinišče gostil-ne pri Miškotovih) se je leta 1893 rodila Kristina Dobrila, ki je kot 16-letno dekle vodila tamburaški zbor Kulturno umetniške-ga društva Venec Kozina (še so ostanki tamburic pa tudi klavir iz tistih časov). Mlada se je poročila na Češko in tako širila našo kulturo po svetu, gledala je torej čez lasten plot. Bila je moč-na, sposobna in razgledana ženska. Ker je vsaka dejavnost oz. produkt lepši, če ima zadaj zgodbo, se mi zdi, da je to ena lepa zgodba o prednikih, ki so gledali naprej.

Povzeto po sporočilu za medije Robotine d.o.o. in Brede Filipo-vič ob odprtju FVE Kristina

12. MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU Čebelarsko društvo Sežana je že dvanajstič zapored orga-niziralo mednarodni natečaj za izbor najboljšega medu srednjeevropske regije. Letošnjega natečaja se je udeleži-lo kar 96 čebelarjev iz petih držav s 171 vzorci medu, od tega kar 55 iz tujine.

Slavnostno podelitev priznanj in nagrad so opravili 12. no-vembra v društvenih prostorih v Povirju, kjer so pripravili tudi krajši kulturni program in degustacijo kraških zaščite-nih blagovnih znamk. Osrednja slovesnost ob 100-letnici društva pa bo 15. decembra v Sežani.

8 9

med ljudmi med ljudmi

Številne zbrane sta pozdravila predsednika Čebelarskega društva Sežana Ivan Atelšek in predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč ter tudi podžupana sežanske in hr-peljsko-kozinske občine David Škabar in Anton Mahne. Pri-sotni so bili tudi predstavniki čebelarskega konzorcija iz Por-denona, Gorice in Trsta. »Ocenjevanje je bistveno promocijsko sredstvo, s katerim čebelarji pokažejo, kaj so pridelali. Ponosni smo na naše če-belarje, saj pridelujejo zelo visoko kakovostni med, kar je potrdilo tudi letošnje ocenjevanje, kjer smo ocenili 350 vzorcev v interni kontroli in 150 vzorcev na državni ravni – in nobeden od vzorcev ni bil izven pravilnika. Želimo si, da se naše tekoče zlato enakovredno kosa z visoko kvalitetnimi medovi v svetu,« je poudaril predsednik ČZS Boštjan Noč.Sežansko čebelarsko društvo, ki prav letos praznuje visok jubilej, 100-letnico svojega delovanja, šteje 106 članov. Tudi letos je pripravilo že 12. mednarodno ocenjevanje medu, na katerega je prispelo 171 vzorcev medu iz Hrvaške, BiH, Itali-je, Srbije in Slovenije. Ocenjevanje je izpeljala strokovna ko-misija, ki jo je vodila prof. dr. Terezija Golob z Biotehniške fakultete. Med izbranimi vzorci so podelili kar 72 zlatih, 62 srebrnih in 28 bronastih priznanj ter sedem zahval, kar priča o izredni kakovosti ocenjenih medov. Na letošnjem izboru je sodelovalo 31 sežanskih čebelarjev, žal pa zaradi tehničnih težav niso sodelovali čebelarji s Češke.

»Akacijevi in cvetlični medovi so bili najboljši, tudi lipovi in cvetlični ne zaostajajo. Manj vzorcev smo prejeli medu po-sebnih vrst, kot so žajbelj, rešelika ipd.,« je poudaril Atelšek. Plakete za najboljše sortne medove so prejeli: Robert Ščuka (za akacijev med), Bogomir Marsetič (cvetlični), Franci Trček (kostanjev), Peter Vrhunc (gozdni) in Damijan Pavšič (lipov). Nagrade za najboljše ocenjene medove v absolutni konku-renci pa so šle v roke primorskim čebelarjem za akacijeve medove. Največ točk (31,28) je zbral Robert Ščuka (Tomače-vica na Krasu), sledilo sta čebelarja Oskar Kristančič (31,08 točke, Plešivo v Brdih) in Alojz Kodermac (30,98 točk, Neblo).V sežanskem čebelarskem društvu je 106 članov, od tega jih je 27 vključenih v skupino blagovne znamke Kraški med. To so čebelarji, ki proizvajajo največ medu na Krasu in v Brki-nih. Društvo ima kar tri čebelarske mojstre, kmalu bo dobilo še dva. Imajo kar 12 čebelark, kar je nad slovenskim povpre-čjem, in veliko mladih čebelarjev (več kot polovica jih je sta-rih manj kot 50 let). »Pred tremi leti smo izpeljali tečaj za mlade čebelarje s prak-tičnim usposabljanjem. Poleg klasičnih tečajev imamo tudi izobraževanja za pripravo likerjev, propolisov, čebelarskih produktov in nenazadnje tudi izdelkov na osnovi zdravil. Vsaka vas ima 2 do 3 čebelarje, katerih čebele poskrbijo za opraševanje sadnega drevja, trt, poljske zelenjave. Letno pridelamo od 120 do 130 ton medu. 18. novembra pa smo v vrtcih in šolah pripravili medeni dan oz. zajtrk, kjer smo raz-delili 160 kilogramov medu. Med z blagovno znamko 'Kraški med' je jamstvo za kakovost in geografsko poreklo,« je pou-daril Atelšek.Slavnostno akademijo z odprtjem razstave poslikanih panj-skih končnic učencev vseh petih osnovnih šol Krasa in Brki-nov (za čebelarsko razstavo so pripravili 450 deščic oz. slik), podelitvijo nagrad na natečaju za najboljše spise na temo »Brez čebel ni življenja« in podelitvijo priznanj najzaslužnej-šim članom prirejajo 15. decembra v sežanskem Kosovelo-vem domu.V kulturnem programu je s pesmijo razveselil Oktet Vidus z zborovodkinjo Anjo Frelih, sledila pa je sladka zakuska do-brot oz. peciva z medom, ki so ga pripravile domače čebe-larke.

Olga KnezFoto: Olga Knez

PROJEKT »PROMOCIJA BRKINSKE SADNE CESTE«

Prikaz predelave jabolk v sok na sadjarski kmetiji Biščak

V okviru projekta LEADER – Promocija Brkinske sadne ceste, ki poteka na območju štirih občin: Pivka, Il. Bistrica, Hrpelje - Kozina in Divača, je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica s pomočjo Kmetijske svetovalne služba kot izvajalcem v projektu 16. in 17. novembra organiziral prikaz predelave jabolk v sok.Sadjar Anton Biščak iz Buj se je prošnji za izvedbo takega izobraževanja z veseljem odzval in pripravil vse potrebno za izpeljavo delavnice. Ivan Kodrič, specialist za sadjarstvo, je prisotnim najprej podal nekaj napotkov o tem, kaj vse je po

Z leve: Boštjan Noč, starosta sežanskih čebelarjev, 90-letni Viktor Saksida, Ivan Atelšek, David Škabar in Anton Mahne

trebno za pripravo dobrega soka. Pomembni sta zrelost plo-dov ter vsebnost sladkorja in kisline, veliko pa je odvisno tudi od sorte jabolk. Predvsem pa sta pomembni čistoča in natančnost.Oprana jabolka zmeljemo, dodamo C vitamin in pektolitične encime, katerih količino izračunamo na podlagi izračunane teže in izplena, ki je pri jabolkih od 60 do 80 %. Zmleta jabol-ka pustimo stati vsaj dve uri, nato jih stiskamo. Sok pustimo stati čez noč, da se motni delci sesedejo, naslednji dan pa ga pasteriziramo pri najmanj 78 ºC. Če ga pregrejemo ali počasi ohlajamo, nastane okus po kompotu. Zato je zelo pomemb-

no, da sok čim hitreje segrejemo in čim hitreje ohladimo. Najboljši so cevasti pasterizatorji. Sok se takoj napolni v ste-klenice, te se zaprejo in za nekaj časa položijo v vodoraven položaj, nato pa še v hladno vodo, da se sok ohladi. Če želi-mo imeti bister sok, ga pred pasterizacijo filtriramo.Tako stekleničen sok lahko zdrži več let in ne spremeni oku-sa. Udeleženci delavnice so izvedeli marsikaj novega, ki jim bo pri pripravi soka prišlo prav, pa čeprav samo za lastne po-trebe.

Milena Štolfa, KSS Sežana

DUŠAN BENČIČ, VITEZ KRVODAJALSTVAV začetku novembra je Dušan Benčič iz Hrpelj na krvodajalski akciji že stotič daroval kri in tako postal vitez krvodajalstva.

Dušan je s krvodajalstvom začel v srednji šoli, takoj ko je dopol-nil zakonsko določenih 16 let. S to človekoljubno dejavnostjo nadaljuje celih 39 let. »Odločitev je bila preprosta, mama je bila krvodajalka in organizatorica krvodajalskih akcij, zato sem že v mladih letih vedel, da je to nekaj dobrega in koristnega tako za krvodajalca, ki je pod zdravniškim nadzorom, kot za prejemni-ka krvi,« je o odločitvi, da postane krvodajalec, povedal Dušan. Na vprašanje, do kdaj bo še krvodajalec, odgovarja: »Vse do-kler mi bo to zdravje dopuščalo, vsekakor pa ne preko dopol-njenega 65 leta, ko je postavljena zakonska starostna meja za krvodajalce. Naj pri tem še povem, da sem v vseh teh letih imel

srečo, saj sam nisem potreboval krvi, sem jo le 'dajal',« ponosno pove Dušan. Odvzem krvi je seveda pomemben za tistega, ki jo potrebuje, je pa doprinos k zdravju tudi za krvodajalca. Na ta način redno hodiš k zdravniku, si pregledaš kri, kri se obna-vlja, pa tudi psihološke vrednote pri tem niso zanemarljive. V bolnico greš vesel in sproščen, zavedajoč se pomena svojega zdravja. Zdravniška ekipa je enkratna. Stokratni darovalec se je zapisal med visoke jubilante krvo-dajalstva in je s strani Beise Žabkar iz koprskega območnega združenja Rdečega križa prejel posebno odlikovanje in častni naziv Vitez krvodajalstva. Dušan je ponosen nad imenovanjem in bi želel biti za zgled vsem tistim, zlasti mladim, ki se za kr-vodajalstvo še niso odločili. »Krvodajalstvo je dobra stvar, nima negativnih plati, samo pozitivne. Tukaj se znajdemo v edini zdra-vstveni instituciji, v katero prideš popolnoma zdrav, med zdrave ljudi, ni čakalnih dob in niso potrebne napotnice. Zavedati pa se moramo, da lahko s tako majhnim vložkom, ki od človeka terja le nekaj minut prostega časa, dobesedno rešujemo življenja,« je spodbuda, ki jo Dušan pošilja novim krvodajalcem. V njego-vi družini redno hodijo na krvodajalske akcije tudi žena ter sin Peter in hči Katja. Se tudi zgodi, da ga iz bolnice pokličejo na izredni odvzem, kadar imajo večje potrebe po njegovi krvni skupini B+. Drugače pa so redni in zvesti krvodajalci postali pravi prijatelji med seboj in so družba, ki se rada vidi na krvodajalskih akcijah. Zagotovo bo tako tudi na prireditvi prihodnje leto, ko bo Du-šan prejel tudi posebno pohvalo.

Ester Mihalič

ŽENSKI BALINARSKI TURNIR V HRPELJAHŽenska balinarska sekcija BK JADRAN Hrpelje je letošnjega 2. oktobra znova organizirala tradicionalni mednarodni ženski balinarski turnir. Turnirja se je udeležilo dvanajst ekip: Povir, Divača, Sežana, Repentabor, Štor-je, Koper, Izola, Ilirska Bistrica, Košana, Logatec, iz zamejstva Repen in domača ekipa JADRAN. Turnir se je kljub pozne-mu terminu odvijal v lepem jesenskem

vremenu, kar je pripomoglo k dobremu razpoloženju in vzdušju, ki je vladalo vse do zaključka. Štiri ekipe, ki so se uvrstile v polfinale, so na koncu zasedle:1. mesto IZOLA 2. mesto ILIRSKA BISTRICA 3. mesto ŠTORJE 4. mesto REPENTABOR Vse zmagovalne ekipe so prejele poka-le in medalje.

10 11

med ljudmi med ljudmi

NOGOMETNO IGRIŠČE V OBROVU V ATLASU POSEBNIH KRAJEV

Lani je pri založbi Drava iz Celovca izšel Atlas posebnih krajev, v katerem najdemo tudi nogometno igrišče v Obrovu. Posebnost atlasa je, da obravnava 72 krajev, ki so eden bolj ti-pičen od drugega in vsak zase vreden potovanja. Nahajajo se na Koroškem, v Furlaniji Julijski krajini in Sloveniji, vedno ob meji in daleč od glavnih prometnic, v običajnih vodnikih jih ko-maj kdaj omenjajo. Najsi bodo to vasi v ožjem pomenu besede ali znamenja ali naravni biseri, v vsakem primeru predstavljajo odročne pokrajine pred našimi vrati, predele, ki so zaradi odse-ljevanja in gospodarskega prestrukturiranja popolnoma zašli v pozabo ter postali nek paralelni svet ob gospodarskih in turi-stičnih centrih. Obljuba se glasi: kdor se poda v te kraje in se vanje poglobi – z vsemi čuti, ki jih premore – se iz njih vrača spremenjen in obo-gaten. V vsakem primeru pa bo človek marsikaj odkril in na koncu posamezno pokrajino gledal z novimi, bolj odprtimi očmi. Slutnjo o tej transformaciji, ki je plod povečane pozorno-sti in poostrenega zaznavanja, dajejo besedila in slike, objavlje-ni v tej knjigi. Napisali in posneli so jih umetniki in umetnice, ki so bili »poslani« v te kraje brez kakršnekoli vnaprejšnje infor-macije (razen lapidarnih opisov poti), da bi svoje vtise literarno in fotografsko predelali. Na ta način so nastala najrazličnejša, večinoma asociativna besedila v nemščini, slovenščini in itali-janščini ter slike iz najrazličnejših perspektiv. Nekateri prispevki znajo biti na prvi pogled enigmatični in nedostopni – tako kot opisani kraji, drugi spet se razumljivosti izmaknejo zaradi tuje-ga jezika. Naj prav zaradi tega zbudijo radovednost in bralca in bralko, gledalca in gledalko spodbudijo, da si na kraju samem ustvarijo svojo sliko in postanejo protagonisti lastne pripovedi.

V glasilu objavljamo prispevek o nogometnem igrišču v Obrovu:Zgoraj na robu široke doline so se na terasi z druge strani ceste, pred sivo hišno kocko zbrali fantiči. Dva telovadita na železni ograji, gledata sem čez, kličeta celo, toda ptičje petje, veter v drevesih in mimoidoči avtomobili so glasnejši. Hči ob njegovi roki pa poskuša z vsakim korakom zavrteti visoko in še više rja-vo listje. Dečki se zaletavajo eden v drugega (se dregajo), teka-jo, postajajoč bolj nemirni sem in tja, enkrat se z njihove srede žoga dvigne navpično navzgor in obstane na kratko, bi rekel zmagoslavno, nad njimi.Tukaj sta se zaustavila ob poti na morje, čeprav je hči obneme-lo sedela na zadnji klopi in gledala skozi okno, kakor da o čem razmišlja. Zavil je z glavne ceste, potem ko je zadnje pol ure po vsakem ovinku mislil, da je odkril počivališče svojega otroštva. Potem ko tečeta spodaj po valovitem, mehkem, s krtinami po-

sejanim igrišču, ji reče, da se je morda le zmotil. A ona že teče, še hitreje z visoko iztegnjenima rokama skozi ena umazano bela vrata in kriči: »Gol, gol!«, leti po rebri navzgor, ki se najprej blago, nato pa strmo dviguje, vse tja do grmovja, kjer se za hip ustavi in smeje, ker se je on ob dvigovanju in spuščanju rok obračal na mestu. Nedaleč nad njima prečka igrišče ptič, leteč proti vetru kakor plavalec delfina.Prostrani oval okoli igrišča naj bi bil stadion, kamni grmovje in drevesa, med katerimi se je žoga znova večinoma sama od sebe vračala, na kar so zmeraj čakali, naj bi bile vzklikajoče ljud-ske množice. In on bi si, če bi na primer odraščal v hiši tam gori, zaželel prave golmanske rokavice in bi pred vsakim strelom iz kota z nogometnimi čevlji potrkal ob vratnico. S svojimi špor-tnimi copati začne meriti vrata. »Trinajst in pol čevlja«, kliče in, glej, kliče hčerko nazaj, preden začne teči po rebri navzdol pro-ti majhni leseni gugalnici, se tik pred njo ustavi, da bi se nato

Pri uspešni izvedbi turnirja so nam pomagali tudi donatorji s svojimi pri-spevki, za katere se lepo zahvaljujemo. Donatorji so: Občina Hrpelje - Kozina, Meplast d.o.o. Kozina, Društvo upoko-jencev Hrpelje - Kozina, Pakirka Udo-vič Hrpelje, Steklarstvo Tulek Kozina, Cvetličarna Nadja Kozina, Pivovarna in

gostilna Mahnič Kozina, Ivančič Plastika IOC Hrpelje, Albes Kozina, Mesnica in ribarnica Cerkvenik Kozina, Mesnica in delikatesa RebruHrpelje, Nane bar Kozina, DU klub - Mi-halič Slavko, Škerjanc d.o.o. Materija.

Ženska sekcija BK JADRAN

prav previdno zagugala na upogljivi gugalni mizi. Nato pa od-skoči z razširjenima rokama.Medtem ko on, ležeč na trenerski klopi, kadi v nebo, preiskuje ona na vrhu prstov vsebino zarjavelega zabojnika za smeti ter povleče ven delovno rokavico in si jo natakne na roko, da bi jo nato zabrisala daleč stran, kar ponavlja toliko časa, dokler ne priteče tja moški, da lovi rokavico in jo meče nazaj. Nato naredi nekaj njenih posnetkov z in brez nje. »Posnetek z rokavico za mamo, brez pa zate, ker si pač tukaj, ali pa za oba po en posne-tek z in brez.« Zgoraj gredo dečki mimo in jim nekaj kličejo, medtem ko žoga sredi med njimi, skače gor in dol. Oni pa se ne podajo po poti navzdol, deklica pa dolgo zre za njimi.»Ne vem še, kaj bi hotela biti, ko bom velika, moški ali ženska,« pravi na pol njemu, ko se zopet vzpenjata navzgor. »Sploh ni treba vsega vedeti,« pravi on in nekaj korakov pozneje: »Jaz na primer sedaj ne vem več, ali nisem morda kot deček bil kdaj tukaj.« Moral bi bil prisluhniti njeni misli in občutil je, da se je na kratko branila, da jo dvigne in zaziba z leve v desno. »Pred zelo dolgim časom je bilo tukaj vse ravno in nato se je spodaj poru-šila velika jama in je naenkrat nastala ta kotanja ali pa je bila tu nekje majhna odprtina kakor na sredi peščene ure in skozi njo je počasi vse izginjalo, ne, skozi njo se je vse sesipalo in se po-grezalo vedno globlje in globlje«. Ni hotela več, da jo drži. »Ali bo tudi nogometno igrišče izginilo, ko bom velika?« je vpraša-la. »In skakalnica?« »Mnogo pozneje, verjetno nekoč,« pravi in žal mu je, da je ni posnel v trenutku, ko je odskočila s skakalni-ce. Pri tem se mu je zazdelo, da so tla pod njegovimi nogami

mehka kot skakalnica.Ko prispeta k avtu, poskuša zgodbo nadaljevati. »Veš, takrat ko je nastala ta kotanja, mogoče še ni bilo ne moških ne žensk.« Sedaj ga ne posluša več in teče k praznemu pisanemu igrišču z visečim mostom med dvema toboganoma in lestvami, pri ka-terem se dečki na asfaltnem igrišču, obdanim z visoko mrežo, borijo za žogo. V enem od dveh zelo ozkih, verjetno pred krat-kim vgrajenih oken na zahodni fasadi hišne kocke se vidi od-blesk že nizko stoječega sonca.

Prevedel: Stanko NovakPrispevek posredoval: Dejan Dodič

PRAZNOVANJE 20-LETNICE DELOVANJA MOPZ SLAVNIK Praznovanje okroglega jubileja so pevci Moškega pevskega zbora Slavnik skupaj s svojo zborovodkinjo Andrejo Hrvatin za-okrožili s pesmijo, s hudomušno ljudsko igro in z glasbenimi prijateljstvi. Scena folklorne skupine na odru Kulturnega doma Hrpelje je že obetala zgodbo. Slovenska pesem nas spremlja od podoknice do zibke. Tudi tokrat je pesem prežemala sreča-nje dveh zaljubljenih src, ugovarjanje staršev, po eni strani de-kletovo hrepenenje in po drugi strani fantovo trmoglavost, dokler se ni izšlo, kot se mora: s porajanjem novega bitja in po-roko. In vsi so bili veseli. In tudi za veselje je pesem! Člani Fol-klorne skupine Brkini, ki so zgodbo odigrali, so nas pri tem še nasmejali. Pevcem Slavnika pa so se pridružili mladi glasovi Otroškega pevskega zbora OŠ DBB Hrpelje, z zborovodkinjo Anito Penko, in mezzosopranistka Janja Konestabo. Prvemu delu je sledil tisti drugi del, v katerem smo si vzeli čas za izraze hvaležnosti in zahvale ob 20-letnici delovanja zbora. Najprej je spregovoril župan Zvonko Benčič Midre, ki je zboru čestital, se mu zahvalil za širjenje glasbene kulture in ljudske pesmi ter predsedniku društva, Leonu Štavarju, izročil plaketo občine. Sledil mu je predsednik Zveze pevskih zborov Anton Baloh, ki je v svojem nagovoru praznovanje zbora Slavnik po-vezal tudi z rojstnim dnem Franceta Prešerna (3. december). V nadaljevanju pa sta predstavnici JSKD Sežana Vladislava Navo-tnik in članica sveta JSKD Sežana Minka Kos predali pevcem jubilejne bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Običajno značke podeljuje predsednica JSKD Sežana Breda Filipović, to-krat pa smo za to prosili Minko Kos kot dolgoletno delavko ob-činske uprave OHK na področju kulture, ki nas zdaj zapušča in odhaja na drugo delovno mesto.

V nadaljevanju smo še slišali dolgoletne prijatelje Slavnika, Mo-ški pevski zbor Lopar. Družijo jih številni skupni nastopi, tudi tokrat so stopili skupaj in si izbrali posebno pesem »Ob Kolpi«. Posebno jo dela spomin na nedavno preminulega Danila Va-tovca, ki je v tej pesmi pel solo. Pesem so posvetili njegovi lju-bezni do petja. Prišla pa so tudi dekleta iz Ženske klape Rožice iz Šapjan in zapela dve istrski pesmi. Pri zboru so se odločili, da je ob 20-letnici čas tudi za njihovo lastno zgoščenko. Projekt so pripravljali že kar nekaj časa in zbi-rali pesmi, posnetke, veliko materiala pa so posneli prav za CD. Naslovili so ga »Čez gmajnico« in na njem predstavili 17 pesmi: od priredb ljudskih pesmi do dalmatinskih, skratka za vsako dušo. CD lahko kupite pri pevcih. Pevci Slavnika so bili zelo veseli nabito polne dvorane. Prilo-

12 13

med ljudmimed ljudmi

žnost pa so izkoristili tudi za zahvalo trem predhodnim zboro-vodjem, ki so v 20-ih letih pustili svoj pečat: Fanči Klobučar, Jože Biščak in Marko Kocjančič.

Prav pri koncu programa so zaigrali Lisjaki. Najprej svojo lastno skladbo »Recesija«, nato pa še nepogrešljivo »Da te mogu pi-smom zvati«, pri kateri so se jim pridružili tudi pevci Slavnika. Romantično pesem so zaokroževale vrtnice, ki so jih pevci ime-li v rokah. Namenili so jih svojim partnerkam v zahvalo za vse trenutke razumevanja in potrpljenja v 20-letnem delovanju. Zatem so se pevci zahvalili še vsem nastopajočim in vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi koncerta, ter jim podarili novo zgoščen-ko. Marsikdo jim je ob tej priložnosti tudi sam voščil in s seboj prinesel priložnostno darilo. Eno takih je od svojih kolegov pev-cev prejel tudi predsednik društva Leon Štavar, ki je ravno tisti dan praznoval rojstni dan in so mu pevci zapeli zdravico. Vse niti ob pripravi koncerta je v svojih rokah držala zborovod-kinja MoPZ Slavnik Andreja Hrvatin, za katero lahko rečemo, da sta ustvarjanje in petje zanjo kot dihanje za življenje. Pevci so upravičeno ponosni nanjo. Ob tej priložnosti so ji pripravili

spominsko darilo in se ji tudi javno zahvalili za ves trud, ki ga vlaga v zbor. Praznovanje so ljubitelji petja in podporniki zbora nadaljevali še dolgo v noč. Pri tem nedvomno velja topla zahvala vsem že-nam, partnerkam, nonam, hčerkam in drugim, ki so napekle številne dobrote za slavje!Prisotni so še marsikatero zapeli in več kot enkrat nazdravili! S svojim dolgoletnim stažem se zagotovo dobro zavedajo, kaj pomeni 20-letno sodelovanje v zboru in se tega upravičeno ve-selijo! Ob tej priložnosti so pevci pripravili razstavo, za katero so zbrali veliko starejših in novejših fotografij. Na ogled bo do 15. januarja.

Ester MihaličFoto: Andrej Gustinčič

Ob zgoščenki je izšla tudi priložnostna brošura, iz katere pa sta za-radi tiskarskega škrata izpadli dve izjavi. Objavljamo ju v glasilu:

Pevskemu zboru SlavnikZ veseljem se spominjam začetkov pevskega delovanja v Hrpe-ljah pred davnimi 40 leti. Tu je zakoreninjena pevska tradicija, podedovana od pevskih zanesenjakov iz obdobja med obema vojnama. Sedanji moški pevski sestav pomeni važno pevsko telo v naših krajih. Njegovo poslanstvo je širitev pevske kulture in kvalitetnega petja na področju Brkinov in Malega Krasa.Ob pomembnem jubileju želim zboru nadaljnjih pevskih uspe-hov ob zanesljivem in modrem vodstvu zborovodkinje Andreje.

Edi Race, zborovodja

Kot dolgoletni pevec in predvsem ljubitelj zborovskega petja sem MoPZ Slavnik srečeval na različnih prireditvah in revijah. Nikoli nisem kritično ocenjeval teh nastopov, ampak predvsem občudoval vašo zagnanost in energijo, s katero ste, dragi jubi-lanti, zborovske skladbe polagali poslušalcem v srce. Pobliže sem vas spoznal kot zborovodja MoPZ Lopar, ko smo pred leti začeli sodelovati pri skupnih projektih. Skupaj smo ustvarili ne-kaj lepega, predvsem pa stkali pristne prijateljske odnose. Ta naša skupna srečanja na vajah in nastopih so v meni še bolj utrdila prepričanje, da lahko vsak pevec, ki ima željo, od vaje do vaje, od nastopa do nastopa, napreduje.Naj vam bo praznovanje ob 20. obletnici delovanja vzpodbuda za nadaljnje delo. Tako pevcem, kot zborovodkinji Andreji Hr-vatin iz srca želim še veliko pevskih užitkov.

Vladislav Korošec, pevec in zborovodja

V OCIZLI POSTAVILI PLOŠČO V SPOMIN NA ČREDNIKAV Ocizli so v sredo, 16. novembra, odkrili spominsko ploščo čredniku Jožetu Pečarju Štefanovemu. Na ta način želijo pri društvu ŠKTD Zveza Ocizla ohraniti spomin na posebnega člo-veka, domačina, ki je bil zvest vasi s svojim delom 37 let, vse do prezgodnje smrti. Rodil se je leta 1898, umrl pa 18. 11. 1971. Ploščo, ki stoji na pročelju komunske hiše, so tako postavili ob 40. obletnici njegove smrti. Domačinka Majda Mihalič je ob tej priložnosti o čredniku v Ocizli zapisala: »Sezona pašnje se je začela okrog 24. aprila in končala 18. oktobra. Če je bilo lepo vreme, se je tudi podaljšalo. Vsako jutro ob 4h je potrobil na svojo trombo in odgnal živino na pašo. Čreda je štela tudi do 200 glav. Ob 11h je prignal do-

mov in ob 16h spet na pašo. Črednik Jože je imel tudi poganja-ča, da mu je pomagal. To se je ponavljalo vsak dan ob vsakem vremenu.«Prišli sta tudi nečakinji pokojnega Jožeta in zbralo se je kar ne-kaj domačinov. Edi Andrejašič pa je v znak spoštovanja še en-krat potrobil na trombo pokojnega črednika.

Ester MihaličPOHOD PO BRKINIH IN KOSTANJEV PIKNIKDoživeti jesen zunaj v naravi, ko te obdajajo zlato rumene do rjavo škrlatne barve pokrajine, ko te obsipa padajoče listje z dreves, ki počasi kot snežinke pokriva gozdna tla, ki so še zme-raj posuta z slastnimi kostanji, je nekaj, kar se ti za zmeraj vriše v dušo. Takšno je bilo naše občutje, ko smo se v nedeljo, 6. novembra, podali na pohod po naših čudovitih Brkinih. Zbrali smo se ob 9. uri pred pošto v Materiji, se pripravili na pohod, medtem pa

nam je vodnik Marjan na kratko predstavil pohod in znameni-tosti, ki smo jih nameravali obiskati.Z avtomobili smo se najprej zapeljali proti Tabru, spotoma obi-skali znamenito Štefakovo pečino - prazgodovinsko postojan-ko blizu Bača, nato pa avtomobile parkirali blizu cerkvice Sv. Jurija, od koder je čudovit pogled na slepo kraško dolino Bre-zovica. Nedaleč stran smo si ogledali še razvaline nekdaj mo-gočnega obrambnega stolpa pred Turki.

Od tu smo se najprej spustili v slepo dolino Brezovica, kjer smo si ogledali ponikalnico, prehodili rodovitno in sedaj zapuščeno kraško polje ter prispeli do vaške cerkve, pred katero stojita dve mogočni večstoletni lipi, kjer je tudi arheološko najdišče. Pot smo nadaljevali preko presihajočega potoka po nekdanji poti, ki so jo uporabljali Sloparci za obisk bogoslužja in pogrebe.

Skozi pretežno borov gozd, mimo ograd, smo prišli do prvo-tnega naselja starih Sloparcev, kjer še danes stoji nekaj staro-davnih lip. Pot nas je vodila mimo vaške cerkvice na vzpetini blizu vasi, kjer je v bližini tudi znan izvir vode. Nato smo se odpravili po poti mimo prvih hiš v Slopah proti arheološkemu najdišču na vzpetini Ajdovščina nad vasjo Rodik. Tu smo si ogledali ostanke naselbine starodavnih prebivalcev iz 1. in 2. st., tako imenova-nih Ajdov. Na tem delu poti smo si nabrali slastnih kostanjev, ki jih je v teh gozdovih res veliko. Nadaljevali smo proti Artvižam, da bi obiskali spomenik padlim v NOB in cerkvico Sv. Socerba na hri-bu nad vasjo, vendar se je vreme začelo kisati. Začelo je rahlo deževati in odločitev vodnika Marjana je bila, da pot skrajšamo. Tako smo se spustili na gozdno pot, ki nas je popeljala do vasi Gradišica. Sledilo je še družabno srečanje, seveda ob peki kostanja, ki je bil nabran že nekaj dni prej, in prasketanju ognja v peči. Ne-kaj naših članic je poleg nabiranja kostanjev poskrbelo tudi za ostale dobrote, kot so jabolčni štrudelj, domači kruh in seveda domače mesnine.

Branko DujmovičFoto: Darinka Sintič

14 15

med ljudmimed ljudmi

KRIM20. novembra smo se zopet zbrali mladi planinci MO PD Slavnik in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pot nas je iz Kozine, ki je bila kljub rani uri obsijana s soncem, peljala proti v meglo oviti Ljubljani. No, megla nas je ujela že veliko prej in z njo tudi skoraj prava zimska idila v obliki ivja, ki je prekrivalo vse rastlinje okoli nas. Avtocesto smo zapustili v Brezovici in jo čez Ljubljansko barje mahnili proti Rakitni, kjer nas je zopet pričakalo sonce. Polni elana in dobre volje smo se podali proti Krimu. Tokrat je naša hoja pote-kala pretežno po neprestrmem terenu, le zadnjih 20 minut smo morali vložiti malce več energije za vzpon. Vendar je bil ves trud poplačan na vrhu, ki se je kopal v soncu, medtem ko je pod nami kraljevala megla. Po počitku in malici smo se odpravili v dolino, proti vasi Iška. Soncu smo pomahali v pozdrav in jo ubrali megli in mrazu naproti. Ves čas spuščanja v dolino pa smo uživali v le-potah, ki jih riše lahko le narava. Ivje na drevesih je navdušilo čisto vse, ki smo se pohoda udeležili. Več o naših dogodivščinah si lah-ko ogledate tudi v naši spletni galeriji: https://picasaweb.google.com/103124423398586917921/Krim20112011.Ponovno se planinci zberemo 3. nedeljo v decembru, ko jo bomo mahnili na Kokoš.

Vanja Šturm - Lavrencija

VETROVNA JAMA POD HRPELJSKO GORONovo odkritje v našem podzemlju

Na kraškem terenu med Hrpeljami in Hrpeljsko goro je bil najden vhod v globoko brezno, iz katerega prihaja izredno močan pre-pih. Vhod meri 0,5 x 0,5 m in se zvonasto odpre do globine –20 m. Na začetku je bila ožina dokaj zoprna, zato smo jo še dodatno naravnali v lepo pasažo. Jama se odpira severovzhodno z manjšim meliščem in belo sigo, ki prekriva stene vse do stropa, kjer se za-ključi v lepem stožčastem profilu. Za ogled naslednje stopnje nam je zmanjkalo vrvi, ker je bila pričakovana bolj horizontala, smo pa tudi tako zadovoljni. Jama se nadaljuje z okrog 5-metrskim bre-znom, nad katerim je bil najden klin za sidrišče. Kljub ozkemu vho-du je jama že imela obiskovalce, vendar to ne pomeni še nič. Na katastru jam v Ljubljani smo ugotovili, da še ni registrirana in niti načrta še nima, tako da se je prvopristopnik dokaj površno lotil zadeve. Po novoletnih praznikih bomo jamo izmerili, izrisali načrt in raziskali do konca, kot se tudi spodobi. Kaže, da gre za podze-mni objekt, ki skriva še velike dvorane in verjetno tudi globine, ki bodo velike glede na povprečje sosednjih jam. To brezno je drugo na tem terenu, ki smo ga letos našli in raziskali, najverjetneje bo

poimenovano Jama v Podgori, ker se tudi teren tako imenuje. Pre-pričani smo, da jame še zdaleč ne bo konca, kar potrjuje prepih skoraj kot veter iz vhoda, skritega na robu majhne doline.

Davor Mesarec JD Hrpelje - Kozina

SPOMINSKI VEČER ALOJZA KOCJANČIČAPesniku in duhovniku Alojzu Kocjančiču (roj. leta 1913) so ob 20-letnici njegove smrti v Klancu pri Kozini priredi-li spominski večer. Pričel se je z bogoslužjem, ki ga je ob domačem župniku Iztoku Mozetiču ter sosednjem župniku Vidu Premrlu vodil koprski škof msgr. Metod Pirih. Msgr. Pirih je poudaril, da je Kocjančič s pisanjem in glasbo še obogatil svoje duhovniško poslanstvo, in sklenil, »naj bo njegova zapuščina nam danes vsem duhovna popotnica«. Pri maši je z močnim petjem sodeloval združeni zbor ZCPZ iz Trsta, ki se mu je pridružil CPZ iz Rodika in ju vodi Edi Race. Pri orglah je bil Matej Lazar. Tudi novembra leta 1963 so domači pevci ob prihodu v Klanec s podoknico toplo sprejeli svojega novega župnika, ki se je sicer težko poslo-vil od Koštabone. V spominih A. Kocjančiča pa izvemo, da so mu k srcu prirasli tudi ljudje z Malega Krasa.V drugem delu večera je o življenju in delu Alojza Kocjan-čiča govoril primorski publicist Milan Gregorič. Tenkočutno je prikazal njegovo mladost in otroštvo, dušno-pastirsko delo in literarno ustvarjanje. Semeniška leta v Gorici so Kocjančiču dala velik pečat. Tesno je prijateljeval z Ladom Piščancem, ki je bil kasneje žrtev vojne in kruto umorjen v breznu nad Cerknim. Prek svojega prijatelja je že kot dijak in bogoslovec prihajal v Klanec, kjer je deloval klanški de-kan Gabrijel Piščanec. Kocjančičevo dušnopastirsko delo se je pričelo z novo mašo v Kubedu 4. julija 1937, pri kateri je pridigal povirski župnik Jože Milič. Novomašno slavje se je razvilo v bogato narodno prireditev, ki so jo nekateri pri-merjali s kubejskim taborom leta 1870. Močno in ubrano so peli združeni zbori, pettisočglava množica je bila presu-njena ob petju operne solo pevke Ksenije Vidali. Dogodek ni ušel fašističnim oblastem, ki so preganjale organizatorje. Kocjančičeve službene postaje so bile najprej kratko Buzet, dalje pa polnih 25 let Koštabona, od koder je na začetku upravljal tudi Šmarje in Pomjan. Novembra 1963 je bil pre-meščen v župnijo Klanec, od koder je upravljal tudi vikariat Gročana - Draga ter vodil župnijo vse do upokojitve leta 1974 in še po njej. Od tam je spremljal urbani razvoj naših glavnih naselij Hrpelj in Kozine, ki sta danes občinsko sre-dišče in sedež nove župnije.Gregorič je posebej čuteče prikazal tudi Kocjančičev člo-veški lik, o katerem je Tone Pavček, ki ga je usoda zanesla na Mali Kras, zapisal: »Sredi Istre stoji ves tak, kot je istrska zemlja sama; skromen in kamnat, zamaknjen vase, s po-gledom k zvezdam in navznoter, v dušo stvari. Je miren in skromen, zbran za dobro dejanje in besede, reven na vpo-gled, a bogat v srcu.«Kocjančičevo literarno ustvarjanje se je pričelo že v seme-nišču, oglašati pa se je pričel šele po vojni, a je imel zaradi režimskih pritiskov tudi nekaj težav. Leta 1962 je v opremi

J. Pohlena izšla zbirka Šavrinske pesmi, ki je bila na pobudo pisatelja Marjana Tomšiča leta 1982 dopolnjena in je izšla pod naslovom Brumbole. Po njegovi smrti pa je leta 1992 Ines Cergolj uredila njegove pripovedi o ljudeh slovenske Istre in Malega Krasa, ki so izšle pod naslovom Ljudi opeval sem, vode in skale. Danes so vse njegove izdaje že pošle in čakati je na prepotrebne ponatise. Več njegovih pesmi pa so po zaslugi Ubalda Vrabca, Zorka Hareja in I. Ščeka uglas-bili in jih je izvajal tudi združeni zbor ZCPZ iz Trsta pod vod-stvom Edija Raceta. O njegovi poeziji je Pavček dejal, da je prišel Kocjančič, »duhovnik in svečenik besede, in Istra je z njim za zmeraj tudi v poeziji zares postala slovenska, on pa njen pesnik«.Gregorič je oris življenja in dela sklenil z osebnim odkri-tjem v krivično pozabo potisnjenih Šavrinskih pesmi, na katere so naleteli sredi 70. let. Pri iskanju novega so se sre-čali tudi s Kocjančičem, ki jih je nevsiljivo vabil: »Pridi brat,/ da odkrijem svoj zaklad,/ da ti povem, kako sem mlad,/ kako razkošno sem bogat.« V srcih je vzklilo novo upanje in nova pričakovanja, iz katerih se je potem rodila slovenska država, česar se je pokojni Kocjančič le malo časa veselil, saj je 19. 11. 1991 tiho omagal.Na spominskem večeru so z branjem pesmi sodelovali mla-di predstavniki vseh treh društev na Malem Krasu: KTŠD Prešnica, ŠTKD Zvezda Ocizla in ŠKTD Glinščica Klanec. Pe-snica Majda Mihalič - Tomaštova iz Ocizle pa se ga je spo-minjala kot svojega kateheta in župnika: »Bil je družaben, izvrsten pevec in pevovodja in vodil je velik cerkveni pev-ski zbor. Naučil nas je veliko novih pesmi, ki jih še danes prepevamo v naši cerkvi.«Bili smo priča bogatemu večeru o velikem človeku, ki je v težkih časih skoraj neopazno in pozabljen živel med nami.

J. B.

16 17

med ljudmimed ljudmi

POMOČ LJUDEM IN ŠOLARJEM V STISKI130 sodelavcev Kraške dekanijske Karitas, ki deluje od leta 1990 in sega od župnije Vojščica v Občini Komen do župnije Slivje v Občini Hrpelje - Kozina, pomaga ljudem in šolarjem s pogo-vorom, razdelitvijo hrane, oblačil, zvezkov ter bonov za nakup šolskih potrebščin, plačilom položnic itd. V letu 2011 smo v Občini Hrpelje - Kozina 22 otrokom razdelili bone v skupni vre-dnosti 880,00 € za nakup šolskih potrebščin in 28 otrokom 280 zvezkov. V mesecu avgustu smo letovanje v Portorožu omogo-čili trem otrokom, prav tako pa smo enemu otroku namenili še dodatnih 60,00 € za nakup poletnih oblačil. Poleg otrok v Občini Hrpelje - Kozina pomagamo tudi družinam in posameznikom z razdelitvijo hrane iz pomoči EU. Prejemni-ki dobijo na vsaka dva meseca »paket«, ki vsebuje testenine, riž, moko, mleko, zdrob. Takih paketov smo v letu 2011 razdelili 307, in sicer 22 posameznikom in 28 družinam. Poleg hrane iz pomoči EU pa na vsaka dva meseca razdelimo pakete hrane, ki jo nabavimo s sredstvi, zbranimi v kraški in škofijski Karitas. Pa-keti vsebujejo hrano (olje, sladkor, čaj, keksi, konzerve), pralni prašek, potrebščine za higieno … Razdelitev paketov poteka v centralnem skladišču v Sežani, od koder jo sodelavci Karitasa peljejo ljudem na dom. Za tako delovanje in razdelitev hrane v takih količinah se mora-mo zahvaliti vsem posameznikom in donatorjem, ki prispevajo sredstva v ta namen. Zato se v imenu Karitas vsem zahvaljujem za njihovo pomoč. Ob božičnih in velikonočnih praznikih sode-

lavci Karitasa obiščemo vse bolne in ostarele na domovih in v

ustanovah, kot Dom ostarelih Sežana, Zavod v Dutovljah, VDC, Društvo Vezi in otroke v šoli Elvira Vatovec v Divači. Skladišče v Sežani je odprto vsako drugo in četrto sredo v mesecu, od 16. do 18.00.

Ivanka Fonda, odgovorna za materialno pomoč v skladišču Karitas v Sežani

IZDELUJEMO ADVENTNE VENČKEV župnišču je zadišalo po smrečju, ko so otroci ob pomoči staršev in katehetov v soboto pred prvo adventno nedeljo izdelovali in krasili adventne venč-ke. Med bogoslužjem je župnik venčke blagoslovil, nakar so jih od-nesli na svoje domove, da bi se ob njih pripravljali na božične praznike. V njih se skriva veliko simbolike, ki ponazarja bistvo adventnega časa. Tudi danes je lahko adventni čas nekaj posebnega, če mu damo pra-vo vsebino. Zelenje, iz katerega je venček narejen, je v tem zimskem umirjenem času znamenje življenja. Drugi pomen pa venčku dajejo štiri vijolične ali bele sveče. V štirih ne-

deljah – kolikor traja advent – prevladuje pričakovanje, ki je usmerjeno v dogodek božične noči, ko Bog postane člo-

vek. Bolj ko se približujemo božiču, več je svetlobe, ki ponazarja božjo ljubezen, zato vsako nedeljo priž-gemo eno svečko več, dokler na 4. adventno nedeljo ne gorijo vse štiri. Božja ljubezen razsvetljuje življenj-ska pota že tisočletja in vse rodove človeške zgodovine in jo bo razsve-tljevala vse do večnosti, na kar nas opozarja krožna oblika venčka. Ad-vent nam prinaša gotovost, da naša vsakdanja pričakovanja niso prazna.

J. B.

KUMROVEC IN KOZJANSKOV soboto, 26. novembra, smo se Preščani odpravili na izlet. Pot nas je najprej vodila do Kumrovca, kjer smo si ogledali etnolo-ški muzej na prostem »Staro selo« ter rojstno hišo Josipa Broza Tita. Od tu smo se odpravili proti Rogaški Slatini v Steklarno Rogaška, kjer so nam pokazali proizvodnjo in trgovino z njiho-vimi izdelki. Steklarna Rogaška je med vodilnimi proizvajalci kristalnih izdelkov na svetu. Njihovo linijo izdelkov je na primer kupil tudi Donald Trump. V Rogaški nadaljujejo tradicijo starih steklarskih veščin ročnega izdelovanja, saj ne želijo, da bi ta po-klic in dejavnost izumrla.Po Kozjanskem parku, ki je v letu 2011 praznoval 30 let in je danes poleg Triglavskega narodnega parka najstarejše zavaro-vano območje v Sloveniji, smo se peljali skozi Podčetrtek do

zaselka Olimje, kjer smo si ogledali prelep minoritski samostan in eno najstarejših lekarn v Evropi ter se s čokolado iz čokola-dnice založili za bližajoče se praznike. Vas Olimje je dobila Zlato medaljo za najbolj urejeno vas Evrope 2009. Le nekaj metrov nad olimjskim samostanom stoji Jelenov gre-ben z Ježovnikovo domačijo s kmečkim turizmom, kjer so nas pričakali s kosilom. Prvi gostitelji, ki so nas pozdravili ob priho-du na domačijo, so bili jeleni – kar okrog 100 jih je, ki se gibljejo na površini 8 hektarov.Po kosilu smo si ogledali še Pivnico Haler, kjer že vrsto let varijo domačo pivo. Po teh ogledih nas je pot vodila domov.

Iris Pečar

ZALA DODIČ ZAPLESALA NA GALA VEČERU BALETNIH KOREOGRAFIJ

Mlada baletka Zala Dodič iz Hrpelj uresničuje svojo ljube-zen do baleta tudi po osnovni šoli. Letošnjo jesen ji je v okviru Društva ljubiteljev baletne umetnosti, v katerem je spoznala in vzljubila balet, uspel tudi pomemben preboj: nastop na 11. gala večeru baletnih koreografij na sloven-sko glasbo. Prireditev je potekala 13. novembra v Avdito-riju Portorož.

Baletna učiteljica in mentorica Alena Medič je pripravila koreografijo na pesem Ljudska v priredbi Miloša Simiča in ustvarila »preprost, a učinkovit duet« (Tina Šrot, Pogledi.si). Zala je zaplesala skupaj s soplesalcem Luko Žiherjem iz Ljubljane. Po končani prireditvi sta častna pokrovitelja večera, predsednik Danilo Türk in soproga Barbara Miklič Türk, prišla na oder in čestitala vsem nastopajočim (na fo-tografiji).

Povzeto po članku Primorske novice, 22. 11. 2011

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!

DOBRODOŠLA,

Eva Julija in Lukas!

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: LUKAS BUTINARRojen: 11. 9. 2011 v PostojniDolžina in teža: 51 cm in 3480 g Starša: Alenka in Pavel

Lukas je zelo potrpežljiv in priden fantek. Že od rojstva vsi občudujejo njegove črne

laske. Zelo rad se pogovarja in smeji. Za spol sta starša povprašala vnaprej, vendar

sta to obdržala zase do rojstva. Ime sta izbrala oba skupaj. Lukas se rad hrani in

pridno spi, čez dan pa si družina privošči dolge sprehode po domačih Javorjih.

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: EVA JULIJA PACEKRojena: 5. 8. 2011 v PostojniDolžina in teža: 50 cm in 3210 g Starša: Nina in Boštjan

Starša povesta, da sta si že od začetka želela izvedeti, kaj bosta imela, tako da spol dojenčka ni bil presenečenje. Prijateljem in sorodnikom sta tudi povedala, da pri-čakujeta deklico, samo ime, ki sta ga starša izbrala skupaj, je ostalo presenečenje vse do rojstva. Pri porodu je bil prisoten tati, ki se je res potrudil, da je pomagal mamici. Eva Julija spi zelo dobro že od rojstva naprej. Predvsem se veliko smeji. Je zelo radovedna, tako da je dovolj, da jo postavijo nekam, kjer ima dober razgled na dogajanje, da lahko veselo opazuje, kaj počnejo. Sprehode imajo zelo radi. Veliko se sprehajajo po Kopru, saj jim je všeč morski zrak, drugače pa tudi v okolici Rodika, kjer živijo.

Vsako dete je edinstveno.Zrnce zvezdnega prahu.Pravi čudež. (Maya V. Patel)

Pripravili: Monika Zobec in Mojca Grk

18 19

med ljudmimed ljudmi

KAKO RAZISKATI SEBENa drugem srečanju študijskega krožka »Spoznaj se« je v Knji-žnici Kozina gostovala Barbara Novak s predavanjem Biosiner-gija, sicer vodja zavoda za pomoč in pospeševanje osebnostne rasti in duhovnega razvoja Asia Tuma iz Ljubljane. S teoretič-nim in praktičnim načinom je prikazala, kaj biosinergija je. Gre za holističen oz. celosten pristop k zdravljenju in raziskovanju sebe in drugih. Združuje kineziologijo, psihologijo, akupresu-ro, osteopatijo in zdravljenje z esencami. Novakova meni, da smo kot bitja večplastni iz zato zlepljeni v celoto, zato ima tudi vsak delček nas vse informacije, ki jih potrebujemo, da se na-učimo biti to, kar v resnici smo v naši duši. V njej je shranjeno celotno vedenje o nas samih, vsi spomini prejšnjih življenj, nji-hovih izkušenj, namen tega življenja in vsi vzroki za duhovne, miselne, psihične in telesne motnje. Preko napetosti mišic, ki ga je Novakova tudi praktično prikazala, ustvarimo pogovorno polje med zdravljencem in terapevtom, ki sta v času terapije

v biosinergijski celoti. Vibracija terapevta resonira z vibracijo zdravljenca. Zaradi psihičnih napetosti prihaja do prekomer-nih napetosti. Premalo ali preveč energije preprečuje, da bi bili v stiku s seboj. Pri terapiji se preverja makro profil, ugotavljajo se blokade, zastoji in vzroki. Obdeluje se tudi mikro-profil ali različni simptomi. Ko zdravljenec ozavesti blokado, terapevt poišče zanj njemu najbližji način zdravljenja. Novakova vodi zavod v Ljubljani, pripravlja pa tudi individualne terapije, raz-lične seminarje (biosinergija, reiki, astrologija, tarot, masaže idr.) in vodi skupinske meditacije. Za kakršne koli informacije se nanjo lahko obrnete na info@asiatuma.net. Obenem vablje-ni na naslednje srečanje ŠK Spoznaj se v Knjižnico Kozina 13. decembra ob 18.00 s Francem Božjakom in predavanjem Klic k spremembi.

Patricija Dodič

NASILJE NAD ŽENSKAMI25. november je dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami ni le stvar žensk, ampak je tudi družbeni pro-blem. Ta dan nas opominja, da je pretepanje, trpinčenje in mu-čenje vseh vrst blizu nas. Žal tega nasilja velikokrat ne prepo-znamo ali pa zanj najraje ne bi vedeli, kaj šele ga prijavili.Pretepene in zlorabljene ženske in otroci so nemočni proti na-silnežem, proti njihovemu strahotnemu in močnemu besu, ki ga izživljajo nad šibkejšimi. Te zlorabljene osebe živijo v svetu skoraj brez izhoda in večina jih težko spregovori o svojem ži-vljenju – vendar o tem moramo govoriti, in to na glas! Bodimo pozorni na življenje okoli nas, tudi na otroke v vrtcih, v šolah ali kjerkoli in, če opazimo določene znake nasilja, spregovorimo! Kajti najpomembnejše sporočilo je predati naprej našo slutnjo. Novejša pridobitev na tem področju je tudi anonimna številka za prijavo nasilja v družini: 080 1200. Sosedje, prijatelji in znanci lahko pomagajo trpinčenim žen-skam in njihovim otrokom, toda največjo pomoč nudijo var-ne hiše. V Sloveniji deluje že mnogo varnih hiš, kjer ženskam z otroki ali brez njih nudijo zatočišče pred nasiljem. V varni hiši

ima vsaka uporabnica svojo svetovalko, s katero znotraj psi-hosocialnega procesa aktivno rešuje svojo situacijo. Svetoval-ka uporabnici nudi strokovno pomoč in podporo pri urejanju vsega potrebnega za samostojno življenje. V varni hiši se veliko pozornosti posveča tudi otrokom, da pričnejo zaupati odraslim in da spregovorijo o svojih izkušnjah nasilja. Če jim te možnosti ne damo, bodo najverjetneje zrasli v nove nasilneže in v nove žrtve. Tako ženske kot njihovi otroci se izven varne hiše lahko brezplačno vključujejo v psihoterapijo ali se obrnejo na odve-tniško pomoč.Življenje v varni hiši ne ogroža soseske, je pa ta hiša edino zato-čišče ženskam in otrokom v begu pred nasiljem, čeprav se red-kim žrtvam nasilja v družini uspe znebiti večne teme v svojem srcu in spet zaupati v življenje.Borimo se proti nasilju nad ženskami in otroki, recimo nasilju

STOP, odpirajmo varne hiše in pošljimo psihično in fizično zlorabljene ženske varnemu in sončnemu dnevu naproti.

Klelija Potokar

Osebna izpoved izkušnje spolne zlorabeSpomnim se, zelo podrobno se spomnim vsega, kar se je doga-jalo. In ni le spomin, je tudi zlorabljeno telo in bolečina, kate-re se spomnim. Prvo so bile grožnje, zasledovanja, trpinčenja vseh vrst … Iz meseca v mesec sem v sebi čutila vedno večji strah in nezaupanje. Nisem bila dolgo sama v tem, zaupala sem se šolski psihologinji. Skušala je pomagati in spregovori-la je s policijo. Napravili niso nič, njihova pomoč naj bi prišla, ko bi videli posledice poškodb. Moje modrice so do takrat bile že pozdravljene, novih pa sem se vendarle tako zelo bala, da sem napravila vse, kar sem lahko, da se zaščitim. Potem sem spregovorila doma, čeprav sem čutila v sebi krivdo, da sem se znašla v takšni situaciji. Stali so mi ob strani in skupaj smo upali, da se bo nehalo … Pa se ni. Nasilneža težko zaustaviš, beseda proti njemu in proti temu, kar povzroča, je zanj pova-bilo k nadaljevanju. Sledilo je najhujše. Zaklenil me je v zvočno izolirano sobo. Pri-jatelju sem poskušala skrivaj poslati sms, naj pokliče policijo, a mi ni uspelo. Vzel mi je telefon in ga izklopil. Nemočna sem bila prisiljena opazovati, kako pripravlja pasove in me vpra-šuje, če vem, zakaj se to uporablja … V sosednji sobi je prižgal luč in v njem je bilo ležišče. Uvidela sem, kaj namerava storiti in poskušala sem ubežati. Ustavil me je in okoli vratu dvakrat ovil kabel. Davil me je, nato vrgel na jogi in mi roke zvezal ob telo, pas zavezal še okoli ust in čez glavo poveznil vrečo. Nato me je posilil. Ko me je odvezal, je zahteval, da ta večer ne smem nikamor in da me sedaj pelje pod tuš. Morala bi vstati, a nisem čutila svo-jega telesa. Bila sem ranjena in nekaj v meni je umrlo. Nekako sem našla v sebi moč, da vstanem, a sem pri vsakem koraku padla. Potem se je zgodilo tisto, kar me je v naslednjih letih vsakič znova opogumljalo. V drobnem trenutku, ko je moral spustiti trden prijem, da mu ne zbežim, sem reagirala nagon-sko in v sebi našla neverjetno moč. Iztrgala sem se iz prijema in zbežala. Tekla sem hitreje kot kadarkoli prej. Skrila sem se v klet bližnje stavbe in poskušala zbrati misli. Spomnim se le, da

sem stekla do prvega avtobusa in nato nadaljevala pot pro-ti domu. Ne vem, kod sem hodila. Bala sem se priti do hiše, ker je poznal moj naslov. Vedela sem, da bom doma varna, in samo to sem takrat želela, zato sem zbrala pogum in stekla do vrat. Ko so mi starši odprli, so videli nekaj, kar nihče od staršev nikdar ne želi videti. Ležala sem na tleh, skrčena v klopčič, in jokala od bolečine. Od sebe sem odrivala očeta in brata, želela sem, da je z mano mama in da me potolaži. Ko me je odpe-ljala v sobo, je vedela, kdo je bil. Nato je odšla in prišla nazaj. Vprašala me je, če sem bila posiljena. Spet je odšla in, ko je naslednjič vstopila v sobo, je rekla, naj odgovorim z ja ali ne. »Ali si pripravljena to povedati kriminalistom?« je vprašala. Odgovorila sem pritrdilno, ne da bi vedela, v kaj se spuščam.Še isti večer sem morala preživeti na policiji nekaj ur in izpo-vedati vse, kar se je zgodilo – ravno stara 18 let, nisem smela biti v spremstvu staršev. S kriminalisti sem bila nekaj ur za-tem primorana sesti v avto in se odpeljati na kraj dogodka, da potrdim, kje se je to zgodilo. Nato so me zapeljali v klinični center, kjer so me pregledali in zbrali dokaze kaznivega deja-nja posilstva. Bila sem predana zdravniku - ginekologu, ki je svoje delo opravljal grobo in povsem neprimerno situaciji. V zapisnik je pred mojimi očmi zapisal, da pacientka ni videti prizadeta. Takrat je v meni počilo. Pričela sem kričati na zdrav-nika in zunaj sta na vrata trkala kriminalist in mama. Tistemu zdravniku bi še danes najraje šla pljunit v obraz in zahtevala, da mu vzamejo licenco. Prosili so me tudi, naj se še vsaj dva dni ne stuširam, če bi morda prišlo do kakšnega zapleta. To so reči, ki se ne bi smele dogajati.Storilca so nato iskali en teden, nato so ga pridržali in potem izpustili. Bil je na prostosti. In kot nasilnež se je vrnil … K sreči oče takrat ni storil tistega, kar bi povsem upravičeno lahko, in mislim, da mi ni treba posebej razlagati, kaj vse bi oče napra-vil, da zaščiti svojo hčerko … Poklicali smo policijo in bilo mu je zagroženo. Nato smo morali kot družina sprejeti, da so postopki policije

ŽELIMO SI ŠE VEČ CVETOČIH BALKONOVV Centru za usposabljanje »Elvira Vatovec« iz Divače smo se v teh dneh razveselili novega troseda, ki ga po želji lahko razte-gnemo v ležišče. Večkrat se namreč zgodi, da se naši učenci sla-bo počutijo ali potrebujejo kratek počitek. Kljub temu, da smo se preselili v novo šolo, nismo prišli na vrsto za novo ležišče.Želja se nam je uresničila, ko je dolgoletna prevoznica naših učencev Marta Mahne s Tater dobila denarno nagrado za naj-lepši balkon. Nagrado je v celoti poklonila našemu centru. Za boljši in kvalitetnejši pouk in počutje učencev nam manjka še kar nekaj malenkosti, zato si naši učenci želijo še veliko cve-točih balkonov.Tebi, Marta, pa lepa hvala!

CUEV Divača

BO ZAGORELO? V petek, 25. novembra, je v krajevno knjižnico na Kozini pri-šel neki prijazni gospod in opozoril, da je v dimniku moč-no zagorelo. Prva misel je bila, da gori vsaj pol zgornjega nadstropja. Med pisanjem domače naloge pri svoji »varuški« sem se tako prestrašila, da sem svoje stvari v naglici zmeta-la v torbo in domačo nalogo dokončala šele doma. Knjižni-čarka Patricija je najprej poklicala dežurnega kurjača, nato so ji svetovali, da pokliče gasilce. V niti ne petih minutah so prihiteli na pomoč. Izvedeli smo, da so se zažgale le saje, saj dimnika že dolgo niso čistili.

VELIKE POHVALE VSEM MATARSKIM GASILCEM!!!

Lana Dodič Ceglar

Gasilcem se tudi sama iskreno zahvaljujem za hitro inter-vencijo in temeljitost pri opravljanju svojega dela. Na srečo hujšega ni bilo in upam, da še dolgo kaj podobnega ne bo, saj je moje srce z leti švohotnejše in še enega takega šoka ne bi najbolje preneslo. Vsem matarskim gasilcem želim obilo uspeha v letu 2012, veliko pohval, nagrad in predvsem človeškosti v srcih, ki jim je nedvomno ne primanjkuje.

Srečno v letu 2012 in veliko lepih besed obenem vsem bralcem in obiskovalcem Knjižnice Kozina, najsi bo skozi knjige ali v takih in onakih medsebojnostih, voščim iz srca!

Bibliotekarka Patricija Dodič

20 21

med ljudmi med ljudmi

takšni, kot so, in da bomo morali za svojo varnost poskrbeti sami. Skoraj eno leto sem čakala, da so me povabili pred pre-iskovalnega sodnika. Do naslednje obravnave pa še enkrat toliko. Sodni postopki so trajali 8 let(!). V prvem postopku je bil storilec spoznan za krivega za kaznivo dejanje posilstva in obsojen na eno leto zaporne kazni, nad katero se je pritožil in bila je spremenjena v tri leta pogojne kazni. Zatem je bila zaradi novih dokazov odobrena obnova postopka, v kateri je državno tožilstvo odstopilo in pregon sem morala nadaljevati sama. V nasprotnem primeru bi bil storilec avtomatično opro-ščen kaznivega dejanja. Februarja letos so se obravnave zaključile. Storilec je sedaj oproščen kaznivega dejanja posilstva, ker je uspel dokazati neprištevnost. Na zadnji glavni obravnavi sem bila na stolu tožilca priča soočenju treh izvedencev, strokovnjakov iz psihi-atrije, ki so brez pravih utemeljitev vseeno uspeli potrditi, da je bil storilec shizofren, torej nezmožen se zavedati pomena svojih dejanj in kot tak oproščen kaznivega dejanja. Iz sodišča sem navkljub vsemu stopila z nasmehom. Zunaj je bil sončen dan, pred vrati me je čakal partner, ki mi je stal ob strani ves čas. Ob njem moja družina, ki mi je nudila neprecen-ljivo podporo skozi vsa leta. Vesela sem bila, da je konec, in z mano vsi tisti, ki so bili tako ali drugače vpleteni v to zgodbo.

Čeprav verjamem, da marsikateri bralec sedaj noče verjeti, da zmore biti v našem sodnem sistemu tako, da je žrtev kazni-vega dejanja izpostavljena izredno mučnim sodnim obravna-vam in v večini primerov na žalost soočena z zaključkom, kot je bil v mojem primeru, je čas, da vsaj ena od žensk spregovori o tem. Realnost, ki tiči v ozadju, bi morala priti v javnost in ljudje bi se morali zavzeti za spremembe. Čas je tudi, da se go-vori o krutosti teh nasilnih dejanj in se spozna njihovo težo. Nasilje pusti v človeku nekakšen pečat, ki ga ni več moč izbri-sati. O izkušnjah, takih ali drugačnih, je nujno spregovoriti in to tolikokrat, kolikor je treba, da se izrazijo vsa čustva, ki so posledica bolečine in strahu. Za vsako žensko, ki se vprašuje o tem, ali prijaviti nasilno dejanje in stopiti na pot, ki ni lah-ka, svetujem, da to napravi. To je navkljub vsemu možnost, da vpričo storilca izkaže svojo moč in se kot nemočna dvigne v tem, da spregovori o čisto vsaki podrobnosti, ki je bila storjena proti njeni volji. Verjamem, da je pogum in dejanje, ki je name-njeno temu, da se posameznica kot žrtev odloči to spremeniti, močnejše kot karkoli, kar se obenem zgodi. Nenazadnje je naj-pomembnejše to, da spustimo bremena in zaživimo brez teže preteklosti. Za konec pa še eno spoznanje, ki sem ga zapisala nekaj časa nazaj: »Mislim, da ne poznam večje moči, kot je ti-sta, ki se vzdigne, ko se objamem v vsej svoji nemoči.«

VOLK (CANIS LUPUS) – VREDNOTA ALI NEVARNOST?Narava čuva svoje vrednote – in velike zveri (volk, rjavi medved in ris) so prav gotovo pomembne naravne vrednote. Ohranja-nje vrednot zahteva žrtve, ki pomagajo vzpostaviti sožitje med človekom in naravo:- žrtvovanje dela dobička rejcev drobnice, ki ga namenijo boljši zaščiti pašnikov in žrtvovanje delčka proračuna države, s katerim jim vsi davkoplačevalci solidarnostno pomagamo (po-vračilo škode, dodatna zaščita pašnikov);- žrtvovanje prostega časa lovcev, ki ga namenijo svojemu poslanstvu upravljanja s prostoživečimi živalmi in žrtvovanje romantičnega pogleda na svet nekaterih mestnih ljudi, ki zgu-bljajo stik z naravo in njenimi zakonitostmi, kjer konec (smrt) predstavlja nov začetek (življenje);- uničenje vrednote (volka) ne bo prinesla le razvrednotenja življenjskega okolja bodočih rodov; prišlo bo tudi do razdora med ljudmi, povečali se bodo konflikti med tistimi, ki v volku vidijo simbol divjine in neokrnjene narave, in tistimi, ki ga vidi-jo kot oviro na poti razvoja reje drobnice.

Vprašanje, ali je volk vrednota ali nevarnost, je torej zgrešeno. Vprašati se moramo, ali bomo našli načine za sobivanje z vol-kom in sobivanje ljudi z različnimi pogledi na volka.Ta odgovor skušamo dobiti v projektu LIFE+ SloWolf (Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lu-pus) v Sloveniji 2010–2013), ki je pričel z načrtovanimi aktiv-nostmi 1. januarja 2010 in bo trajal vse do konca leta 2013. Gre za prvi obsežen projekt o volku v Sloveniji. Projekt izvajamo partnerji Univerza v Ljubljani, Zavod za goz-dove Slovenije, Lovska zveza Slovenije ter Društvo za ohranja-nje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov - Dinaricum. Prijavitelj in vodja projekta je Skupina za ekologijo živali, ki de-luje na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

KUŽNI KAŠELJ PSOVOb koncu poletja in jeseni se sre-čujemo pri psih s kužnim kašljem oz. traheobronhitisom psov. Gre za zelo nalezljivo bolezen zgornjih di-hal. Povzročitelji so različni tipi viru-sov (Adenovirus 2, virus parainflu-ence, pasji herpes virus, reovirus) in bakterija Bordetella bronchiseptica.

Najpogosteje se bolezen pojavlja tam, kjer je veliko število psov (npr. zavetišča, razstave ...), saj se povzročitelji prenaša-jo po zraku s slino in izločki sluznic okuženih živali. Ponavadi se bolezen začne z močnim kašljem. Lastnik naj-prej pomisli, da se je psu kaj zapičilo v grlo in se zaradi tega davi. Kašelj je pogosto tako močan, da pes lahko tudi bruha. Bolezen se lahko pojavlja v milejši in hujši obliki. V milejši obliki bolezni splošno stanje psa ni prizadeto. Vnete ima lah-ko očesne veznice, je pa normalno aktiven in ješč. To obliko ponavadi psi prebolijo brez večjih težav. V hujši obliki pa je splošno stanje psa zelo prizadeto. Pojavi se visoka telesna temperatura, težko dihanje, neješčnost. Ta oblika lahko vodi tudi v razvoj pljučnice. Pri psih z oslabljenim imunskim sis-temom in pri mladih necepljenih psih lahko pride tudi do smrti. Na osnovi značilnih kliničnih znakov in anamneze je diagno-zo lahko postaviti. Značilno je tudi, da lahko večini okuženih psov z dotikom sapnika sprožimo kašelj.Pse, okužene s hujšo obliko kužnega kašlja, ponavadi zdra-

vimo z antibiotiki, antitusiki ali ekspektoransi (pomagajo pri izkašljevanju).Zelo pomembno je preventivno vsakoletno cepljenje psov, saj kvalitetna cepiva vsebujejo tudi kužni kašelj.Psi, ki prebolijo kužni kašelj, niso doživljensko imuni.

Veterinarska ambulanta Hrpeljewww.vethrpelje.sitel.: 05 / 680 01 99

KOKOŠ IN JAJCE Dilema, ali je bilo prej jajce ali kokoš, se vendarle bliža rešitvi! Kokoška je Marici iz Brezovice znesla jajce v jajcu.

V okviru projekta ter spremljave so bili do sedaj na območju Primorskega LUO trije volki opremljeni z ovratnicami za spre-mljanje njihovega gibanja.BRIN je bil odlovljen 13. 4. 2010 na Slavniku, kot triletni samec, telesne mase 37,9 kg. Genetska analiza je pokazala, da je imel status alfa samca tropa SLAVNIK, bil je oče legla iz leta 2010. Odstreljen je bil na pašniku v Petrinjah ob napadu petih volkov na ovce. Uplenitelj v slabih svetlobnih razmerah ovratnice ni opazil. Območje gibanja tropa Slavnik: Slavnik, Kozinski kras, Podgor-ski kras, dolina Glinščice, Kraški rob, Čičarija do Učke na Hrva-škem.VOJKO je bil odlovljen 6. 5. 2011 v okolici Kozine, kot šestletni samec, telesne mase 39,5 kg, bil je član tropa VREMŠČICA. Tre-

nutno območje gibanja: Nanos, Vremščica, Senožeče, Kozina, Divača, zahodni rob Pivške kotline, Postojnska kotlina, Podgo-ra, Zagora, Hrušica.SLAVC je bil odlovljen 17. 7. 2011 v okolici Kozine, kot dvole-tni samec, telesne mase 40,0 kg, član tropa SLAVNIK. Trenutno območje gibanja: od meje z Italijo, preko Kozine, Slavnika in Kraškega roba do Čičarije na Hrvaškem.Vse ugotovitve projekta so javno dostopne na spletni strani projekta http:\\www.volkovi.si. Poleg splošne predstavitve bi-ologije volka in primerov dobre prakse sobivanja z njim najde-te tudi bogato zbirko strokovnih člankov na to temo in blog o trenutnih projektnih aktivnostih, ki ga pišejo člani projektne skupine. Na spletni strani najdete tudi gradivo z delavnic za lastnike drobnice, osebne izkaznice volkov, opremljenih s sledilno tele-metričnimi ovratnicami, in spreminjanje njihovega trenutnega lovskega okoliša. Najdete tudi povabilo k včlanjenju v skupino prostovoljcev, ki na terenu izvajajo popis volkov z izzivanjem oglašanja.Ste za sožitje z volkom? V kolikor pri svojih izletih v naravo opazite volkove (jih slišite, vidite, opazite sledove oz. njihove iztrebke) ali imate o volkovih vprašanja, nas o tem obvestite na naslov andrej.sila@zgs.gov.si.

Andrej Sila, ZGS OE SežanaBogdan Magajna, ZGS OE Sežana

Foto volkaFoto: Miha Krofel

Gibanje volkov Vojka in Slavca. Rdeč je teritorij tropa volka Vojka iz tropa Vremščica, rumen pa Slavca iz tropa Slavnik. Teritorija se deloma v manjšem delu prekrivata, vendar nikoli nista bila oba hkrati na tistem koncu.

2012

NE1

Novo

leto

PO2

Dela

pros

t dan

TO3

SR4

ČE5

PE6

SO7

NE8

PO9

TO10

SR11

ČE12

PE13

SO14

NE15

PO16

TO17

SR18

ČE19

PE20

SO21

NE22

PO23

TO24

SR25

ČE26

PE27

SO28

NE29

PO30

TO31

NE1

Vrhp

oljad

aPO

2TO

3SR

4ČE

5PE

6SO

7NE

8PO

9TO

10SR

11ČE

12PE

13SO

14NE

15PO

16TO

17SR

18ČE

19PE

20SO

21NE

22Sp

omins

ki da

nPO

23TO

24SR

25ČE

26PE

2710

. oble

tnica

Glas

nost

ne zn

anih

SO28

10. o

bletn

ica G

lasno

st ne

znan

ih

NE29

PO30

TO31

SR1

ČE2

PE3

SO4

NE5

PO6

TO7

SR8

Preš

erno

v dan

-kult

urni

praz

nikČE

9PE

10SO

11NE

12PO

13TO

14SR

15ČE

16PE

17SO

18NE

19PO

20TO

21Pu

stSR

22ČE

23PE

24SO

25NE

26PO

27TO

28SR

29

SR1

ČE2

PE3

SO4

NE5

PO6

TO7

SR8

ČE9

PE10

SO11

NE12

PO13

TO14

SR15

Mar

ijino v

nebo

zetje

ČE16

PE17

SO18

NE19

PO20

TO21

SR22

ČE23

PE24

SO25

otro

ški e

x-te

mpo

re v

Ocizl

iNE

26PO

27TO

28SR

29ČE

30PE

31

ČE1

PE2

SO3

NE4

PO5

TO6

SR7

ČE8

PE9

SO10

NE11

PO12

TO13

SR14

ČE15

PE16

SO17

NE18

Odpr

ta m

eja Be

ka -

Bota

čPO

19TO

20Da

n šole

SR21

ČE22

PE23

SO24

NE25

PO26

TO27

SR28

ČE29

PE30

SO31

SO1

NE2

PO3

TO4

SR5

ČE6

PE7

SO8

Odpr

ta m

eja G

olac -

Vodic

eNE

9PO

10TO

11SR

12ČE

13PE

14SO

15Vrn

itev P

rimors

ke k

matič

ni do

movin

i

NE16

PO17

TO18

SR19

ČE20

PE21

SO22

NE23

PO24

TO25

SR26

ČE27

PE28

SO29

NE30

NE1

PO2

TO3

SR4

ČE5

PE6

SO7

NE8

Velik

a noč

PO9

Velik

onoč

ni po

nede

ljek

TO10

SR11

ČE12

PE13

SO14

NE15

PO16

TO17

SR18

ČE19

PE20

SO21

NE22

PO23

TO24

SR25

ČE26

PE27

Dan u

pora

prot

i oku

pato

rjuSO

28NE

29PO

30

PO1

TO2

SR3

ČE4

PE5

SO6

NE7

PO8

TO9

SR10

ČE11

PE12

SO13

Kosta

njev

praz

nik v

Rodik

uNE

14PO

15TO

16SR

17ČE

18PE

19SO

20NE

21PO

22TO

23SR

24ČE

25PE

26SO

27NE

28PO

29TO

30SR

31Da

n refo

rmac

ije

TO1

Praz

nik de

laSR

2De

la pr

ost d

anČE

3PE

4SO

5NE

6PO

7TO

8SR

9ČE

10PE

11SO

12Šp

ort Šp

as - d

an dr

uženja

in gib

anja t

reh ge

nerac

ij

NE13

PO14

TO15

SR16

ČE17

PE18

SO19

NE20

PO21

TO22

SR23

ČE24

PE25

SO26

NE27

PO28

TO29

SR30

ČE31

ČE1

Dan s

pom

ina na

mrtv

e (Vs

i sve

ti)

PE2

SO3

NE4

PO5

TO6

SR7

ČE8

PE9

SO10

NE11

PO12

TO13

SR14

ČE15

PE16

SO17

NE18

PO19

TO20

SR21

ČE22

PE23

Dan R

udolf

a Mais

traSO

24NE

25PO

26TO

27SR

28ČE

29PE

30

PE1

SO2

Hrpe

lje, N

OČNI

POHO

D NA

SLAV

NIK

NE3

PO4

TO5

SR6

ČE7

PE8

SO9

NE10

Pohod

po Tig

rovski

spomi

nski kr

ožni po

ti Ocizl

a - Be

ka

PO11

TO12

SR13

ČE14

PE15

SO16

NE17

PO18

TO19

SR20

ČE21

PE22

SO23

NE24

PO25

Dan d

ržavn

osti

TO26

SR27

ČE28

PE29

SO30

Vrhp

oljad

a

SO1

NE2

PO3

TO4

SR5

ČE6

PE7

SO8

NE9

PO10

TO11

SR12

ČE13

PE14

SO15

NE16

PO17

TO18

SR19

ČE20

PE21

SO22

NE23

PO24

TO25

Božič

SR26

Dan s

amos

tojn

osti i

n eno

tnos

tiČE

27PE

28SO

29NE

30PO

31

JAN

UA

R

JULI

J

FEBR

UA

R

AVG

UST

MA

REC

SEPT

EMBE

R

APR

IL

OK

TOBE

R

MA

J

NO

VEM

BER

JUN

IJ

DEC

EMBE

R

OBČ

INA

HRP

ELJE

- KO

ZIN

ARe

ška c

esta

14,

624

0 Ko

zina

obci

na.h

rpelj

e-ko

zina

@hr

pelje

.siw

ww.

hrpe

lje-k

ozin

a.si

Dat

umi p

rire

dite

v so

okv

irni

in se

še la

hko

spre

min

jajo

. V se

ptem

bru

ali o

ktob

ru še

: Pra

znik

jabo

lka

na T

atra

h.

2524

med ljudmi / pretekli čas

VLASTA ŠTEMBERGER roj. DODIČ

(13. 8. 1951–28. 10. 2011)

ZAHVALA

Po hudi, neozdravljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustila naša

draga sestra Vlasta Štemberger. Zahvaljujemo se vsem vaščanom,

znancem in prijateljem, ki ste ji stali ob strani ter jo

v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Žalujoči: brat Slavko, sestre Angela, Slava, Marija, Cvetka in Anica

OČETU, TASTU IN NONOTU VIŠNJEVEC JOŽEFU V SLOVO

Kam odhajaš, dragi oče, kliče žalostno srce, niti zbogom nisi rekel, ne podal nam ti roke!

Hvala, tebi tate, za vse napotke, ki si nam jih za življenje dal, pri tebi smo vedno našli zatočišče in rekli pametno besedo, saj si v življenju mnogo prestal, vedel in nam to znanje posredoval do zadnjega dne. Le kam bomo sedaj odšli po nasvet, dragi Pepo? Zelo te bomo pogrešali tvoji

sinovi, še posebej pa vnuki, ki si jih imel tako rad.

Zahvala gre vsem, ki ste in nam še stojite od strani v teh težkih dneh, še posebej sosedom za izkazano pomoč,

vaščanom, sorodnikom, prijateljem, moškemu pevske-mu zboru Slavnik za zapete žalostinke, pozavnistu Janku za Tišino, g. župniku za pogrebno mašo, govorniku Slav-ku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Nasirec, 6.12.2011

sinovi Rajko, Mirko in Stojan ter vnuki Sanja, Maja in Miha

STARA FOTOGRAFIJADružine na razglednici, ki smo jo našli na prodajni strani e-bay, ni prepoznal nihče. Vračamo se k starim fotografijam iz zbirke Zvoneta Lukovca. Ali se kdo prepozna ali mogoče pozna ljudi na njej? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si.

VELIKA BERA ZA MLADE

LJUBITELJE KNJIGE50 osnovnošolcev iz Hrpelj, Divače, Senožeč, Dutovelj, Ko-mna in Sežane smo s pedagogi in prostovoljci v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana v četr-tek, 24. novembra, obiskali 27. knjižni sejem v Cankarjevem domu v Ljubljani. V treh nadstropjih so se na razstavnem prostoru predstavile slovenske založbe in avtorji knjig. Isto-časno so potekali glasbeni nastopi, okrogle mize in debatni krožki domačih in tujih avtorjev. Prisluhnili smo predava-njem in se pogovarjali z avtorji, katerih knjige radi beremo, pridobili veliko avtogramov, predvsem pa si nakupili veliko dobrih knjig po ugodni ceni.

Rebeka Nikolič

VELIKA BERA ZA MLADE VELIKA BERA ZA MLADE

Mlajše deklice B in mini rokomet

ŠD Jadran BluemarineEkipa mlajših deklic B tekmuje v tekmovanjih Rokometne zveze Slovenije - skupina ZAHOD. Deklice trenirajo trikrat te-densko, ob vikendih pa imajo tekme. Vadba temelji na vse-stranskem razvoju mladih športnic. Poseben poudarek je na skladnem telesnem razvoju in spoznavanju osnovnih tehnič-nih elementov rokometne igre.Rokometna zveza Slovenije skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport vsako leto organizira tudi tekmovanje v mini rokome-tu za osnovne šole. Tekmovanje je letos namenjeno za učenke rojene leta 2001 in mlajše ter bo potekalo od decembra 2011 do aprila 2012. Ekipi mlajših deklic B in mini rokomet sestavljajo: Kristina Mi-helj, Anja Batič, Anja Kovačevič, Nuša Valenčič, Belma Zende-loska, Evita Cizl, Ilma Durmič, Sara Miličev, Metka Žerjal, Ana Vlahovič, Rinese Suka, Vijola Spasovič, Tatjana Bolčič, Vanessa Matijevič, Ema Grmšek, Sara Poles in Monika Sinkovič.Zato še enkrat vabimo vse deklice, ki bi se želele preizkusiti v

tem hitrem in dinamičnem športu, da se nam pridružijo. Veseli vas bomo!

ŠD Jadran Bluemarine

PREDSTAVITEV EKIP RD JADRAN

2009 HRPELJE - KOZINAEkipa super mini rokometašev Ekipa šteje 24 članov. Na treningih, ki potekajo trikrat tedensko, se spoznavajo z osnovnimi oblikami gibanja, atletiko, gimnastiko in osnovami športnih iger. Cilj vad-be je, da otroci osvojijo čim širši spekter športnih znanj

in se ob tem zabavajo. Vsi, ki bi se jim radi pridružili, ste dobrodošli.

mladarije

26 27

mladarije mladarije

2726

PREDPRIPRAVE NA ŠOLSKI

DOBRODELNI BAZARV četrtek, 24. novembra 2011, smo imeli ustvarjalni dan. Vsi petošolci smo se zbrali v učilnici 5. a razreda in izdelovali izdel-ke za šolski dobrodelni bazar. Na pomoč so nam priskočile tri upokojene učiteljice: Marija Vatovec, Milena Ceglar in Majda Rodica. Naučile so nas kvačkati ter šivati na roke in s šivalnim strojem. Hvala, da ste prišle in delile svoje znanje in spretnosti z nami. Pri ustvarjanju sta nam svetovali tudi učiteljici Danijela Želko in Mirjana Metlika ter seveda naša razrednika Andrejka Lukač in Sebastijan Mavrič. Ta dan nam je bil zelo všeč, ker nismo imeli pravega pouka, ampak smo se učili ročnih del. Z velikim veseljem smo risali na torbe, šivali, kvačkali in oblikovali novoletne voščilnice.Želimo se zahvaliti vsem, ki so nam podarili blago, in še pose-bej vsem pridnim mamam in babicam šiviljam, ki so nam sešile veliko torb.

Petošolci

Stojijo z leve: Rok Ražman, Vasja Čehovin, Nik Mahne, Matej Rudež, Žan Duka, Rok Benčič, Matija Ojo Bubnič, Tinej Ostrc, Tadej Stančič, Aljaž Kastelic, Luka Škabar in Tilen Mihalič. Sedijo z leve: Benjamin Sluga, Rene Železnik, Matic Korošec, Rok Ojo Bubnič, Matej Mahne, Blaž Dimitrov, Toni Fazlija, Ti-mon Boštjančič, Gaber Cergolj, Vitan Špoljarić, Jan Ivanovič in Dan Benedejčič.Trener: Peter Kastelic, prof. šp. vzg.

Ekipa mini rokometašev

Fantje zelo zavzeto trenirajo trikrat tedensko. Tekmujejo v Obal-ni ligi mini rokometa, kjer dosegajo dobre rezultate. Udeležujejo se tudi različnih turnirjev. Vsi, ki bi se jim radi pridružili, ste do-brodošli.Stojijo z leve: Andraž Makuc, Anže Bak, Staš Korva, Simon Škabar, Hadis Mejdinoski, Matej Godina, Tomaž Stančič, Enrik Ostrc, Be-njamin Bekrić, Simon Zec in Avdi Nimanai.Sedijo z leve: Tristan Pečar, Rene Fabjančič, Vid Petohleb, Jaka Klun, Domen Križman, Klemen Mezgec, Klej Sanabor, Klemen Verko, Žiga Hrvatin in Đan Bekrić.Trener: Dejan Čeranič, prof. šp. vzg.

Ekipa mlajših dečkov B

Ekipa tekmuje v skupini mlajši dečki B zahod, kjer trenutno z enim samim porazom zaseda drugo mesto. Pred nekaj dnevi so v pravem malem derbiju premagali ekipo Cimosa iz Kopra. Stojijo z leve: Jakob Grmšek, Domen Makuc, Matjaž Urbančič, Nejc Gajšak, Klemen Mahne, Peter Vatovec Barba, Tadej Kljun in Kristjan Ličan.Sedijo z leve: Matic Boštjančič, Florent Fazlija, Tilen Mlinarič Ali-babič, Matej Poles, Andraž Makuc, Tadej Babuder in Aleksander Dekleva.Trenerja: Dejan Čeranič (levo) in Gregor Sosič (desno)

Ekipa mlajših dečkov A

Tudi ekipa mlajših dečkov A zaseda drugo mesto v skupini za-hod. Njihov cilj je uvrstiti se v polfinale državnega tekmovanja in se čim bolj približati lanski uvrstitvi - 8. mesto v Sloveniji. Stojijo z leve: Domen Makuc, Simon Klun, Nejc Škerjanc, Matej Poles, Sebastjan Sluga, Nejc Gajšak in Klemen Mahne.Sedijo z leve: Erik Baša, Matjaž Urbančič, Ali Aoun, Žiga Kastelic, Klemen Pregeljc, Tadej Kljun in Aleksander Dekleva.Trenerja: Dejan Čeranič (levo) in Gregor Sosič (desno)

Ekipa starejših dečkov B

Zaseda 3. mesto v skupini zahod. Dobro delo na treningih se že kaže na tekmovalnih rezultatih.Stojijo z leve: Nejc Gajšak, Jonas Aoun, Nejc Škerjanc, Luka Bak, Matej Poles, Sebastjan Sluga, Simon Klun, Pavel Škof in Peter Lorger.Sedijo z leve: Erik Baša, Domen Makuc, Matjaž Urbančič, Ali Aoun, Žiga Kastelic, Domen Pregeljc, Tadej Kljun, Matic Dekleva in Kristjan Križman.Trenerja: Dejan Čeranič (levo) in Gregor Sosič (desno)Kadeti»Zlata generacija«, ki je bila enkrat četrta in enkrat tretja v Slove-niji, je trenutno na tretjem mestu skupine zahod. Poročali smo že, da so letos premagali ekipo Cimosa iz Kopra. Ekipa trenira štirikrat tedensko pod vodstvom Damjana Miklavca. Cilj je uvr-stiti se med 16 najboljših ekip v Sloveniji in tam pridobiti čim več mest.

Stojijo z leve: Marijan Sanković (tehnični vodja), Andraž Babič, Matjaž Kašca, Edi Ličina, Maks Valenčič, Emir Mejdinoski in Da-mjan Miklavec (trener).Sedijo z leve: Aleš Štavar, Peter Poles, Grega Obreht, Mitja Sanko-vić in Elvis Povh. Manjka: Manuel Zdravkovič (poškodba)

Mladinci

Kljub svoji mladosti se dobro upirajo starejšim in fizično močnej-šim nasprotnikom. Dobri treningi kažejo rezultate pri igri.Stojijo z leve: Marijan Sanković (tehnični vodja), Peter Višnjevec, Erik Višnjevec, Andrej Čumurdžić, Matjaž Kašca, Edi Ličina, Maks Va-lenčič, Emir Mejdinoski, Jernej Poles in Damjan Miklavec (trener).Sedijo z leve: Aleš Štavar, Aleks Sanković, Peter Poles, Martin Manfreda, Andraž Babič, Grega Obreht, Darko Čumurdžić, Mitja Sanković in Elvis Povh. Manjkata: Manuel Zdravkovič in Andrej Boštjančič.

Tako malo je potrebno, da osrečimo ljudi.Samo dotik, če vemo, komu ga dati,

samo tiho izgovorjena beseda …,rahla nastavitev kakega vijaka, maticeali ležaja v pretanjenem ustroju duše.

Franc Crane

Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežanavam želi vesele praznike in srečno 2011!

http://www.mdpm.si/

28 29

mladarije mladarije

KAKO OSTATI ŽIV V PROMETU?

Obisk 27. knjižnega sejma

V četrtek, 17. novembra, smo se petošolci izobraževali pod okriljem podjetja Jumicar. Obnovili smo vsa pomembnejša znanja o cestno-prometnih predpisih in na poligonu vozili či-sto prave avtomobilčke na motorni pogon.Naučili smo se, da je naša glavna naloga v prometu OSTATI ŽIV!!! Da bi to nalogo lahko opravili, se moramo v prometu lepo ob-našati. Za pešce je lepo obnašanje MIRNA HOJA IN OPAZOVA-NJE!!! Spoznali smo tudi pravilo za prečkanje ceste, ki se glasi takole: CESTO PREČKAMO TAKRAT, KO SE PROMET USTAVI ALI PA GA NI.

In kaj so naši učenci izjavili po koncu izobraževanja:Bilo mi je zelo všeč. Počutila sem se, kot da bi vozila pravi avto. Seveda bi še velikokrat vozila, če bi lahko. Neža K., 5. bPočutila sem se super, ker sem imela občutek, kot da vozim pravi avtomobil. Rada bi si kupila tak avtomobil, da bi ga lahko vozila doma. Lana G., 5. aBilo je zelo lepo, ampak tudi težko. Prvič nisem mogla zavrte-ti volana, zato sem se zaletela. Potem so moj avtomobil spet postavili na cesto in lahko sem nadaljevala z vožnjo. Runese S., 5. bVšeč mi je bilo, ker sem lahko vozil hitro. Klemen P., 5. bTako lepega dne še nisem doživel. Jernej B., 5. aTa dan mi je bil zelo, zelo všeč, ker smo se vozili in zaletavali. Matevž T., 5. aBila sem zelo vznemirjena. Ko sem začela voziti, sem opazila, da

je to lažje, kot je bilo videti. Nekajkrat sem se zaletela, ampak rekli so mi, da sem vozila kar v redu. Lana D. C., 5. aBilo je super. Čeprav je bil poligon z ostrimi ovinki precej lahek, so se pojavile manjše težavice. Jumicar je ZAKON! Metka Ž., 5. aZelo je bilo dobro. Zabavali smo se, pritiskali na gas, upoštevali semafor in prometne znake. Na koncu smo dobili vozniški izpit. Upam, da bom lahko še kdaj vozil take avtomobilčke. Doronik Č., 5. bTa preizkušnja me je postavila na trepalnice. Mislila sem, da ne bom vozila, ker me je bilo strah, ampak potem sem spoznala, da ni nič takega in da lahko poskusim. Zdaj, ko sem to storila, mi je zelo odleglo. Martina F., 5. a

V četrtek, 24. novembra, smo nekateri učenci naše šole sprejeli povabilo in odšli na slovenski knjižni sejem v Ljubljano. Šolski dan smo kot običajno zaključili, ob 13.20 pa je po nas prišel avtobus. Na njem so že bili učenci sežanske in divaške šole. Na poti v Ljubljano smo se ustavili še v Senožečah, kjer so se vkrcali tudi učenci njihove šole. Med potjo smo se veliko po-govarjali in zabavali, nato pa smo končno prišli v našo prestol-nico. Peš smo odšli do Cankarjevega doma, kjer je potekal tudi

knjižni sejem. Odložili smo svoje plašče in se razgledali po ve-liki zbirki knjig. Tičale so po stojnicah. Kar 81 razstavljavcev in 18 malih založnikov nam jih je z veseljem ponujalo. Nekateri smo hodili po skupinah, drugi so občudovali stojnice skupaj z našo knjižničarko. Tako smo si vse do 18.00 zvedavo ogledo-vali knjige različnih založnikov. Vsaka je bila zase svet, s svojo zgodbo. Največje, najmanjše, najlepše, kosmate, okrogle in tiste čisto navadne. Slednje so tudi najbolj priljubljene med bralci. Prava paša za oči in mehka topla preja za srce. Med našim potepanjem so se dogajala tudi različna predavanja in kvizi. Večinoma smo si knjige ogledovali, nekaj pa smo jih tudi kupili. Sejem je zanimiv zaradi tega, ker so vse knjige na enem mestu, razstavljene na različnih stojnicah založb. Polni knjižnih doživetij smo odšli domov.

Tilen Gerlica, 7. b

KOLAČ SREČESestavine:

zvrhan kup prijateljstva,velika vreča radosti,žlica razigranosti,

dobra mera iskrenih pogledov,veliko razumevanja,

pridih ljubezni.

Priprava:V ljubezenski posodi prijateljstvu dodamo vrečo radosti in dobro premešamo. Previdno dodamo žlico razigranosti.

Iskrene poglede postopno vgnetemo v testo. Mesimo z ljubeznijo.Skrbno položimo v pekač, ki smo ga na debelo namazali z razumevanjem.

V pečici, ki naj jo greje srčna toplota, počasi pečemo od 6. do 31. decembra. Med peko redno pokušamo in uživamo v vonju in

okusu. Vzamemo iz pečice in dodamo pridih ljubezni. Ponudimo toplo 1. januarja in uživamo vse leto do decembra,

ko že pečemo nov kolač sreče. Urška Novak, 7. a

V četrtek, 24. novembra, smo nekateri učenci naše šole sprejeli V četrtek, 24. novembra, smo nekateri učenci naše šole sprejeli

30 31

Kome-moracija

na Kozini

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, 20. 9. 2011

V petek, 28. oktobra, smo se učenci in učenke udeležili komemoracije ob spomeniku NOB na Kozini. Po pozdravu in govoru župana Občine Hrpelje - Kozina in uvodnih besedah gospe Minke Kos so nastopili učen-ci in učenke Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Dragomirja Ben-čiča Brkina Hrpelje pod vodstvom učiteljice Anite Penko, in sicer s pe-smijo Pastirče mlado in Sidhartino Na soncu. Krajši kulturni program so oblikovali in povezovali učenci in učenke krožka šolskega radia pod vodstvom učiteljice Lucija Prihavec. Luka in Nika sta prisotne popeljal v jesen s Kosovelovo poezijo Jesen in Jesenski čas. Nato so delegacije položile vence in vsi smo se z mi-nuto molka poklonili padlim. Ela je v veznem tekstu omenila boj naših prednikov za ohranitev slovenske kulture in slovenskega jezika. Skozi stoletja so se generacije bojevale, da se je slovenščina uveljavila kot uradni jezik. Zato je prav, da se vsa-ko leto znova spominjamo ljudi, ki so narodu dali največ, to je lastno življenje. Urška pa je prebrala Pavčk-ovo Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Kulturni program je sklenil Mladinski pevski zbor in Minka Kos z mislijo Ja-neza Menarta, ki je napisal: »Najlep-ši glagol je živeti. Rad bi ga spregal večne dni!«Hvala vsem, ki so oblikovali krajši kulturni program, in vsem, ki so se udeležili komemoracije.

Lucija Prihavec

• Bilomijezelolepo.Malomejebilostrahučiteljice.Obleki-ce, v katere smo bile oblečene punce, so mi bile zelo všeč. Lana M., 5. a• Lepomijebilo,kersmosenaavtobusuvelikosmejali.Vo-dička Maja nas je odlično vodila po razstavi v muzeju. Pri uri iz lepopisja sem se imela čudovito. Name učiteljica ravno ni kriča-la, sem se pa smejala, ko se je razburila. Lana G., 5. a• Imelasemsezelolepo,kersemspoznalapreteklostšolanjain se naučila kanček lepopisja iz leta 1930. Všeč mi je bilo tudi zato, ker sem videla nekaj novega, in v mojem spominu bo ve-

dno nekaj o starem šolanju. Naša vodička je bila zelo zgovorna in vse, kar je povedala, je bila pika na i. Martina F., 5. a• Lepomijebilo,kosmospoznališolovpreteklosti.Pripoukulepopisja mi je bilo zanimivo. Metka Ž., 5. a• Všečmijebilo,kosmobilivrazreduizleta1930insmoseoblekli v oblačila iz starih časov. Všeč mi je bilo tudi, ko smo se sprehajali po Ljubljani. Žiga C., 5. a• Najboljvšečmijebilo,kosmoseobleklivstareoblekeinkosmo pisali s starimi peresi in črnili. Nina M., 5. a

METULJCEKMetuljcek po travniku leta,

od cveta do cvetain medek nabira.Zjutraj vstane,si ocke umije,

po lužah cofotain se lepo ima.

Tanaja Cesnik, 3. a

Ko prvi metulj prileti,vem, da pomlad oživi.

Tristan Pecar, 3. a

Metulj ima svoj cvet,odrasli pa svoj svet.

Metulj se na cvetu sladka, otrok se pred hišo igra.

Amanda Babic

VOŽNJA Z VLAKOMV petek, 14. oktobra, smo se z vlakom

peljali v Koper. Vožnja je bila lepa in udobna. Na vlaku smo se pogovarjali in

zabavali. Ko smo se pripeljali v Koper, smo si ogledali peron in železniško postajo. Po malici smo reševali delovne liste.

Lepo soncno in toplo vreme nas je zvabilo še na ogled avtobusne postaje. Na poti proti šoli smo šteli predore in opazovali vasi ob železniški progi. Na Kozini smo si ogledali še trgovino Albes, kjer nas

je lastnik z veseljem sprejel in pogostil s sladkimi jabolki.

Ucenci in uciteljici tretjih razredov se mu iskreno zahvaljujemo.

Ucenke pravljicno-kreativne delavnice: Sara, Taja in Neja

mladarijemladarije

32 33

mladarije mladarije

V STICNO PO NAGRADO

OBISKALA NAS JE JASNA

MAJDA PERŠOLJA

Tehniški dan sedmih razredov

PADALA IN ZMAJI V 5. A

RAZREDU

Ob koncu septembra je JSKD Ivančna Gorica v Muzeju kr-ščanstva v Stični pripravil razstavo ob zaključku likovnega natečaja z naslovom Gozd kot prostor pravljične utopije. Ta je potekal v okviru mednarodnega leta gozdov, katerega slogan se letos glasi: Gozdovi za ljudi.Med nagrajenci je bil tudi Jurij Drgan, učenec 5. razreda, či-gar delo je bilo izbrano za natis plakata ob srečanju lutkov-nih skupin. Žal se Jurij podelitve ni mogel udeležiti, zato mu je nagrado na domači šoli predala ravnateljica. Priznanja in praktičnega darila – nahrbtnika – je bil zelo vesel. Čestitke Juriju!

Mentorica: Suzana Godina Jelušič

Teden otroka smo v oktobru obeležili tako, da smo na šolo povabili pisateljico, zbiralko in raziskovalko ljudskega blaga

Jasno Majdo Peršolja. S pripovedovanjem zgodb in »pravc« je razveselila otroke od 1. do 6. razreda. Nekaj čisto posebnega in enkratnega pa je bilo njeno pripovedovanje v narečju. Z domišljijo nas je popeljala po rodiških jamah in po Borštu, nas strašila s coprnicami in štrigami, nam ponagajala s škratom iz Mrzleka ter nas poučila, kako je bilo v starih časih. Prepričala nas je, da je prava mojstrica v sukanju besed. Nekateri so jo poslušali z odprtimi usti.Po njenem pripovedovanju so kmalu nastale prve risbice, ne-kateri otroci so se preizkušali v pisanju svoje pravljice. Spet drugi so se odločili, da bodo doma pobarali še none in nonote za kakšno zgodbo.Na tem mestu bi se v imenu svojih sodelavcev in učencev za-hvalila gospe Peršolja za prijetne trenutke, ki nam jih je priča-rala in nas popeljala v pravljični svet.

Suzana Godina Jelušič

V ponedeljek, 7. novembra, smo imeli na naši šoli tehniški dan. Učenci vseh razredov smo pridno oblikovali izdelke za božično-novoletni bazar. Kot vsako leto bo ta potekal v več-namenskem prostoru in po hodnikih, kjer bodo tudi stojnice z našimi ročno izdelanimi mojstrovinami. Na začetku tehniške-ga dne smo pridno zbirali ideje za izdelavo voščilnic in raznih okraskov iz različnih materialov. Ko smo se o vsem načrto-vanem strinjali, smo se razdelili v skupine in začeli z delom. Učenci smo za izdelavo nekaterih izdelkov prinesli od doma tudi svoje materiale. Z učiteljico smo se dogovorili, kaj bo vsa-ka skupina počela. Delo je teklo kot po maslu. Večina učencev je ostala v svojih razredih, oblikovali so božične in tudi novo-letne voščilnice, nekaj pa se jih je preselilo v tehniško učilnico. Tam so izdelovali ptičjo krmilnico ter ovitke za božične CD-je. Iz kroglic stiropora in obročev smo naredili kar nekaj lepih in zanimivih snežakov, Božičkov in jelenov in celo dva bogato okrašena venčka za prihajajoče praznične dni. Ena izmed sku-pin je izdelala tudi božične jasli. Dopoldne je bilo koristno za-bavno, prijateljsko igrivo, nasmejano novembrsko. In zdi se nam, da ob takem delu čas hitreje teče. Takšne dneve imamo najrajši.

Tilen Gerlica, 7. b

Dvaindvajsetega novembra smo učenci 5. a razreda preizkusi-li padala, ki smo jih naredili za domačo nalogo. Po dva učenca sta se povzpela na požarne stopnice pri telovadnici in spustila padali. Drugi učenci smo bili spodaj in ugibali, katero padalo bo najdlje v zraku. Bilo je zelo napeto. Pogosto se je zgodilo, da je eden od para prehitro spustil padalo ali pa se je pada-lo začelo dvigati namesto spuščati. Včasih sta se padali tudi zapletli med seboj. Končno smo prišli do finala. Zmagovalno padalo je izdelala Monika Sinkovič, drugo mesto pa je zasedel Kristjan Matanović. Ugotovili smo, da čim večja površina naj-lona in čim lažja igračka, ki je privezana na padalo, prispevata k počasnemu spuščanju padala.

Metka Žerjal in Monika Sinkovič

V sredo, 23. novembra, pa je bilo ravno prav vetrovno, da smo lahko preizkusili tudi naše zmaje. Vsi, ki so spuščali zmaje, so se zelo zabavali. Nekateri zmaji so se dvignili zelo visoko, ne-kateri pa so takoj padli na tla. Saj veste, kdor visoko leta, nizko pade.

Jurij Drgan

34 35

mladarije

PODJETNO V NOVO ŠOLSKO LETO

KO LUTKE OŽIVIJO

SRECANJE S STARŠI PRI

»PIKAPOLONICAH«

GLASBENI POPOLDAN PRI

RIBICAH

Šola se je že zdavnaj začela, letošnje šolsko leto pa je za-gotovo pestro za nas, dijake drugih letnikov programa gim-nazija na ŠOLSKEM CENTRU SREČKA KOSOVELA SEŽANA. Tri ure tedensko namreč poleg osnovnih predmetov posveča-mo tako imenovanim izbirnim sklopom, kjer dijaki z drugač-nimi metodami (raziskovalno delo, praktično delo, poskusi …) osvajamo znanja iz štirih različnih področij: podjetništva, naravoslovja, francoščine in družboslovja. Največ dijakov se nas je odločilo za podjetniški sklop, saj si želimo postati po-slovneži. Že po prvem tednu smo se tako brez kakršnegakoli znanja o podjetniškem svetu podali na 44. MOS – Medna-rodni obrtni sejem v Celju, ki je zagotovo največji tovrstni sejem na Slovenskem, da bi spoznali podjetnike in njihovo življenje. Mentorici Patricija Kastelic Volf in Mojca Železnik Buda sta nam dodelili nalogo, da na sejmu spoznamo čim več podjetij, njihovo pravno-organizacijsko obliko, obvezne sestavine firme ter opravimo nekaj intervjujev s podjetniki. Najbolj zanimiv del naloge so bili zagotovo intervjuji, saj smo se tako neposredno seznanili, kakšno delo opravljajo, kako ga opravljajo in, seveda, kakšne so njihove formule za uspeh v kriznih časih.Po nekajurnem druženju s podjetniki smo se polni novih in-formacij in vtisov o podjetniškem življenju vrnili v Sežano. Tako smo bili bolj pripravljeni na naslednje ure pri podjetni-štvu, ki so še kako zanimive. Vsakič se naučimo kaj novega, najbolj pomembno pa je, da nam bodo ta znanja prav prišla v konkretnih življenjskih situacijah.Gimnazijci tretjih letnikov pa smo že veterani v podjetništvu, saj smo lansko leto že obiskali Mednarodni obrtni sejem v Celju in se pri urah že veliko naučili o podjetniškem načinu življenja ter razvijali konkretne zamisli. Vsako podjetniško zamisel je potrebno dobro promovirati za njeno uresniči-tev, zato smo se letos odpravili na 18. evropski oglaševalski festival GOLDEN DRUM ali Zlati boben. To je ena največjih rednih letnih mednarodnih prireditev v Sloveniji, ki pome-ni stičišče ustvarjalnosti in kultur na področju oglaševanja

ter omogoča primerjave slovenskih dosežkov v mednarodni konkurenci.Cilj ekskurzije je bil, da smo se dijaki seznanili z osnovami oblikovanja, z načini ustvarjanja oglasov in njihovim pome-nom za uspešnost podjetja. V hotelu Bernardin smo si sami najprej ogledali razstavo oglaševalskih del, razdeljenih po kategorijah, in se udeležili tudi multimedijskih predstavitev oglasov, ki je potekala v angleškem jeziku. Nato smo si na Tartinijevem trgu v Piranu ogledali razstavo najboljših del kreativnega razpisa Portorož Piran FICTION. Na podlagi ek-skurzije in ustreznega teoretičnega znanja v šoli že pridno kreiramo oglase za poslovne načrte in raziskovalne naloge ter se pripravljamo na državno tekmovanje DOSS-Dijaška oglaševalska scena Slovenije, ki bo aprila 2012.

Žan Tavčar, 2. a gimnazija, in Nina Peric, 3. b gimnazija

Šolski center Srečka Kosovela SežanaGimnazija in ekonomska šola

Lutke imajo čarobno moč. Znajo peti, govoriti, plesati in v govor spraviti še tako zadržane otroke. Raznovrstne lutke so bile v mesecu novembru tema v skupini POLŽKOV. Ob igri z njimi so otroci uživali. Postali smo pravi lutkarji, saj smo jih izdelovali tudi sami iz različnih materialov. Prst na roki se je spremenil v palčka, tulec toaletnega papirja je postal miška, zajček … in še in še bi lahko naštevali. Da iz nogavice lahko postane prava lutka, smo dokazali, ko smo na igral-nem popoldnevu starše povabili v »delavnico lutk« in skupaj izdelovali prave mojstrovine. Ob druženju nam je bilo lepo, kakor tudi z oživljanjem lutk. Morda bo ravno lutka tista, ki ji bodo otroci zaupali kakšno željo v teh prihajajočih praznič-nih dneh.Naša želja je: Vsem srečno, zdravo in uspešno ter polno lepih doživetij v novem letu 2012.

Lidija Benčina

Na prvem roditeljskem sestanku smo se s starši dogovorili, da se letos srečamo pred novoletnim časom in skupaj izde-lamo okraske za novoletno jelko v vrtcu. Otroci so pridno prinašali od doma prazne škatlice. Ko se jih je nabralo do-volj, smo se zbrali in jih novoletno zavili.Prav vsi so bili pridni kot mravljice in delo kmalu opravili. Med zavijanjem škatlic smo malo poklepetali in se posladka-li, ob koncu srečanja pa so otroci staršem zaplesali in zapeli nekaj gibalnih igric.Še enkrat hvala vsem staršem za veliko udeležbo in prijetno druženje ter vse dobro v prihajajočem letu 2012!

Zorica in Sabina

Čiči, puh ... je bila le ena izmed pesmic, ki smo jih ob spre-mljavi kitare zapeli staršem za uvod v našo glasbeno urico. V nadaljevanju smo izdelovali dva instrumenta, boben in citre, na katera so otroci z veseljem igrali. Otrokom in staršem se zahvaljujeva za prijetno druženje.

Martina in Jerca

Šolski center Srečka Kosovela Sežana

TRADICIONALNI SLOVENSKI

ZAJTRK V VRTCU HRPELJETako kot po vseh vrtcih in šolah po Sloveniji smo si 18. no-vembra 2011 tudi mi privoščili tradicionalni slovenski zajtrk. Kuharji so nam pripravili malico z živili domačega izvora: črn kruh, maslo, med, mleko in jabolka. Ob tej priložnosti so nas obiskali predstavniki občine in tudi njih smo pogostili s pri-pravljenimi dobrotami. Čebelar pa nam je predstavil svoje delo in nam v pokušino dal različne vrste medu, za kar se mu lepo zahvaljujemo.

Martina Hrvatin

mladarije

3736

za vsakega nekaj

Paolo Coelho: AlefPrevedla: Katja RozmanUčila, Tržič, 2011

»Bodi blagoslovljen. Tako kot spremi-njaš svoje življenje, spremeni tudi ži-vljenja ljudi okoli sebe. Ne odreci jim, ko te prosijo. Ko bodo potrkali na tvoja vrata, jim ne pozabi odpreti. Ko bodo kaj izgubili in se bodo obrnili nate, bodi tam in jim pomagaj najti izgu-bljeno. A še pred tem prosi, potrkaj na vrata in odkrij vse, kar si izgubil v la-stnem življenju. Lovec ve, kaj ga čaka: lahko požre ulov ali pa bo ulov požrl njega.«

V Trstu sem imela soštudentko Valentino, ki je študirala slovenščino in ruščino. Na rušči-ni je bilo vpisanih okrog dvajset študentov, ne več. In ves čas sem razmišljala o tem, da bi se preusmerila na ruščino, saj sem fran-coščino že obvladala na nek način, ampak ne, ostala sem na francozljevanju (kar mi ni žal, da ne bo pomote) in tako zamudila še en jezik. Nič zato. Veliko let pozneje sem se vpisala na tečajčič ruščine in oddelala kakih pet ur, ker je potem tečajčič zaradi neznanih mi razlogov prenehal delovati. Zakaj vse to osebno trobezljanje? Zato ker je Valentina, kolikor mi je znano, del svo-jega življenja posvetila tudi potovanju s transibirsko železnico, ki pelje od Moskve do Vladivostoka. Ki prekorači natanko 9288 kilometrov. Ki povezuje na stotine majh-nih in velikih mest, pri čemer prečka 76 % nekdanje ruske dežele in sedem različnih časovnih pasov. Ki pelje skozi mesto Ojmja-kon, kjer so zabeležili najnižjo temperaturo vseh časov: –71,2 ºC. Izgradnjo železnice je omogočil car Aleksander II zaradi strateških in političnih razlogov. Njeno končno ceno je presegel le še vojaški proračun ruskega imperija med celotno prvo svetovno vojno. Po oktobrski revoluciji 1917 so se ob žele-znici odvijale velike bitke državljanske voj-ne. Cena vozovnice pred nekaj leti za skoraj dva tedna potovanja je nihala med 30 in 60 evri. Vse to le v vednost. Avtor knjige, znani Paolo Coelho, v svojem najbolj osebnem romanu Alef to pot pre-potuje. S prevajalcem Yaom. S Hilal. Eno iz-med osmih žensk, ki jih je veliko stoletij po-prej poslal na grmado. Potovanje torej ni le fizično ali, če hočete, turistično, temveč gre za nenehno potovanje od rojstva do smrti

vsakega od nas. Res je, pokrajina se spremi-nja, tako kot se spreminja naše življenje, ki je taisto potovanje od začetka do konca do začetka do konca in tako v nedogled. Vlak gre naprej. In življenje je vlak. Z vagoni, po-stajami, ljudmi, ki vstopajo in izstopajo, z nami ali brez nas. Gre za izredno potovanje do samospoznanja. Gre za vsem tako po-znano soočanje z dvomi, strahovi, za iska-nje duhovne rasti in prerojenja. Ker se avtor znajde v življenjski krizi, kljub temu da ima ob sebi že trideset let ljubečo ženo, da je znan in bogat in še marsikaj tega, se ne po-čuti srečen. Zato se odloči za spremembo. Odloči se začeti od začetka. S potovanjem. Z raziskovanjem. Z namenom oživeti spet vse tiste ognje in vode v sebi, ki jih je po-zabil nekje nekoč v nekem spominu – ali v Pandorini škatlici, kdo ve. Najprej se odpra-vi v Afriko, nato v Evropo in nato v Azijo s čezsibirsko železnico. Na potovanju sreča Hilal, nadarjeno mlado violinistko, žensko, ki jo je ljubil petsto let poprej. Žensko, ki jo je v trenutku strahopetnosti zatajil in jo pre-pustil drugačnemu toku od tistega, ki si ga je želel. Žensko, s katero stopita ponovno v alef, točko vsečasja in vseprostorja, v veso-lje v zmanjšanih razsežnostih, v katerem je neskončno stvari, v kateri je božja večnost. S Hilal je pisatelj stopil na mistično pot skozi čas in prostor; na pot, ki uči samospozna-vanja, odpuščanja, ljubezni in poguma. Vseskozi se zaveda, da je tako v magiji kot v življenju pomembna le sedanjost – tisti Zdaj, ki nam hoče tako zmuzljivo kazati ple-ča. Toda čas ne uči: prinaša zgolj občutek utrujenosti in staranja, trdi avtor. In res je, kako znano se nam zdi, da si stvari vedno razlagamo tako, kot želimo, in ne na način, kakršna je resničnost. Na vlaku se znajde v skupini ljudi, s katerimi več ali manj vsesko-zi sodeluje. Večeri in dnevi so priložnost za mnoga pomenkovanja, za misli in notranja popotovanja. Na poti se srečuje z vsem, kar se je navrglo v zatilje in skuša priti ven. Zaveda se, da maščevanje ni tisto, s čimer bi človek lahko reševal karkoli, saj se z njim poniža na raven sovražnikov, z odpušča-njem pa pokaže svojo modrost in pamet. Zaveda se, da človeka na koncu izčrpa rav-no tista energija, ki jo porabi za obsojanje drugih. »Kdor si želi videti mavrico, se mora naučiti ljubiti dež«, vztraja. Le kolikokrat si vse te misli izpisujemo v zvežčiče? Le koli-kokrat o njih zares globokoumno razmo-zgavamo? Koliko nas skuša biti odkrit do

samega sebe? In koliko nas si reče, da nam mnenje drugih ne sme jemati poguma, da se spremenimo, če si to želimo? Res je, varnost je nekaj »komotnega«, a zagotavlja povprečnost, rutino, iz katere marsikdo pri-šepa depresiven, bolan ali podobno. Včasih je že odločitev za tveganje stisk roke spre-membi, božanje dušnega v sebi. »Poišči lju-di, ki jih ni strah delati napak in zato grešijo. Prav zato njihovo delo pogosto ni cenjeno, vendar takšni ljudje spreminjajo svet in prav ti bodo po mnogih storjenih napakah ustvarili nekaj, kar bo povsem spremenilo njihovo skupnost,« daje Coelho nasvet. Pa opravljati svoje delo z ljubeznijo. Koliko se vas najde v vsem tem? Že večkrat sem v svojih razglabljanjih napisala, da z mislimi o knjigah nikogar nočem prepričevati v nič, nočem spreminjati, a če vas ob branju misli prešine vsaj kakšna želja po, potem se s tem lahko zadovoljim. Ker se spreminjate zaradi sebe. Najprej zato. Energija vsakogar se pretaka drugače. Še vedno trdim, da so izgube resnične le, če jih sprejmete. In še vedno trdim, da je ljubezen najmočnejša. In še vedno trdim, tako kot avtor priču-joče knjige, da nič ne izgine in vse ostane ohranjeno v času. In mi smo pravkar v eni od točk stalnega spreminjanja. V našem lastnem alefu. Čas ne teče, le spreminja se. In če se vam zdi leto, čas, »ki neustavljivo mineva, ki dirja« – kot najpogosteje slišim praviti in kot se tudi sama največkrat izra-zim (ne, nisem perfektna) – prekratko, ga v svojih predstavah ukinite. Ga razpotegnite na večnost. Verjemite, lažje je. Kljub vse-mu vam želim v letu 2012 še veliko dobrih sprememb. Želim vam, da bi si želeli zase le najboljše. In si to podarili. Da bi se vsaj tu in tam znali prepustiti. Ker »življenje je nenehna vadba. Življenje in smrt sta brez pomena, obstajajo zgolj še izzivi, ki jih sprejemamo z veseljem in jih rešujemo z mirnostjo.« Seveda, če se le da. Želim vam veliko objemov. Ta davna kretnja, stara kot človeštvo, pomeni mnogo več kot srečanje dveh teles. Vsakič, ko nekoga prostovoljno objamemo, se naša življenja podaljšajo za en dan. Tako pravijo. Sama v to verjamem. Močno. In vam pošiljam na tisoče drob-nih, a srčnih objemov – vsem in vsakemu posebej (sej ne za drugo, ma si hočem lajf podaljšat;););)

Patricija Dodič

IGRALNI POPOLDAN

PRI ZVEZDICAH

Otroci!CEBLJANJE S CEBELARJEM

V oktobru smo pri ZVEZDICAH imeli igralni popoldan. Dru-ženje je bilo prijetno, starši so se igrali s svojimi otroki in poklepetali med seboj.

Opravičujemo se, ker je v prejšnji številki glasila prišlo do napake. Jabolka nam je podarila nona Dragica in ne mama, kot je bilo napisano.

Tadeja in Eva

Tradicionalni slovenski zajtrk smo imeli tudi pri nas. Obi-skal nas je čebelar Stane in nam pokazal nekaj čebelarskih pripomočkov. Najbolj pogumni so se prelevili v prave male čebelarje. Za konec smo si ogledali tudi DVD o čebelah in čebelarstvu.Čebelarju Stanetu se še enkrat zahvaljujemo za obisk.

Strokovne delavke Vrtca Materija

Dedek Mraz prihaja v naše kraje! Obiskal nas bo v Kulturnem domu Hrpelje

v nedeljo, 18. decembra!

Prišel bo skupaj z Lučko, ki je gospodinjska pomočnica pri bogati družini. Za božični večer je vse narobe.

Vsi tekajo sem in tja, pripravljajo darila, urejajo smrečico ... Le Lučka in najmlajša deklica

v družini, Kasandra, vesta, da božič ni samo tekanje okrog in pripravljanje daril. Skupaj si izmislita načrt, kako

bosta mamici in očiju predstavili pravega Božička; pokazali pa bosta tudi lučko, ki sije v vsakem od nas!

Ker si Dedek Mraz močno želi pozdraviti prav vsakega od vas in ker bo kulturna dvorana za tak obisk premajhna,

nas bo tisti dan obiskal kar dvakrat:

najprej ob 15.00 za otroke iz okoliških vasi, zatem pa še ob 17.00 za otroke iz Hrpelj in Kozine!

Prijazno vabljeni!

VošciloZasneženi prazniki se bližajo,pota naša se ponovno križajo,zato obilo veselja in topline,

da Vam naslednje letoUSPEŠNO mine.

Vsi iz vrtca Materija

mladarije

za vsakega nekaj za vsakega nekaj

38 39

December se že spogleduje z januarjem in leto se pripravlja na novi krog, minutko za misel pa zaokrožamo z mislimi Kim McMil-len. Te so pred kratkim v nekoliko poeno-stavljeni obliki krožile po elektronski pošti, a je bil pod njimi podpisan Charlie Chaplin, ki pa v resnici ni njihov avtor, ampak so mu jih kasneje pripisali njegovi oboževalci. Nekaj raziskovanja po internetu razkrije, da je nesporazum razčistila Alison, hčerka Kim McMillen. Ta je namreč le nekaj mese-cev zatem, ko je svojo zbirko misli objavila v knjižici When I Loved Myself Enough (Ko sem se začela imeti resnično rada), nepri-čakovano umrla v starosti 52 let. Knjižica je tako postala njeno zadnje darilo svetu in bila izredno dobro sprejeta … Zaradi ome-jenega prostora vam ponujamo v branje uvod in skrajšan izbor misli.*** Veliko let sem bila v srcu zadržana. Nisem vedela, kako naj sama sebi pokažem ljube-zen in sočutje. Ko sem bila stara štirideset let, sem se začela spreminjati. Začela sem se imeti rada takšno, kot sem, in takrat se je moje življenje začelo na čudovit in skrivno-sten način spreminjati. Moje srce je postalo ljubeče in na svet sem gledala z drugačnimi očmi. Ker sem z vsem srcem sledila temu kli-cu, je v moje življenje vstopila božanska inte-ligenca. Menim, da je ta vseprisoten vir, ki nas obdaja in je na voljo vsem, milost. V preteklih dvanajstih letih sem skušala ta dar prepo-znati in ga sprejeti. Ker sem se začela imeti rada in sem bila do sebe sočutna, sem lahko stopila na to pot. Koraki, ki jih predstavljam v knjižici, so samo moji. Vaši bodo drugačni. Upam pa, da vam bodo moji spodbudili željo po odkrivanju. ***Ko sem se začela imeti resnično rada, se ni-sem več zadovoljila z malim, življenje sem začela jemati resno in s hvaležnostjo. Spo-znala sem, da sem vedno na pravem kraju ob pravem času, in sem se lahko sprostila. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem zače-la uživati v tišini, čudila sem se njeni moči in v njej prisluhnila svoji notranjosti. Spozna-la, da nisem posebna, ampak edinstvena. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem spremenila definicijo uspeha in življenje je postalo preprosto. Oh, kako lepo je bilo to spoznanje! Ko sem se začela imeti resnično rada, sem spoznala, da lahko boga doživljam neposredno. Uvidela sem, da mi življenja ni treba loviti, saj ko sem mirna in čuječa, življe-nje sámo pride k meni. Nisem več razmišljala, da je življenje težko. Ugotovila sem, da je ču-stvena bolečina znak, da ne delujem v skla-du z resnico. Ko sem se začela imeti resnično rada, so se tisti deli v meni, ki sem jih dolgo zanemarjala – sirote moje duše –, prenehali

boriti za pozornost. To je bil začetek notra-njega miru in od takrat vidim vse jasneje. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem se naučila zadovoljiti svoje potrebe in želje in se zaradi tega nisem več počutila sebična. Prenehala sem ignorirati ali tiho prenašati svojo bolečino. Zdaj čutim vse občutke – ne analiziram jih, samo čutim. In ko to storim, se zgodi nekaj čudovitega. Poskusite. Ko sem se začela imeti resnično rada, je moje srce postalo tako ljubeče, da sem lahko enako-vredno sprejela veselje in žalost. Začela sem meditirati vsak dan, saj je to pomembno de-janje ljubezni do samega sebe. Začutila sem, da sem darilo temu svetu. Kadar sem potrta, jezna, nemirna ali žalostna, se zdaj vprašam: »Kdo je ta v meni, ki se tako počuti?« Če po-trpežljivo prisluhnem, odkrijem, kdo potre-buje mojo ljubezen. Ko sem se začela imeti resnično rada, nisem več potrebovala stvari ali ljudi, da bi se počutila varno. Nekateri bi rekli, da sem jih zanemarjala, jaz pa zdaj vi-dim, da sem se začela imeti rada. Opustila sem perfekcionizem, ker ta ubija radost. Zdaj lahko po pravici povem, česa sem sposobna in česa ne znam. Ne odgovarjam več na tele-fonske klice, če mi ni do pogovora. Ko sem se začela imeti resnično rada, je postalo odpu-ščanje drugim nepomembno. Tudi v obdo-bjih negotovosti, naporov ali žalovanja sem se opomnila, da so tudi ti občutki del mene in si zaslužijo mojo ljubezen. Svojemu srcu dovolim, da se odpre in sprejme bolečino sveta. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem začela pobirati smeti, če sem jih videla na ulici. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem lahko začutila boga v sebi in videla boga v drugih. Zaradi tega smo božanski! Ste pri-pravljeni na to? Začela sem pisati o svojem življenju in stališčih, ker sem vedela, da je to moja pravica in moja odgovornost. Spoznala sem, kakšen je moj namen, in se nisem več pustila motiti. Ko sem se začela imeti resnič-no rada, sem videla, da je vse tisto, čemur sem se krčevito upirala, vztrajalo ob meni, kot otrok, ki te cuka za krilo. Zdaj postanem radovedna in nežna, ko me nekaj vztrajnega cuka za krilo. Naučila sem se prekiniti, kar sem počela, pa četudi samo za trenutek, da sem lahko potolažila tisti del mene, ki je bil prestrašen. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem se naučila reči ne, če nečesa nisem želela, in da, če sem želela. Moj pogled seže dlje od »prav« in »narobe« in tako sem po-stala nepristranska. Sprva sem mislila, da je to ravnodušje, zdaj pa opažam, da mi je ne-pristranskost prinesla jasen pogled. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem začela zadovoljevati svojo željo po samoti in uživati v nerazložljivem zadovoljstvu, ki spremlja sa-

moto. Uvidela sem, kako zabavno je življenje, kako zabavna sem sama in kako zabavni so drugi ljudje. Prepoznala sem svoj pogum in strah, svojo naivnost in modrost – in vsem sem dala prostor za mizo. Zdaj si vsaj enkrat na mesec privoščim masažo. Ko sem se zače-la imeti resnično rada, sem ugotovila, da ni-sem nikoli sama. Prenehala sem se bati neza-polnjenega časa in ves čas nekaj načrtovati. Zdaj počnem tisto, kar se mi zdi prav, in sem v koraku s svojim lastnim ritmom. Čudovito! Ko sem se začela imeti resnično rada, nisem več poskušala narediti dobrega vtisa na svo-je bližnje in nehala sem poditi kritične misli iz svoje glave. Zdaj jim rečem »hvala za vaše mnenje« in vedo, da so slišane. S tem se raz-prava konča. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem si velikokrat kupila sadno pito, da jo je z užitkom pojedla najstnica v meni, ki jo tako obožuje. Prenehala sem biti rešite-ljica drugih. Nisem se več bala spregovoriti svojo resnico, saj sem spoznala, kako dobro je to. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem prenehala iskati »strokovnjake« in za-čela živeti svoje življenje. Ugotovila sem, da me jeza uči odgovornosti, nevednost pa po-nižnosti, zato obema pozorno prisluhnem. Začela sem jesti ekološko pridelano hrano (z izjemo tistih sadnih pit, seveda). Prenehala sem »imeti prav«, zaradi česar je tudi »motiti se« postalo brezpredmetno. Naučila sem se, da moram žalovati takrat, ko se nekaj hude-ga zgodi, in da ne smem žalovanja nalagati v srce in ga tovoriti naokrog. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem si odpustila vse ti-ste trenutke, ko sem mislila, da nisem dovolj dobra. V moji notranjosti so stvari postale re-snične. To je zelo prijeten občutek. Prisluhnila sem modrosti svojega telesa, saj mi njegova utrujenost, občutljivost, odpor in hrepene-nje pošiljajo jasna sporočila. Ko sem se zače-la imeti resnično rada, sem se prenehala bati svojega strahu. Zdaj ne premlevam več pre-teklosti in ne skrbim več zaradi prihodnosti – živim v sedanjosti, v kateri je živost. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem spoznala, da me lahko um trpinči in prevara, vendar pa imam v srcu velikega in plemenitega zave-znika. Ko sem se začela imeti resnično rada, sem začela okušati svobodo.

Kim McMillen

Naredite si lep dan vsak dan v letu 2012! In naj bo tudi naši ljubi Sloveniji sreča mila, da ne bomo zaplesali sirtaki ali spet tekli za vozom ...

Nives Mahne Čehovin

Planinsko društvo Brkini vabi v nedeljo, 18. decembra 2011,

na zaključno turo v neznano. Tura je primerna za vse kategorije pohodnikov,

trajala bo približno 4 ure. Udeleženci naj bodo opremljeni času primerno, malica bo iz nahrbtnika.

Po turi bo družabno srečanje vseh pohodnikov in tudi ostalih članov v vaškem domu na Gradišici, kjer bomo predstavili nekaj naravnih

in kulturnih zanimivosti Brkinov in Čičarije, s poudarkom na varstvu in ohranjanju narave.

Zbor je ob 9.00 pred Fontano na Kozini.

Prijave in informacije pri Marijanu, tel. 040 743 055, ali Branku, tel. 051 646 502, v večernih urah ali na elektronski naslov marijan.drozina@gmail.com in branko.dujmovic@gmail.com.V primeru slabega vremena ali neprimernih razmer je možna sprememba ali odpoved izleta.

trajala bo približno 4 ure. Udeleženci naj bodo opremljeni

TIMBILDING V VAŠEM DRUŠTVU

Od marca do septembra 2012 v Stičišču nevladnih organizacij Obalno-kraške regije pripravljamo timbildinge za gospodar-stvenike. Timbildinge bomo izvajali po nevladnih organizaci-jah na Obali in Krasu. »Dober tim se gradi v nevladnih organizacijah« je ime akcije, ki se bo odvijala po vsej Sloveniji v okviru pobude Moja druž-ba (www.mojadruzba.si). K sodelovanju vabimo tudi zaintere-sirana društva iz Občine Hrpelje - Kozina, ki lahko podjetjem ponudite konkretno skupinsko delo oz. imate v svoji bližini primeren prostor za skupinske igre. Skupaj s strokovnjakom za timbilding in vašo nevladno organizacijo bomo razvili pro-

gram za konkretno podjetje. Prijave zbiramo na elektronski na-slov info@sredisce-rotunda.si ali po pošti na Središče Rotunda, Destradijev trg 11, 6000 Koper. Pošljite nam kratek opis svoje organizacije in dela, ki bi ga skupina opravila. Pridobili boste večjo prepoznavnost in navezali oseben stik s podjetjem ter tako povečali možnost za nadaljnje sodelovanje. Več informacij o akciji najdete na spletni strani www.sticisce.si.Središče Rotunda, Koper – nosilec projekta Stičišče NVO Obal-no-kraške regije – želi vsem društvom veliko uspešnih akcij in odmevnih dogodkov v letu 2012! Stičišče nevladnih orga-nizacij Obalno-kraške regije vam bo tudi v novem letu nudilo brezplačna izobraževanja, računovodsko, pravno in projektno svetovanje ter organiziralo dogodke za krepitev nevladnega sektorja.

Marjetka Pezdir Kofol

M A L I O G L A S I

Prodam stanovanje na Kozini, stavba 225/4, velikosti 60 m2, v manjšem bloku, zemljiško urejeno, streha nova, lastna centralna, nova vrata in okna, stanovanje pa v notranjosti ni prenovljeno. Info: 040 621 424

* * *Ekstra deviško oljčno olje z zaščitenim geografskim poreklom prodam. Info: 05 / 6281 001 ali 041 478 208

* * *POZOR! PRODAM ZELO LEPO STANOVANJE! 3,5 sobno, z 82 kvadratnimi metri, v Sežani, takoj vseljivo! Stanovanje je na novo

opremljeno in zelo lepega videza. Za 100.000 €! INFO: MAJA JAKOB GSM: 031 867 001

Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: 05 / 6800 150.

za vsakega nekaj za vsakega nekaj

S pesmijo in plesom prižigamo praznik!

V soboto, 17. 12. 2011, ob 18.00 v Športni dvorani Hrpelje!

Nastopajo:Moški pevski zbor Slavnik

Brkinska godba 2000Otroški in mladinski pevski zbor OŠ DBB Hrpelje

Učiteljski pevski zbor DotikManca Prosen

Nina PočkajSandra Rijavec

Tilen GerlicaSkupina Twirling Hrpelje - KozinaBaletna skupina Hrpelje – Kozina

Mažoretke PovirDruštvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača

Lisjaki V vlogi povezovalcev programa: Folklorna skupina Brkini

S pesmijo in plesom

Prijazno vabljeni na Božično-novoletni

koncert!

Vstopnine ni!

Študentska sekcija Občine Hrpelje - Kozina vabi vse občane in občanke

na sproščeno predbožično zabavo

s skupino Kingston.

Poleg pijače dobrodošlice »Made in Brkini«

nas na koncertu čaka še obilo drugih presenečenj.

Koncert se bo odvil v soboto, 17. decembra, na parkirišču Poslovno-trgovskega centra na

Kozini s pričetkom ob 21.30.

Vstopnina: 5 €

Vstopnina za člane Kluba študentov Sežana: 3 €

(informacije o tem, kako postati član kluba,

dobite na telefonski številki 070 823 930 oz.

na e-mail naslovu: info@ks-sezana.net).

40 41

KULTURNI DOM HRPELJE VABI

PREDSTAVA ZA OTROKE

etrtek, 19. januar, ob 17.00 V KD Hrpelje prihajajo pravi Cvetli niki iz risanke!

Spomin ica Fifi bo pripravljala prazni ne kola ke skupaj s svojimi prijatelji: mrlekom, Trobentico in Vijolico!

OTROCI, VABLJENI, DA JIH SPOZNATE OD BLIZU!

kvaliteten

info@ks sezana.net

DEDEK MRAZ V KD HRPELJE 18. december

ob 15.00 – za ostale vasi ob 17.00 – za Hrpelje in Kozino

Ogled predstave »Lu ka« Dru inskega gledali a Kolenc in obisk Dedka Mraza

20 LET SAMOSTOJNE

REPUBLIKE SLOVENIJE

KAKO SMO SE

ZOPERSTAVILI JLA

21. december ob 18.00

Pogovor o dogodkih v letu 1991, o

osamosvajanju v na ih krajih.

Sodelujejo:

VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO

POLICIJSKO DRU TVO SEVER

PRIPADNIKI TERITORIALNE OBRAMBE

DOMA INI

Pogovor bo vodil:

novinar in zgodovinar Tomo ajn

NOVOLETNI KONCERT

GLASBENE OLE SE ANA

podru nica Hrpelje-Kozina in Diva a

v KD Hrpelje! VABLJENI!

Kvartet UTRIPvabi na večer božične glasbe in petja,

ki bo 7. 1. 2012, ob 18.00 uri v župnijski cerkvi v Hrušici.

Nastopajo: - Ženska vokalna skupina ZLATICE - Klapa ROŽICE - Cerkveni pevski zbor Hrušica - Trio TURN - Kvartet UTRIP

PRIHODNJI MESECI V KD HRPELJE:

Predstava Toneta Partlji a " aj za dve" v izvedbi ljubiteljske dramske skupine KD Ferdo Godina Bistrica iz Prekmurja

17. februar – organiziran ogled predstave oferji za vse ase v SSG Trst

marec – predstava Slehernik z Iztokom Mlakarjem april – koncert Kombinatke

ponedeljek, 19. 12, ob 18.00,

21. januar – ob 17.00 -

42 43

za vsakega nekaj za vsakega nekaj

URNIK KNJIŽNICE KOZINA: ponedeljek: od 7.00 do 14.00, torek: od 12.00 do 18.00, sreda in petek: od 10.00 do 17.00, sobota: od 8.00 do 13.00,četrtek zaprto. Telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. telefon: (05) 680 12 44

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): vsak torek od 14.00 do 17.00, vsak četrtek od 9.00 do 13.00 in vsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00 ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: pp_kozina.pukp@policija.si

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul

PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113

PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske

PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, vurs@gov.si, (05) 663 45 00 PLANINSKI POHODI: informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti KD Hrpelje). Info: Vojko, 031 585 195, vojko.dobrila@siol.net

AEROBIKA: vsak četrtek, od 19.30 do 20.30, v večnamenskem prostoru v OŠ DBB Hrpelje!

PILATES vsak ponedeljek in/ali sredo ob 18.00. Info: 040 285 930

REKREACIJA v Modri dvorani je vsak torek in četrtek ob 21.00 uri. Info: 031 321 324

NORDIJSKA HOJA je vsak drugi četrtek v mesecu ob 18.00 uri. Info: 031 321 324 Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič tel.: (05) 6800 150, e-pošta: ester.mihalic@hrpelje-kozina.si

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 2030 izvodov, odgovorna urednica: Ester Mihalič uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak-nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Opravičujemo se vam, ker sta zadnji dve številki povsem pošli. Naklado smo povečali, tako da odslej ne bi smelo biti več težav. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla 24. januarja2012 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: 12. januar 2012.

Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v naslednjih mesecih obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska: Rodik 8.30–9.00 22. december 2011Javorje 16.45–17.20 5. januar 2012Materija 13.30–13.50 12. januar 2012Velike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40Rodik 8.30–9.00 26. januar 2012

Za potujočo knjižnico:Nevenka Gr opajc

V svojem imenu in v imenu volilnega štaba se zahvaljujem volivcem Občine Hrpelje – Kozina

za vsak glas, ki ste nam ga namenili!

Dr. Ljubica Jelušič

4 sreda

5 četrtek

6 petek

7 sobota koncert Kvarteta Utrip z gosti v Hrušici

8 nedelja

9 ponedeljek

10 torek

11 sreda

12 četrtek

13 petek

14 sobota

15 nedelja

16 ponedeljek

17 torek

18 sreda

19 četrtek Kulturni dom Hrpelje ob 17.00, predstava za otroke »Cvetličniki«

20 petek

21 sobota predstava ljubiteljskega dramske skupine iz Prekmurja

22 nedelja

23 ponedeljek

24 torek

25 sreda

26 četrtek

27 petek

13 torek Knjižnica Kozina ob 18.00, ŠK »Spoznaj se«: Franc Božjak: Klic k spremembi

14 sreda

15 četrtek

16 petekžupnišče v Hrpeljah

ob 19.00, mag. Silvo Šinkovec, predavanje o osebni rasti in vzgoji otrok

17 sobotaKingstoni v šotoru na Kozini

Športna dvorana Hrpelje ob 18.00, Božično novoletni koncert

18 nedelja Kulturni dom Hrpelje

ob 15.00 in ob 17.00, Predstava Lučka in obisk Dedka Mraza

19 ponedeljek

20 torek

21 sreda Kulturni dom Hrpelje

ob 18.00, okrogla miza »Kako smo se zoperstavili JLA« ob 20-letnici samostojne RS

22 četrtek

23 petek Kulturni dom Hrpelje ob 20.00, »Večer zabave in smeha«

24 sobota

25 nedelja božič

26 ponedeljek dan samostojnosti

27 torek

28 sreda

29 četrtek mednarodni dan biotske raznovrstnosti

30 petek

31 sobota

1 nedelja

2 ponedeljek

3 torek

DECEMBER

JANUAR

Avtor: Vanja Šturm

44

napovednik