aktualno aktualno - Občina Hrpelje-Kozina · obČinsko glasilo obČine hrpelje - kozina obČinsko glasilo obČine hrpelje - kozina | maj 2013 maj 2013

OBČINA HRPELJE - KOZINA Številka 4 letnik XVI - 2013 Maj

2 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 3

MAJ 2013 MAJ 2013

iz vsebine UVODNIK 2ODPRTA MEJA V NOVEM ČASU 2SLOVENSKI NAROD SE JE V ČASU NOB UPRL TREM ZAVOJEVALCEM 3SPOŠTOVANI PODJETNIKI! 3ILEGALNI PREBEŽNIKI POTUJEJO ČEZ NAŠE OBMOČJE 4SUŠA V LETU 2012 IN NJENE POSLEDICE 4URNIK POŠTE NA KOZINI 6STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE 7SPOMINSKI VEČER OB 70-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA JANKA PREMRLA VOJKA 8POMLADNI KONCERT BG 2000 ZA MATERINSKI DAN 9POMLADNI KONCERT V BRANIKU 10SUPER KVARTET ROGOV GLASBENE ŠOLE SEŽANA NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V ŠTANJELU 10NA GOSTOVANJU V ŠENTJERNEJU 11MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK V ZAMEJSTVU 11OB PONORU REKE REKE 12ŠPARGLJADA S PLANINSKIM DRUŠTVOM BRKINI 12ERIK ČEH 2. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BALINANJU 13LETNA SKUPŠČINA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA SEŽANA 13DEJAN STANČIČ NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKIH ČASTNIKOV 14ZDRUŽENJE BORCEV – SKRB ZA POMLAJEVANJE ČLANSTVA 15DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA 15KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA DELUJE ŽE 19 LET 16GASILCI KRAŠKE GASILSKE ZVEZE NADPOVPREČNO OBREMENJENI 17DUHOVNIKI KRAŠKE DEKANIJE SMO SE SREČALI Z ŽUPANI KRAŠKIH OBČIN 18TRADICIONALNO OCENJEVANJE VIN ZDRUŽENO S 6. OCENJEVANJEM SALAM IN KLOBAS 18ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE PRAZNUJE 60 LET! 19DOBRODELNI POMLADNI SEJEM 20ZELENI NAHRBTNIK IN ZMAJČEK JURČEK 20ČISTILNA AKCIJA V RODIKU IN SLOPAH 21ČISTILNA AKCIJA NA BRGODU 21»NAJBOLJŠE DARILO ZA 10. ROJSTNI DAN« JE VZKLIKNILA AMANDA 21TOMOS SREČANJE V KOPRU 22DELAVNICA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT RAZVOJNI PRILOŽNOSTI ZA REGIJO NA OOZ SEŽANA 22KAKO ZAČETI Z URESNIČITVIJO PODJETNIŠKE IDEJE? 23SEŽANSKI GIMNAZIJCI - KREATIVNI PODJETNIKI 23BODOČI SEŽANSKI EKONOMSKI TEHNIKI O VZROKIH IN POSLEDICAH NASTANKA KRIZE 24OB DNEVU KNJIGE DONACIJA ZA OBOGATITEV KNJIŽNEGA FONDA 24JOŽEF MEZGEC 25MARIJA KOCJAN 25NOVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV! 25CVETLIČARNA FJOKEC 26CVETLIČARNA ROZI 26BABICA, POVEJ MI ZGODBO! 26V SIJU MESEČINE 27ZAKAJ LJUDJE NIMAMO REPKA? ZAKAJ DRUGE ŽIVALI IMAJO REPEK? 27GOLOB IN STONOGA 28USTVARJANJE VELIKONOČNIH VOŠČILNIC IN KOŠARIC 28BELI LEPOTCI V KNJIŽNICI KOZINA 29RAK, PREHITIMO GA! 29ZGODBARNIČARJI NA NARAVOSLOVNO-ZGODOVINSKI UČNI POTI PO HRPELJAH 30 STARA FOTOGRAFGIJA 30POZDRAVLJENI NOVOROJENČKI 31MALI OGLASI 31USPEH NAŠEGA UČENCA ANŽETA CEGLARJA NA MEDNARODNEM LIKOVNEM NATEČAJU 32OGLED POLETOV V PLANICI 32DAN EKSPERIMENTOV IN ZGODOVINE V LJUBLJANI 33DRUŽINSKA KOMEDIJA V OBROVU 33SEDMOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI – LIBELIČE 34IZLET V BENETKE 34UČENCI OŠ OBROV RAJALI Z MALIBU-JI 35NA OBISKU V VRTCU MATERIJA 35ČEBELAR NA OBISKU 35PASAVČEK 36V GALENSKEM LABORATORIJU 36DEKLICA POMLAD 36IZLET NA GRAD SOCERB 37MEHURČKI 37MIHAJLO PLESKONIČ 38ŠTUDENTSKA ETNOLOŠKA DELAVNICA NA KOZINI USPEŠNO ZAKLJUČENA 40DOBRODELNO DRUŠTVO »SLADKI NASMEHI« 40ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 41ZGODOVINSKA ZIMA 2012/2013 42SIVIM MUHARJEM SMO BILI KOT KRUŠNI STARŠI 43MINUTKA ZA MISEL 48

aktualno

UVODNIK Obdobje leta, v katerem smo ravnokar, je bilo zmeraj izjemno pomembno, posebej za agrarno družbo v preteklosti, saj je bil to čas, v katerem se je vsaka napaka kruto kazno-vala v jesenski slabi letini. Zato ni čudno, da je ravno aprilu in maju posvečeno toliko starih ljudskih rekov, ki se nanašajo na vremenske prilike. Ravno tako je to čas, ko lahko občudujemo dokončno zmago pomladne barvitosti nad zimsko sivino. V zadnjem do-brem stoletju pa je tudi čas borbe za delavske pravice, ko prvega maja praznujemo dan dela, v spomin na Haymarketske izgrede v Čikagu, ko so delavci zahtevali več pravic in znosnejši urnik. Slogani, napisani na plakatih takratnih demonstrantov, se zdijo kar preveč aktualni, če pomislimo na to, da so bili oblikovani debelo stoletje nazaj. Mogoče pa gre pri vsem skupaj le za sporočilo, da so pravice izborjene in ne podarjene, in zato je naloga vsake generacije, da jih na novo osmisli in premisli. Za konec želim, da prihodnji mesec izzveni v sozvočju s starim ljudskim rekom: »Če je Velikega travna lepo, je dobro za kruh in seno.«Srečno.

Vasja Valenčič

ODPRTA MEJA V NOVEM ČASU Konec marca je tisti čas, ko se tradicionalno odvija priredi-tev »Odprta meja« v spomin na prvo Odprto mejo, ki se je zgodila v prejšnjih časih, dobra tri desetletja nazaj. Takrat je bilo za to potrebno veliko vztrajnosti. Danes so drugačni časi, časi, ko mrkih pogledov graničarjev in sa-mih administrativnih mej ni več, ostale pa so povezave, ki

se spletajo od takrat naprej. Kot je sedaj že tradicija, so dan pred Odprto mejo obeležile osnovne šole, tokrat na drugačen način. V Prešernovem domu v Boljuncu so pripravili prireditev, na kateri sta oba tedanja župana, Boris Bernetič in Edvin Švab, osnovnošol-cem razlagala ozadje pobude in probleme, ki so spremljali organizacijo prve prireditve. Naslednji dan pa smo se zbrali na tradicionalnem pohodu prijateljstva, najprej na Beki in od tam odšli proti Botaču, kjer sta si na mostu v pozdrav segla župan Zvonko Benčič Midre in županja Fulvia Premolin. Prisrčni objemi so sporočali tisto, kar je tudi bistvo same prireditve, želja po sodelovanju in prijateljstvu dveh sosednjih občin. Po zaklju-čenem kulturnem programu smo se odpravili proti Beki, kjer je sledil krajši kulturni program, v katerem so sodelovali Moški pevski zbor Slavnik in recitatorke. Nagovora obeh županov sta zajela spomine na čase, v katerem je nastala pobuda »odprte meje« in na upanje na še plodnejše sodelovanje dveh sosedskih prijateljskih občin. Prireditev se je nadaljevala v veselem druženju pohodnikov z obeh strani meje. Prave pobude so tiste pobude, za katerimi ostane vidna in trajna sled, in Odprta meja dokazuje ravno to, zato je še vedno aktualna in obi-skana.Zahvaljujemo se domači-nom z Beke, gasilcem PGD Materija, Policijski postaji Kozina za prostore karavle na Beki, osebju Zdravstve-nega doma Sežana ter go-stincu Francu Poropatu za pomoč pri organizaciji.

Vasja Valenčič

uvodnik

SLOVENSKI NAROD SE JE V ČASU NOB UPRL TREM ZAVOJEVALCEM

Kot je že v navadi, je sežansko združenja borcev za vrednote NOB v sodelovanju z vsemi štirimi občinami Krasa in Brkinov v Kosove-lovem domu v Sežani priredili osrednjo proslavo v počastitev dne-va upora proti okupatorju. Tudi tokrat so se zbrali številni borci in zagovorniki vrednot NOB, predstavniki domoljubnih organizacij, župani Občin Komen, Divača in Hrpelje - Kozina ter sežanski pod-župan David Škabar, predstavniki tržaške sekcije VZPI-AMPI in predsednik sekcije VZPI-AMPI iz Boljunca Germano Švara, častni občan Občine Sežana Viktor Saksida in poslanec v Državnem zbo-ru Aljoša Jerič.Skupaj so se spomnili Slovencev, ki so leta 1941 ustanovili Osvo-bodilno fronto, in praznik se je po osamosvojitvi Slovenije preime-noval v dan upora proti okupatorju. Kot je povedal sežanski podž-upan David Škabar, naši otroci ne vedo veliko o dogodkih iz NOB, a je prav, da se spomnimo zgodovinskih časov, ki so zaznamovali našo državo. Prav o dogodkih izpred 72 let, ko je skupina rodolju-bov različnih ideoloških opredelitev pozvala narod v upor proti okupatorju, je spregovoril slavnostni govornik, član predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije, Milan Gorjanc. »Okupator nas je razkosal, še pred tem pa je bil velik del narodno-stnega ozemlja ukraden in je Primorska s Slovensko Istro pripadala tedanji Italiji, Koroška pa je bila s prevaro nemških nacionalistov s plebiscitom podarjena Avstriji. Po okupaciji aprila 1941 Slovenije ni bilo, slovenskemu narodu je grozilo izginotje. Deset dni po kapitu-laciji Kraljevine Jugoslavije so pozvali narod na upor. Noben narod zasužnjene Evrope ni pozval k uporu v tako kratkem času, noben tedanji evropski narod se ni uprl trem zavojevalcem hkrati. V tem je veličina odlikovanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na to moramo biti ponosni. Slovenski narod ni izbrisan. Čeprav je maloštevilen, je našel svoje mesto med zmagovalci 2. sv. vojne,« je poudaril slavnostni govornik Gorjanc in se dotaknil Primorske z besedami: »Opredelitev OF na priključitev Primorske novi združeni Sloveniji je kasneje bila opredmetena v NOB, Kraški četi, 1. primor-skem bataljonu, Gradnikovi in Gregorčičevi brigadi, Goriški fronti, 30. in 31. diviziji ter 9. korpusu. In končno tudi v svobodni maja 1945 s prvo slovensko vlado v Ajdovščini, nato na zboru odposlan-cev v Kočevju oktobra 1943 in na 2. zasedanju AVNOJ-a konec no-vembra 1943 v Jajcu.«

Dotaknil se je dogodkov konec vojne, osvoboditve Trsta in s pono-som povedal, da so bili Titovi partizani na Krasu sprejeti prisrčno in z velikim veseljem, na hišah pa so bili zapisi “Živel Tito”, “Tukaj je Jugoslavija” idr. Te besede še živijo na Primorskem, pa ne samo s starejšimi, ampak jih živijo tudi mladi. »Primorci, še posebej zamej-ci, jih imajo v srcu. To sem doživljal, ko smo skupaj gradili dobrine po Krasu, ko smo skupaj pripravljali obrambo domovine in danes, ko z vami hodim po poteh Avnoja, po prizoriščih slavnih bitk po nekdanji Jugoslaviji. Primorci so zares pravi zavedni Slovenci,« je še dodal ob tem, ko se je tudi dotaknil sedanjega političnega in go-spodarskega trenutka v Sloveniji.Predsednik sežanskega borčevskega združenja Bojan Pahor je podelil srebrno plaketo Ani Godnik za organizacijo in povezovanje na priredi-tvah in proslavah ter prenašanje vrednot na mladi rod. Na prireditvi, ki jo je uspešno povezoval mladi voditelj Igor Rojc, je zadonela pesem upora iz grl mešanega pevskega zbora Divača pod vodstvom Ladislava Korošca, nastopil pa je tudi divaški pihalni orkester pod taktirko Igorja Zafreda in recitator Bojan Podgoršek.Ob tej priložnosti je Društvo za obuditev zgodovinskih vrednot 18. maja iz Pregarij v prostorih Kosovelovega doma pripravilo razstavo »Upor in plameni pod Snežnikom – v Brkinih v letih 1941–45«.

Olga KnezFoto: Olga Knez

SPOŠTOVANI PODJETNIKI!Obveščamo vas, da je Regionalni razvojni center Koper objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po štipendistih za šolsko/študij-sko leto 2013/2014 in vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Južna Primorska. Pravico do vključitve v RŠS Južna Primorska ima podjetje s kadrovsko potrebo, ki ima sedež ali poslovno enoto na območju občin Sežana, Hrpelje - Kozina, Divača, Komen, Ilirska Bistri-ca, Piran, Izola in Koper.

Štipendija iz RŠS je sestavljena iz treh delov, in sicer:- 50 % dodeljene štipendije iz sredstev Evropskega socialnega sklada (vendar največ v višini 30 % minimalne plače, skladno s 37. Členom ZŠtip, Ur. l. RS št. 59/07);- 10 % dodeljene štipendije zagotavlja občina upravičenca, vezana na sedež delodajalca;

- 40 % dodeljene štipendije zagotavlja delodajalec, pri katerem se bo štipendist zaposlil najmanj za čas trajanja izobraževalnega programa.

Rok za prijavo je 21. 8. 2013.

Več o razpisu si lahko preberete na spletni strani www.ora.si, kjer je objavljen tudi prijavni obrazec.

Za dodatne informacije smo vam na voljo.

Vlasta Slubandirektorica

Slavnostni govornik Milan Gorjanc


MAJ 2013 MAJ 2013 aktualno aktualno

SEJA SVETA ŽUPANOV O VODOOSKRBI OBALE IN KRASAV petek, 19. aprila 2013, je bila 7. redna seja Sveta županov, ki so se ga udeležili župani občin investitork projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« oziroma njihovi predstavniki. Seje so se udeležili tudi državni sekretar v kabinetu vlade Gašpar Gašpar Mišič, v.d. generalnega direktorja Direktorata za jav-ne službe varstva okolja in investicij v okolje pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje dr. Boštjan Petelinc in vodja projekta pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Jožica Hrastelj. Na seji so obravnavali stanje projekta, s poudarkom na pridobivanju služnostnih pravic po zemljiščih, po katerih bodo potekali novi vodovodi.Projektiranje vodovodov, pridobivanje služnosti in ostale ak-tivnosti so v polnem teku. Največjo težavo trenutno predsta-vlja pridobivanje služnosti zaradi naslednje problematike:

- posamezni lastniki zemljišč nasprotujejo investiciji,- nekatere pogodbe se vračajo z oznako, da je lastnik

neznan, preseljen ali oseba neznanega bivališča v tujini,

- nekateri lastniki zemljišč so pokojni, dedovanja pa še niso zaključena.

Na razpravi so predstavniki občin izrazili stališča svojih ob-čin, da je kljub vsem problemom izvedba vodovodov v okvi-ru projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa« vitalnega pomena za vse občane in za gospodarski razvoj kraško--obalne regije.

Sprejeti so bili sklepi, da bodo občine udeleženke v sode-lovanju s Ministrstvom za kmetijstvo in okolje skušale pro-jekt izvesti v tej finančni perspektivi, po kateri je možno pridobiti sredstva kohezijskega sklada EU do leta 2015. V ta namen se bodo na občinah dodatno angažirali pri pridobi-vanju služnosti, kjer so problemi največji, državni sekretar pa je obljubil pomoč pri pripravi sprememb zakonodaje, ki bo olajšala urejanje lastniških razmerij pri realizaciji pro-jektov javnega interesa.

Za Kraški vodovod, Mitja Leban

SUŠA V LETU 2012 IN NJENE POSLEDICELansko leto je bilo za kmetovalce zelo neugodno. Tako kot dru-god po Sloveniji je suša prizadela kmetijsko proizvodnjo tudi v naši občini. Prizadete so bile vse kulture, tako v sadjarstvu in ze-lenjadarstvu kot tudi poljščine, posledično pa je največjo škodo utrpela živinoreja. Suša je zdesetkala vse pridelke.Kot zanimivost, v Brkinih, na Krasu in v Istri ni bilo pravih padavin od jeseni leta 2011 in pomanjkanje padavin se je nadaljevalo še globoko v jesen v lanskem letu. Lanska suša, v odnosu na sušo v letu 2003, je bila zares katastrofalna.Kot je v navadi, so začeli teči zakonsko predpisani postopki o evidentiranju oz. ocenjevanju škode v kmetijstvu. Določene so bile občinske komisije. V vsaki občinski komisiji je sodeloval član Kmetijsko gozdarske zbornice oz njihovi kmetijski svetovalci.V Komisijo za ocenjevanje škode v kmetijstvu v Občini Hrpelje - Kozina so bili imenovani:

1. predsednik komisije: Anton Mahne, podžupan naše občine in dolgoletni ocenjevalec škod v kmetijstvu po divjadi;2. Aleks Dariž, KGZS, kmetijski svetovalec in3. Ester Mihalič, zaposlena na Občini Hrpelje - Kozina, ki je vodila upravni postopek.

Tudi v ostalih treh občinah – Divača, Sežana in Komen – so bile komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu sestavljene na enak način.Datum nastanka škode, ki so ga morali kmetje navesti na svo-jih vlogah, je bil določen za 21. avgust 2012. Občinska komisija za ocenjevanje škode v kmetijstvu iz naše občine je nemudoma

začela ocenjevati škodo, od vasi do vasi oz. od ene katastrske ob-čine do druge.Ob pregledu zapisnika o nastali škodi oz. posledic, ki so nastale zaradi katastrofalne suše, lahko vsak ugotovi, da je bila ocena re-alna. Njihovim ugotovitvam ne more oporekati nihče, saj je pri ocenjevanju sodelovala stroka. Tudi v Občinah Divača, Sežana in Komen so prišli do podobnih rezultatov pri ocenjevanju. A tudi letos ni šlo brez zapletov.Ko bi morali začeti vnašati podatke o prizadetosti kmetijskih pri-delkov oz. kultur, so iz Uprave za zaščito in reševanje Postojna poslali »Pripombe regijske komisije za ocenjevanje škode v kme-tijstvu za območje izpostave Postojna na predhodne ocene škod iz občin«, pod katerimi so kot člani in tajnik navedeni: Jože Žni-daršič, Majda Godina, Ema Zadel in Darko Škerjanc. V pripombah je navedeno, da je komisija podala pripombe na osnovi ogledov na terenu dne 4. 9. 2012 v času od 10. do 17. ure. Kaj si je sploh lahko ogledala komisija tega dne in v tem času, ko pa vemo, kakšna je velikost območja, ki ga pokriva Regijski center Postojna. Iz izjave gospoda Žnidaršiča je lahko razbrati in podvomiti v marsikaj, predvsem pa v objektivnost regijske ko-misije.S strani gospoda Darka Škerjanca, tajnika regijske komisije Po-stojna, je članom občinskih komisij Hrpelje - Kozina, Divača, Ko-men, Postojna, Cerknica, Ilirska Bistrica in Pivka (tu je razvidno območje, ki jo pokriva regijska komisija iz Postojne) poslano po elektronski pošti navodilo, za vnašanje v aplikacijo AJDA.Primerjalna tabela nekaterih kultur med občinsko komisijo in Regijsko komisijo Postojna za Občino Hrpelje - Kozina:

Komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu tako naše občine kot občin Divača, Sežana in Koper so se takoj odzvale zaradi nestrinjanja z ugotovitvami regijske komisije ter so se med 17. in 18. oktobrom vse pritožile Upravi za zaščito in reševa-nje Ljubljana in Postojna. V Postojni je nekdo iz nerazumljivih razlogov (nekdo, ki je bil odpuščen, a je imel ključ (dvojnik) od poštnega predala ali tako nekako) pošto prevzel, a je ni iz-ročil Upravi za zaščito in reševanje. Verjamemo ali pa ne. Naša občinska komisija, odgovora na pritožbo ni dobila, čeprav je gospa Ana Jakšič, podsekretarka na Ministrstvu za obrambo - URSZR Ljubljana, vse do sestanka v Postojni, 21. 3. 2013, za-trjevala nasprotno.21. marca je bil na Upravi za zaščito in reševanje sklican sesta-nek vseh občinskih komisij oz. županov in predsednikov ob-činskih komisij. Iz naše občine sva se sestanka udeležila An-ton Mahne, podžupan naše občine, in jaz, Helena Gašperšič, kot pooblaščenka naše občine in Predsednica društva živino-rejcev Sežana ter kot dobra poznavalka razmer v kmetijstvu, zlasti živinoreji, na našem območju.Sestanek je bil splošne narave, na katerem je bilo podano neko splošno poročilo o nastali škodi v kmetijstvu, obsegu, opravljenem delu, številu občin, ki so prijavile škodo (156), višina ugotovljene škode (nekaj čez 56.000,000,00 € v celi Slo-veniji) itd. Povedano je bilo tudi, da je Kmetijsko gozdarska zbornica podala seznam poškodovanih kultur. To je zelo po-memben podatek za razumevanje kasnejših dogodkov.Na tem sestanku sva z g. Mahnetom izpostavila nepravilnosti in nestrinjanje z oceno regijske komisije. Ocenjevanje ni bilo realno. Bilo je v škodo kmetov. Z izpadom enokosnih travni-kov oz. nižanja odstotke škode pod 30 % so bili oškodovani vsi tisti kmetje, ki imajo enokosne travnike na kraških terenih, ker so nekateri travniki utrpeli škodo tudi čez 80 %.Izpadli so travniški sadovnjaki, ki so jih kmetje po zakonu dol-žni prijavljati in evidentirati, je pa glavna kultura travinje. Tam so kmetje oškodovani 100-odstotno. Takih površin je nekaj sto hektarjev. Odgovora, zakaj je prišlo do teh nepravilnosti, nisva dobila. Ker so bile kmetom kršene pravice s strani državnih organov in članov regijske ter državne komisije ter ker je obstajal in še obstaja sum koruptivnih dejanj, smo prizadeti kmetje te ne-pravilnosti prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije.Na osnovi te prijave je Uprava RS za zaščito in reševanje 22. aprila sklicala sestanek glede pritožb občinskih komisij. Se-stanku so prisostvovali Darko But, sekretar-generalni direktor URSZR, podsekretarka Ana Jakšič, Srečko Šestan, poveljnik CZ URSZR, Niko Šivic, član državne komisije za ocenjevanje ško-de, Franc Šajn, URSZR Postojna, Darko Škerjanc, tajnik regij-ske komisije URSZR Postojna, mag. Miran Naglič iz Kmetijske zbornice Ljubljana, Anton Mahne, podžupan in predsednik komisije Občine Hrpelje - Kozina, mag. Ida Štoka, kmetijska svetovalka, ki je zastopala občine Komen, Sežana in Divača,

ter moja malenkost v isti funkciji kot na sestanku v Postojni.Po uvodni besedi g. Buta se je razvila dokaj burna razprava. Bili smo in ostali vsak na svoji strani. Gospod Šivic je prebral navedke neke raziskave, da je treba proizvodnjo travinja prila-goditi suši s sejanjem metuljnic in podobno, ne razumevajoč, da kraška zemlja tega ne prenese, tako da je izzvenelo, da so za slab pridelek krivi kmetje sami, ostali pa so zagovarjali sta-lišča regijske komisije. Najbolj zanimiva je bila predstavitev mag. Mirana Nagliča iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slove-nije, ki je podal oceno škode po lanski suši na osnovi ogledov, ki jih je opravila zbornica, ki je zelo blizu ali pa enaka oceni občinskih komisij in je bil opravljen pregled pred regijsko ko-misijo. Iz povedanega je bilo razbrati, da se tudi zbornica ni strinjala z načinom in višino ocenjene škode.Ostali so trumoma zagovarjali regijsko komisijo, čeprav so bili izvedeni postopki v nasprotju s Poslovnikom regijske komisi-je za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, v na-sprotju s Postopkovnikom za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah. Pritožbe niso bile obravnavane iz samo njim znanih razlogov, nekatere komisije pa sploh niso prejele odgovora na pritožbe. Sestanek se je končal brez slehernega sklepa ali ugotovitve.ZANIMIVO je, da je regijski komisiji uspelo zvišati škodo pri maksimalni poškodovanosti jabolk v k. o. Misliče in Vatovlje in pa maksimalno poškodovanost na poznem krompirju v k. o. Misliče, Vatovlje, Vareje, Barka in Kozjane.Zamislite si, da nekdo na sestanku izjavi, da je zelo uspešen mali kmet, čeprav obdeluje manj kot 9 ar zemljišča, ki ga lahko zaliva z otroškim zalivalnikom, in se s tem posmehuje vsem, zlasti pa brkinskim kmetom, ki obdelujejo po sto in več hektarjev zemlje, ki redijo 100 in več glav živine, ki pridelajo 100 in več ton sadja ali krompirja in nimajo nikakršne možno-sti za zalivanje, prispevajo pa veliko k samooskrbi Slovenije in prispevajo v državno blagajno, na katero je ta uspešen mali kmet privezan!ZA KONECZahvala Občini Hrpelje - Kozina za prizadevanje, da bi poma-gala brkinskemu kmetu, hvala županu Benčiču in direktorici Likavec Svetelšek za razumevanje. Hvala podžupanu Antonu Mahnetu za zavzemanje in prispevek k reševanju te proble-matike.PA ŠE INFORMACIJA ZA KMETOVALCENa sestanku na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje 9. aprila 2013, kateremu je poleg Državne sekretarke Martine Bavec, prisostvovala tudi Ana Jakšič iz URSZR, je bilo povedano, da je URSZR 12. 12. 2012 Generalnemu sekretariatu vlade RS poslala končno oceno neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše v letu 2012 in da je dan pred sestankom, to je 8. aprila 2013, vlada dodelila sredstva za iz-plačilo škode v višini 10 % od ocenjene. Sprejet je sklep, da se tistim kmetom, katerim bo izračun pokazal, da bodo dobili 240,00 € ali manj, ta škoda ne izplača. Malo je takih, ki bodo dobili pomoč, po dolgem, dolgem procesu in dolgem, dol-gem času. Medtem pa se je v živinoreji zaradi visokih cen krme in ekstra dobičkov tistih, ki samo kosijo, stalež živali zmanjšal nekate-rim za 30 %, nekateri so ga prepolovili, nekateri pa spraznili hleve.

Helena Gašperšič

KulturaObčinskKomisija

%Regijska komisija

Postojna% Opomba

Enokosni travnik 40 Izpod 30 % Ni izplačila

Dvokosni travnik 60 40

Trikosni 65 35

Travniški sadovnjak 60 Se ne prizna škoda Ni izplačila

med ljudmi


MAJ 2013 MAJ 2013 aktualno

STANOVANJSKI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJEStanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad, ima v naši občini na voljo še štiri prosta stanovanja za oddajo v najem po ugodni najemnini. Stanovanja se na-hajajo v novozgrajenem stanovanjskem

kompleksu »Brinje« na Kozini. V spodnji preglednici prikazuje-mo višino najemnine, sobnost in kvadraturo prostih stanovanj. V najemnino je vključen tudi najem parkirnih mest.

OZNAKA SOBNOSTSTANOVANJSKA

POVRŠINANAJEMNINA

KOZ003 GARS 30,20 m2 209,81 EUR

KOZ001 1S + K 37,55 m2 246,41 EUR

KOZ002 2S 48,20 m2 295,47 EUR

Stanovanjski sklad zgoraj navedena stanovanja oddaja v na-jem. Najemniki stanovanj so lahko vse popolno poslovno sposobne fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali – ob upoštevanju vzajemnosti – državljani ostalih članic Evropske unije, če imajo dovoljenje za stalno bivanje v Repu-bliki Sloveniji.Vsa razpisna dokumentacija in pregled prostih stanovanj je na voljo na spletni strani www.stanovanjskisklad-rs.si ali www.ssrs.si pod rubriko »Najem stanovanj/Razpis za najem stano-vanj.Za dodatne informacije o najemu stanovanj so vam v času ura-dnih ur na Stanovanjskem skladu RS na voljo na telefonski šte-vilki 01/47 10 500.

Občinska uprava

URNIK POŠTE NA KOZINIZaradi nepraktičnega urnika pošte na Kozini smo dobili veliko pripomb in zahtev po posredovanju za nje-govo spremembo. Tako občinski svet kot občinska uprava sta večkrat posredovala in si prizadevala, da bi se urnik spremenil v korist daljšega obratovanja pošte. Na zadnjo zahte-vo po spremembi urnika smo dobili naslednji odgovor, ki ga v celoti ob-javljamo.

PO REKI Z BRKINOV NA KRAS»Doživite Brkine in Kras, spoznajte bogato kulturno in naravno dediščino ter okusite dobrote, ki jih drugje ne boste našli,« je bilo povabilo vseh petih brkinsko-kraških občin (Hrpelje - Ko-zina, Divača, Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica) ter dveh večjih turističnih ponudnikov (Parka Škocjanske jame in Lipice) ob letošnjem 22. marcu – svetovnem dnevu voda, ki so orga-nizirali projekt skupne promocije za turistične agencije in no-vinarske hiše. Glavni poudarek je bil na vodi, saj je letošnje leto v celoti pro-glašeno za mednarodno leto sodelovanja na področju voda. Slovenija je bogata z vodnimi viri in, čeprav se na prvi pogled zdi, da Kras in Brkini nimajo veliko skupnega s tem naravnim bogastvom, je bila voda ključna za nastanek tega območja, pa naj govorimo o naravni ali kulturni dediščini, so poudarili orga-nizatorji na potovanju, ki so ga poimenovali »Po Reki z Brkinov na Kras«.»Koordinacija za turizem je nastala iz potreb skupnega obliko-vanja turistične ponudbe Krasa in Brkinov in združuje celoten matični Kras v Sloveniji in tisti del Brkinov, ki se politično stika s Krasom, torej brkinski del občin Divača in Hrpelje - Kozina. To ni prvi projekt skupne promocije. Od leta 2007, ko je začela de-lovati Medobčinska delovna skupina za usklajevanje turističnih aktivnosti, so bili izpeljani številni projekti – tako promocijski kot tudi takšni za podporo razvoju turizma na območju občin Miren - Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozi-na. Med skupne projekte lahko uvrščamo vzpostavitev vodni-ške službe na območju vseh petih občin, izdelavo turističnega zemljevida območja, skupne predstavitve na sejmih in borzah doma in v tujini, prenovo Kraške vinske ceste, pripravo smernic za izdelavo strategije razvoja turizma, zemljevid 'Živi Kras' s po-pusti ponudnikov Krasa in Brkinov idr.,« sta uvodoma poudarili Sidonija Mozetič in Jana Martinčič iz Parka Škocjanske jame.Pri skupni promociji celotnega območja Krasa in Brkinov na-stopa vseh pet občin kot tudi Park Škocjanske jame, Lipica, se-žanska Območna obrtna zbornica in Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana. Zavedajo se, da je za razvoj turizma na Krasu potrebno povezati ponudbo in obiskovalcu ponuditi pristen Kras in Brkine.

Potovanje s profesionalnim vodenjem turističnega vodni-ka Andreja Bandlja se je pričelo v Slivju z ogledom cerkve sv. Martina z znamenitimi poslikavami Toneta Kralja. Prav v Sliv-ju, ki leži na stiku Krasa in Brkinov, se površinske »brkinske« vode preselijo v kraško podzemlje, kjer tečejo pod površjem. Po sprejemu hrpeljsko-kozinskega podžupana Petra Boršiča in Astrid Lampe, dobre poznavalke slikarja Toneta Kralja, je zbra-ne v novem promocijsko kongresnem centru Pr' Nanetovh v Matavunu sprejela direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gor-dana Beltram in vodja Razvojnega centra Divača Nataša Ma-tevljič. Izvedeli so o smelih načrtih, ki jih imajo v parku s čudo-vitim jamskim sistemom. O zgodbah številnih štirn - kamnitih vodnjakov na lipiškem posestvu, ki se napajajo z deževnico, pa o kalih za napajanje konj in drugih vodnih zajetjih na posestvu so z zgodbo v muzeju Lipikum predstavili v Lipici pomočnica direktorja za projekte Nataša Kolenc, ki se ukvarja s kulturno dediščino. Pred ogledom zgodovinskega jedra v naši največji kobilarni jih je sprejel tudi direktor kobilarne Boštjan Bizjak, medtem ko so predstavniki Sekcije za gostinstvo in turizem

pri sežanski obrtni zbornici s predsednico Katjo Skok pripravili pogostitev s kraškimi dobrotami in jih povabili na Mesec špar-gljev, ki se je pričel 12. aprila.


MAJ 2013 MAJ 2013 med ljudmi med ljudmi

Posebno zgodbo so predstavili v Mladinskem hotelu v Pliskovici, ki bo po besedah vodje Toma Ločniškarja letos slavil 10 let uspešne-ga delovanja. Petnajst kmetij pa bo 27. aprila odprlo svoje borjače na tradicionalni prireditvi Odprti borjači, kjer bo ponujalo domače dobrote in delavnice. Tudi Pliskovica slovi po kalih, saj organizira Igorjev pohod od kala do kala. Nekaj posebnega pa je bil posta-nek v Krompirjevi jami v Temnici, ki jo upravlja domače Jamarsko društvo in kjer je bilo za časa 1. sv. vojne skladišče živeža (pose-bej krompirja), zaradi česar so jo poimenovali Krompirjeva jama. Po jami jih je vodil najstarejši član Jamarskega kluba Temnica Vid Trampuž, medtem ko jih je sprejela vodja TIC Miren Kostanjevica Barbara Jejčič. Potovanje so sklenili v Tupelčah ob tematski krožni pohodni Poti devetih kalov.

Špela Vodovc s Top dogodkov, kjer se ukvarjajo z izleti in team buildingom – programi za podjetja s sedežem v Bohinjski Bi-strici, je poudarila, da so Kraševci in Brkinci med sabo tesno po-vezani v cilju enotne turistične ponudbe, dobro organizacijo strokovnega izleta in veliko novih stvari, ki so jih izvedeli. »Take predstavitve regij so zelo dobrodošle za turistične delavce v Slovenije, da začnejo spoznavati tudi manjše, a lepe bisere Slo-venije, kjer ni masovnega turizma,« je še dodala.

»Predstavitev Brkinov in Krasa v stiku z lokalnimi vodniki je bilo izjemno doživetje. Program je bil odlično zasnovan in za-hvala tudi vsem, ki so nas tako gostoljubno in toplo sprejeli. Posebna zahvala tudi vsem iz Parka Škocjanske jame, ki so se trudili in nam omogočili v enem dnevu doživeti toliko lepot in bogastva, ki ga premore naša lepa dežela,« se je oglasila pred-sednica Društva Ambot Natalija Planinc iz Portoroža, iz Bruslja, kjer so v EU parlamentu in na slovenski ambasadi predstavljali Slovensko Istro.

»Tudi jaz bi se želela zahvaliti za prekrasen dan, ki smo ga pre-živeli skupaj na Krasu. Moram priznati, da ste nam ga uspeli predstaviti na čisto drugačen način, kot sem ga do sedaj po-znala, in prepričana sem o uspešnem sodelovanju v prihodno-sti. Slovenija je majhna, pa vseeno tako pestra in raznolika, kot smo to uspeli pri vas na Krasu začutiti,« je dodala Elizabeta To-polnik s Top agencije iz Bohinja.


SPOMINSKI VEČER OB 70-LETNICI SMRTI NARODNEGA HEROJA JANKA PREMRLA VOJKA

Konec februarja so ob obletnici rojstva narodnega heroja Janka Pre-mrla Vojka v Pokrajinskem muzeju v Kopru obeležili 70-letnico tega slovenskega partizana in narodnega heroja, rojenega 29. februarja 1920 v Podnanosu. Ker je bil dogodek lepo sprejet pri občinstvu, so ga ponovili tudi v Hrpeljah. Tokratno slovesnost sta organizirala koprski Pokrajinski muzej in Združenje protifašistov, borcev za vre-dnote NOB in veteranov Koper v sodelovanju z občinskim odbo-rom Združenja borcev za vrednote NOB Hrpelje - Kozina.Kljub temu pa je sicer maloštevilno občinstvo z veseljem prisluh-nilo citatom o Janku Premrlu Vojku, ki sta jih iz različnih publikacij prebirali kustosinja za novejšo zgodovino koprskega Pokrajinskega muzeja Vlasta Beltram in podpredsednica koprske borčevske orga-nizacije Dragica Lipovšek. Program so s partizanskimi pesmimi in pesmimi upora popestrili recitatorka Tjaša Ruzzier iz Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič iz Trsta in moški pevski zbor Slavnik z mlado zborovodkinjo Andrejo Hrvatin. Zbrane pa je uvodoma nagovorila Helena Gašperšič, novoizvoljena predsednica hrpeljsko-kozinske občinske borčevske organizacije, ki se je zahvalila vsem nastopajočim in tudi občinski upravi z župa-nom Zvonkom Benčičem Midretom na čelu. Ob tem je dejala, da se z omenjeno proslavo v začetku aprila pričenja niz prireditev, ki so posvečene letošnjim 70-letnicam: 70-letnica ustanovitve preko-morskih brigad, 70-letnica ustanovitve IX. Korpusa, 70-letnica Dru-štva partizanskih učiteljev in nenazadnje tudi 66-letnica priključitve Primorske k matični domovini, ki bodo dosegle svoj vrhunec z osre-dnjo proslavo 14. septembra v Lipici.

»Ko sem zbirala podatke in prebirala literaturo o Janku Premrlu Voj-ku, sem bila zelo presenečena, koliko podrobnosti je napisanega o mladem Janku, pa o partizanu Vojku in istočasno o partizanskem ži-vljenju samem. Opazila sem sicer tudi nasprotja v spominskih detaj-lih, tako iz vojnega kot povojnega časa, kot npr. datum in ura smrti, kar pa ni tema današnjega večera – kot tudi niso teze o njegovi smr-ti. Iz vseh teh zapisov spoznavamo resničnega narodnega junaka in domoljuba, zato se mi je zdelo vredno, da s spominskim večerom obeležimo njegovo 70-letnico smrti,« je dejala Beltramova. Z Dragi-co Lipovšek sta tako prebirali citate o Vojku, ki jih je izbrala iz publi-

kacije Narodni heroj - Vojko - Janko Premrl, ki je izšla leta 1944, ki je izšla leta 1944, potem ko so Premrla proglasili za narodnega heroja. Simpatično zapisani dogodki in detajli iz vojnega življenja so ji dali idejo, da jih predstavijo javnostina spominskem večeru, ki je bil tudi tokrat obogaten z odprtjem spominske razstave.Skozi spomine so obiskovalci spoznali značaj in kredo Janka Pre-mrla Vojka, njegove vsestranske sposobnosti, spoznali so ga kot odličnega vojaškega vodjo. Skozi njegovo življenje so se sprehodili v treh sklopih: ko je bil še Janko, potem partizan Vojko in pa njegovo zadnjo bitko v vseh pogledih, zaključili pa so z zgodbo o razdelitvi nagrade, razpisane s tiralico za Premrlom. Odlomki so bili največkrat

vzeti iz ciklostilne publikacije Narodni heroj – Vojko - Janko Premrl, ki je izšla leta 1944, potem ko je jugoslovansko vodstvo NOG pro-glasilo Vojka za narodnega heroja; trije odlomki so iz knjig njegovih soborcev: Ivana Renka - Jakca »Vojkov vod« in Cirila Pelicona - Rada »Po Vojkovih poteh«, eden pa iz knjige »Primorska pred vseljudsko vstajo« zgodovinarja Toneta Ferenca.Janko Premrl Vojko je bil priljubljen primorski partizanski junak, ki ga je že marca 1943. leta slovensko partizansko vodstvo proglasilo za narodnega heroja, 18. aprila 1944 pa še osrednje jugoslovansko vodstvo Avnoja. V partizanskih vrstah se je boril dobro leto, in sicer v prvih letih vojne, ko se je osvobodilno gibanje šele razvijalo in ši-rilo. Odlikoval se je kot pogumen borec, dober tovariš in sposoben poveljnik, ki je bil mnogim za vzor. Po njem je bil kasneje poime-novan 2. bataljon Gradnikove brigade, 16. slovenska narodnoosvo-bodilna brigada, ustanovljena v Cerknem oktobra 1943. Tako je bil med šestimi narodnimi heroji, po katerem so poimenovali brigade. Spomin na Janka Premrla Vojka goji Planinsko društvo Podnanos z vsakoletno organizacijo pohoda Po Vojkovih poteh, ki je postal tradicionalen. Po njem so poimenovane ulice, planinska koča na Nanosu, vojašnica v Vipavi, društva in šole. Tudi v središču Kopra je stala osnovna šola, ki je 38 let nosila njegovo ime.Po pričakovanjih so zbrani spominski večer zaključili s pesmijo Vsta-jenje Primorske.


POMLADNI KONCERT BG 2000 ZA MATERINSKI DANTakrat ko se zima poslavlja, takrat ko se narava prebuja, takrat ko zvončki, trobentice, mačice in vijolice iz zemlje kukajo, takrat ko je pomlad že tu, takrat ko mamice praznujejo, takrat se

glasbeniki iz Brkinske godbe ponovno zberejo in počastijo vse te lepe dogodke in pričakovanja s koncertom v Kulturnem domu Hrpelje. In tako je bilo tudi letos na soboto, 23. marca.Najprej so zaigrali člani Tamalega orkestrčka s skladbama Sim-ple Gifts in Young Suite, s katerima bodo maja letos poskusili prepri-čati žirijo na državnem tekmovanju. Za njimi se je na odru pripravil or-kester Brkinska godba 2000 in zaigral skladbi Pod lipo in Pesem za di-nar. Pridružili so se go-sti, člani Kvarteta Utrip, in zapeli pesem Man-dolina, Nina Počkaj pa nas je razveselila s pe-smijo Tisoč pesmi za Pi-ran. Skladbe: Mary Ann, Ura brez kazalcev in Šuštarski most smo ta-koj prepoznali. Zaigrala jih je Brkinska godba 2000, pri prvi se je pri-družil pevec Sebastjan,

pri zadnji pa Kvartet Utrip. Ta je nato zapel še hrvaško ljudsko pesem Tiha noč, Nina Počkaj pa nam je s pesmijo Poletna noč vzbudila spomine na marsikatero poletno doživetje. Skladbo s pomenljivim naslovom Vrača se pomlad je popestril Vid Starc s solom na sopran saksofonu. Mame godbenikov smo se pa kar naenkrat zagledale na platnu, seveda z našimi godbeniki, ki so nam pripravili pravo presenečenje, saj so izbrali slike, ko smo bili vsi malo mlajši. Slišali smo še pesem Mati, bodiva prijatelja,

ki jo je zapel Sebastjan, in pesem Moji Brkini v izvedbi Nine. Spremljal ju je orkester Brkinska godba 2000 z dirigen-tom Tomažem Škam-perletom.Bučen aplavz in nasme-jani obrazi so povedali vse: glasbeniki so nam podarili trenutke sreče in zadovoljstva z glas-bo, ki so jo pripravili za to priložnost. Pove-zovalka Kristina Šker-janc pa nas je s toplimi mislimi spretno vodi-la med posameznimi skladbami.

Darja Starc


MAJ 2013 MAJ 2013 med ljudmimed ljudmi

POMLADNI KONCERT V BRANIKUV sklopu kulturnega abonmaja Kultur-no prosvetnega društva Franc Zgonik je »Brkinska godba 2000» v soboto, 13. aprila, gostovala v KD Branik. V bogati zgodovini nastopov in tekmovanj je bil to prvi koncert, ki smo ga organizirali izven domačega kraja. V prijetnem zgodnjespomladanskem popoldnevu so se godbeniki in gostje zbrali v Braniku že kako uro pred nasto-pom, da bi postorili vse potrebno za iz-peljavo koncerta. Godbeniki in gostje so po ogrevanju izvedli generalko, Alan pa je poskrbel za vso potrebno tehniko, da je bil ton med prireditvijo »kot se šika«. Tokrat so si mladi godbeniki in dirigent Tomaž izbrali domač repertoar s sloven-skimi popevkami, ki so ga obogatili z gosti: kvintetom Utrip, pevcem Sebastjanom Mavričem in povezovalko Kristino. Prijetne melodije zimzelenih slo-venskih popevk, kot so Čez Šuštarski most, Mati, ostani-va prijatelja, Prišla bo pomlad in druge ter ubrano petje kvinteta Utrip so dodobra ogreli dlani poslušalcev. Predsednik domačega društva g. Anton Benko se je na koncu zahvalil vsem nastopajočim za domač, topel in zelo prijeten koncert, predsednik KS Branik pa je – kot se glasi pesem »Vrača se pomlad« – zaželel lepo in prijetno po-

mlad ter upanje, da se ponovno srečamo.Kot vestni organizatorji smo člani »Brkinske godbe 2000« po končanem koncertu pospravili dvorano in vse instru-mente ter pogostili goste in domačine. Člani domačega kulturnega društva so se vsem lepo zahvalili za koncert, v upanju na ponovno snidenje.

BRKINSKA GODBA 2000

NA GOSTOVANJU V ŠENTJERNEJUTokrat se je Folklorna skupina Brkini odpravila na Do-lenjsko, kjer je gostovala na 15. obletnici Društva kmetic Šentjernej. Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj, saj smo si nameravali ogledati kar nekaj »šentjernejskih« in okoliških znamenitosti. Članica Društva kmetic Šen-tjernej Branka Petkovšek nas je tako vodila skozi prijeten dan, ko smo si med drugim ogledali kar-tuzijanski samostan Ple-terje ter bližnji muzej na prostem; vse skupaj pa smo zaključili v prijetnem hramu gospoda Štember-gerja, ki nam je postregel z degustacijo vin.Muzej na prostem Pleter-je predstavlja pomemben spomenik tradicionalne-ga stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Na prijetnem travniku, obdanem z gozdovi Gorjancev, je več starih kmečkih stavb, kakršne so bile značilne za Šentjer-nejsko polje 19. stoletja. Le nekaj sto metrov dlje pa se nahaja t.i. območje tišine oziroma že omenjena Kartuzi-ja Pleterje. Samostan je ustanovil grof Herman II. Celjski

leta 1403 in je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Kartuzijani so katoliški puščavniški red, ki živi po strogih redovnih pravilih. Živijo v ločenih hišicah ali celicah in se sestanejo samo ob skupni molitvi ter enkrat tedensko ob skupnem kosilu ali sprehodu, ko se izjemoma lahko

tudi pogovarjajo. Pleterski kartuzijani poleg različnih zeliščnih pripravkov izde-lujejo tudi zelo dobro vino (t. i. mašno vino), ki smo si ga privoščili ob kosilu.Po napornem, vendar vti-sov polnem dnevu, je sle-dila generalka in ob 20. uri nastop v kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjer-neju. Po zaključku uradne-ga dela smo obiskovalce presenetili še z nepričako-vanim nastopom Brkinske bande ter tako podaljšali

prireditev v pozno noč. Ob prijetnem druženju seveda ni manjkalo pristnih dolenjskih dobrot, ob plesu z dolenj-skimi kmeticami pa smo žejo gasili s cvičkom.

Za KD Brkini, Karmen Mikolj

MOŠKI PEVSKI ZBOR SLAVNIK V ZAMEJSTVUV nedeljo, 14. aprila, ko je pomlad končno le pokazala svo-je prave čare, smo se pevci Moškega pevskega zbora Slavnik odpravili čez mejo v Italijo. V Trebčah smo nastopili na reviji Primorska poje.

Sprva so nam sporočili, da bomo letos peli v Briščikih, vendar so v zadnjem tednu zaradi določenih organizacijskih zadev revijo prestavili v Trebče. Tako smo v zelo prijetni in akustič-ni cerkvi sv. Andreja odpeli zanimiv program, ki je vključeval Zlobkovo priredbo slovenske ljudske z naslovom Eno dekle sem izbral, romantično skladbo Tja k dekletu grem skladate-lja Franca Šegovca, staro slovensko popevko Moje orglice ter

za konec Serenado, ki jo v izvirniku poje Mišo Kovač. Za obe popevki je priredbo prispevala naša zborovodkinja Andreja Hrvatin, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Matic Štavar.

Občinstvo nas je nagradilo z dolgim aplavzom, kar nam je bilo v veselje in zadovoljstvo ter spodbuda za naprej. Sedaj že načrtujemo kakšen koncert v začetku poletja ter se pripra-vljamo na nastop za tradicionalen koncert ob kresni noči v Škocjanu, ki se ga udeležujemo že vrsto let.

Moški pevski zbor Slavnik

SUPER KVARTET ROGOV GLASBENE ŠOLE SEŽANA NA MEDNARODNEM TEKMOVANJU V ŠTANJELU

Mednarodni projekt Svirel 2013 je za mlade rogiste z Glasbene šole Sežana zopet minil v znamenju uspeha in izjemnega veselja. Urban Filipovič, Aljoša Mihelj, Jakob Gustinčič in Blaž Vrabec so si s šestmesečnim zagnanim delom priigrali bronasto plaketo v kategoriji od 16 do 19

let. V tej kategoriji so tekmovali glasbeniki, ki so se odločili za profesionalno igranje, ampak fantje se niso prestrašili tega dejstva in so se na to izkušnjo podali z vsem potreb-nim pogumom! Treba je priznati, da so izbrane skladbe segale prav do meje njihove zmožnosti tehničnega igranja, kar so z redni-mi dnevnimi vajami uspešno odigrali vse detajle posame-znih delov že umetniškega programa.

S posebnim zadovoljstvom in sproščenostjo sem iz takta v takt užival izjemno interpretacijo mojih varovancev, saj se je občutilo, da so izredno dobro pripravljeni. Kar se pa muzikalnosti tiče, pa si upam trditi, da so pokazali res velik korak naprej.

Ponosen na svoje »rogače« pa z veseljem ugotavljam, da njihova želja po zdravem dokazovanju in doseganju novih ciljev ni splahnela, ampak se je le poglobila. Upravičeno sem presrečen in na vse doseženo gledam z največjo mero spoštovanja – in upam da tudi vi!

Peter Pačnik,akademski glasbenik in profesor



OB PONORU REKE REKEČeprav velja april za muhast mesec, je bilo vreme mladim planincem iz MO PD Slavnik tokrat naklonjeno. Zbrali smo se v nedeljo, 22. aprila, in se odpravili proti Matavunu, na 18. tradicionalni pohod ob ponoru reke Reke. Nasmejani in dobre volje smo se podali na pot raziskovanja kraških poja-vov in zanimivosti. Na poti, ki smo jo prehodili v slabih štirih urah, smo občudovali in se povzpeli nad udorno dolino So-kolak, se sprehodili skozi del kraškega podzemlja v Mahor-čičevi jami in pot naprej nadaljevali ob strugi reke Reke, kjer so nam družbo delali zapuščeni mlini. Povzpeli smo se na rob soteske in se sprehodili do razvalin gradu Školj, tu smo si privoščili nekaj počitka in malico. Naše nemirne noge so nas nato ponesle proti Brežcu, od koder smo se spustili v do-lino Dol in se nato ponovno povzpeli do vasi Gradišče, kjer smo si v cerkvici Sv. Helene ogledali freske. Sledila je še pot do Matavuna, kjer smo začeli naš pohod. Veselimo se že majskega pohoda in nanj vabimo vse mlade, ki imajo radi naravo in druženje, da se nam pridružijo.

Lavrencija

ŠPARGLJADA S PLANINSKIM DRUŠTVOM BRKININa sončno nedeljo 21.4.2013 smo se stari in novi člani pla-ninskega društva Brkini odpravili na lov za šparglji v slo-vensko Istro. Pohodniki smo se najprej zbrali na Kozini in se nato odpeljali k izhodišču ture v Kubed. Tam sta se nam pridružila še novogoriška pohodnika zakonca Komel, ki sta prvič planinarila z nami. Domačin Valter nas je najprej vljudno povabil na svojo domačijo in postregel z domačim aperitivom. Vseh dvanajst se nas je pogumno podalo pro-ti Lačni za planinskim vodnikom Marijanom. Do vrha smo potrebovali približno 1,5h umirjene hoje, saj smo imeli na pohodu tudi dve mladi planinki: skoraj dveletno Ano in petletno Nežo. Med potjo smo pridno in zavzeto nabirali

šparglje. Na vrhu Lačne smo si olajšali nahrbtnike, saj smo se malček okrepčali. Še vreme nam je šlo na roko, saj je bil pogled iz razglednega stolpa na okoliške vasi in pokraji-no prečudovit. Najbolj zavzeti nabiralci špargljev so se po krajšem odmoru podali proti Kuku. Ostali pa smo se na Lač-ni nastavljali sončnim žarkom in preprosto lenarili. Ko smo se ponovno vsi zbrali, smo krenili nazaj proti Gračišču, kjer nam je domačin in naš član Valter pokazal še Lisičjo jamo, v katero se lahko zatečemo, če nas presenetijo neljube vre-menske razmere. Pot smo nato nadaljevali naprej proti iz-hodišču v Kubed.

Vsi polni energije smo se na Valterjevi domačiji zagrizeno lotili pripravljati fritajo- umešana pečena jajca s šparglji. Planinke smo narezale šparglje; planinci pa slanino ter pri-pravili potrebne kuhinjske pripomočke. Izvedli smo tudi kuharski dvoboj med kuharskima mojstroma Bankom in Kristijanom. Obe fritaji sta bili božanski, saj so na koncu vsi krožniki ostali popolnoma prazni. Celotno dnevno dogaja-nje je v fotografski objektiv ujela planinka Darinka. Vzdušje je bilo sproščeno, nagajivo in družabno in vsi smo se stri-njali, da naslednje leto špargljado ponovimo.

Vse člane planinskega društva Brkini in vse ostale ljubite-lje narave in planin vabimo, da se nam pridružite na na-slednjih turah, tako da redno spremljate naše predvidene pohode v časopisu Primorske novice ali pa pokličite pla-ninskega vodnika Marijana (040-743-055).

Martina DrožinaFoto: Darinka Sintič

ERIK ČEH 2. NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V BALINANJUV soboto, 13. aprila, je v Rogaški Slatini potekalo finale državne-ga prvenstva v balinanju za dečke (U-14) posamezno. Po uspe-šno opravljenih kvalifikacijah, ki so potekale v sežanski balinarski dvorani, se je Erik Čeh, doma iz Petrinj in član BK Jadran, uvrstil na finale državnega prvenstva v Rogaški Slatini. Po trdem boju in odlično odigranem dvoboju proti Žanu Sodcu se je prebil v veliki finale. V finalu smo bili priča izredno kvalitetnemu dvoboju, ki ga je v končnici Erik izgubil proti Niku Švari iz Postojne.Glede na prikazano igro je bil osebno zelo zadovoljen, enako tudi celoten kolektiv BK Jadran. Predsednik kluba Andrej Čepar je ob tem povedal: »Čestital bi Eriku za veliki uspeh, ki je eden

večjih v zgodovini kluba na posameznih državnih prvenstvih, še posebej bi pohvalil delo trenerja mladih Borisa Bernetiča, o nje-govem dobrem delu pričajo rezultati«.BK Jadran je še posebej ponosen, ker je Erik Čeh postal član slo-venske državne reprezentance U-14 in jo bo v kratkem zastopal na dveh velikih mednarodnih tekmovanjih.BK Jadran bi rad pohvalil organizacijo državnega prvenstva v Ro-gaški Slatini, ki je potekalo v novi balinarski dvorani.

BK Jadran

LETNA SKUPŠČINA OBMOČNEGA ZDRUŽENJA RDEČEGA KRIŽA SEŽANA

V Območnem združenju Rdečega križa Sežana (OZRK Sežana) so v začetku aprila izpeljali redno pro-gramsko skupščino. Prosto-

voljci krajevnih organizacij Rdečega križa z območja občin Sežana, Divača, Komen in Hrpelje - Kozina so pregledali delo in poslo-vanje v preteklem letu in zastavili program dela v letošnjem letu.V pozdravnem nagovoru ob otvoritvi je predsednica Saša Likavec Svetelšek po-sebej izpostavila pomen prostovoljskega dela v današnjem času in se obenem za-hvalila vsem marljivim prostovoljkam in prostovoljcem v krajevnih organizacijah, v organih združenja, v ekipi prve pomoči ter zaposlenima delavkama za vložen trud in uspešno delo.Vse od nastopa gospodarske krize je prete-žni del dejavnosti OZRK namenjen socialnim programom. Lani je materialno pomoč v hra-ni in higienskih pripomočkih, vredno 38.504

ČESTITKE!!! ČESTITKE!!! ČESTITKE!!!

Sodec Žan (Krim), Gašper Povh (Skala), Erik Čeh (Jadran) in Nik Švara (Postojna)

Predsednik BK Jadran Andrej Čepar, Erik Čeh in trener Boris Bernetič



DEJAN STANČIČ NOVI PREDSEDNIK SEŽANSKIH ČASTNIKOV Na nedavnem zasedanju volilnega zbora sežanskega Območ-nega združenja slovenskih častnikov so v prostorih sežanske-ga gasilskega doma izvolili novo vodstvo. Tako so svoje vrste pomladili z novimi in mlajšimi člani. Novi predsednik je postal major Dejan Stančič, ki je zamenjal dolgoletnega sekretarja Zvoneta Vatovca, ki je vodil združenje zadnjih šest let. Vato-vec je prevzel funkcijo blagajnika. Podpredsednik združenja je postal polkovnik magister Mitja Miklavec, obrambni ataše Ministrstva za obrambo in dolgoletni obrambni ataše v Rimu, na Kitajskem in v ZDA.»Žal ugotavljamo, da nas je v združenju vsako leto manj. Leta 1997, ko sem prevzel vodstvo, je združenje štelo 302 člana, lani 278, sedaj pa jih šteje le 225, saj smo črtali člane, ki že več kot pet let niso plačali članarine. Tudi včlanjevanje aktivnih slovenskih častnikov ne poteka oz. se od leta 1995 ni včlanil noben član. Sicer pa so programi združenja zelo obsežni tako na športnem, strokovnem, kulturnem, družbenem, mednaro-dnem in informacijsko-založniškem področju,« je v poročilu o delu poudaril Vatovec in predstavil najpomembnejše aktiv-nosti, ki jih izvajajo v društvu.»Udeležujemo se pohodov. Še zlasti je dobro obiskan tradi-cionalen pohod za 25. junij na hrib Kokoš pri Lipici, ki se ga

je v zadnjih letih udeležilo več kot 400 častnikov, ki so tudi prisostvovali osrednji proslavi od dnevu državnosti ob spo-minskem obeležju Dan prej v Divači. Naj naštejemo le nekaj pohodov in proslav, ki se jih udeležujemo: Po Kosovelovi poti, Od kala do kala, Po Pliskini poti, na Volnik, Po Tigrovi poti v Ocizli, Šarhov in Prešernov pohod, pohod Rodik–Artviže, od Dolenje vasi na Veliko Polje, Kum, Pohod po poteh generala Meistra v Ormožu idr. Ogledali smo si tudi največji zasebni vojaški muzej lastnika Srečka Rožeta v Lokvi in Park vojaške zgodovine v Pivki. Z veterani sprejmemo pohodnike, ki se od-pravijo od Ankarana na našega največjega očaka, na Triglav. Naše ekipe se udeležujejo tudi strelskih tekmovanj. Aktivno delujemo s Slovensko vojsko pri pridobivanju vojakov za pro-fesionalno in pogodbeno delo v Slovenski vojski. Ob koncu leta smo z veterani organizirali druženje v Kobjeglavi, ki se ga je udeležilo preko 400 članov. Zato načrtujemo, da bi to prednovoletno druženje postalo tradicionalno. Tudi v bodoče ostajajo naloge in program dela približno enak kot v preteklih letih,« je zaključil Vatovec. Povezujejo se z organizacijami in združenji slovenskih častni-kov sosednjih občini in slovensko častniško organizacijo, z Upravo za obrambo Postojna pri pridobivanju kandidatov za strateško rezervo SV, prostovoljno služenje vojaškega roka in pogodbene rezerve. Sodelujejo s sežansko srednjo šolo Sreč-ka Kosovela, organizirajo predavanja za dijake 4. letnika idr. Dobro je tudi sodelovanje z domačimi jamarji.Volilni zbor je za dolgoletne izredne zasluge in ustvarjalen prispevek pri razvoju in krepitvi častniške organizacije ter za dosežene delovne uspehe podelil naziv častnega člana. Naziv je prejelo sedem oseb, starejših od 80 let, in sicer Jože Ko-rošec, Aleksander Maver, Vekoslav Jogan, Radislav Žerjal, Ciril Večerina in Benjamin Jogan (vsi iz Občine Sežana) ter Alojz Zega (Komen).


ZDRUŽENJE BORCEV – SKRB ZA POMLAJEVANJE ČLANSTVA»Trajna naloga našega združenja je pomlajevanje članstva v or-ganizaciji in prenašanje vrednot na mlajše generacije. Lani smo v naše vrste sprejeli 44 članov. Tako štejemo več kot 1100 čla-nov v vseh štirih občinah Krasa in Brkinov. V združenju imamo 10 krajevnih organizacij, ki so povezane v štiri občinske odbore. Dobro sodelujemo tudi s sorodnimi organizaci-jami kot so AMPI-VZPI Trst in sekcijo iz Boljun-ca ter ANPI iz Ogleja, katerih predstavniki se udeležujejo današnjega srečanja; udeleževali pa smo se tudi proslav na Hrvaškem (Kumrovec, Korčula, Kučibreg), v Sr-biji (svečana akademija 4. maja v Beogradu ob obletnici smrti maršala Tita) in BiH (na prosla-vah, namenjenih oble-tnicam 1. in 2. zaseda-nja Avnoja v Bihaću in Jajcu),« je na redni letni skupščini Združenja bor-cev za vrednote NOB Sežana (28. marca) v sežanski občinski dvorani dejal lani izvoljeni predsednik sežanskega borčevske-ga združenja Bojan Pahor in pohvalil župane, ki so pomagali pri organizaciji borčevskih proslav v svojih občinah, da so lahko kljub izrecno neugodnemu razvoju v državi izpeljali zastavlje-ne aktivnosti. Udeležba na partizanskih prireditvah je bila tako še bolj množična. Ob tem je še posebej izpostavil mednarodno sodelovanje, kjer so okrepili vezi s sorodniki svobodoljubnimi antifašističnimi or-ganizacijami v tujini, še zlasti v zamejstvu. Tako so lani podelili zlato plaketo Zveze združenja borcev Slovenije bivšemu dolin-skemu županu in podpredsednku tržaške AMPI-VZPI Edvinu Švabu, ki se je borčevskega zbora udeležil skupaj s predsedni-kom sekcije VZPI-AMPI iz Boljunca Germanom Švaro. Srebrni plaketi so podelili dolgoletnima predsednikoma OO Divača Bojanu Boštjančiču in OO Hrpelje Kozina Jožetu Bernetiču, na proslavi na Ocinci pa še štiri priznanja s plaketo narodne hero-jine Mihaele Škapin Drine (Petru Mahniču, Karlini Kljun, Mariji Brezovec in Lidiji Uršič).

»Veteranske in domoljubne organizacije, ki delujejo na na-šem območju in katerih predstavniki so tudi danes z nami, smo se dogovorile, da v letošnjem letu v šolah organiziramo uro zgodovine na temo Domoljubje. K sodelovanju bomo povabili znane slovenske zgodovinarje, kot so dr. Jože Pir-

jevec, dr. Branko Maru-šič in dr. Maca Jogan,« je med drugim pou-daril Pahor. Delo zdru-ženja je bilo uspešno, čeprav niso opravili vseh zadanih nalog, še zlati na področju skrbi pri obnovi in vzdrže-vanju spomenikov, ker ni bilo finančnih sred-stev. Je pa Občina Hr-pelje - Kozina, katere župan Zvonko Benčič Midre je zastopal vse štiri kraškobrkinske župane, lepo uredi-la spominski park v središču Kozine. Dve

manjši popravili so iz-vedli tudi pri osrednjem spomeniku v Divači in Senožečah.Zbrani so potrdili poročilo sežanskega borčevskega zdru-ženja o delu v preteklem letu in sprejeli program dela za tekoče leto. Ob obeh predstavnikih iz zamejstva in hrpelj-sko-kozinskem županu so pozdrave in nagovore imeli še častni predsednik sežanske borčevske organizacije Emil Škrl in predstavnika veteranskih in domoljubnih organiza-cij Janez Pajer v Zvone Vatovec. Zbrane je nova predsednica hrpeljsko-kozinskega občinskega odbora Helena Gašperšič povabila na spominski večer v čast Janku Premrlu Vojku, slo-venskemu partizanu in narodnemu heroju, roj. 29. 2. 1920 v Podnanosu, umrlemu pred 70. leti na Brinovemu griču. Kras in Brkini pa prirejajo enotno proslavo v počastitev dneva upora proti okupatorju, ki bo 25. aprila ob 18. uri v Kosove-lovem domu v Sežani.


€, prejelo 577 ljudi, finančne pomoči v skupni višini 3.731,80 pa so dodelili 80 ljudem. Vse več je družin, ki ne zmorejo več poskrbeti za osnovne potrebe šolajočih se otrok. V letu 2012 so 79 otrokom pomagali pri nakupu delovnih zvezkov in šolskih potrebščin, plačilu šolske prehrane in šol v naravi v znesku 3.524,25 €. Ljudem so vse leto delili tudi rabljeno obleko, obutev, posteljnino … Z RKS je na Debelem rtiču brezplačno letovalo 18 otrok in 7 starejših ljudi.Uspešno so izvajali programe za boljšo kakovost življenja starejših ljudi. V krajih Dutovlje, Kreplje, Sežana, Divača, Štorje, Lokev, Povir in Hrpelje že dvanajsto leto delujejo sku-pine starih ljudi za samopomoč, ki so namenjene druženju starejših ljudi. Prostovoljke ob različnih priložnostih obisku-jejo starejše in zanje pripravljajo srečanja. V programe za starejše so vključeni tudi mladi. V programu medgeneracij-skega družabništva v domu upokojencev je sodelovalo 15 dijakov in dijakinj.Rdeči križ opravlja tudi več nalog iz javnih pooblastil, ki jih je država zaupala tej organizaciji. Med temi nalogami je zelo

pomembno področje krvodajalstva. Vsako leto OZRK na na-šem območju organizira tri dvodnevne krvodajalske akcije. Vseskozi pa z različnimi aktivnostmi kot so predavanja, sre-čanja pridobivajo nove mlade krvodajalce in spodbujajo lju-di k darovanju krvi. V letu 2012 so zabeležili 1424 darovanj krvi.Na tečajih prve pomoči za voznike motornih vozil in podje-tja so za nudenje prve pomoči usposobili 278 kandidatov. Lansko pomlad so izvedli tudi tečaj za bolničarje za zaposle-ne na osnovni šoli v Hrpeljah in za člane ekipe prve pomoči Rdečega križa Občine Hrpelje - Kozina. Ekipa je nato že ta-koj septembra dosegla prvo mesto na regijskem preverjanju usposobljenosti ekip prve pomoči in se udeležila državnega preverjanja. Za leto 2013 so si zastavili obsežen seznam nalog, ki zajema-jo vsa področja, na katerih OZRK deluje že vrsto let.

Za OZRK Sežana, Dora SedmakFoto: Dora Sedmak

Predsednik sežanskega borčevskega združenja Bojan Pahor predstavil delo v lanskem letu

DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANAJesensko zimske aktivnosti v letu 2012

Po obisku Festivala za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani, ki smo se ga prvič udeležili, smo imeli v Zdravstvenem domu v Sežani pod vod-stvom dpl. msr. Klare Peternelj učno delavnico z reševanjem kon-verzacijskih map na temo ugotavljanja, kaj spada pod sladkorno bolezen. Poudarek je bil na poznavanju sladkorne bolezni, s čimer je bilo društvo prvo v Sloveniji med društvi diabetikov. Z Društvom za srce in ožilje in Klubom Kraški dren smo izvedli že tradicionalno Proslavo, ki je bila tudi posvečena svetovnemu dnevu sladkornega

bolnika in našemu 25. letnemu delovanju. Pred proslavo so bile v predverju meritve sladkorja in holesterola ter tlaka, svoje izdelke pa so razstavljali tudi zeliščarji in pridelovalci kmetijskih pridelkov.Pred novim letom smo obiskali naše starejše in onemogle člane na domu, v domovih za ostarele ter v bolnicah, z njimi pokramljali in jih tudi priložnostno obdarili.Manjkala ni niti prednovoletna prireditev, ki je bila to pot v Divači v Orient expresu, na kateri so se naši člani ob prijetni dalmatinski glasbi zabavali pozno v noč.


MAJ 2013 MAJ 2013

Prve aktivnosti v letu 2013

V novo leto smo krenili z učno delavnico na temo »Sladkorni bol-nik in krvni tlak«, ki jo je vodila naša zvesta dpl. msr. Klara Peter-nelj iz ZD Sežana, in sicer v treh krajih: v Divači, kjer je bilo tudi za Občino Hrpelje - Kozina, v Komnu in na koncu v Sežani. Sledila je še ena učna delavnica na sedežu Društva, ki jo je vodila Mina

Masličič Kočan iz Diagnostičnega centra Roche iz Ljubljane na temo »Strukturirano merjenje krvnega sladkorja s poudarkom na optimizaciji stroškov«. V novem letu pa smo imeli veliko težav z vremenom. Poleg dol-gotrajnega deževja je sledilo tudi večkratno sneženje ter nam tako onemogočalo izvedbo programa. Že sama izvedba občne-ga zbora je bila otežkočena in zaradi slabega vremena nam je odpadlo tudi običajno predavanje. Tako smo pričeli z zunanjimi aktivnostmi šele na koncu meseca marca s pohodom v Komnu. Pred pohodom smo si v vasici Šibelji ogledali zanimivo razstavo domačih izdelkov iz lesa in kamna, ki jih obdeluje Silvan Furlan, upokojenec, domačin, ki se je po dolgoletni odsotnosti vrnil v domačo vas. Silvanu tudi astrologija ni neznana. Obisk pri Furla-novih smo zaključili s kramljanjem, ženske zaradi mraza v kuhinji ob kavici in piškotih, ki nam jih je pripravila gospodinja, moški pa ob razstavnih eksponatih – staremu kmečkemu in gospodinj-skemu orodju. Za spomin na obisk pri Furlanovih smo dobili tudi Silvanovo Kroniko o vsem zgoraj omenjenem, ki jo je izdal v la-stni založbi. Ogled je zelo primeren za osnovnošolsko mladino, pa tudi za starejše ne bi bilo odveč. Po končanem ogledu smo se napotili na Sveto Katarino, kjer so ostanki nekdanje cerkvice, kamor vodi tudi križev pot. Po končanem pohodu smo se zbrali na malici v Komnu.

Jože Volovec Foto: Pavel Škamperle

med ljudmi med ljudmi

KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA DELUJE ŽE 19 LET

V Sloveniji deluje Društvo za zdravje srca in ožilja, ki v enajstih podru-žnicah šteje več kot osem tisoč članov. Poleg tega pa delujeta še Dru-štvi za zdravje srca in ožilja Maribor in Podravje ter društvo Pomurje. Na Primorskem so tri podružnice: ob slovenski Istri je tu še Severna Primorska in seveda Kras, ki šteje 182 članov in jo je po dolgoletnem vodenju dr. Vesne Vodopivec pred leti prevzela predsednica dr. Ljubi-slava Škibin.Na nedavnem zboru članov v prostorih Zavoda za gasilno in reševal-no službo v Sežani so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in sprejeli program dela za tekoče leto. Obenem se je predsednica za vložen trud in prostovoljno delo zahvalila članom in nečlanom dru-štva, ki so s svojimi aktivnostmi pripomogli k realizaciji zastavljenih ci-ljev in dela društva. Ob tej priložnosti so si v prostorih okrepčevalnice Apetit ogledali film Glinščica – princesa iz Doline, saj se vsako leto pod vodstvom Pavla Čurmana iz Boljunca podajo na pohod po prečudo-viti dolini Glinščice, ki jih s svojimi naravnimi lepotami navdušuje.»Seveda nas ne navdušuje le Glinščica, ampak se na pohode vsako tretjo nedeljo v mesecu podamo tako po Krasu, Brkinih in drugih kra-jih Primorske. Lani smo se v marcu podali na izvir Vroče nad Lokvijo, še prej pa smo si ogledali film domačega režiserja in scenarista Jadra-na Sterleta Sveta voda Uročka. Množično je bil obiskan majski pohod po poti mlekaric iz Orleka v Bane, ki ga je vodil Ludvik Husu in kjer so nas v Banih toplo sprejeli. Pod vodstvom Ivana Želeja smo se podali na Pivško, si ogledali Šilentabor, cerkvico in okolico ter grad Kalc, kjer nas je sprejel Martin Krapan. Med mogočnimi drevesi ob ostankih gradu nas je pričakal z osvežitvijo in nas razvajal z dobrotami iz nje-gove potujoče kuhinje Jože Tomšič. Večino aktivnosti smo organizirali ob svetovnem dnevu srca. Po Sežani, kjer smo zaključili v čudovitem

botaničnem vrtu, nas je vodil novinar in turistični vodič Bogdan Ma-carol. Konec septembra smo se podali na našo še ne uradno odprto srčno pot na Stari Tabor in si ogledali jamo Vilenica. Spoznavali smo rapalsko mejo. Uspešno sodelujemo s sorodnimi društvi, kot so Kraški dren in Društvom diabetikov, s katerimi organiziramo ob svetovnem dnevu srca v novembru tradicionalno prireditev Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa. Lani je potekala že 18. leto zapored. Opravili smo številne brezplačne meritve dejavnikov tveganja, v kul-turnem programu pa je nastopilo veliko mladih. Poudariti moram, da smo kot za druge aktivnosti, tudi to izvedli prostovoljno in kljub skro-mnim sredstvom, ki jih ima društvo, so bile realizirane vse zastavljene naloge, pretežno na prostovoljni bazi. Naše prostovoljke opravljajo brezplačne meritve tudi na raznih tekih, ki jih organizirajo društva Hitre noge iz Senožeč (za Pokal Liv), Kraški tekači (ob sežanskem ob-

GASILCI KRAŠKE GASILSKE ZVEZE NADPOVPREČNO OBREMENJENI

Kraška gasilska zveza, ki združuje preko tisoč gasilcev v osmih prostovoljnih gasilskih društvih na območju štirih občin Krasa in Brkinov ter jo vodi predsednik Blaž Turk, je na redni skupščini v Do-lenji vasi 12. aprila pregledala opravljeno delo v lanskem letu in si zadala naloge za tekoče leto. Hkrati so izvolili tudi delegata za 16. kongres GZS in člana plenuma, ki bo potekal 25. maja v Kopru.»S strokovnim delom smo dvignili ugled v lokalni skupnosti. Pri-zadevamo si za sodobno opremljenost društev. Sežansko PGD je med vsemi društvi najslabše opremljeno, najbolj zaskrbljujoče pa je to, da nimajo svojih prostorov in so najverjetneje edino tovrstno gasilsko društvo v Sloveniji brez svojih prostorov. A v letošnjem letu pričakujejo novo gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov. V prihodnjih letih naj bi nova vozila dobili še v Materiji, Lokvi in Komnu. Dobro deluje tudi mladina, zato se nam ni bati za priho-dnost. Organizirali smo sreča-nje mladih KGZ v Sežani, kjer se je zbralo preko 200 mladih iz vseh naših PGD. V Povirju smo uspešno izvedli med-občinsko tekmovanje, kjer je članska ekipa sežanskih gasil-cev prejela prehodni pokal v trajno last. Tekmovanja se je udeležilo preko 500 gasilcev. Čestitke gredo tudi izjemne-mu uspehu PGD Materija, ki so se kot gasilska ekipa prve pomoči kot slovenski državni prvaki udeležili evropskega tekmovanja prve pomoči na Irskem in zasedli 9. mesto. Našo prepoznavnost in požarno ogroženo območje naj bi pove-čal tudi grb KGZ, ki ga pripravljamo. Grb še ni bil izbran. Grafič-no podobo izdeluje Anja Hribar iz Tubelj pri Komnu,« je poudaril predsednik Turk. Uspelo jim je tudi pripraviti statut kot temeljni akt društva v skladu z novo društveno zakonodajo, pri čemer je odigral ključno vlogo podpredsednik KGZ mag. Valter Fabjančič iz PGD Materija. V Občini Hrpelje - Kozina deluje samo eno PGD Materija, ki šteje 163 članov.Poveljnik KGZ Boris Budal pa je dodal, da vsa društva beležijo večje število intervencij. »Tako smo lani imeli okrog 290 intervencij na območju vseh štirih občin, leto prej pa 250. Lansko leto je bilo v

znamenju orkanske burje, velike suše in s tem povečanja požarov v naravi in prevoza pitne vode. Na območju Občine Hrpelje - Ko-zina beležimo dva večja požara v naravi (Finida in Črni Kal), ki sta zahtevala aktiviranje državnega načrta. Nova vozila pa so lani pre-vzeli v Povirju, Sežani in na Štjaku,« je poudaril Budal.Da so GD v primorski regiji nadpovprečno obremenjena, je potrdil tudi regijski poveljnik Darko Muhič, ki se je zahvalil vsem društvom v KGZ za uspešno opravljeno delo, ki so ga opravili tudi izven svo-jega območja. Tako je bilo lani na Slovenskem približno 14 tisoč intervencij, od tega kar 5.600 požarov. Na požarih na Primorskem v avgustu so beležili tudi 1600 gasilcev v treh oz. štirih dneh. Starosta kraških gasilcev in dolgoletni predsednik KGZ Rado Me-den iz Senožeč pa je bil ogorčen, da sežanski gasilci že 20 let nima-jo svojih prostorov, saj so jih takratne lokalne oblasti dale drugim

uporabnikom. Spomnil je na dejstvo, da je bilo narejenih veliko prostovoljnih ur in ve-liko prizadevanj za ohranitev zelene Slovenije. Vendar pa vsi upajo, da bodo sežanski gasilci končno dobili svoje prostore, ki jih potrebujejo. Prisluhnili smo tudi poročilu preostalih komisij, ki delujejo v okviru KGZ. Dobro deluje komi-sija za delo z mladino, ki jo vodi Dimitri Dokić iz komenskega PGD. Prav komensko društvo je s 181 člani med najštevilč-nejšimi PGD v KGZ. Poročilo so podale tudi komisija za članice,

ki jo vodi Danijela Pipan, komisija za veterane pod vodstvom Jože-ta Mezgeca in komisija za izobraževanje, ki jo vodi Peter Jerina in je bila ustanovljena lani. Cilj te komisije je poenotiti izobraževalni program na ravni KGZ in dodati pomembne vsebine, ki pripomo-rejo k boljši pripravljenosti in izobraževanju operativnih članov. Gasilci si prizadevajo, da bo gasilstvo na Krasu in Brkinih napre-dovalo in da bodo prepoznavni, da so nepogrešljivi del sistema za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.


činskem prazniku) idr. Žal pa nam je vreme konec leta zagodlo, za kar nismo uspeli realizirati pohoda po poti miru Soške fronte. Smo pa le-tos v marcu zbrali člane slovenskih podružnic Društva za srce v Lipici, kjer smo jih popeljali po Lipiški učni poti,« je v poročilu poudarila Ški-binova. Lani so se udeležili prekrasnega koncerta Slovenskega okteta v novi ljubljanski Operi. Skrbijo tudi za izobraževanje članstva s števil-nimi strokovnimi predavanji, ki so namenjena tudi drugim občanom. Pri organizaciji pohodov, kjer sodeluje tudi sama in si prizadeva, da bi pot na Stari Tabor postala srčna pot, ji pomagajo še nekateri po-samezniki, kot so Amadej Škibin, Ludvik Husu, Pavel Čurman, Jože Tomšič, Olga Knez, medtem ko jih je lani po Sežani peljal Bogdan Macarol. S čokoladnim srcem, ki simbolično predstavlja društvo, pa

se je predsednica Škibinova med drugim zahvalila tudi blagajničarki Vanesi Tavčar, Mileni Kovačič, Slavici Vojska, Tini Furlan, Ireni Družina, fotografu Slobodanu Dodiču in Bogdanu Macarolu.Tudi v letošnjem letu imajo pester in zanimiv program pohodov, ki bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. Tako so se v februar-ju že podali po Napoleonovi poti pod vodstvom Ljubislave in Ama-deja Škibin, po marčevskem srečanju slovenskih podružnic v Lipici pa so 21. aprila šli na ogled doberdobskega presihajočega jezera in zgodovinsko naravoslovnega muzeja.




SREČANJE DUHOVNIKOV IN ŽUPANOV Tradicionalno srečanje med duhovniki Kraške dekanije in župani kraških občin je letos dobilo novo obliko. Namesto običajnega srečanja v prostorih Občine Sežana smo se letos zbrali v prosto-rih Skupnosti Srečanje v Vremah.Naši gostitelji, fantje v Skupnosti Srečanje, so nas toplo sprejeli. Srečanje smo začeli s pozdravi Tomaža Kodriča, dekana Kraške dekanije, Draga Božaca, župana Občine Divača, in z Boštjanom, ki je prvi odgovorni v Skupnosti Srečanje. Kratko so nas nago-vorili tudi župan Občine Sežana Davorin Terčon, župan Občine Komen Danijel Božič in župan Občine Hrpelje - Kozina Zvonko Benčič - Midre. Osrednji del srečanja smo namenili predstavitvi Skupnosti Sre-čanje in drugim programom, ki jih izvaja Zavod Pelikan - Karitas. Naš gost je bil Zvone Horvat Žnidaršič, direktor Zavoda Pelikan - Karitas in človek, ki je že dolga leta, od samih začetkov, pove-zan s programom Skupnosti Srečanje. Predstavil nam je začetke Skupnosti Srečanje v Sloveniji in njeno delo danes ter poudaril, da je skupnost v prvi vrsti šola življenja, saj je premalo, če odvi-snika od droge samo telesno »pozdravimo«. Pri tem je poudaril,

kako pomembno je, da smo na vseh področjih, v Cerkvi in družbi (občine, šole ...), odprti za celosten odnos do človeka. To je pot, ki vliva upanje in pozitiven odnos do življenja.Njegove besede so potrdili tudi fantje v Skupnosti Srečanje, naši gostitelji, ki so nam s ponosom razkazali hišo, delavnico, hlev ... Postregli so nas z domačimi dobrotami, ki so sad njihovega dela: sir, jogurt, salama, slanina, kruh, potica ...Duhovniki Kraške dekanije so županom izrazili željo, da bi bilo naše sodelovanje čim bolj rodovitno, saj smo poslani k istim lju-dem in je zato pomembno, da vsak po svojih močeh in pristojno-stih delamo za skupno dobro vseh ljudi.

Hvala fantom iz Skupnosti Srečanje za gostoljubje! Tudi z njiho-vo pomočjo smo mogli doživeti, kako velike stvari lahko doseže-mo, ko delamo skupaj.

Župnija Vreme

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE PRAZNUJE 60 LET!

1. marca 2013 je Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), v kateri je povezanih 91 društev in zvez, med njimi tudi Med-občinsko društvo prijateljev mladine Sežana, praznovala 60. obletnico svojega delovanja. Pred natanko šestimi desetletji smo ustanovili Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki se je za-vezala, da si bo prizadevala za boljšo kakovost življenja vseh otrok, mladih in njihovih družin, za zastopanje njihovih inte-resov in ščitenje njihovih pravic.V letih svojega delovanja smo se tako v ZPM odzivali na po-trebe, ki sta jih narekovala prostor in čas, ter uvajali vedno nove projekte, kot so npr. Bralna značka, Otroški parlament, Mladi zgodovinarji, TOM telefon, Pomežik soncu, Botrstvo, Siti besed … ZPM je tudi zaslužna, da je vpis v malo šolo za-konsko obvezen, staršem je zagotovila prejemanje otroškega dodatka ter uvedla šole za starše, na njeno pobudo so ustano-vili šolske dispanzerje, patronažne službe in preuredili šolsko prehrano. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja so prostovoljke Zve-ze zbirale hrano za šolske mlečne kuhinje. Prostovoljci so gradili prva igrišča in postavljali prve vrtce, pionirske knjižnice, vzgojne posvetovalnice, prve štipendijske sklade in drugo pomoč. Velik ponos vzbuja pol stoletja bralne značke, eden od biserov, ki je spodbudilo bralno gibanje, ki mu v svetu ni enakega.Več kot štirideset let spodbujamo raziskovalno delo mladih zgodovinarjev, dvajset let skrbimo za organizacijo otroške-ga parlamenta. Otroci v stiskah lahko pokličejo na TOM te-lefon itd., a ker imajo počitnice na morju za vsakega otroka poseben simbolni pomen, so prav poletne kolonije še danes dejavnost, na katero ob omembi ZPM pomisli največ otrok, mladostnikov pa tudi njihovih staršev. Anita Ogulin, predsednica komisije za humanitarna vprašanja pri ZPMS, pravi, da je bil pri nas vseh 60 let delovanja naš objekt in subjekt vedno otrok in zato smo vedno znali tisti trenutek pomagati s tistim, kar družine in otroci potrebujejo. Takrat si za-gotovo ni nihče niti predstavljal, da se bo leta 2013 organizacija bolj kot z dvigom kakovosti ukvarjala z omogočanjem golega preživetja otrokom in tudi njihovim staršem.Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine, pa pou-darja, da je zveza res v vseh teh letih ohranila kredibilnost in dobro ime in postaja vse bolj nepogrešljiva. Postali smo huma-nitarna organizacija, ki je za mnoge steber socialnega skrbstva.

Ob obeležitvi naše 60. obletnice nam je 12 znanih slovenskih glasbenikov poklonilo nekaj svojega časa in talenta. Na po-budo Aleša Klinarja, avtorja glasbe, in avtorice besedila Anje Rupel je nastala pesem Eno srce za vse ljudi, posvečena otro-kom in mladostnikom.Za ZPMS so zapeli Slavko Ivančič, Nuša Derenda, Demetra Malalan, Darja Švajger, Marjan Jarnjak, Rok Ferengja, Alenka Godec, Omar Naber, Anja Baš, Vili Resnik in Marko Vozelj.Glasbeniki so pesem prvič zapeli v živo na naši slavnostni pri-reditvi ob 60. obletnici v Cankarjevem domu 12. aprila 2013.Prireditve se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pa-hor in povedal, da jeponosen in počaščen, da nam kot predsednik v imenu vseh naših ljudi lahko čestita in se zahvali za neprecenljivo delo in dosežke društev širom po Sloveniji:»Zveza prijateljev mladine Slovenije uživa med ljudmi velik ugled in zaupanje. To zlasti v današnjih časih ni samo po sebi umevno in naj bo vaše predano nadaljevanje našega poslan-stva in dela navdih tudi drugim, ki se posvečajo humanitar-nemu delu.V tem smislu imajo dosežki Zveze prijateljev mladine zelo va-žen pomen in spodbudo. Zlasti vaše delo z otroki je izredno odgovorno. Poleg srčnosti in požrtvovalnosti zahteva tudi strokovno znanje. Pri zvezi prijateljev je skrb in odgovornost za otroke univerzalna. To je neprecenljiv moralni kapital, tako neizogiben za našo vero v prihodnost. Zavoljo vašega humanitarnega poslanstva, ki ga opravljate z navdušenjem, radostjo in potrebno profesionalnostjo, je vaša organizacija pomembna človeška opora družinam in otro-kom, ki živijo v stiski, za kar vam izrekam vse priznanje. Lep in dober občutek je, da se lahko na koga zanesemo. Zato bodo tudi vaša nadaljnja prizadevanja pomembna za krepi-tev prepričanja, da kdor le malo stori za drugega, hkrati ve-liko stori tudi sam zase. Praznovanje 60. obletnice delovanja društev prijateljev mladine je praznik srčnosti. Zares iskrene čestitke.«

zbrala Ana Pangos,Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

TRADICIONALNO OCENJEVANJE VIN ZDRUŽENO S 6. OCENJEVANJEM SALAM IN KLOBAS

Na Vrabčah pri Božu Škapinu, ki ima že skoraj deset let v apri-lu in novembru osmico, je letos potekalo že šesto ocenjevanje salam in klobas za Vrhe, Kras in Brkine, že več let pa poteka tudi tradicionalno ocenjevanje vin. Obe ocenjevanji sta bili pripravljeni v okviru programa Leader, projekta Kvaliteta Krasa in Brkinov, ki ga organizira LAS Krasa in Brkinov. Nosilec projekta je ORA, medtem ko je novogoriški Kmetij-sko gozdarski zavod s sežansko Kmetijsko svetovalno služ-bo partner v projektu. V okviru omenjenega projekta, ki se je pričel letos prav z ocenjevanji na Vrabčah in se bo za-ključil junija prihodnje leto, bodo potekala štiri ocenjevanja in delavni-ce o vinih, salamah, sirih in žganjih.Pri tokratnemu ocenje-vanju je sežanska KSS, ki jo vodi Milena Štolfa, ki je tudi predsednica LAS Krasa in Brkinov (ta pokriva tri občine: Se-žana, Divača in Hrpelje - Kozina), sodelovala s Prostovoljnim gasilskim društvom Štjak in Društvom turizma na kmetijah Fraska. Vinska komisija, ki jo je vodila predsednica Tamara Rusjan, je razglasila rezultate ocenjevanja vin, na katerega je prispelo 23 vzorcev, od tega 12 belih, 2 roséja in 9 rdečih vin. Sicer pa je komisija, v kateri so sodelovali še: Mojca Mavrič - Štrukelj,

Majda Brdnik, dr. Ivan Žežlina in Andreja Škvarč ob pomoči Srečka Horvata in Milene Štolfa (oba KSS Sežana) in Igorja Sanaborja (društvo »Fraska«), vzorce ocenjevala že 15. aprila v gasilskem domu na Štjaku, slavnostno pa so rezultate raz-glasili 20. aprila na turistični kmetiji Boža Škapina na Vrabčah, ki na osmici ponuja pristno kraško kulinariko z izvrstnimi do-mačimi vini.Med belimi vini so slavila Vina Sanabor (Ravnje) s sauvigno-

nom pred chardonna-yem Sebastjana Funa s Štjaka in zelenom Du-šana Seražina (Dolenje). Vina Sanabor so z mo-drim pinotom v katego-riji rosé vin slavila pred merlotom Kante Mevlja (Ravnje). Med rdečimi vini je zmagal Primož Rener z barbero pred Dragom Počkarjem s te-ranom (oba s Štjaka) in cabernet sauvignonom Vina Sanabor.Srečko Horvat pa je vo-dil 5-člansko komisijo za ocenjevanje salam in klo-

bas, ki so jo sestavljali še Milena Štolfa, Stojan Ščuka, Marta Koruza in Ivan Ukmar. Hrovat pravi, da je pri sušenju salam in klobas nekoliko ponagajalo vreme in da so bile zaradi tega ocene nekoliko nižje kot prejšnja leta. Sicer pa prav tako kot pri vinih tudi pri klobasah in salamah niso našli kakšnih večjih odstopanj oz. napak. Večja kvaliteta je odraz vsakoletnih oce-

njevanj in sprotnega izobraževanja, ki vpliva na večjo kako-vost in nenazadnje tudi promocijo kraško brkinskega prosto-ra. Seveda so tudi letos na ocenjevanje salam in klobas svoje vzorce dali pridelovalci iz Vipavske doline in Brd. Komisija je ocenila 40 vzorcev prašičjih in divjačinskih klobas in salam. Podelili so šest zlatih, 12 srebrnih in 10 bronastih priznanj. Najvišjo oceno 19.2 točke pa je prejela domača salama Jožeta Lekšeta z Velikega Polja.V okviru LAS Krasa in Brkinov poteka tudi projekt Spoznavaj-

mo Kras, kjer bodo do sežanskega občinskega praznika konec avgusta postavili tudi informacijsko turistične table po vseh 12. krajevnih skupnostih v sežanski občini in bodo v začetku junija odšli na ogled dobre prakse na Avstrijsko Koroško, kjer si bodo ogledali vzorne kmetije na področju pridelave me-snin, sirov, mleka in vin.



MAJ 2013 MAJ 2013 med ljudmi

DOBRODELNI POMLADNI SEJEM

V soboto, 6. aprila, smo člani Medobčin-skega društva prijateljev mladine Seža-na organizirali DOBRODELNI SEJEM RA-BLJENE OTROŠKE OPREME, OBLAČIL IN OBUTVE. Družine in posamezniki so tudi tokrat darovali, izbirali ali zamenjali rabljeno otroško opremo za večjo, letom primer-nejšo. Otroci hitro prerastejo svoja obla-čila in tako se je na sejmu zbralo precej dobro ohranjenih oblačil in druge opre-me. V domačem peskovniku se skupaj z na-šimi otroki igra morda kakšen njegov vr-stnik, ki nima oblačil v izobilju in bi mu za igro prav prišle tudi kakšne ponošene hlače. Za igro na prostem res niso vedno potrebna nova oblačila priznanih bla-govnih znamk. Na tak način starši prihranimo precej de-narja, ki ga lahko koristno namenimo za

druge potrebe svojih otrok. Tudi s stali-šča varstva narave je tak ekološki pristop še kako dobrodošel, saj prihranimo na energiji in virih v tekstilni industriji, kar gre običajno tudi na račun narave. Ob koncu sejma so bila preostala zbrana oblačila prenesena v prostore na Parti-zanski ulici 18, Sežana, kjer si bodo star-ši še cel mesec lahko izbirali potrebna oblačila in obutev za svoje otroke. Vsa zbrana oprema je namreč najprej ponu-jena družinam iz našega okolja Krasa in Brkinov. Doslej nam žal še ni bilo treba oblačil in obutve odvreči v kontejnerje, od koder romajo v druge države, kar po-meni, da so časi za marsikatero družino vse prej kot spodbudni.Sejem bo tudi v bodoče potekal dvakrat letno, spomladi in jeseni. Vsem dona-torjem in sodelavcem SVZ Dutovlje - PE Sežana ter prostovoljcem, ki so nam po-magali pri organizaciji, se zahvaljujemo za pomoč.

Za MDPM Sežana, Ana PangosFoto: arhiv društva

ZELENI NAHRBTNIK IN ZMAJČEK JURČEK Ponovno je stekel vseslovenski ekološki projekt »Zeleni nahrb-tnik«, ki ga na območju občin Krasa in Brkinov že peto leto uspe-šno organizirajo Medobčinsko društvo prijateljev mladine Seža-na in Vrtec Sežana s podružnicami.Rdeča nit projekta je zmajček Jurček, ki obiskuje otroke v vrtcu, pripoveduje eko pravljice in posreduje sporočila o pomenu var-stva in zaščite okolja. Običajno ostaja v vsaki enoti nekaj dni in skupaj z otroki rešuje pomembne ekološke naloge, ki jih za otro-ke seveda načrtujejo in skrbno pripravijo njihove vzgojiteljice. Plišasti zmajček otroke običajno spremlja pri igri, na sprehodih in prireditvah. Malčki so tako vsako leto bogatejši za nova spo-znanja in odkritja, da bodo v bodočnosti za naravo znali kar naj-bolje poskrbeti.

Letošnja tema: »Čebele, naši zavezniki«, je bila tudi povod za pripra-vo lutkovne predstave, ki jo otrokom zaigramo ob prihodu zmajčka Jurčka v posamezno enoto vrtca. Člani MDPM Sežana in Vrtca Se-žana smo se s skupnimi močmi lotili naloge, Mirjam Štrukelj pa je izbrala primerno pravljico in izdelala čudovite lutke iz odpadnega materiala. Ljubiteljska umetnica Beti Njari je izdelala čudovito sceno in sedaj skupaj obiskujeva enote sežanskega vrtca ter se pri igranju pravljice prav tako zabavava kot otroci.

Ana Pangos

In kaj o najinem igranju misli soigralka Beti Njari?Z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Sežana zelo rada sodelujem, zato sem se tudi tokrat z veseljem odzvala Aninemu povabilu. Z zvrhano mero dobre volje sva se lotili dramatizacije, če se temu, kar sva počeli, lahko tako reče. Najino preobrazbo v lutkarici najbolje opiše smeh, zmeda in nekaj bolečih mišic. Med jecljajočimi vajami sva se opogumljali s krilaticami o pomemb-nosti namena in se tolažili z dejstvom, da so otroci zelo hvale-žna publika. Potem pa hop v avto in na ognjeni krst. Kako sva se odrezali, težko rečem. Otroci se zabavajo, to je dejstvo. Dobro vzgojene vzgojiteljice naju zmeraj pohvalijo. Midve pa … midve uživava v najinih vlogah. Tako močno, da si jaz na skrivaj želim še več takih prireditev.

Ana Pangos in Beti NjariMedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

ČISTILNA AKCIJA V RODIKU IN SLOPAH Vreme nam zadnje čase ni bilo naklonjeno, zato smo morali čistilno akcijo, ki je bila načrtovana 6. aprila, prestaviti za en teden. 13 je prava številka, končno je posijalo sonce, brez ve-likih priprav se nas je zbrala peščica Rodičanov in v Slopah peščica Sloparcev. Trudili smo se pobrati čim več smeti, ki ležijo ob cesti od ne-davnega, iz gozda pa smo privlekli tudi kakšno smet, ki tam leži že leta. Tako v Slopah kot v Rodiku je krajevna skupnost poskrbela za malico, malo smo se okrepčali in zadovoljni, da smo naredili nekaj dobrega, šli vsak svojo pot.Hvala vsem in kmalu se spet vidimo na kakšni podobni akciji. Ni tako hudo pobrat smeti za nekom, najbrž je tistemu, ki jih meče v naravo, veliko težje pri srcu. Ali pa ne?

Za TD, Valerija Pučko

ČISTILNA AKCIJA NA BRGODU Skupaj z marljivimi člani Obalnega planinskega društva Koper smo 13. aprila organizirali delovno akcijo čiščenja dela poti na Slavnik. Zbrali smo se na POSESTVU BRGOD v zgodnjih jutra-njih urah ter se korajžno podali do predvidenega delovišča. Po enourni hoji smo pričeli z akcijo. Trinajst članov planinskega društva ter družina Vidmar (David in Jana Vidmar) s Posestva Brgod so po šestih urah dela očistili podrastje v dolžini okrog 3 km ceste proti Slavniku. Akcijo smo zaključili s krompirjevim golažem, sladico in pijačo na Posestvu Brgod. Obenem vas Posestvo Brgod v teh toplih, sončnih dnevih vabi, da prijetne trenutke z vašimi prijatelji ali sorodniki ob dobri hrani preživite na Posestvu Brgod. Od meseca maja je ponov-no odprta edinstvena lokacija za piknike ali praznovanja.Preverite našo ponudbo na tel št. 041 706 220 ali www.brgod.si in si rezervirajte svoj piknik termin.

David Vidmar

med ljudmi

»NAJBOLJŠE DARILO ZA 10. ROJSTNI DAN« JE VZKLIKNILA AMANDA

Začela se je sezona 2013 in z mojim črnim konjem World Famo-us sva se 11. aprila odpravila na veliko mednarodno tekmova-nje v okolici Verone. Udeležba je bila velika, približno 500 konj iz cele Evrope. Tekmovala sva v nalogi najtežje stopnje, Grand Prix. Letos je bila to prva tekma, poleg tega se je zima vlekla dolgo in nisva imela optimalnih možnosti za trening, zato ni-sem pričakovala veliko. Kljub temu je bil priden. Zasedla sva 3., 4. in 5. mesto v treh nastopih.Po prihodu domov, v nedeljo zvečer, sva imela en dan počitka, potem pa spet priprave na naslednjo preizkušnjo. 18. aprila je bila že naslednja mednarodna tekma v Kobilarni Lipica. Tam sva štartala Grand Prix v petek in Grand Prix Special v soboto. Tekmovali so tudi trije moji učenci iz Italije in se dobro odrezali. Imamo tudi novega konjička. Hčerka Amanda je od mojih sta-rih strank za rojstni dan dobila v dar nemškega jahalnega po-

med ljudmimed ljudmi


MAJ 2013 MAJ 2013

TOMOS SREČANJE V KOPRU V soboto, 20. aprila, smo se Tomosovi zanesenjaki iz Občine Hrpelje - Kozina odpravili na srečanje Tomosovih staro-dobnikov, ki ga je že 7. leto zapored na dvorišču tovarne Tomos organiziralo Društvo ljubiteljev starodobnih vozil in plovil ADRIA Classic iz Kopra.

Kljub ne ravno dobri vremenski napove-di je iz naših krajev v Koper krenilo kar 11 mopedistov v sestavi: David Fabjan-čič, Matej Fabjančič, Sebastjan Benčič, Klemen Benčič, Denis Grk, Jaka Grk, Kle-men Hribar, Matevž Sosič. Simon Jenko, Sandi Simsič in Blaž Gombač.

Pred tovarno se nas je zbralo preko 200 ponosnih lastnikov starodobnih lepot-cev od letnika 1957 dalje. Po kratkem programu smo v skupinah krenili na pri-bližno 70 km dolgo krožno vožnjo. Pot nas je iz Kopra vodila v Dekane, kjer smo imeli postanek s pasuljem in zanimivimi spretnostnimi igrami. Nato smo krenili proti Ospu, kjer smo prečkali nekdanji mejni prehod ter se popeljali proti Mi-ljam v sosednji Italiji. Po vožnji po obro-bju mesta smo spet zavili proti Sloveniji, saj smo imeli v Hrvatinih načrtovan po-stanek s slastnimi bobiči. Na koncu smo se še skozi Ankaran popeljali do zbirne-ga mesta pred tovarno, kjer nas je čakala spretnostna vožnja. Vsi naši starodobni-ki so vožnjo prestali brez vsakršnih težav in nas tako okoli 19. ure varno pripeljali domov. Bilo je fenomenalno in smo se strinjali, da bo treba podobne izlete čim prej po-noviti.

Matej Fabjančič

KAKO ZAČETI Z URESNIČITVIJO PODJETNIŠKE IDEJE? Na Šolskem centru srečka Kosovela Sežana so se dijaki »bodoči podjetniki«, smeri ekonomski tehnik in gimnazije, pod mentor-stvom profesoric Mojce Železnik Buda in Patricije Kastelic Volf izobraževali na temo: Kako začeti samostojno podjetniško pot?V ta namen smo na šoli izvedli dve delavnici, ki sta jih vodili Do-lores Kovšca iz ORE (Območna razvojna agencija Krasa in Brki-nov) ter zgoraj omenjeni profesorici ekonomskih predmetov na naši šoli.Prva delavnica je bila na temo: Želim registrirati podjetjeDruga delavnica pa je bila na temo: Javni razpisi za podjetnike pri podjetniškem skladu

Na prvi delavnici smo dijaki spoznali, da je za ustanovitev izje-mno pomemben poslovni načrt, s katerim podrobno razčleni-mo svojo podjetniško zamisel in ga pri pouku izdelujemo kar celo šolsko leto. Najprej sta nas profesorici seznanili s pojmom firma, obveznimi sestavinami le te in firmskim pravom. Nato nam je Dolores Kovšca predstavila praktično registracijo družbe z omejeno odgovornostjo in registracijo samostojnega podje-tnika posameznika preko E-vem točke. Ugotovili smo, da je re-gistracija podjetja zelo enostavna in hitra, za kar potrebujemo le osebni dokument, sama storitev pa je brezplačna. Za ustanovi-tev podjetja poleg začetnega kapitala potrebujemo zelo dobro, inovativno in uresničljivo idejo.V naslednji delavnici smo spoznali, da lahko potrebna finančna sredstva za uresničitev poslovne zamisli zberemo tudi s prijavlja-njem na razpise. Gospa Dolores Kovšca nam je tako predstavila aktualne javne razpise za podjetnike pri Slovenskem podjetni-škem skladu in nas opozorila na merila oziroma pogoje za kan-didiranje na le teh. Na koncu delavnice smo si še pogledali Javni razpis za pridobitev garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere.

Mateja Mijatovič in Marjeta Spasović, 2. gim

DELAVNICA O SOCIALNEM PODJETNIŠTVU KOT RAZVOJNI PRILOŽNOSTI ZA REGIJO NA OOZ SEŽANA

V sodelovanju s Središčem Rotunda, Stičiščem nevladnih organizacij Obal-no-kraške regije in Razvojnim dru-štvom Pliska je v začetku meseca aprila na OOZ Sežana potekala brezplačna delavnica na temo Socialno podjetni-štvo – razvojna priložnost za regijo. Delavnice so se udeležili številni sluša-telji, med katerimi so bili potencialni podjetniki in tudi že delujoča podjetja ter nevladne organizacije, z namenom, da se seznanijo z načeli delovanja soci-alnega podjetništva in da morda ravno v socialnem podjetništvu prepoznajo svojo poslovno priložnost. Delavni-

nija, saj so vedeli, da bo v dobrih rokah. Niso ga namreč hoteli kar nekomu prodati, čeprav je veliko vreden, saj so se v teh letih zelo navezali nanj. Je že izšolan majhen konj, višine 148 cm, z mnogo tekmovalnimi izkušnjami, tako da bo lahko Amanda že to sezono sodelovala na državnem prvenstvu Slovenije za mlajše mladince. Za primerjavo, moj tekmovalni konj v višino meri 180 cm. Amanda je bila vsa iz sebe, ko so ponija pripeljali, saj je bilo to presenečenje. Opoldan sem šla ponjo v šolo in ko sva prišli

domov, so pripeljali tudi ponija. Ko je prišel iz prikolice, smo ji rekli, naj ga pelje v hlev, in nič ji ni bilo jasno. Potem ji je prej-šnja lastnica ponija, Američanka, po angleško čestitala za roj-stni dan in ji povedala, da je poni darilo za njo. Amanda je vse razumela in ostala dobesedno brez besed. Tekle so solze rado-sti. Vsi smo bili veseli, da je poni Welly dobil nov, primeren dom in novo jahačico.

Vanja Babič

co sta izvajala predstavnika Socialnih inovatorjev, ki sta zbranim v uvodnem delu predstavila razvoj socialnega pod-jetništva doma in v tujini, predstavila nekaj dobrih praks iz Slovenije in tujine ter predstavila pravila ustanovitve in poslovanja socialnega podjetja.

V Sloveniji je socialno podjetništvo sla-bo poznano. Socialno podjetje je tisto podjetje, ki za nek družbeni problem poišče inovativno rešitev in jo realizi-ra skozi socialno podjetje. Osnovni cilj socialnega podjetja je zaposlovanje ranljivih skupin in vključevanje prosto-voljcev, ki so vključeni v proces soodlo-čanja v podjetju. Zakonodaja, ki ureja

socialno podjetništvo, je bila v Sloveniji sprejeta v letu 2011, uveljavila pa se je v lanskem letu, ko je bila sprejeta še Uredba o določitvi dejavnosti socialne-ga podjetništva. Socialno podjetništvo predstavlja v Evropi enega najbolj ra-stočih sektorjev, zato bo v prihodnosti temu sektorju namenjeno tudi kar ne-kaj finančnih spodbud.

V Sloveniji je trenutno registriranih 7 so-cialnih podjetij, eno izmed teh podjetij je Brinjevka, socialne storitve, pridelava in predelava hrane d.o.o., so.p., ki delu-je na Krasu. Svoje izkušnje in delovanje so predstavniki Brinjevke delili z udele-ženci brezplačnega predavanja. Zbrani

na delavnici in predstavniki organiza-torjev dogodka so delavnico zaključili s pobudo, da se v prihodnosti organi-zira čim več tovrstnih predstavitvenih dogodkov, na katerih se širša javnost in še posebej predstavniki lokalnih skupnosti seznanijo z delovanjem soci-alnega podjetništva in priložnostmi, ki jih tak način organiziranja nudi. Pomoč in podporo pri vzpostavitvi socialnega podjetja je zbranim ponudil mag. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda, ki bo tudi v prihodnosti organiziralo podob-ne delavnice.

Marija Rogan ŠikFoto: Središče Rotunda

SEŽANSKI GIMNAZIJCI - KREATIVNI PODJETNIKI V začetku marca, od 10. do 12. marca, smo se dijaki 3. letnika gimnazije, ki obiskujemo izbirni predmet KREATIVNO PODJETNIŠTVO, odpravili v Piran z našima profesoricama Patricijo Kastelic Volf in Mojco Železnik Buda, na jubilejni 10. SPOT (Sežanski Podjetniški Oglaševalski Tabor).SPOT je inovativen šolski projekt in je okrajšava za Sežanski podjetniško oglaševalski tabor. Tridnevni tabor obsega intenzivno izobraževanje in spodbujanje ustvarjalnosti dijakov s pomočjo delavnic, predavanj (Tržno komuniciranje, Vizualna komunikacija in Oglaševalska scena), ogledov in dela na terenu. Dijaki v treh dneh postanejo kreativci, teks-topisci, fotografi, scenaristi in režiserji. Njihova naloga je pripraviti strate-

gijo trženja za svoj poslovni načrt ali projektno nalogo.Za dobre oglase je potrebno tudi predhodno teoretično znanje, zato smo imeli prvi dan kar dve predavanji z delavnicami. Prvo, na temo Vizualne komunikacije, je izvedel profesor Samo Onič. Pokazal nam je primere dobrih in slabih oglasov, da približno vemo, kaj naj uporabimo pri izdelavi teh in kaj ne. Spodbudil je naše kreativno razmišljanje, ki je podlaga za odlične ideje. Po končanem prvem predavanju se nam je pridružil Peter Lombar. Povedal nam je veliko o izdelavi videa in sne-manju filma. Seznanil nas je s kup izrazi, najbolj pa so se nam v spomin vtisnili: kader, scenarij, snemalna knjiga, sinopsis, snemalna os …



MAJ 2013 MAJ 2013

Naslednji dan smo začeli pisati sinopsise in scenarije za lastne primere oglaševanja - BRIEFe. Vsak dijak je naredil tri scenarije, ki so nam bili ka-sneje smernice za popoldansko snemanje. Lahko smo ustvarili tv ogla-se, tiskane oglase, radijske oglase ipd. En oglas je namenjen promociji podjetniške zamisli in turističnega proizvoda, o katerih pišemo tudi raz-iskovalne naloge in poslovne načrte in z njimi tekmujemo na medna-rodnem festivalu Več znanja za več turizma in na državnem tekmova-nju Mladi podjetnik. Tematika drugega oglasa je »Najstniki in alkohol«, ki nosi glavno sporočilo »Če si trezen, si cool«. Zadnji oglas »Turistični videospot vašega kraja, občine oz. turistične znamenitosti« pa bo po-slan na mTVfest prireditev. Z njimi se bomo potegovali za visoka me-sta in privlačne nagrade. Proti koncu dneva smo morali dokončati vse scenarije za naše inovativne, humorne in poučne oglase. Možgančki so kar metali ven ideje iz naših bistrih glavc, mi pa smo jih vneto zapisovali

in po nekaj urah nismo imeli več prostora na papirju. Večina skupin je ustvarila scenarije za tv oglase, nekateri so se odločili za tiskane. Zadnji dan se je začel z aktivnim sprehodom ob piranski obali, po ka-terem smo zajtrkovali in pospravili sobe. Nato smo snemali oglase. Ob koncu SPOT-a je imel vsek dijak po tri oglase, ki jih bomo prijavili na različna tekmovanja ali natečaje. Skupine so med seboj sodelovale in si pomagale, se navduševale nad domislicami ostalih in dosegle čisto vse cilje, ki so bili začrtani s programom. Upajmo, da bomo uspešni in dobili tudi kakšno nagrado za naš vloženi trud in čas. Vse narejeno smo oddali mentoricama v pregled, ki sta bili zelo zadovoljni in sta z nami uživali v teh treh dneh. Kljub napornim dnevom smo se zelo zabavali.

Nika Renko, Lara Maglica in Jaka Zadnik Šolski center Srečka Kosovela Sežana, 3. letnik gimnazije

BODOČI SEŽANSKI EKONOMSKI TEHNIKI O VZROKIH IN POSLEDICAH NASTANKA KRIZE

Dijaki 3. letnika smeri ekonomski tehnik so pri predmetu »poslovanje podjetij« razmišljali o vzrokih nastanka krize. Svoji mnenji sta podali in zapisali dijakinji Katarina Adamič in Tjaša Margon.Glede na to, da so se finančne in gospodarske krize že pojavljale, se verjetno posamezni vzroki niso pojavili le v eni krizi, pravi Katarina Adamič. Poleg vzrokov so seveda pomembni tudi načini za odpra-vo posledic, ki jih je pustila kriza. Negativne posledice različnih kriz v gospodarstvu so takoj opazne, ko ljudje masovno izgubljajo službe, ko ekonomski standard pade, ko se v dejavnosti, ki na prvi pogled prinašajo dodano vrednost, namenja manj sredstev in tudi sredstva za razvoj se zmanjšajo. Taki dogodki na ljudi ne vplivajo pozitivno, kajti poveča se negotovost in strah pred izgubo službe. Vendar se na drugi strani pojavijo tudi pozitivni učinki gospodarskih kriz. Odprejo se nove možnosti, podjetja so bolj dovzetna za nove ideje in rešitve. Pomembno za ljudi je tudi, da se morajo vrednote v času krize spre-meniti, če se hočemo izogniti še globlji krizi. Sprememba vrednot po-sledično prinaša izboljšanje medsebojnih odnosov med ljudmi. Po-gosta vzroka za nastanek krize sta tudi špekulativno vlaganje in zlom borznega trga. Finančna kriza se najprej pokaže kot borzni zlom. Zlom borznega trga pa zaznamo kot upad finančnih sredstev. Za zlom je kriva panika, ki zavlada med vlagatelji, da bodo izgubili vlože-ni kapital. Kot dijakinja menim, da so glavni vzroki za nastanek zadnje finančne krize, ki se je najprej pojavila v ZDA in kasneje po ostalem svetu, v začetku prekomerni optimizem in s tem življenje splošnega prebivalstva nad njihovimi finančnimi zmožnostmi, nepoznavanje tržnih razmer in prevelike želje po denarju in bogastvu menedžerjev v podjetjih. Vse to pa se je kazalo v prekomernem zadolževanju splo-šnega prebivalstva, podjetij in bank. Banke so začele brezglavo poso-jati denar za povečanje dobička. Žal so že ob začetnem pojavu krize spoznale, da so denar posojale brezglavo. Kasneje so zahtevale vrači-lo posojenega denarja, a se jim to ni izšlo. Danes banke zaradi bojazni pred še večjo izgubo denarja nočejo posoditi in tako podjetnikom z dobrimi idejami postavijo oviro, preprečijo odprtje novih podjetij, ki bi lahko sprožila ponovni zagon gospodarskega procesa. Mnenju se pridržuje tudi Tjaša Margon. Gospodarska kriza traja že več let, konca pa še zdaleč ni opaziti. Sedanja finančna kriza je posle-dica poka balona na nepremičninskem trgu v Ameriki. Cene nepre-mičnin so v ZDA in drugje po svetu v letih 2000 do 2007 strmo rasle. Glavni razlog strme rasti cen nepremičnin je bilo močno povečanje povpraševanja po nepremičninah, ki je imel dva glavna razloga, po-

vezana z bančnimi krediti. Prvi razlog je bila obilna ponudba denarja majhne vrednosti, drugi in glavni razlog rasti nepremičninskega trga pa je bilo nepremišljeno odobravanje drugorazrednih hipotekarnih kreditov, torej kreditov tistim strankam, ki niso imeli zadostne kredi-tne sposobnosti za nakup lastne nepremičnine ali pa niso bili dovolj kreditno sposobni za nakup tako drage nepremičnine, kot so jo kupi-le. Krivec za to je človeški pohlep. Ekonomska kriza je postala še socialna, vrednotna in okoljska. Poka-zala je, da so načini preteklega ravnanja napačni in da moramo celo-vito spremeniti pogled na svet, odnose z drugimi ljudmi in pogled na okolje.

Mentorici prof. Patricija Kastelic Volf in prof. Mojca Železnik Buda

90 - LETNIKIJOŽEF MEZGEC

V aprilu je devet desetletij dopolnil Jožef Mezgec oziroma po domače Jože Madonov z Mrš. Jožef nas je presenetil s svojo vitalnostjo in dobrim spominom, med drugim nas je že pričakal pred hišo, kjer nam je začel govoriti o svoji pestri življenjski zgodbi. Njegovo mladost je tako kot vse rojene v tistih časih zaznamovala vojna. Bil je poklican v italijansko vojsko, po njenem razpadu pa je bil nemški ujetnik na grškem otoku Krfu za 9 mesecev. Kasneje se je pridružil partizanom in bil del enote, ki je delovala v južni Srbiji v okolici Niša. Poročil se je z domačinko Marijo Lovretovo, s katero sta imela hčerko Nevenko in sina Silva. Ima tudi štiri vnuke. Iz Jožefa še danes veje veselje do življenja, petja, glasbe in ostalih »veselih« stvari, ki osmišljajo življenje. Njegovo veliko veselje sta bili har-monika in glasba. Borjač njegove domačije je bil v preteklosti velikokrat priložnostni »balinplac«, kjer se je zaigralo. V prijetnem klepetu smo se nasmejali marsikateri anekdoti, ki jo je delil z nami. Na koncu sta si z žu-panom obljubila, da se srečamo ob 100-letnici.

Vasja Valenčič

MARIJA KOCJAN 90 let je pred kratkim dopolnila naša občanka Marija Kocjan. Obiskali smo jo v ilirskobistriškem domu za ostarele, kjer živi zadnjih nekaj let. Marija je polnokrvna »Čička«, saj je bila rojena na Golcu pri »Polajsi-nih« v številni družini, kjer je bilo deset otrok. Otroštvo je bilo lepo, saj nam je zaupala, da se kljub »mižeriji«, v kateri so živeli, niso »maj skregali«. Marija je svojega moža našla v bližnjih Poljanah in se tako primožila k »Livakovim«. Življenje je bilo v skladu s trdo čičko zemljo skromno, vendar veselo. Mariji sta se rodila dva sina, poleg njih pa ima tri vnuke in dva pravnuka. Med kramljanjem smo izvedeli marsika-tero čičko anekdoto, obljubila pa nam je tudi, da poleti spet pride v Poljane, pa čeprav samo za kak popoldne. Mariji ob tem visokem ju-bileju želimo še naprej veliko volje do življenja, ki jo je izžarevala tudi med našim obiskom.

Vasja Valenčič

NOVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV!

OB DNEVU KNJIGE DONACIJA ZA OBOGATITEV KNJIŽNEGA FONDANavkljub času, v katerem je treba dobro pretehtati odhodke take ustanove, kot je občina, pa se vedno znova odločamo za kulturo in knjige. Dan knjige, posvečen prav njim in bralni kulturi nasploh, smo obeležili tako, da smo namenili nekaj dodatnih sredstev tudi za nove knjige v šolski knjižnici. Donacijo sta poleg osnovne šole dobila še oba vrtca. Vasja Valenčič

Na Kozini dobili nov ekološki otok. Gradnja hrpeljskega vaškega doma napreduje, dom je že pod streho!



MAJ 2013 MAJ 2013

CVETLIČARNA FJOKEC V cvetličarni na Mestnem trgu vam že vrsto let nudijo raznorazne cvetlične aranžmaje (poročna, žalna in druga floristika) ter pomagajo pri izbiri da-rila za krst, obhajilo, birmo, poroko ali za kakšno drugo slavje. Po novem pa vam bodo v »Fjokcu« postregli tudi z ročno izdelanimi in unikatnimi konfe-ti in naprsnimi šopki za vsa omenjena slavja. Vabijo Vas, da jih obiščete od torka do petka med 7. in 12. ter 14. in 19. uro, ob sobotah pa med 7. in 12. uro. Z veseljem bodo ustregli Vašim željam.

CVETLIČARNA ROZI Vam že poznana cvetličarka Rozi odslej posluje v novih prostorih zraven poslovalnice Vina Kras. Ponujam vam pestro paleto cvetlič-nih šopkov za različne priložnosti. Med ostalimi storitvami vam uredim aranžmaje za posebne priložnosti, kot so rojstni dnevi, obletnice, poroke, žalne slovesnosti (žalni šopki, žalni aranžmaji in venci), ter druge podobne priložnosti. Še naprej bom za vas aranžirala vsa darila, tudi tista, ki niso ku-pljena pri meni.Dosegljiva sem vam od ponedeljka do petka od 8:00 do 18:00 in v soboto od 8:00 do 14:00. Dobite me tudi na telefonski številki 05 6201 226 ali na 040 302 221.

Lepo pozdravljeni in želim si, da bi še naprej lepo sodelovali, kot doslej.

BABICA, POVEJ MI ZGODBO! Čisto poseben dan je bil torek. Moral bi biti na dan knjige, pa se je malce zamaknilo in nič zato. Prav posebno poseben dan je bil. Seveda, zaradi son-ca. In seveda, zaradi pomladi. In seveda, zaradi aprila. Ja, pa kaj še. V kozinsko knjižnico se je v dopoldanskem času zgrnilo morje osnovnošolcev, ki so prišli po svoja priznanja. No, ravno morje ne, bilo pa jih je najmanj trideset. In čisto ta pravih zbiralcev. Mentorice Suzana Godina Jelušič, An-

drejka Lukač, Ksenija Lazar in Daša Rebec so pripravile lite-rarni natečaj: Babica, povej mi zgodbo, na katerem so sode-lovali osnovnošolci s pripo-vedmi, zgodbami, pravljica-mi, pesmimi iz starih časov oz. iz časov babic, dedkov, starih tet in strin, jih najprej poslu-šali in nato seveda lepo zapi-sali na papir (ali računalnik, noooo). Da se jih je nabralo kar nekaj, priča okoli trideset priznanj, knjižne nagrade za prvih pet nagrajenih pa je po-

V SIJU MESEČINE»Pozimi ni bilo radiatorjev in vsi smo se tiščali okuli šprgerta in po-slušali, ko so ženice pravle 'ne govorte tega pred otrukm, nej še zedosti str'. Vedel sem, da gre za stare stvari, ki so obravnavane kot velika skrivnost. Večino zgodb in navedenega v knjigi mi je pove-dala moja biža, ki jo imam s sabo na fotografiji«. Tako je začel zanimivo zgodbo staroverskih izročil (na področju predkrščanskih verovanj Lokve, Prelož in okolice), izredno zanimiv gost kozinske knjižnice, Boris Čok. Spodbudo za izdajo knjige iz zapisov, ki jih je zbiral že kot dijak, so mu dali domačinka dr. Katja Hrobat Virloget, ki je pogovor z avtorjem knjige V siju mesečine tudi vodila, Jadran Strle, s katerim je Čok posnel film o pastirskih hiškah na Krasu (in nam ga bo predstavil konec novembra v pro-storih knjižnice), ter Andrej Pleterski, ki tudi sam raziskuje podob-ne zadeve na bohinjskem koncu Slovenije. T.i. konspirativni krog, ki so ga vaščani omenjenih vasi ustvarili, je varoval staroversko znanje, ki se je znotraj skupnosti ohranilo do nedavnega. Obsta-jala je 'dvojna' oz. 'trojna žlahta', kar je pomenilo da so se možili in ženili znotraj istega rodu in tako ohranili skrivnosti staroverstva do druge svetovne vojne. »Če ni bilo tako, nisi bil njihov, in sam sem eden izmed njihovih,« pravi še Čok. Glavni simboli, ki so se do da-našnjih dni ohranili tako na nagrobnih spomenikih kot v kamnu in na nošah, so perunike, lanene vejice in cvetke, svarice, praprot, makovce, polžki, kolovrat idr. Imena stvari ali ledin in krajev, ki se oklepajo tedanjega staroselskega izvora pa čopa, Devač, Mkruška, Kres, raznorazni priimki, kot so Sila, Božeglav, Mljač, Mevlja idr. V stari veri je bil glavni bog Triglav, ki je imel tri glave in označu-

je načelo verovanja v tri sile narave (ogenj, vodo in zemljo) in je pravzaprav ovrgel vsakršen dvom o mitološkem pomenu Triglava, najvišje gore Slovenije. Obrede so izvajali v naravi ali v za obre-de posvečenih jamah, na tako imenovanih kultnih mestih. Več o pričevanjih o Kresu, Svarožiču, Dajbogu, o ženskih božanstvih in izročilih vaške srenje, izveste v knjigi Borisa Čoka, ki je na voljo v kozinski knjižnici.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič

delila gostja, zbiralka prav'c in ljudskih pripovedi, Majda Valinova iz Rodika, ali doslej že naša stara znanka Jasna Majda Peršolja, ki je vsakemu posebej namenila prijazno in spodbudno besedo ali dve. Nagrajene so bile zgodbice: Peteršiljček (zapisal Vid Petohleb po pripovedi Slave Nedoh iz Hrušice), Oranje v nedeljo (zapisal Matej Godina, pripovedovala Sonja Prihavec iz Gornjih Vrem), Čarovnija iz kamna (zapisala Ema Grmšek po pripovedi Vladimir-ja Grželja iz Hrpelj), Zimska legenda o Marijinih lučkah (zapisala Lana Dodič Ceglar po pripovedi Ivice Dodič iz Obrova) in zgodba Kako so zbirali jajca za barvo (zapisala Nastja Požar, po pripovedi Vide Segulin iz Markovščine). Vsem glavnim mladim nagrajencem iskreno čestitamo in si želimo, da jih ohranjanje kulturne domače

dediščine skozi pisano besedo ne bi še dolgo zapustilo, da bi zbrali še veliko zanimivih zgodbic, saj se na ta način ne morejo kar tako izgubiti v rekah španskih telenovel. Da, tudi naši kraji imajo svoje novele in imajo bogate mlade dušice, ki naj vztrajajo. In babice - vzemite si čas, da iz svojih žepov, predpasnikov, omar, stresete še toliko pripovedi iz starih časov, kolikor jih premorete. Tudi ostali mladi zbiralci bodo prišli na svoj račun zelo kmalu, saj bo večina zbranih zgodbic objavljena v knjižici, ki jo bo OŠ DBB Hrpelje izda-la v kratkem in katere se izredno veselimo že zdaj.

Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič

ZAKAJ LJUDJE NIMAMO REPKA? ZAKAJ DRUGE ŽIVALI IMAJO REPEK? Bi izvedeli, če … A mi smo spet prišli do ene take veeeeelikeee skriv-nosti, od kod živalcam repek. No, če bi se tudi človeček zmigal in se dal v vrsto, ko je kralj lev delil živalim repke, potem bi opletali nao-koli – nekateri ne več z jeziki, kot je v navadi – ampak z repi, repki, reponi in podobnimi pritiklinami, ki bi nam poganjale tam nekje od zadaj ven. Ampak, strela! Kako bi se potem oblačili? No, ja, modni oblikovalci bi se že znašli in nam prodajali podobne vesoljske reči, kot jih trenutno namenjajo štirinožnim prijateljem. Jah … Kako bi pa sedeli? No, tudi pohištveni oblikovalci bi se potrudili narediti kako luknjico v stolu več. Hm. Potem bi ne potrebovali metel. In se-salca. No, ja, odvisno od košatosti repka. Z enim takim malim mišjim repičem se že ne bi dalo dosti pometati, kaj menite? Kakorkoli že,

tokratna pravljica je priromala na ta prekrasen pomladni dan v knji-žnico iz daljne Rusije. Kjer je najbrž še malce bolj mrzlo, kot je bilo tu doslej, pravljičarčki pa smo premagali mraz s številnimi malimi riževimi medvedki, ki smo jih ustvarili skupaj s simpatično Meto. Naslednjič in seveda zadnjič v tem šolskem letu se dobimo 14. maja ob 18.00. Če bo vreme prelepo, se bo pravljica odvijala na kratkem sprehodiču in bo ustvarjalna toliko, da jo bomo lažje predihali. Pridi-te, otroci, seveda, če vas ritka pusti biti pri miru v tej prečudoviti po-mladi, ki smo jo, priznajte, vsi nestrpno čakali. Lep sončen pozdrav vsem otročkom po vsej širni deželici.

Patricija Dodič



MAJ 2013 MAJ 2013

GOLOB IN STONOGATik pred pomladjo sta se za urico ali več v kozinsko knjižni-co priselila golob in stonoga. Čeprav je tokratna pravljica prišla iz daljne Afrike, da bi pri nas malce počila, se zdi tako zelo slovenska, da bi bolj ne mogla biti. Dobrososedski od-nosi in to. Ne hodi na moje, ker tako hočem, in potem se ne gre in potem je sveti mir, dokler pač nekdo spet ne stopi na moje, ne da bi me vprašal. Iin ker prijaznosti in vljudnosti in dobrega pogovora skorajda več ni zaznati, je med sosedi spet kreg in nesoglasje in ruvanje las in frčeče metle in kar še spada obredno zraven. Na srečo se malčki, ki so se to-krat spet trumoma udeležili pravljično-ustvarjalne urice, s takimi in podobnimi sosedskimi zdrahami niso ukvarjali, so pa domov odnesli dolge papirnate gosenice različnih barv in obuval ☺, ki so jih ustvarili z Meto, in prelepe frfotljave golobe, ki so nenazadnje simbol miru in takega tudi želimo vsi, ki smo bili na marčevski pravljično-ustvarjalni urici či-sto vsem, ki to berete.

Patricija Dodič Foto: Katjuša Hrvatin

BELI LEPOTCI V KNJIŽNICI KOZINAO kakšnih lepotcih pravzaprav gre, ste si lahko ogledali na razstavi, ki jo je pripravila mlada Tea Gombač iz Harij (Ilirska Bistrica). Navdušena fotografka obiskuje zadnji letnik bistr-ške gimnazije in v bodoče načrtuje študij krajinske arhitek-ture. Pri mentorju Marjanu Kreblju, profesorju na Fakulteti za arhitekturo, je nekaj let obiskovala fotografski krožek, s fotografijo pa se ukvarja predvsem v prostem času. Sicer pa je, kot pravi, ljubiteljica psov, ki jih najraje »ujame v ška-tlico«, obenem se rada posveča risanju v tehniki svinčnik/tempera/papir. Razstava v Knjižnici Kozina je bila na ogled od 3. do 26. aprila.

Patricija DodičFoto: Anita Frank Gombač

USTVARJANJE VELIKONOČNIH VOŠČILNIC IN KOŠARIC»Velika noč je poleg božiča največji in tudi najstarejši krščanski praznik. Datum praznika ni stalno določen v koledarju, ampak ga moramo vsako leto določiti po luninem koledarju. Ve-lika noč je vedno prvo nedeljo po prvi po-mladanski polni luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom. Govori se o praznovanju kot obdobju od srede po pustnem torku (pepel-nične srede) do veliko-nočne nedelje. Vrsta šeg in navad sega v predkrščansko, po-gansko obdobje. Veli-konočni prazniki so v času zgodnje in prave pomladi, zelenega.« Tako piše v knjigi Smo kaj šegavi (leto šeg in navad na Slovenskem) Janez Bogataj. Ustvarjalnost ob velikonočnih praznikih se po Sloveniji razbohoti, saj se takrat intenzivno pri-pravljajo pirhi, butare, voščilnice, košarice in podobno. Da bi tudi sami ne preveč zaostajali za ostalo Sloveni-jo, smo se v kozinski knjižnici odločili in medse pova-

bili Sonjo Rak, ki nam je, tako odraslim kot otrokom, na delavnici pokazala, kako se naredijo prisrčne veli-konočne voščilnice in košarice, v katere lahko položi-

mo majhna čokoladna jajčeca. Da je želja po ustvarjalnosti priso-tna in velika tudi med takimi, ki si sicer ne vzamemo vedno dovolj časa, je pokazalo števi-lo čudovitih ustvarje-nih voščilnic in košaric. Odločili smo se tudi, da vas medse povabimo poleti, ko bomo na de-lavnicah ustvarjali le-potičkaste zadevice iz školjk, če seveda takrat ne boste že na lepšem in sami nabirali školj-kic in sončnih žarkov. Še prej pa v maju na-povedujemo delavnico

ustvarjanja papirnatih rož, ko bo z nami mojstrica na tem področju – Jerica Strle s Prema. Prisrčno vabljeni v naše prostore, ki že dehtijo po pomladi.

Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič

RAK, PREHITIMO GA!»Danes moramo živeti tako, da smo, če in ko zbolimo, pripravljeni. Graditi bi morali na ljubezni. Na tem, da imaš ob sebi ljubljeno osebo ali vsaj nekoga, ki mu je mar, ki ti bo takrat stal ob strani,« je na predavanju, kako prehiteti hitro razširjajočo se bolezen, dejala Ja-dranka Vrh Jermančič, zdravnica v izolski bolnišnici in Osebnost Primorske 2011. »Človek, ki se razdaja drugim, topla, vsestransko enkratna« je bilo le nekaj misli tistih, ki so jo takrat izbrali za osebnost mese-ca marca. Sicer pa predstojnica skupnih medicinskih služb, spe-cialistka citologije in patologi-je, aktivistka v boju proti raku, predsednica obalnega Društva za boj proti raku, strokovna vod-ja in soustanoviteljica Skupine za samopomoč ženskam z rakom na dojki in še bi lahko naštevali. Svoje bogato strokovno znanje deli obenem študentom Visoke zdravstvene šole. Predavateljica je v kozinski knjižnici osveščala o različnih vrstah raka, kako ga prepoznati, kateri so dejavniki za nastanek bolezni in kako pre-magovati strah, če se bolezen pojavi. Vznemirljiv je podatek, da letno na svetu po najnovejših statističnih podatkih, zboli 12 milijonov ljudi, od teh jih 8 mi-lijonov umre. Rak je v svetu kot vzrok smrti na drugem mestu nevarnih bolezni. V Sloveniji zboli za rakom letno 13.000 ljudi in nezanemarljiv je podatek, da je med nji-mi 85 % žensk po petdesetem letu in 91 % moških po petdesetem letu. Dejstvo je, da je medicina – kljub dra-stični rasti števila obolelih za rakom – zelo napredova-

la, zato je velika večina rakov ozdravljivih (npr. rak šči-tnice, črevesja ipd). Da bi se nastanek bolezni preprečil ali razširil, zdravnica svetuje opazovanje znakov telesa, preventivne preglede pri zdravniku, pozornost pri jedi in pijači (sadje, zelenjava), umik pred stresom. V Slove-niji odlično delujejo t. i. presejalni programi, kot so SVIT, ZORA in DORA. Prvi je v dveh letih odkril 842 novih pri-

merov v prvem oz. drugem stadi-ju, kar pomeni, da je obolelim za različnimi vrstami raka pomagalo že samo kirurško zdravljenje brez dodatnih zdravljenj. Rak je, če je pravočasno opažen, ozdravljiv in ne smrtno nevaren, zatrjuje dr. Jermančičeva. In še pravi: »Da bi razblinili strah pred boleznijo, ki jo nekateri oboleli zanikujejo, dokler jih ne spravi na oni svet, smo z osveščanjem začeli tudi pri dijakih z akcijo Dijak dijaku pro-ti raku, ki se je odlično prijela.« Obenem obstaja veliko skupin za samopomoč (Koper, Nova Gorica, Sežana, kmalu v Ilirski Bistrici), kjer se oboleli za rakom sestaja-jo, si izmenjujejo izkušnje, se s pomočjo strokovnjakov opogu-mljajo in v boju niso sami. Zdrav-nica še zatrjuje, da je pri bolezni pomembno predelati svoj odnos do smrti, skrbeti za osebno rast in biti hvaležni za tisto, kar nam

je dano. »Za vsako diagnozo stoji zgodba, ki je včasih takšna, da mravljinči kožo; težko je, vendar v življenju ni naključij, vse nam je dano z namenom,« pravi zdravnica, doktorica z velikim srcem in čudovito dušo.

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič



MAJ 2013 MAJ 2013

MALI OGLASI

ZGODBARNIČARJI NA NARAVOSLOVNO-ZGODOVINSKI UČNI POTI PO HRPELJAH

Pomlad, pravim, si je nadela sonce in saj ne boste verjeli – ravno zaradi nas, zgodbarničarjev. Ja, noooo. In nadela si je nekaj zelenja in seveda smeh in dobro voljo in željo po dihanju lepega in svežega in čarnega. V soboto smo si vzeli čas. Čas za Vladimirjeve zgodbe, za šćavn'ce, jazbine, rudo, za kratke postanke ob kapljici življenjskega srža in neštetih ptičjih glasovih. Naravoslovno-zgodovinska učna pot je plod uspešnega delovanja in sodelova-nja v okviru programa skupnosti Interreg IIIA Italija - Slovenija. Fulvio Tomasin, župan občine Terzo di Aquilea, piše v brošurici, da so bili vodi-lo tega rezultata učenci OŠ DBB iz Hrpelj, ki so v jeseni 2006 obiskali osnovno šolo Terzo di Aquilea in obiskali ar-heološki center Ogleja, Laguno di Marano in Laguno di Grado. In res je, svoje okolje lahko promoviramo le tako, da ga dodobra spoznamo. Župan Zvonko Benčič Midre piše, da je nara-voslovno-zgodovinska učna pot kot most, ki povezuje preteklost in sedanjost ter ponuja možnost odkri-vanja in ohranjanja kulturne dediščine v našem kraju. Odkrivanje, spoznavanje, izmenjava izkušenj in nenaza-dnje veselje do zgodb, takih in drugačnih, je povezala tudi zgodbarničarje, da smo se odločili prepustiti se simpatične-mu Vladimirju, njegovim zgodbam in navdušenju, da vodi s sabo tako zgovorne »bršćice« in nekaj manj zgovornih, a kljub vsemu dobrovoljnih »bršćaku«. Jame, obzidani vrtovi,

suhi zidovi, bodoče pastirske hiške, šćavn'ce, vaški vodnjaki, kalounje, kal, štirnce in nepozabni zelen'c so nas vseskozi spremljali na triurnem pohodu po tovorniški in tihotapski poti. Malce so nas, priznamo, zasrbeli prsti, ko nam je Grželj pripovedoval o skritem zakladu, a potem smo se vsi zadovo-ljili s posebnim zakladom velikih src gospe in gospoda Ben-čič oz. družine Matelkovih iz Hrpelj, ki sta nam dobrosrčno in prijazno ponudila »protiprehladnik« in odličen jabolčni

sok. »Marička, da še kdo kaj ponudi zastonj!« je bil vzklik marsikaterega zgodbarničarja in Ben-čičevim se vsi iskreno zahvaljujemo za prija-znost, po kateri najbrž vsi hlepimo kot Sahara po kapljici vode in kri-čimo: ostanita takšna še sto let! Stopenjca Matere božje nas je srečno pripeljala nazaj na zbirno mesto in nas še bolj povezala, kot smo bili, zato smo se zgodbarničarji od-ločili, da se še vrnemo, morda na piknik ob kalu z branjem, morda samo še na kakšen pohod, za-gotovo pa se dobimo

spet 7. maja ob 18.00. Nato pa nadaljujemo s pohodom, spet polnim zgodb, 25. maja z Borisom Čokom. Kogar po-hod zanima, naj se prijavi v Knjižnici Kozina, kjer bo izvedel še ostale podrobnosti. Pohod je namenjen zgodbarničarjem in ostalim. Ostanite zgodbarničarni☺!

Patricija Dodič Foto: Nives Mahne Čehovin

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!Življenje je plamen,ki v lastnem ognjuizgoreva,vendar vedno znovavzplamti, ko dete se rodi. George Bernard Shaw

Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: ALEKSANDAR PANIĆ Rojen: 13. 3. 2013 v PostojniDolžina in teža: 54 cm in 3730 g Starša: Biljana in Dragan

Starša sta že pred rojstvom novega družinskega člana vedela, da se jima bo rodil fantek. Ime mu je izbrala mama, s katerim se je strinjal tudi tata, ta pa je bil tudi prisoten pri porodu. Mali Aleksandar se zelo rad kopa, všeč so mu pa tudi sprehodi z vozičkom po Hrpeljah, kjer družinica stanuje.

Želeli bi pozvati novopečene starše, ki so iz naše občine, vendar ne živijo več

tu, da se nama, če želijo, da predstavimo njihove najmlajše v glasilu, oglasijo

na elektronski naslov [email protected] ali na tel. št. 051 215 199

(Monika Zobec). To velja tudi za vse ostale, če smo jih slučajno spregledali

ali pozabili objaviti.

Vse lepo z vašimi najmlajšimi! �

Moja prva osebna izkaznicaIme in priimek: ALEKS BAN PRELECRojen: 18. 2. 2013 v Postojni

Dolžina in teža: 52 cm in 3590 gStarša: Marko in Doris

Aleksu sta ime izbrala skupaj, saj je bilo obema zelo všeč, skrivala pa sta ga vse do poroda. Vedela sta, da bo njun prvorojenec fantek, to pa sta zaupala le bližnjim. Tata je bil med porodom mamici v oporo. Dodata tudi, da je Aleks živahen in potrpežljiv otrok, ki čez dan opazuje okolico, rad se »pogovarja« z domačimi, pridno je in spi. Lepo mu je ko se odpravijo na sprehod ali krajši izlet. Novega družinskega člana so se še posebej razveselili stari starši iz Rodika in Lokve. Posebej čustven je bil prihod iz porodnišnice v novi dom, ki si ga je mlada družinica ustvarila v Rodiku.

STARA FOTOGRAFIJAEdina, ki je na fotografiji iz prejšnje številke glasila prepoznala osebe, je bila Breda Geržina iz Kopra. Prepoznala je štiri domačinke iz Rodika in nam povedala, da je slika posneta okrog leta 1938 v Rodiku. Za odgovor in pohvale našemu glasilu se ji prisrčno zahvaljujemo. Poslali ji bomo priročno nagrado. Nadaljujemo z novo fotografijo. Se kdo prepozna ali ve, kje je bila fotografija posneta? Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected].

Moja prva osebna izkaznica

Ime in priimek: ŽIGA KALTNEKAR

Rojen: 2. 2. 2013 v Postojni

Dolžina in teža: 53 cm in 3340 g

Starša: Nives in Tadej

Žiga je pravi mali sonček, ki že deli prve nasmehe. Za vse je bilo veliko prese-

nečenje, da v družino prihaja fantek, saj starša nista želela izvedeti, kakšnega

spola je njun prvorojenec. Ime sta izbrala skupaj, tatko pa je bil tudi prisoten pri

porodu. Družinica izkoristi vsako lepo vreme za vozičkanje po Hrpeljah, kjer so si

tudi ustvarili dom. Žiga je razveselil tudi obe noni, oba nonota in ostale domače.

DOBRODOŠLI, Žiga, Aleks

in Aleksandar!

* * *

Prodam dvosed s predalom – kot nov. Tel: 040 320 183 * * *

Ponujam 7 ha pašnikov in njiv za košnjo na Kovčicah. Tel: 040 915 620 * * *

Prodam ekološko kravje mleko. Cena 1L je 1€. Po dogovoru možnost dostave na dom. Kontakt: 031 677 603 ali 051 228 065

Objava v rubriki Mali oglasi je brezplačna. Oglas lahko naročite v sprejemni pisarni Občine Hrpelje - Kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu: 05 / 6800 150.

MALI OGLASI


mladarije mladarijeMAJ 2013 MAJ 2013

USPEH NAŠEGA UCENCA ANŽETA CEGLARJA NA

MEDNARODNEM LIKOVNEM NATECAJU DAN EKSPERIMENTOV IN ZGODOVINE V LJUBLJANI

DRUŽINSKA KOMEDIJA V OBROVU

OGLED POLETOV V PLANICI

Vsako leto učenci s svojimi li-kovnimi izdelki sodelujejo na različnih natečajih, tudi med-narodnih. Tako sem tudi v pre-teklem šolskem letu na medna-rodni grafični natečaj v Torun na Poljskem poslala izdelke zdaj že nekdanjih učencev 9. razreda, ki so nastali pri urah izbirnega predmeta Likovno snovanje 3. Z nestrpnostjo sem pričakovala objavo rezultatov izbora in se razveselila častne nagrade, ki jo je prejel Anže Ceglar.Anžetova nagrada je prispela na šolo šele v začetku marca, ko smo ga povabili, da nas obišče, ter mu predali nagrado. Anže je vsa leta šolanja kazal zanimanje in talent za likovno ustvarjanje in je prejel že marsikatero likovno nagrado ter sodeloval na ex-tem-porih. Obiskoval je izbirni predmet Likovno snovanje in likovni

krožek, kjer je lahko še dodatno ustvarjal in uresničeval svoje ideje.Na natečaju so učenci sodelo-vali z barvnimi grafičnimi deli, kjer so združili odtis svojega obuvala z grafično tehniko li-norezom in slike poimenovali Svet pod mojimi nogami. Dela so očitno prepričala komisijo, saj so poleg Anžetovega dela, ki je nagrajeno, prejele priznanje za uvrstitev na razstavo še Nina Mezgec Mrzlikar, Eva Rojc, Ana Marija Poplašen in Barbara Bajc.Vsem skupaj čestitam in želim

še veliko ustvarjalnega dela, posebna čestitka pa je namenjena Anžetu Ceglarju!

Vesna Marion

V torek, 2. aprila, smo se devetošolci odpravili v Ljubljano. Kljub zasneženi cesti in pravim zimskim razmeram smo pravočasno in srečno prispeli v našo prestolnico. Najprej smo si ogledali Hišo eksperimentov, kjer smo v dobrih 45 minutah v praksi preizkusili kar ne-kaj fizikalnih zakonitosti, ki so nam bile do sedaj poznane le iz šolskega uč-benika. Največ zanimanja so poželi megalomanski milni mehurčki, ki so vase spravili celega človeka, in postelja iz samih žebljev.Pot nas je vodila mimo Opere proti Narodni ga-leriji, kjer nam je prijetna vodička predstavila različ-na zgodovinska obdobja v umetnosti. V času našega obiska so v galeriji sne-mali televizijski prispevek in z veseljem smo poso-dili naše postave za ozadje snemalnega kadra. Po končanem ogledu galerijskih soban in »gasilski« fotografiji v avli smo od-korakali skozi park Tivoli v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Najprej smo si ogledali razstavljene predmete in letake iz 1. svetovne vojne. Nato smo se za vtis prave bitke podali v pose-

bej oblikovano taverno. Tam smo res občutili in slišali doživlja-nje vojakov med vojno. Zatem smo si ogledali razstavo in fo-togalerijo utrinkov 2. svetovne vojne. Vodička nas je popeljala

še v čas po svetovni vojni. Popotovanje po slovenski zgodovini smo zaključili v sobi s predstavljeno deset-dnevno osamosvojitveno vojno za Slovenijo. A s tem našega obiska muzeja še ni bilo konec. Čakal nas je za mnoge najbolj vznemir-ljiv del našega poučnega dne. Razstava starih raču-nalnikov. Mnoge od nas je presenetila velikost prvih računalnikov, ki so zasedli kar velik del prostora. Raz-stavo smo si ogledali dokaj hitro, saj nam je primanj-kovalo časa. A za en pre-izkus računalniške igrice si pa mi vedno najdemo čas.

Po končanem ogledu smo veselo odšli proti domu in … glej ga zlomka … v Hrpeljah nas je pričakalo prav prijetno sončno popoldne.

Tadej Graccogna, 9. razred

V Obrovu smo bili že naveliča-ni zime in turobnih dni, zato smo se odločili, da bomo pri-klicali pomlad in s smehom ter dobro voljo prebudili nas in naše bližnje. V ta namen smo 27. marca na naši šoli priredili zabavno druženje s starši. Učenci smo z družinsko komedijo do solz nasmejali starše in druge obiskovalce. Poleg igralskega, smo poka-zali tudi glasbeni in plesni ta-lent. Ker zelo radi nastopamo, smo se odločili, da na ogled predstave povabimo otroke in vzgojiteljice iz vrtca Mate-rija. Bili so zelo veseli in od-zvali so se našemu povabilu. Z njimi nam je bilo zelo lepo. Zahvaljujemo se jim za obisk in prisrčno darilce.

Učenci in učiteljice Podružnične šole Obrov

V četrtek, 21. marca, smo šli učenci osmega in devetega ra-zreda na nagradni izlet v Planico. Naš sošolec Tilen Gerlica je bil s svojim likovnim izdelkom na likovnem natečaju nagra-jen, ostali pa smo mu pomagali napolniti avtobus za ogled treninga in kvalifikacij smučarskih skakalcev. Ob prihodu na tribune nas je hitro potegnil navijaški val. Ogledali smo si polete smučarskih skakalcev iz različnih dr-žav: Japonske, Norveške, Poljske, Češke, Nemčije, Avstrije

… in seveda slovenske letalce, za katere smo še glasneje navi-jali. S pomočjo animatorja smo se med posameznimi poleti, ko je skakalcem nagajal veter, na-vijači (po uradnih podatkih naj bi nas bilo okoli 9.000) izvrstno zabavali. Tako smo zaplesali »največji« Harlem Shake, vreden rekorda. Nekateri smo za kratek čas odšli s tribune, saj smo si morali pretegniti noge, vendar nas nazaj na tribune zaradi gne-če varnostniki niso več spustili. Tako smo ostali pod tribunami in počakali konec kvalifikacij. Zbra-li smo se okrog odra, na katerem je nastopila skupina In&Out. Po nekaj pesmih in podelitvi nagra-de najboljši učenki na likovnem natečaju so oder zasedli naši orli, razrezali torto v obliki planiške

letalnice ter z Neisho zapeli njihovo skupno pesem Krila. Skakalci so se pomaknili v prostor za avtograme, oder pa prepustili zopet skupini In&Out, ampak tega programa si mi nismo ogledali, saj smo že hiteli na avtobus, pripravljen za odhod proti domu.Bil je lep sončen dan, v katerem smo vsi uživali.

Kevin Lazar, 8. b

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 35

mladarije MAJ 2013

34 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA

mladarijeMAJ 2013

IZLET V BENETKE

UCENCI OŠ OBROV RAJALI Z MALIBU-JI

V sredo, 13. aprila, smo učenci določenih izbirnih predmetov že zgodaj zjutraj

odšli v Benetke. Pot je bila dolga, vendar v družbi dobrih prijateljev zabavna. Po treh urah vožnje smo le prišli do cilja. Z ladjico smo se

odpeljali na otok. Tam smo videli Trg sv. Marka, še vedno najbolj obiskan trg

na svetu. Na njem se nahaja zvonik svetega Marka, ki je najvišja stavba

v Benetkah. Ogledali smo si tudi Doževo palačo in Most vzdihljajev ter veliko drugih zgodovinsko-kulturnih

znamenitosti. Ob vsakem postanku nam je vodička, ki je bila z nami celo

pot, razložila zgodovino in pomen ogledane zanimivosti. Imeli smo

tudi nekaj prostega časa in takrat smo veselo tekali po ozkih ulicah,

posejanih s stojnicami. Ogromno je bilo prodajalcev beneških mask. Te so nas očarale, cena prav tako. Čas je minil,

kot bi mignil.

Za tem smo odšli na otok Murano. Znan

je po izdelavi steklenih umetnin. Gospod nam je pokazal, kako se izdela steklena figura. Nad njegovim delom smo bili vsi očarani. Imeli smo tudi

priložnost kupiti steklen izdelek.

Naš zadnji postanek je bil na otoku Burano, ki slovi po izdelavi čipk. Danes je znan tudi po svojih živo obarvanih fasadah, ki so prava paša za oči. Tam smo imeli

čas zase. Sprehajali smo se po otoku in si ogledovali zanimive stvari. Dan

je prehajal h koncu in še ene nove dogodivščine je bilo konec.

Za vse nas je bila to zabavna, zanimiva in

nepozabna izkušnja. Imeli smo se lepo, pa še sonce nas je spremljalo skozi cel dan.

Nika in Ana

Pred šolo smo čakali,da po nas kombi pridrvi.

V Ilirsko Bistrico smo se odpeljali,da bi z Malibu-ji zaplesali.

Da koncert bi lažje pričakali,smo se s sladkornimi penami sladkali.

Koncert je kmalu začelin Malibu je zapel.

Pete so nas močno zasrbele,zato na parket so odhitele.

Mi plesali smo tamin žurali cel dan.

Darilo res bilo je krasno,saj imeli smo se špasno.

Klemen M., Klemen V., Klej, 4. r. Podružnice Obrov

SEDMOŠOLCI V ŠOLI V NARAVI – LIBELICE

NA OBISKU V VRTCU MATERIJA

CEBELAR NA OBISKU

Učenci sedmih razredov smo se v torek, 2. 4. 2013, odpravili v šolo v naravi. V Libeliče oz. v dom Ajda smo prispeli ob 12. uri. Tam smo se udobno namestili v sobe in odšli h kosilu. Po kosi-lu smo imeli popoldanske delavnice, kjer je prva skupina od-šla na plezanje, medtem ko je bila druga skupina pri potoku. Zvečer smo imeli večerno animacijo, kjer je bila glavna tema predstavitev sob. Nekatere skupine so pele, druge pa plesale. V sredo smo imeli lažji sprehod, ki je bil za nas težji pohod. Hodili smo vse do vasi Libeliče, tam pa smo si ogledali tri mu-zeje. Po kosilu smo imeli krajši počitek. Po počitku pa smo se učili ravnanja s kompasom ter se pogovarjali o orientaciji. Po popoldanskih delavnicah smo imeli večerno animacijo, kjer

smo si ogledali rokometno tekmo Slovenija : Islandija. Po kon-čani tekmi smo porazno odšli v svoje postelje in zaspali. V če-trtek zjutraj pa smo zopet odšli na pohod. Za večerno anima-cijo smo imeli disko, kjer smo ''žurali'' dolgo v noč. Naslednji dan smo z muko vstali, saj je nočni spanec trajal malo manj kot noč pred tem. Kot zadnjo dejavnost smo imeli streljanje z lokom. Za lahko noč pa nam je vsako noč Sven na harmoniko zaigral narodnozabavne pesmi. Kljub slabemu vremenu smo se vseeno imeli SUUUUPER2.

Klarisa Sinkovič, Noel Šiškovič in Klemen Mahne, 7. b

Vrnili smo obisk in se odpravili v vrtec Materija. Novi prijatelji in »tršice« so nam razkazali vrtec in igrače. Zaradi dežja nismo šli na načrtovani po-hod, je pa bila igra z njihovimi igračami še bolj zanimiva. Uživali smo v zajtrku, ki je bil malo drugače izpeljan in seveda tudi okusnejši kot sicer. Prvič smo obiskali gasilski dom v Materiji in si ogledali poučen film o čebelah ter spoznali novo pesmico. Čas v skupnem druženju je še prehitro minil in obljubili smo, da pridemo pred poletjem še enkrat in gremo skupaj na pohod.Hvala vsem »Matarcem« za prijazen spre-jem, Tomažu za vožnjo z avtobusom in Kaji za spremstvo.

Pikapolonice z Zorico in Matejo

Tudi letos je v naš vrtec v ze-lenem nahrbtniku prišel zmaj-ček Jurček. Naloga, ki nam jo je dal, je bila spoznati delo čebel in njihov pomen za naš planet. Skozi različne dejav-nosti so otroci pokukali v svet teh drobnih žuželk, za zaklju-ček pa nas je obiskal čebelar Vlado Pečar iz Prešnice. Pred-stavil je delo čebelarja, pomen čebel za nas, sami pa smo lah-ko okusili različne vrste medu,

si nadeli čebelarsko pokrivalo ali se oblekli v posebno oblači-lo, ki varuje pred čebeljimi piki. V posodicah s povečevalnimi stekli smo lahko podrobno opa-zovali žive čebelice.Čebelarju Vladu se zahvaljuje-mo za obisk in mu želimo še ve-liko veselja pri svojem najljub-šem opravilu.

Za enoto Hrpelje: Tjaša Ceglar


mladarijeMAJ 2013

OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 37

mladarije MAJ 2013

MEHURCKI

IZLET NA GRAD SOCERB

V GALENSKEM LABORATORIJU

PASAVCEK

DEKLICA POMLAD

V mesecu aprilu smo Mehurčki spoznava-li poklice. Nekatere le prek knjig in risank ali oddaj, nekatere pa tako, da smo mi obiskali koga ali pa je nas obiskal kdo, ki opravlja določen poklic.V sklopu tega smo nekatere poklice na-risali, nekatere smo se igrali v igralnici ali zunaj, za nekatere pa smo dobili ali naredili čisto prave pripomočke (frizer, knjižničar, kuhar, smetar, vojak, policist, čebelar,…)Vsem, ki so nam pri tem pomagali ali predstavili svoj poklic se najlepše zahva-ljujemo.

Za MehurčkeEva in Ana

Po zaključku projekta o gradovih, smo se dogovorili, da obi-ščemo nam najbližji grad Socerb. Najprej nam je dolgo na-gajalo slabo vreme, končno pa je posijalo sonce - in smo šli.

Otroci so se veselili že same vožnje z avtobusom in is-krena hvala g. Gulji, ki nas je brezplačno peljal. V gradu Socerb je restavracija in dopoldne ni odprt za obisko-

valce, kljub temu so otroci vseeno uživali. Grad so si od blizu ogledali, ugo-tavljali so kako je zgrajen, iz česa so gradbeni materiali, kje grad stoji… Uživali smo v prekrasnem razgledu – na eni strani na Trst, na drugi strani na Koper. Ogleda-li smo si bližnjo kraško jamo (Sv. Jama) in občudovali kapnike. V neposredni bližini jame, pa smo si na jasi privoščili malico, ki v naravi vedno bolj tekne. Polni vtisov smo se vrnili v vrtec in upamo, da bomo šli še na kakšen izlet. Hvala tudi Kaji, ki nas je spre-mljala in skrbela za varnost otrok.

Otroci iz skupine »pikapolonice« z Zorico in Matejo

Na prijazno povabilo gospe Irene (Zarjine mame) smo obiskali laboratorij Obalnih lekarn Koper v industrijski coni.Mama Irena nam je najprej predstavila zelišča in razložila, kaj delajo v laboratoriju. Oblekli smo si zaščitno obleko in obutev ter si neposredno ogle-dali proizvodnjo. Prijazne zaposlene so nas vodile in nam razložile, kako delajo tablete, sirupe, kre-me … Ogledali smo si tudi skladišče čajev in stroj, kjer različna zelišča zmeljejo.Na koncu , pa nas je čakala še prava pogostitev in lepo okrašena miza. Obisk je bil zelo poučen in zabaven, naučili smo se veliko novega.Hvala prijaznemu kolektivu za topel sprejem, še posebej seveda mami Ireni, ki nam je to omogočila.

Pikapolonice z Zorico in Matejo

V letošnjem šolskem letu smo se vključili v projekt Pa-savček. Osnovni namen pro-jekta je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pa-sov med vožnjo. Maskota tega projekta je Pasavček, ki na prijazen način opozarja otroke: »Red je vedno pas pripet«.V tednu od 11. do 18. marca je potekala nacionalna akcija na temo »Otrok in promet«. Globalni cilj je izboljšati varnost otrok v prometu in aktivno vključevanje otrok v promet s sodelovanjem staršev in tudi zunanjih sodelavcev. Želimo doseči, da otroci osvojijo osnovno vlogo pešca v prometu, spoznavajo neposredne prometne situacije in poskrbijo za svojo varnost.V okviru projekta smo v vrtcu izvajali več dejavnosti:• Pogovarjalismoseopravilniuporabivarnostnihpasov,oprečka-nju ceste, hoje v koloni,• odšlismonasprehodvPovžane,fotografiraliprometneznaketer

kasneje v vrtcu izdelali plakat o varni poti v Povžane,• naobiskvvrtecsmopovabili prometna policista, ki sta nam praktično poka-zala uporabo varnostnega pasu na otroškem sedežu in nam veliko povedala o varni udeležbi otrok v prometu,• uredili smo prome-tni kotiček, izdelovali vozila iz odpadnega materiala …V tem času smo dobili pri-jazno povabilo učiteljic in učencev iz podružnične šole iz Obrova na ogled predsta-ve »Pr' Šulčevih«. Vabilu smo se z veseljem odzvali in se

nasmejali komičnim situacijam v igrici. Naši gostitelji so nas po konča-ni predstavi pogostili, nam razkazali prostore v šolo in z nami še mal-ce poklepetali. Hvala učencem in učiteljicam iz OŠ DBB podružnice Obrov za prijetno popestritev našega vsakdana ter seveda našemu Zvonetu, ki nam je omogočil prevoz do Obrova.

Medvedki iz Materije z Iris in Tanjo

S pesmico Jaz pa grem na zeleno trav'co nas je na vratih prese-netila deklica Pomlad. S seboj je imela košaro, polno presene-čenj. Najprej nam je povedala pravljico Zakaj je sneg bel in nas tako seznanila z znanilci pomladi. Skupaj z deklico smo izdelo-vali spomladanske venčke ter na koncu še skupaj zaplesali.

Lea in Erna z »Bonbončki«

za vsakega nekaj za vsakega nekaj


MAJ 2013 MAJ 2013

ZAHVALA

Spokojno in mirno je za vedno zaspal naš dragi

Karlo Hrvatin (7. 12. 1926 – 4. 4. 2013)

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadn-ji poti, za izrečena sožalja in tolažbo v žalostnih trenutkih ter darovano cvetje in sveče. Posebna hvala SB Izola in Bolnišnici

Sežana, podjetju Komus Postojna, pevcem, govorniku za poslovilne besede, g. župniku in Zvezi borcev.

Žalujoči: žena Marija, hči Anica z možem, vnuki z družinami, sestre Danica, Vilma in Cilka ter brat Miljo z družinami

ZAHVALAOb nenadni smrti dragega moža in očeta.

Eduarda Boršića 1942–2013

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje in sveče.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti.Posebna zahvala zdravnikoma Amiri Lazić in Miranu Fakinu,

župniku in pevcem za opravljeni pogrebni obred.

Iskrena hvala vsem skupaj.

Vsi njegovi. Hrpelje, april 2013

MIHAJLO PLESKONIČ Dne 20. 3. 2013 smo se na pokopališču v Brezovici poslovili od našega sovaščana in prijatelja Mihajlota. Veliko število ljudi na pogrebu, matarski gasilci, predstav-niki Zveze borcev s prapori in blazino z odlikovanji, so bili samo potrditev Mihaj-lotove priljubljenosti in priznanje za nje-gove zasluge v življenju.Mihajlo, po domače Miha, se je rodil

pred 89. leti v vasi Živkovci pri Aranđelovcu v Srbiji. Pri petih letih mu je umrla mama. Z bratom Čedom sta otroška leta preživela z očetom in med sorodniki, saj je bil oče Savo med pomembnimi organizatorji upora proti okupatorju v Srbiji. Oče Savo je bil tudi no-silec spomenice 1941. Kot mladeniča sta se z bratom pridružila aktivnemu uporu proti okupatorju. Bila sta aretirana s strani Nemcev in zaprta. Po pobegu sta se priključila parti-zanskim enotam v sestavi Prve proletarske brigade. Sodelovala sta v borbah za osvobo-ditev Beograda. Od tu sta odšla na Sremsko fronto, kjer je padel brat Čedo. Mihajlo je po-stal komandir zaščitnega voda. Marca 1945 so partizani prebili Sremsko fronto in nada-ljevali borbeni pohod ob levem bregu reke Save. Osvobodili so Vinkovce, Đakovo, Našice ter Kutino in Slavonsko Požego. V teh borbah je bil Mihajlo dvakrat ranjen.Prvi maj 1945 so praznovali v Uljaniku pri Daruvarju, vendar borb še ni bilo konec. Pri Banovi Jarugi so imeli hude boje s SS divizijo Prinz Eugen, nato pa 9. maja vkorakali v osvobojeni Zagreb. Zadnje spopade je Mihajlo doživel z ostanki Nemcev

in ustašev, ki so se umikali proti zahodu v Avstrijo. Mihajlo je bil za zasluge v teh borbah dvakrat odlikovan z Redom za hrabrost. Iz Zagreba sledi premik enot z vlakom mimo Postoj-ne do Občin pri Trstu v sestavu Prve proleterske brigade, ki je bila v sestavu 4. armade, ki se je že združila s slovenskim 9. korpusom in osvobodila Trst.Po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta sledi premik enot, v katerih je bil Mihajlo, preko Bazovice do Reke, pozneje na Gorenjsko in končno v bližino Materije. V Povžanah je Mihajlo

spoznal svojo poznejšo ženo Marijo, s katero sta si ustvarila družino. Z ženo Marijo sta se odločila za življenje v Materiji, tudi po Mi-hajlovi upokojitvi. Mihajlo se je hitro vživel med domačine. Vključil se je v mnoge družbene aktivnosti. Postal je član Zveze borcev NOB, član Gasil-skega društva Materija, Zveze upokojencev Hrpelje - Kozina in aktiven v Krajevni sku-pnosti Materija.Mihajlo oziroma Miha je bil dobrega srca, plemenitega značaja, z izjemnim čutom za sočloveka. To so bile prirojene lastnosti, dopolnjene z življenjskimi izkušnjami iz dol-goletnih borb. Kot član Zveze borcev je bil organizator obnovitve spomenika borcem NOB na pokopališču v Brezovici, postavitve

spomenika žrtvam naci-fašizma pod Rožicami, spomenika borcem NOB v Skadanščini in spominske plošče na Gradiščici.Materija brez Mihajlota ne bo več takšna, kot je bila. Spomin nanj bo trajen in poln spoštovanja.

Dr. Ciril Kastelic

V S P O M I N

Mihajlo s soborci v Razdrtem, pod Nano-som, februarja 1946, Mihajlo je 1. z leve

ZAHVALA

Mirko Carič 3. 11. 1956 – 18. 3. 2013

Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem za iskreno podporo,

izražena sožalja, za dobre misli in tople besede, ki ste nam jih namenili.

Hvala, ker ste ga imeli radi.

njegovi najdražji

V 76. letu nas je zapustil

Stanislav Benulič 26. 11. 1937 – 16. 04. 2013

ZAHVALAIskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste nam v teh težkih trenutkih

stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v takovelikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi osebju Bolnišnice Izola, še posebej dr. Kompara,

pogrebnemu društvu Klun, pevcem in g. župniku.

Žalujoči: žena Cirila, sin Damjan in hči Alenka z družino

Srce je omagalo, dih je zastal,a nate spomin bo vedno ostal.

Nisi se izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo;po tebi merimo stvarem pomenin tvojo pesem skušamo peti za tabo.(T. Pavček)

Ne sijejo tvoje več oči,ne sijejo kot so sijale prejšnje dni.En sam trenutek vzel je tvoj pogled,ne sliši več se tvojih besed.Neutolažljivo zdaj naše je srce,le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.

Prazen dom je in dvorišče,naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,le delo tvojih rok ostaja.

Skadanščina, 8. 4. 2013

Zbiranje knjigZaradi gospodarsko-finančne krize trpijo tudi naše

manjšine v zamejstvu. Položaj slovenskih manjšin

se zaradi zmanjševanja sredstev, ki posega v mo-

žnost delovanja njihovih institucij, slabša. Zato se

je stranka SD odločila, da bo sprožila akcijo zbiranja

knjig v slovenskem jeziku, ki jih namerava podariti

slovenskim knjižnicam v zamejstvu.

Vabimo vse, ki imate primerne knjige, da nam jih

podarite in s tem pomagate obogatiti knjižni fond

slovenskih knjižnic v zamejstvu.

Rok za oddajo je 20. maj, dodatne informacije pa

dobite na tel. št. 041 312 912.



MAJ 2013 MAJ 2013

ŠTUDENTSKA ETNOLOŠKA DELAVNICA NA KOZINI USPEŠNO ZAKLJUČENA

Študenti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filo-zofske fakultete Univerze v Lju-bljani smo v vikendu od 5. do 7. aprila letos izvedli terensko de-lavnico na Kozini in v njeni oko-lici. Delavnice se je udeležilo 15 študentk in študentov, koordi-nirala in strokovno vodila pa jo je asistentka za etnologijo Ana Beno (OEIKA).Terenska delavnica je bila na-menjena študentom in prak-tičnemu učenju beleženja in pridobivanja folklornega gradi-va na terenu. V okviru projekta smo se tako udeleženci sezna-nili s prepoznavanjem situacij, v katerih se pojavlja pripovedna folklora, naučili smo se načinov oz. tehnik njenega zbiranja, se naučili rokovanja z osnovno opremo ter izvedli nekaj praktičnih vaj, npr. snemanje intervjujev s sogo-vorniki na izbranem območju. Hkrati pa smo se seznanili z vse bolj aktualno in vseprisotno temo na terenu, ki ji pravimo folklora medkulturnih stikov in nam ponuja različne odgovore na vpraša-nje o odnosu do »tujega«, »drugega«. Zgodbe, šale, anekdote in druge pripovedi, povezane s »tujci« ali »drugimi«, so del našega

vsakdanjega življenja, čeprav se tega sprva niti ne zaveda-mo. Projekt, ki smo ga izvedli, je prinesel popis ravno takšne-ga in drugačnega folklornega gradiva na temo medkulturne-ga stika. In za prvo raziskavo in seznanitev s tovrstno temo je bila Kozina zelo primerno ob-močje. Poleg dela smo udele-ženci spoznali tudi območje in njegovo kulturno, naravno in gastronomsko dediščino. Tako smo v soboto, 6. aprila, v sklo-pu raziskave obiskali še Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači, Fabianovo muzejsko tr-govino v Lokvi ter dan zaključili

z ogledom in degustacijo na Ekološki kmetiji Mahne na Tatrah.Udeleženke in udeleženci delavnice bi se radi zahvalili vsem do-mačinom in sogovornikom za izkazano sodelovanje in prijaznost ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da je bilo naše bivanje v Kozini nepozabno – hvala Hostlu Ociski raj in Jani Jurič, Turistični kmetiji pri Filetu in Ekološki kmetiji Mahne.

Ana Beno

DOBRODELNO DRUŠTVO »SLADKI NASMEHI«Otrokom v stiski ob njihovih rojstnih dneh in drugih posebnih pri-ložnostih rišemo sladke nasmehe z unikatnimi, po njihovih željah narejenimi in oblikovanimi tortami ali mafini.Ideja Sladkih nasmehov se je rodila spontano in skozi življenje, ko je prijateljici hudo zbolela hčerka in ob njeni stiski smo se počutile tako nemočne. Želele smo ji pove-dati, da ji tudi v najhujšem sto-jimo ob strani, da jo imamo rade in da je življenje vendarle lahko tudi lepo. Pa smo njeni punčki spekle torto z veliko pikapolonicami za srečo in zdravje. Dekličina radost nam je dala krila in začele smo ča-rati Sladke nasmehe.Sladki nasmehi zdaj štejemo že več kot leto dni, v tem času pa nam je z dobrodelno peko tortic uspelo narisati nešteto nasmehov na obraze otrok. Vodi nas srčno poslanstvo, da otrokom v težkih trenutkih pričaramo sladek nasmeh. Bolnim, revnim in otrokom s posebnimi potrebami za njihove rojstne in druge posebne dni podarjamo unikatne torte in jim tako vsaj za hipec pomagamo odčarati bolečine.Društvo ob pomoči dobrih ljudi zdaj deluje širom Slovenije in pove-zuje mrežo 80-ih tortopekov, ki pripravljajo čudovite torte za najmlaj-

še. S pomočjo nesebičnih prostovoljcev poskrbimo tudi za logistiko, da torte varno prispejo do svojih obdarjencev. Da pa bi resnično lah-ko dosegli in razveselili čim več otrok v stiski, se povezujemo tudi z drugimi dobrodelnimi organizacijami in centri za socialno delo. Kot prostovoljno društvo se financiramo iz zasebnih virov, delno iz

donacij in članarin, zato po-skušamo najti najrazličnej-še možnosti za zbiranje de-narja, saj z vsakimi zbranimi 15 evri lahko podarimo še eno tortico več. Na pomoč nam priskočijo tudi sloven-ski ustvarjalci, ki nam ponu-dijo svoje izdelke za dobro-delno dražbo na internetu. Še vedno pa vabimo vse, ki radi in lepo pečejo sladke dobrote ali pa prispevajo na kakšen drug način, da mrežo še okrepijo.

Če morda med bralci kdo pozna otroka ali družino, ki se je znašla v stiski in bi bila vesela sladkega nasmeha, se lahko obrne na nas preko e-pošte [email protected], več o nas pa se lahko prebere še na spletni strani www.sladkinasmehi.si ali na Facebooku (http://sl-si.fa-cebook.com/pages/Sladki-Nasmehi/141736339229364) in Twitterju (https://twitter.com/SladkiNasmehi).

Človek – žival: zdrava navezaMaksimiljana Marinšek & Maks Tušak, Založba Pivec, 2007, Maribor

Človek se že od nekdaj obnaša do ostalih vrst bitij vzvišeno ali recimo tako, kot bi bili na Zemlji sami. Ampak … rastline obstajajo. Živali obstajajo. Mar-sikaj obstaja. Poleg nas in naše arogance. Jemo jih, oblačimo se vanje, uporabljamo jih za delo – živali namreč. Okoli 350.000 živalskih vrst obstaja, samo ptic okoli devet tisoč vrst, tri tisoč vrst sesal-cev in še veliko, ogromno predstavnikov posame-znih vrst. Udomačevanje živali je druga zgodba. Ko sem bila še majhna punčka, živeča v in med naravo in potem kilometre nikogar in potem spet hrib, pečina, travnik, sem jih srečevala pogosto, živali namreč. Domačno. Delila sem z njimi svoje vesolje in jih opazovala. Ptice vseh vrst, zajce, li-sice, dihurje, kune, jastrebe, kače, gliste, čebele, muhe, divje prašiče, srne, jazbece, jelene, košute in še pa še divjih štiri- ali manjnožcev. Poleg do-mačih, seveda. Nikoli nismo bili brez psov ali muc. Nikoli brez kokoši. Včasih kak zajček, za katerim sem jokala kot dež, ko ga je nono olupil in potem jih ni lupil več, ker jih iz principa in protesta nisva s sestro hotele jesti. Bili so prelepi. In prašiči, lepo rejeni, zanimivi, a smrdljivi, pa vseeno sva ob koli-nah bežali stran in si mašili ušesa. Pa psi. Ki so bili povečini podrejeni, psi čuvaji, ki so morali opozar-jati na prišleke, na divjad in podobno. Prijateljske-ga odnosa v tistih časih do živali ni bilo kdo ve ko-liko. Krava je dajala mleko in meso, kokoš je nosila jajca in krepčala okus juham, za prašiče se pa tako ve, za kaj vse smo jih ponucali. Konjev, žal, pri nas ni bilo. Bili pa so psi. Moja največja in večna ljube-zen še dandanašnji, med živalmi namreč. Nekatere živali so tudi potem, ko so izgubile v preteklosti religiozni in kulturni pomen, še vedno ohranile te-sen stik s človekom. Domače živali je imelo grško in rimsko plemstvo, kasneje evropska aristokraci-ja. Ampak bogat si je lahko privoščil »nekoristno, nedelovno« žival, drugim je bilo do konca 17. sto-letja to prepovedano. Živali so bile nespoštovane, ker so »kao« manj občutile in bile so ustvarjene za služenje človeku. Predsodki do živali so dosegli višek med inkvizicijo - čarovništvo so namreč do-kazovali tudi prek prijateljevanja z živaljo. Od tod tudi pravljice čarovnic z mačko na rami. V zadnjih dveh stoletjih so živali začele pridobivati drugač-no vlogo. Postajati so začele človeški sopotniki, hišni ljubljenci, ki imajo pomemben vpliv na po-

čutje in zdravje ljudi. Pes, ki vodi slepca, določene vrste ptic, ki razveseljujejo s petjem itd. Živali, v svetu prej kot pri nas, uporabljajo za delo z zelo različnimi skupinami ljudi, vključno z mentalno prizadetimi in osebami z emocionalnimi problemi. Pozitivni rezultati odnosa z živalmi vključujejo iz-boljšano komunikacijo, povišan občutek vrednosti in občutek biti potreben. Znana skupnost v svetu je Bittersweet Farms, ki uspešno vodi program za avtistične odrasle in skupaj s hortikulturo, tesar-stvom in posebnimi projekti terapevtsko vključuje tudi skrb za živali. Podobna organizacija je Green Chimneys, center za otroke z vedenjskimi, emoci-onalnimi in učnimi problemi. Otroci se počutijo srečne ob živalih, saj jim zagotavljajo zaupno ko-munikacijo. Pri nas začenjajo s t. i. »pet therapy« šele zadnja leta. Avtorja pričujoče knjige sta oba doštudirana psi-hologa, Maks Tušak je redni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, že vrsto let pa ima brezplačno svetovalnico za štu-dente. Poleg klinične psihologije se je ukvarjal s športno psihologijo, zadnja leta pa se ukvarja z živalsko psihologijo. Napisal je več knjig, in sicer: Risanje v psihodiagnostiki, Psihologija konja, Psi-hologija družine idr. Da bi prizadetim ali drugače prikrajšanim posameznikom pomagal, uvaja tera-pije s pomočjo živali pri nas. Maksimiljana Marin-šek je ravno tako psihologinja in je za diplomsko nalogo s področja komparativne psihologije pre-jela univerzitetno Prešernovo nagrado, je dok-torandka s področja učenja živali. Leta 2002 je z očetom (soavtorjem) napisala knjigo Psihologija konja. Ustanovila je Društvo za aktivnosti in te-rapijo s pomočjo živali, kjer jih izvajata skupaj z očetom. Pričujoča monografija je edinstveno delo v slovenskem prostoru, saj gre za izčrpen pregled praktičnih in teoretičnih spoznanj o človekovi in živalski psihi in interakciji obeh. V knjigi opisuje-ta terapevtske vplive pri različnih boleznih (de-menci, avtizmu, motnji pozornosti, antisocialni osebnostni motnji, stresu, anksioznosti, depresiji ipd.) Posebno pozornost namenjata vlogi živali pri motenem duševnem razvoju, pomanjkanju pozor-nosti s hiperaktivnostjo, pri vedenjskih motnjah in antisocialnih motnjah ter vlogi živali v terapev-tskem procesu teh motenj. Vsebine so znanstveno osnovane in knjiga bo mnogim vredna in uporab-na, zato jo toplo priporočam v branje. Objem do prihodnjega branja, Patricija Dodič



MAJ 2013 MAJ 2013

SIVIM MUHARJEM SMO BILI KOT KRUŠNI STARŠI Pred nekaj leti smo prvič opazili sive muharje (Musciapa striata) na naši domačiji na svetilki pred kletjo. Gre za plahe, neopazne ptičke, velikosti vrabca (Passer domesticus), ki jim zaradi načina prehranjevanja ustreza bližina hiš z vrtom na podeželju. Živijo v simbiozi s človekom. Človek mu dovoli možnost gnezdenja pod napušči garaž, drvarnic in ob raznih nišah ob hiši. Na obdelanem zelenjavnem vrtu po starinsko, kar pomeni brez pesticidov in fungicidov, sivi muharji v za-meno pobirajo po vrtu insekte, gosenice in hrošče. Vsako leto se revice vrnejo po ledenih možeh meseca maja v isto oko-lje iz Južne Afrike, ko se »fižoletom« že postavljajo »kouci«, ki jim služijo kot preža za lov na leteče žuželke. Samci in samice so enako obarvani. Med opazovanjem smo ločili samico od samca po valilni pleši. Samica si izpuli perje na prsih, kar je po valitvi potreba zaradi neposrednega prevajanja toplote iz telesa na jajca. Tako samec kot samica sta nanosila na svetil-ko nekaj mahu, travnih bilk, površno uredila gnezdo. Sami-ca je valila 14 dni, si čistila perje, pobirala insekte. Samec jo je ves čas hranil. Gnezdo je zapustila ob preteči nevarnosti (npr. mačk ali mimoidočih) in za opravljanje fizioloških po-treb. Naš maček Meu je par kmalu opazil, prežal na njih, nič ni jedel, samo čakal na ulov. Da se ne bi jajca ohladila, smo morali mačka zapirati po cel dan, maček se je nahranil in dal ptičem mir. Mimoidoče smo morali neprestano prositi, da se niso zadrževali v bližini, da se jajca ne bi ohladila. Samica je skrbno mešala jajca s kljunom. Samec ji je previdno prinašal hrano. S preže (»kouca«) je nekaj ulovil, se s plenom zaustavil na več pozicijah, se prepričal, da je varno in odnesel obrok. Mladički so se zvalili v velikosti nohta na mezincu. Mati jih je še tri dni grela. Oče je prinašal hrano materi v kljun, ta jo je razkosala, udarila mladička po tilniku, mladič je odprl kljun in dobil hrano. Mati je zapustila gnezdo po treh dneh. Hrano sta prinašala oba. Oče samec ni znal oddati bolj velikih in debelih žuželk. Mladički so bili prešibki, še niso imeli izkušenj, da bi pri velikih zalogajih bolj razprli kljun. Če oče samec ni zmo-gel, je odnesel insekte samički materi, ta je mladega udarila po tilniku, da je še bolj razprl kljun in oddala hrano. Hrano sta nosila na približno tri minute. Vsak mali ptiček je prišel na vrsto za obrok enkrat. Drugi ptiček se je obrnil in oddal iztre-bek staršu v kljun. Starš je zagrabil iztrebek kot plenico in ga odnesel proč od gnezda.Ko je mati odhajala, se je vračala, posvarila mlade, naj dajo mir, jih poravnala v gnezdu. Mi smo mesec preživeli v stre-su zaradi skrbi za zarod, zapirali mačka, umikali ljudi. Zarod je vidno napredoval, si čistil perje, se praskal. Insekti jim niso dali miru. Po desetih dnevih so mladi dosegli velikost star-šev. Dva dni pred vzletom se je en ptiček ojunačil, postavil na krožnik svetilke, razpiral krila, se učil leteti. Zgodaj zjutraj ob štirih sem zaslišala krike »cii-cii«. Tako se muharji oglašajo, ne pojejo. Po dvorišču sta starša skakala pred mačkom, on za nji-ma, mačku sta odvrnila pozornost od mladega pod gnezdom. Mali je padel s svetilke, ko se je šopiril, rep je imel še prekra-tek, da bi sam vzletel. Mladega sem položila nazaj na varno v gnezdo. Drugi dan so se vsi trije šopirili na svetilki. Stara dva sta jih klicala »ci-ci«, jih spodbujala, da bi zapustili gnezdo, jim nosila velike količine hrane, nista več skrbela za varnost. Mladiče sta morala spraviti iz gnezda. 30. junija je vročina že pritiskala, sovražniki so odkrili zarod. Treba je bilo vzleteti, se pripraviti septembra na odhod v Afriko. Naslednje jutro jih

ni bilo več, odleteli so v varno krošnjo oreha, kjer so jih stari še nekaj dni hranili. Gnezdo je ostalo čisto, brez iztrebkov. Le eno jajce je ostalo neizvaljeno. Od takrat se vračajo vsako leto po ledenih možeh. Enkrat so gnezdili v ptičji krmilnici, dru-ga leta pa na gredi pod napuščem drvarnice. Tam so najmanj opazni, pa tudi mačka več nimamo.

Viljana Šiškovič, Društvo za opazovanje ptičev

Foto: Gregor Bernard

ZGODOVINSKA ZIMA 2012/2013

Meteorološka zima od decembra 2012 do konca marca 2013 je ena najdaljših v svojem trajanju in zgodovinska tudi v svoji radodarnosti v snežnih padavinah v Gradišču, Brkinih in celotni Sloveniji. Tako je za beleženje v naš spomin te zime prav, da predstavim nekaj dejstev iz lastnega opazovanja vremena in izmerjenih podatkov na moji ama-terski vremenski postaji Gradišče – Brkini (http://gradisce.zevs.si), ki je vključena v Vremensko društvo ZEVS.Zgodovinska zima, s povratno dobo nad 50 let? Podatki o 70 dneh snežne odeje, 675,3 mm vseh padavin, 69 cm maksimalne višine snežne odeje temu pritrjujejo in bodo za časa našega življenja stežka preseženi. Zima, katera je v svoji namočenosti v štirih mesecih prese-gla več kot polovico vseh padavin v lanskem letu. Vendar pa nam je bila ob tem temperaturno dokaj naklonjena. Povprečne temperature so se gibale med –0.3 °C in 3.6 °C. Samo v nekaterih jasnih jutrih se je spustila do –10 °C in samo enkrat v decembru na –15.7 °C, kar je tudi najnižja temperatura. Prav tako nismo imeli daljšega časovnega obdobja s temperaturami pod lediščem, kot je bilo lansko 20-dnevno ledeno obdobje konec januarja in prve dni februarja 2012.Po sušnem obdobju poletja in prve polovice jeseni lanskega leta je obilno ciklonsko območje iznad Atlantika prineslo v naše kraje dežev-je. Tako so bili zadnji dnevi meseca novembra zelo deževni. Dne 28. 11. je padlo 105,7 mm dežja, naslednji dan pa 103 mm, skupno tega meseca pa kar 337,1 mm. Prve snežinke je v naše kraje zaneslo v noči slovesa jeseni in prehoda v koledarsko zimo in smo imeli 1. decembra zjutraj ob 07. uri že prve tri cm snežne odeje. Višina snežne odeje za zadnjih 24 ur se izmeri na merilni deski vsak dan ob 07.00 uri. V tem mesecu je še večkrat snežilo, največja pošiljka pa je bila izmer-jena dne 08. 12., ko je zapadlo 41 cm novega snega. Snežna odeja je obležala do 20. 12., ko se je sneg poslovil od tega meseca. Tako sta bila »zelena« Božič in Novo leto. Naslednja hladna fronta s sneženjem je nad naše kraje pripotovala 12. januarja, ko je v popoldanskih urah pri-čelo rahlo snežiti in je preko noči zapadel 1 cm snega. Naslednji dan se je sneženje okrepilo in smo tako 14. januarja zjutraj izmerili novih 38 cm snežne odeje, ki se je naslednje dni ob sneženju samo še višala in je 17. januarja bila izmerjena skupna višina snega celih 54 cm. Po tem dnevu se je sneženje umirilo. V nadaljevanju občasnega rahlega sneženja se je snežna odeja ob-držala prav do zadnjega dne januarja. Februarsko vreme je tretjega dne svojo radodarnost sneženja napovedal že s prvo pošiljko snega v višini 6 cm in potem sedmega, ko je bilo 21 cm nove snežne odeje. Svoj vrhunec jakosti sneženja pa je dosegel v noči z 11. na 12. februar, ko je v tej zimi padlo največ snega v 24 urah in sicer 47 cm. Skupna višina snežne odeje pa je tega dne znašala 57 cm. Zatem se je za deset dni vreme umirilo, snežna odeja pa je vseskozi zaradi nizkih tempera-tur obstala do naslednjega sneženja. Dne 20. februarja v večernem času se je pričelo večdnevno sneženje, ki je dne 24. februarja prineslo tudi najvišjo izmerjeno snežno odejo v skupni višini 69 cm, zagotovo

rekord zadnjega desetletja v Gradišču. Snežna odeja tega poslabša-nja se je obdržala vse do 8. marca, ko smo bili vsi že v upanju, da se je zima poslovila. Vendar pa nas je z občasnim rahlim sneženjem do konca marca še večkrat presenetila. Tako je v noči s 24. na 25. marec v spodnjih plasteh ozračja s severa prodrl izredno hladen arktični mraz s temperaturami globoko pod lediščem. Istočasno pa je iz smeri Sredozemlja prihajala topla fronta z dežjem v višjih plasteh ozračja. Tako je pri negativni temperaturi med –3.0 °C in –5.3 °C preko noči deževalo in nabiral se je žled. Na našo srečo je bilo dežja izredno malo, samo 3,3 mm, tako da ta žled ni povzročil večje škode. Ko je hladen zrak okoli 10. ure dopoldan dovolj ohladil tudi višje plasti ozračja, pa je pričelo snežiti in do večera smo imeli 3 cm nove snežne odeje. Ta dan pa je zabeležen tudi kot osmi dan zime, ko temperatura ni prišla v pozitivne trende. Občasno rahlo sneženje pa nas je obiskovalo tudi v začetku naslednjega meseca, ko smo drugi dan aprila zabeležili 70. dan s snežno odejo. Pa je res konec? No, na to pa nam bo odgovorila zgodovina.

Robert Drgan,član Vremenskega društva ZEVS, amaterski opazovalec vremena v Gra-dišču in bližnji okolici, lastnik vremenske postaje Gradišče – Brkini, ki je dostopna tudi na svetovnem spletu na naslovu: http://gradisce.zevs.si

STATISTIČNI PODATKI ZIME 2012/2013:

DECEMBER 2012Največ: Najmanj: Povprečno:

Temperatura: 11.4 °C -15.7 °C 0.9 °CRosišče: 10.2 °C -22.8 °C -2.6 °CHitrost vetra: 42.2km/h smer VJV - 3.1km/hSunki vetra: 62.6km/h smer Vzhod - -Zračni tlak: 1036.5hPa 1000.6hPa -Padavine: 98.8mm

JANUAR 2013 Največ: Najmanj: Povprečno:

Temperatura: 15.6 °C -10.4 °C 1.3 °C Rosišče: 9.7 °C -14.7 °C -2.1 °C Vlažnost: 100.0% 34.0% 80.3%Hitrost vetra: 28.8km/h smer Vzhod - 3.5km/h Sunki vetra: 44.2km/h smer Vzhod - -Zračni tlak: 1039.8hPa 995.1hPa -Padavine: 107.4mm

FEBRUAR 2013Največ: Najmanj: Povprečno:

Temperatura: 9.0 °C -10.6 °C -0.3 °C Rosišče: 7.0 °C -16.4 °C -5.7 °C Vlažnost: 100.0% 40.0% 69.7%Hitrost vetra: 25.6km/h smer VJV - 5.5km/h Sunki vetra: 40.2km/h smer SV - -Zračni tlak: 1030.0hPa 999.2hPa -Padavine: 121.9mm

MAREC 2013Največ: Najmanj: Povprečno:

Temperatura: 12.7 °C -9.5 °C 3.6 °C Rosišče: 11.4 °C -17.5 °C -1.4 °C Vlažnost: 100.0% 36.0% 73.0%Hitrost vetra: 29.4km/h smer Jug - 5.3km/h Sunki vetra: 42.8km/h smer JV - -Zračni tlak: 1031.7hPa 991.8hPa -Padavine: 223.0mm

Obročkanje v Cerknici.

Vsi, ki rolate ali na rolerjih le stojite!

Vabljeni!

PŠD - Sončna pot prireja v nedeljo, 26. 5. 2013, prvi hrpeljski

SLALOM Z ROLERJI!

Prvi spust bo ob 10. uri. Tekmovalci naj pridejo

vsaj pol ure prej, da se seznanijo s progo in pravili.

Prijavnina 5 EUR ob vpisu na tekmovanje. Varno-

stna oprema (čelada in ščitniki) je obvezna!

Ostale informacije po telefonu:

031 361 018, Tomaž

V primeru mokre podlage tekmovanje odpade!



MAJ 2013 MAJ 2013

REPORTAŽA S CENTRA ZA RAVNANJE Z ODPADKI SEŽANA:POMEMBNI PRIDOBITVI PRETEKLEGA LETA

Konec avgusta 2012 je na Centru za ravnanje z odpadki Se-žana (CERO Sežana) potekala otvoritev objekta za sortiranje in obdelavo odpadkov. V tem času je delo na napravah v objektu dodobra steklo. Objekt vključuje tehnološko lini-jo za mehansko obdelavo ostanka komunalnih odpadkov (mešani komunalnih odpadki) ter linijo za ročno sortiranje ločeno zbrane embalaže z ekoloških otokov. Namreč, kljub izjemno dobrim uspehom ločenega zbiranja (v letu 2012 smo dosegli kar 54 % delež ločeno zbranih odpadkov, za kar gre velika pohvala vsem občanom za pridno ločevanje), je zakonodaja na področju ravnanja z odpadki in predvsem odlaganja odpadkov vse bolj stroga. Tako sàmo ločevanje odpadkov na ekoloških otokih ni več dovolj, temveč je po-trebno še nadalje obdelati ostanek komunalnih odpadkov (iz zelenih zabojnikov, ki jih imamo doma) in pred odlaga-njem izločiti vso lahko frakcijo, ki jo je mogoče še energet-sko izrabiti. Po drugi strani pa se v tem objektu še nadalje presortirajo ločeno zbrani odpadki z ekoloških otokov, in sicer plastenke, plastična embalaža, papir in pločevinke.

Obdelava ostanka komunal-nih odpadkov pred odlaga-njem:V ta namen sta v novi investi-ciji zajeta drobilec odpadkov in mobilno rotacijsko sito. Ostanek komunalnih odpad-kov, ki ga pobiramo po nase-

ljih, se po prihodu na CERO zdrobi v mobilnem drobilcu, ki omogoča mehansko ločevanje odpadkov. Drobilec pa se uporablja tudi za mletje kosovnih odpadkov, lesa in zelene-ga odreza. Po mletju potujejo odpadki skozi mobilno rota-cijsko sito, kjer se s presejevanjem ločijo na težko in lahko frakcijo. Težka frakcija se nato odloži na odlagališče, lahka pa nadaljuje pot v stiskalnico, kjer se paketira v bale in se tako pripravljena odda za energetsko izrabo. Rezultati ka-žejo, da iz ostanka komunalnih odpadkov z dodatno me-hansko obdelavo izločimo od 30 do 40 % odpadkov, ki jih ne odložimo na odlagališče, temveč so energetska surovina (žal pa moramo za oddajo le-te plačati).Sortiranje ločeno zbranih odpadkov z ekoloških otokov: Ločeno zbrane frakcije z ekoloških otokov se stresejo nepo-sredno iz smetarskega vozila v zalogovnik, od koder se po transportnem traku dvignejo do štirih sortirnih mest, kjer komunalni delavci ročno sortirajo odpadke:

- plastenke po barvah na: prozorne, modre, zelene, ostale- papir na: papir, karton- plastična embalaža na: HDPE votlo embalažo, HPPE za-

boje, PP zaboje, PET plastiko, LDPE folije, MOPE (mešano odpadno plastično embalažo),

- pločsevinke na: Fe železne, aluminijaste.Pri tem občane naprošamo, da se resnično držijo navodil loče-nega zbiranja odpadkov in od-padke na ekoloških otokih pra-vilno razvrščajo, saj pomešani odpadki motijo in upočasnjuje-jo ročno sortiranje na tekočem

traku. Prav tako ni prijetno, če se med odpadki najdejo neže-lene stvari, pokvarjeni prehrambeni izdelki, injekcijske igle, pa tudi poginule živali so se že našle med njimi.

Presortirani odpadki se zbirajo v podstavljene zabojnike, ka-terih vsebina ločeno potuje v zalogovnik in po transportnem traku v stiskalnico, ki odpadke paketira v bale.

Tako pripravljene ločene frakci-je nadaljujejo pot v predelavo ali energetsko izrabo.

Mojca Uršič, KSP d.d. SežanaFoto: arhiv KSP d.d. Sežana

POLETJE Z MEDOBČINSKIM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA 2013

DATUMI LETOVANJ:

* 5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke vseh enot Vrtca Sežana, ki letos vstopajo v osnovno šolo:

- od 12. 6. do 16. 6. 2013 – Tomaj, Dutovlje, Štanjel, Sežana (Pikapolonice, Zajčki)- od 16. 6. do 20. 6. 2013 – Sežana (Škratki, Sončki, Žabice)

- od 20. 6. do 24. 6. 2013 – Hrpelje, Materija, Divača, Senožeče

* 7-DNEVNA LETOVANJA ZA OTROKE od 1. do 5. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu:

- od 22. do 29. 7. 2013

* 7-DNEVNA LETOVANJA ZA PREDŠOLSKE OTROKE (generacija, ki vstopa letos v 1. razred)

in OTROKE od 1. do 3. razreda v Otroškem centru Pacug pri Strunjanu: - od 18. do 25. 8. 2013

* 9-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE od 6. razreda dalje v Materadi pri Poreču:

- od 25. 7. do 3. 8. 2013

Regres lahko uveljavljajo tudi tisti mladostniki, ki v letu 2013 praznujejo 16. rojstni dan.

V VSEH 7 - DNEVNIH in 9 - DNEVNIH TERMINIH JE MOŽNO UVELJAVLJATI ZDRAVSTVENI REGRES ZA LETOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV DO 16. LETA STAROSTI, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM

VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTE ZDRAVSTVENE TEŽAVE. V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJŠAV STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE

NA DRUŠTVU ALI NAM POSREDUJTE PISNE PROŠNJE.

POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO od 1. do 19. 7. 2013: Vabimo vas, da otroke od 1. do 5. razreda vpišete v celodnevno počitniško varstvo v mesecu juliju.

Da bomo lahko pravočasno poskrbeli za organizacijo in izvajanje programa letovanj in počitniškega varstva vas prosimo, da izpolnite prijavnice, ki jih bo vsak otrok prejel v osnovni šoli.

Informacije o vseh programih dobite na sedežu Medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali tel. 05 / 734 14 86, 05 / 730 13 40.

Ana Pangos,za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

POZIV IZ KNJIŽNICE KOZINA1. V letu 2014 bi v Knjižnici Kozina vpeljali občasna potopisna predavanja, vendar bi si želeli, da so predavatelji domoznanci, iz domačih krajev. Vsi zainteresirani, ki radi potujete in bi z nami radi delili svoje izkušnje (v obliki predavanja s powerpoint predstavi-tvijo), se prijavite v Knjižnici Kozina. 2. Pozivamo diplomante in magistrante, da ste tako prijazni in iz-vod svoje naloge podarite Knjižnici Kozina, kjer si vaše delo lahko preberejo morebitni zainteresirani. Če želite nalogo predstaviti drugim v prostorih knjižnice, se prijavite v Knjižnici Kozina.

3. Obenem za leto 2014 najavljamo vsak prvi torek v mesecu Ustvarjalnico (medgeneracijsko). Vsi, ki bi si želeli karkoli od svo-jega ustvarjalnega znanja prikazati tudi ostalim, se prijavite v Knji-žnici Kozina. Veseli bomo vsakršnih novotarij z vaše strani. (Če imate omejen čas, lahko pišete na e-pošto: [email protected], Patricija)Vnaprej se zahvaljujem vsem, ki se boste odzvali pozitivno na poziv.

Vabljeni v naše prostore!

PRIHAJA NA ODRE KOSOVELOVEGA DOMA SEŽANAFILMSKI TEDEN EVROPE in ANIMATEKA po Animateki8.–10. maj

KoncertŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA KOMBINATsobota, 11. maj, ob 20.30

Zmagovalna predstava Tedna slovenske drame 2013SNG Nova Gorica in Prešernovo gledališče KranjROKOVNJAČI za abonma Komedija in izvenponedeljek, 6. maj, ob 20.00

SNG Nova Gorica in Gledališče KoperSLJEHERNIK za izvenponedeljek, 27. maj, ob 20.00

Mehki čevlji, Kosovelov dom Sežanapremiera plesne predstave CIRKUS COPATKYnedelja, 26. maj, ob 18.00

v sodelovanju s Klubom študentov Sežana, Mladinskim centrom Podlaga in gledališčem Ana Monro odprtje festivala ANA DESETNICA – mednarodni festival uličnega gledališčapetek, 28. junij, popoldan

Klub študentov Sežana, Mladinski center Podlaga in Kosovelov dom Sežanafestival MLADIFEST5. 7.–21. 7. 2013

Vse, ki želite prejemati naša obvestila po e-pošti prosimo, da se prijavite na naši spletni strani v rubriki BODITE OBVEŠČENI O NAŠIH DOGODKIH.

KMALU bo obisk prireditev v Kosovelovem domu Sežana še bolj dostopen, saj uvajamo spletni nakup vstopnic. Spremljajte na naši spletni strani.

www.kosovelovdom.si



MAJ 2013 MAJ 2013

PAINTBALL BRKINI – 10 LETNekaj članov športno-kulturnega društva Tatre je pred časom prišlo do ideje, da bi se enkrat preizkusili v adrenalinskem športu, imeno-vanem paintball. Bili so tako navdušeni nad igro, da smo v društvu kmalu nabavili svojo opremo, uredili svoj poligon in na preizkus po-vabili še preostale člane, prijatelje, znance … In kar naenkrat je 10 let paintballa že mimo!Društvo je v teh letih organiziralo kar 17 brezplačnih paintball turnir-jev za največje adrenalinske navdušence, ki so v naše kraje prišli od vsepovsod: Slovenije, Hrvaške, Italije, gostili smo tudi že skupino iz ZDA ter posameznike iz Avstralije.Poligon za paintball smo lani preselili s Tater v Materijo, tako da nas lahko sedaj obiščete nasproti cerkvice pri Tabru, še vedno pa so ob-vezne predhodne najave in najmanjše število igralcev 12.

Naš 10. rojstni dan želimo obeležiti na nekoliko drugačen način, zato vsem prejemnikom občinskega glasila poklanjamo 10 % popusta za vsakega igralca, ki se želi preizkusiti v zabavni in adrenalinski igri paintball.

Več informacij na www.zadet.si ali na tel. št. 041 503 782 (po 17.00 h).

PAINTBALL BRKINIwww.zadet.si

041 503 782 (po 17.00 h)

NOV POLIGON V MATERIJI (pri Tabru)

SOCIALNO VARSTVENI PROGRAMICENTRAZA SOCIALNO DELO SEŽANA

Izvajanje programov sofinancirajo občine Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana.

Kakovostno staranje in sožitje generacijIzvajalec programa:

Klemen Mozetič, dipl. soc. del.Tel: 059 694 036, GSM: 040 220 202

Program je namenjen: Predvsem osebam, starejšim od 65 let, ki

• se soočajo z osamljenostjo in izključenostjo,• ki so materialno ogroženi,

• osebam, ki se težko soočajo s starostnimi spremembami,• osebam s hudimi zdravstvenimi težavami,

• starejšim osebam, ki se soočajo z izgubami, in njihovim svojcem.

Pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem

Izvajalka programa:Mojca Volk, univ. dipl. soc. del.

Tel: 059 694 035, GSM: 051 338 195

Program je namenjen: • ljudem z dolgotrajno duševno stisko (dolgotrajnimi težavami v

duševnem zdravju), ki še živijo v domačem okolju, • njihovim bližnjim in sorodnikom,

• nezmožnim zaposlitve zaradi dolgotrajnih težav v duševnem zdravju,• ljudem, ki se na novo soočajo z duševno stisko in njihovim bližnjim.

Pomoč brezdomnimin ostalim rizičnim skupinam prebivalstva

Izvajalka programa:Simona Verstovšek, univ. dipl. filo. in prof. teol.

Tel.: 059 694 028, GSM: 030 611 233

Program je namenjen:• brezdomnim osebam in tistim, ki jim brezdomnost zaradi različ-

nih razlogov neposredno grozi,• dolgotrajno brezposelnim,

• dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, • vsem, ki jih je revščina že hudo prizadela oziroma se z njo iz

meseca v mesec komajda spopadajo.

Oblike pomoči v okviru programov:• pomoč pri urejanju in premagovanju osebnih stisk in težav,• razbremenilni pogovori, krepitev virov moči, spodbujanje k

raznovrstnim aktivnostim,• informiranje in pomoč pri uveljavljanju pravic v okviru pristoj-

nosti CSD-ja,• pomoč pri iskanju rešitev za lajšanje finančnih stisk,• pomoč pri vzpostavitvi socialnih stikov s sorodniki, sosedi,

prijatelji,• urejanje in nudenje podpore pri odločanju za namestitev v

institucionalno varstvo oz. pomoč pri iskanju prenočišča ali nastanitve,

• pomoč pri urejanju zdravstvenih storitev (pomoč in podpora pri stikih z zdravstvenimi službami),

• informiranje o storitvah, postopkih in oblikah pomoči, ki jim jo lahko nudijo tudi druge službe, društva in organizacije v lokalnem okolju.

Pomembno je vedeti …Z izvajanjem programov želimo približati pomoč čim širšemu krogu ljudi – zato naše delo poteka tudi na terenu, preko obiskov na domu uporabnika.Pomoč je za uporabnike programov brezplačna, kar omogočajo vse štiri občine UE Sežana, ki programe sofinancirajo.Programi se izvajajo na celotnem območju upravne enote Sežana.Namen programov je individualna pomoč uporabnikom in prila-gajanje pomoči potrebam posameznikov.Za več informacij pokličite na naše kontaktne številke.

CENTER ZA SOCIALNO DELO SEŽANA

Kosovelova 4 b, 6210 SežanaTel: 059 694 020 Faks: 059 694 021

Gledališki krožek 3. triade OŠ Dragomirja Benčiča Brkina Hrpeljev sodelovanju z Mladinskim pevskim zborom OŠ Hrpelje

VABIv sklopu dneva šole

na gledališko predstavo

ê BODI ZVEZDA êv petek, 10. maja 2013, ob 19.00

v Kulturni dom Hrpelje.

Scenarij in režija: Tjaša Race

Igrajo:Nina Počkaj Aljaž Ciglarič Nik Nikolić Sandra RijavecSuzana Milinković Nina Borg Karin Križman Alja GrželjKlarisa Sinkovič Noel Šiškovič Pavel Lorger Anja Bradeljê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê

Ona je zvezda ... zvezda doma in v šoli ... On je problem ... problem doma ... in »tanov« v šoli ...

Različnost, mladost, priložnost, norost, sprejemanje, razumevanje, uporništvo, sodelovanje in vera, da jim skupaj lahko uspe.

Pa jim bo res?ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê ê

Že deseto leto zapovrstjo

se lahko udeležite

PROGRAMA AKTIVNIH ŠPORTNIH POČITNIC

in letos drugič

PROGRAMA POČITNIC NA PODEŽELJU

Program je namenjem otrokom, rojenim v l. 1998 do l. 2005!

Vrhpolje, od 29. junija do 5. julija 2013 (1. skupina) in od 1. julija do 5. julija (2. skupina)

Kontakt in prijave: Zdenko Benčič, 031 321 324

Najmanjše število igralcev: 12

Kupon za 10 % POPUST na posameznega igralca

Popusti se med seboj ne seštevajo! Velja do 31. 12. 2013 | www.zadet.si

OBISK ROŽNIH VRTOV Vabljeni na

ogled rožnega vrta v kraju Ločnika Luccinico - vrt Viatori z vrtnicami in okrasnimi rastlinami, ogled vrta Fiumicello in

postanek v drevesnici Susy garden Aielo pri Palmanoviv sredo, 29. maja, ob 13.00 izpred občine (prihod ob 20.00 uri).

Organiziran je avtobusni prevoz. Cena izleta: 20 EUR

Prijave za izlet: 05 / 6800 150, Vasja Valenčič, ali sprejemna pisarna občine ter prek e-pošte: [email protected].

V primeru, da bo manj prijavljenih, si organizator pridržuje pravico do spremembe cene, o čemer bodo prijavljeni predhodno obveščeni.

Društvo ljubiteljev vrtnic v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina



MAJ 2013 MAJ 2013

SEMENAČe nas je kriza gospodarstva, financ, politike in vrednot kaj naučila, nas je vsaj to, da prenapihnjeni baloni slej ko prej počijo in da smo vzvodi za spre-membe mi, navadni ljudje. Ukrepati pa je treba na različnih področjih, ne samo v politiki. V zadnjem desetletju se je namreč izkazalo, da se nekje v ozadju odvija tudi čisto posebna bitka, ki poteka premišljeno, korak za kora-kom, prinaša pa dolgoročne posledi-ce. Bitka za semena. Na prvi pogled se morda ne zdi nič po-sebnega, vse teče po ustaljenih poteh, majhen ali velik kmet ali pa vrtičkar gre v trgovino, kupi semena, poseje in pobere pridelek. Naslednje leto se enak posto-pek ponovi, saj si malokdo sam vzgoji naslednjo generacijo semen, pri nakupu pa večinoma ne posvetimo pozornosti, od kod sploh seme prihaja in kakšno je – če le dobro obrodi.Naši predniki so več stoletij pridelovali kulture, ki so prilagojene našemu po-dročju, sestavi tal in podnebnim razme-ram. Skrbno so zbirali najboljša semena, selekcija je potekala iz roda v rod. In rav-no to je postalo zanimivo za korporacije, saj so si to neprecenljivo dediščino (in znanje) začele prisvajati. Evropska komi-sija je pod vplivom semenarskih lobijev tako že leta 1980 izničila pridelavo več kot 1500 tradicionalnih sort zelenjave. S konvencijo so namreč določili, da se lahko prodajajo le semena, ki opravijo poseben registracijski postopek in so patentirana kot intelektualna lastnina. Zaradi izjemno dragega postopka, ki so si ga lahko privoščile le velike korpo-racije, so manjša družinska semenarska podjetja tako v Evropi kot drugod po svetu, nekatera tudi s stoletno tradicijo, propadla. Nato so jih za majhen denar pokupile ravno te korporacije in si prila-stile semena. Danes je na svetu pet največjih seme-narskih korporacij, ki obvladujejo že 67 % svetovnega trga, njihov promet presega 500 milijard USD. Te so Novar-tis, Monsanto, Astra-Zeneca, Aventis in DuPont. V zadnjem desetletju poteka intenziven 'lov na semena', saj ljudje, ki

jih korporacije dobro plačajo, po svetu zbirajo semena od kmetov in jih nato predajo korporacijam. Ti 'lovci na seme-na' so bili tudi v Sloveniji. Zbrana semena nato korporacije prepeljejo v svoje labo-ratorije, analizirajo, odkrijejo lastnosti, ki imajo potencial za trženje, in jih nato z gensko tehnologijo prenesejo v svoja semena, ki so seveda patentirana. Pojav je dobil ime 'gensko piratstvo'. Takega semena seveda kmetje, ki ga kupijo, ne smejo sami naprej razmnoževati, ker s tem kršijo patentne pravice. Primer: lani je v Franciji semenarska korporacija Grai-nes Baumax tožila male kmete in vrtič-karje iz združenja Kokopelli, ki si prizade-va ohraniti pestrost zelenjadnic in žit. Ker je šla Kokopellijeva ekološka ponudba korporaciji v nos, je proti njemu sproži-la tožbo zaradi 'nelojalne konkurence'. V ponudbi Kokopellija so od 460 sort našli 233 sort, ki niso vpisane v nacionalno ali evropsko sortno listo in imajo podobne značilnosti, kot jih imajo sorte korpora-cije. Na prvi stopnji je sicer tožbo dobila korporacija, potem pa je na višji stopnji

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu (hvalevredno!) razsodilo v prid Kokope-llija.Poleg tega je vse več semen gensko zma-nipuliranih, tako da se rastlina na koncu rasti sama sebe uniči oz. ni sposobna več dati semen (!!!) Vse takšne transge-ne rastline imajo kombinacije genov, ki jih v naravi ni. Ko so enkrat izpuščene v okolje, se razmnožujejo in gibljejo, poleg tega pa ohranjajo možnost mutacij, ki jih znanost ni zmožna napovedati. Vrhunski genski strokovnjaki so že priznali, da še ne poznamo dovolj genskega zapisa in posledic spreminjanja genoma, zato so vsi tovrstni poskusi tvegani. Posebno ne-varnost predstavljajo tudi spremljajoči

mikroorganizmi (glivice, plesni itd.), saj ti lahko mutirajo, uidejo iz nadzora in npr. uničijo letino. Po svetu je veliko takšnih primerov uničenih monokulturnih letin. Obstajata dve izjemno ofenzivni tehno-logiji s pomenljivim imenom: Termina-tor (iztrebljevalec) in Traitor (izdajalec), ki se lahko zlorabita tudi v politične in pro-fitne namene. Patent za to tehnologijo je razvila manjša družba Delta & Pine Land, vendar pa je njene drage raziskave dejansko financirala vlada ZDA, družbo in s tem tudi patent pa je potem kupil Monsanto. Za njim so svoje terminator-ske rešitve patentirale tudi ostale štiri največje korporacije. Bistvo te genske manipulacije je, da se v kalčku v času pozne embriogeneze aktivira sinteza proteina, ki ubije rastlinski zarodek – gre za pravi gensko sprogramirani kolektivni samomor semen. Patent je izviren v tem, da se lahko delovanje tega 'ubijalskega gena' blokira ali pa aktivira – blokira se, kadar seme gojijo semenarske hiše, da gojenje poteka nemoteno, aktivira pa se, kadar je namenjeno kmetom, da ti ne morejo pridelati rodnih semen druge generacije. Aktivator ali blokator gen-sko sprogramirane funkcije pa je lahko katerakoli snov. Primer aktivatorja: da semena sploh vzklijejo, je treba sočasno uporabiti točno določeno gnojilo ali pe-sticid istega podjetja, ki ga je seveda tre-ba kupiti skupaj s semenom. Primer blo-katorja je, ko neka snov prepreči zorenje pridelka – torej v trenutku, ko ta snov (t.j. sprožilec), ki je lahko sicer nedolžna spo-jina, pride v stik z rastlino, sproži v njej gensko prikrito lastnost, ki se šele takrat izrazi – npr. plodovi ne dozorijo. Tehno-logija je uporabna, če želiš onemogočiti konkurenco, npr. azijski bombaž, brazil-sko sojo ali francosko koruzo, saj lahko s pomočjo snovi-sprožilca poškoduješ pridelek v rastni sezoni. Ker se semena prodajajo po vsem svetu, smo medse-bojno povezani bolj, kot si mislimo.Tretja faza je 'trženje v paketu': ko kme-tovalec kupi registrirano in patentirano gensko spremenjeno seme, lahko pade v past, ker mora kupiti od istega proi-zvajalca tudi gnojilo in pesticid, saj seme brez snovi (sprožilca), ki je prav v tem

gnojilu, sploh ne vzkali. S tem se močno poviša cena semena, saj je paket dražji, poleg tega pa so semena (poleg GMO tudi tista, ki so označena s F-1) neplo-dna. Kmetovalci, še posebej v državah tretjega sveta, iz takega začaranega kro-ga težko izstopijo, saj so na korporacijo pogosto vezani z dolgom. To se je do-gajalo v Indiji, kjer je s kmeti na ta način manipuliral Monsanto. Pridelek je bil slab, cena semena in vseh gnojil in pesti-cidov je naraščala, dolgovi so bili vedno višji – kalvarija se je stopnjevala do te mere, da so do vratu zadolženi kmetje storili samomor, ker se po indijski tradi-ciji dolg ob smrti dolžnika ne prenese na njegovo družino. Pozornost je treba nameniti tudi temu, ali je seme tretirano (obdelano) ali ne. Pri nas so v prodaji tudi tretirana semena, ponavadi tujih pridelovalcev, torej so ob-delana s posebnimi kemikalijami, ki mla-do rastlino ščitijo pred škodljivci (gre za toksične fungicide in insekticide, nekateri so tudi hormonski motilci). Rastline imajo tako več možnosti za uspešno rast, ven-dar pa so po mnenju nekaterih taka se-mena lahko tudi nevarna. Seme prepo-znamo po barvi, s katero je pobarvano, da se loči od ostalih, saj se ne sme upora-bljati za prehrano ljudi in živali. Poleg tega ga ni priporočljivo sejati z golimi rokami, kar nam tudi nekaj pove. Na paketku mora biti označeno, ali je tretirano, torej je treba prebrati tudi droben tisk (izbere-mo 'netretirano seme'). V ekološki pride-lavi tretirana semena niso dovoljena in izkušnje že kažejo, da zdrava ekološka semena ravno tako bogato obrodijo kot tretirana, o drugačnem vplivu na zdravje pa ni treba izgubljati besed. Ker je svet že zelo globaliziran in pre-hranska odvisnost med državami velika, si ni težko predstavljati, kakšne možnosti zlorab se odpirajo. Hrana, v kombinaciji z obvladovanjem pitne vode, dandanes pomeni moč in nadzor, saj je prehranska

samooskrba nekaterih držav že zelo šib-ka (med njimi je tudi Slovenija, ki uvaža kar dve tretjini hrane in je v smislu pre-hranske varnosti ranljiva). Velik projekt je tudi globalna semenska banka na norveškem otoku Svalbard – odprli so jo leta 2008, leži pod zemljo, 130 m pod površjem, globoko v ark-tičnem ledu. Je ogromno skladišče za zaščito semen iz vsega sveta. Ta bi upo-rabili po morebitni naravni ali človeški katastrofi, ob kateri bi prišlo do izumrtja rastlinskih vrst. Vse lepo in prav, a še bolj prav se mi zdi, da države same ohranjajo svoja semena in da te vloge ne prepu-ščajo neki oddaljeni instituciji, saj nam delovanje semenarskih korporacij lepo kaže, v kakšno smer nas lahko zapeljejo njihovi interesi. Semensko banko ima-mo tudi v Sloveniji, sredi Ljubljane, saj na Kmetijskem inštitutu Slovenije hrani-jo številne vzorce avtohtonih slovenskih kmetijskih rastlin in vzgajajo nove sorte. Stare slovenske sorte ohranja in vzgaja tudi Semenarna Ljubljana, o kateri je bilo v zadnjih časih precej govora. Na to, kaj bodo sejali naši otroci in vnu-ki, ne vplivajo samo veliki kmetijski pri-delovalci in podjetja, ampak tudi mali

kmetje in vrtičkarji, ki odločajo, kaj bodo sejali, in s tem tudi mali kupci, ki odloča-mo o tem, kaj se bo na trgu kupovalo. Na srečo so ljudje po vsem svetu vedno bolj osveščeni in ustanovile so se števil-ne mreže za ohranjanje semen starih sort, npr. v Franciji Kokopelli, v Švici Pro Specie Rara, v Nemčiji VEN, v Avstriji No-etova barka, v ZDA Seed Savers Exchan-ge – ta ima 10 tisoč članov, ki so rešili že 25 tisoč starih sort. V Evropi deluje tudi pobuda Save Our Seeds, pri nas pa so v Mariboru ustanovili Društvo za ohra-njanje biotske pestrosti kulturnih rastlin VARUHI SEMEN, ki sodeluje z avstrijsko Noetovo barko, saj ima ta že 20-letne iz-kušnje in veliko znanja.Ne sme nam biti vseeno, kaj sejemo in kaj se s semeni dogaja. V drobnem se-menu je veliko Življenje.

Nives Mahne Čehovin

(Nekaj virov: www.semenska.org ♥ www.seme-narna.si ♥ različni internetni in časopisni članki ekološkega aktivista Antona Komata ♥ www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/anton-komat-prepo-ved-proste-prodaje-zdravilnih-zelisc-je-okoljski--kriminal.html ♥ www.mladina.si/96089/ ♥ http://tvslo.si/predvajaj/tretirana-semena-so-lahko-ne-varna/ava2.162898428/ ♥ www.kokopelli-seed--foundation.com ♥ www.saveourseeds.org/en/)


MAJ 2013 MAJ 2013 za vsakega nekaj za vsakega nekaj

KNJIŽNICA KOZINApon.: 7.00-14.00, tor: 12.00-18.00, sre in pet: 10.00-17.00sob: 8.00-13.00čet: ZAPRTO. Telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo, 14.00–18.00. Telefon: (05) 680 12 44

POŠTA Kozinapon-pet: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sob: 8.00–11.00POŠTA Materijapon-pet: 8.00–11.00 in 14.00–17.00, sob: 9.00–12.00POŠTA Obrovpon, sre in pet: 9.00–11.00, tor in čet: 15.00–17.00 , sob: 10.00–11.00

Banka Koperpon-pet: 8.30–16.30, sob: 9.00–12.00

Deželna banka Slovenijepon-pet: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sob: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone): tor:14.00-17.00, čet: 9.00-13.00 vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00-13.00

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60 pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprto Lekarna Divača: (05) 731 17 80 pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00Lekarna Sežana: (05) 731 17 70 pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00 sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00 ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00 Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00 Dežurstvo: neprekinjeno Redni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00 nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113 Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112

PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul

PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTAVLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113

PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske

PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VELJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

TELOVADBA KORONARNEGA DRUŠTVA: vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.00 v večnamenskem prostoru na OŠ DBB Hrpelje.

NORDIJSKA HOJA: Vsak zadnji četrtek v mesecu, ob 18.00 uri.Info: Zdenko 031 321 324

AEROBIKA: vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 uri v večnamenskem prostoru OŠ DBB Hrpelje. Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: (05) 620 53 60 in [email protected]

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina naklada: 1960 izvodov, odgovorni urednik: Vasja Valenčič uredniški odbor: Saša Likavec Svetelšek, Nives Mahne Čehovin, Jadran Šturm, Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič in Tina Andrejašič • lektorica: Nives Mahne Čehovin, tisk in oblikovanje: Tiskarstvo Vertis, Materija, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lahko dostavili nak-nadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.

Prihodnja številka bo izšla v sredo,12. junija 2013 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: 30. 5. 2013!

Uredništvo

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v mesecu maju 2013 obiskala Občino Hrpelje-Kozina po naslednjem razporedu:

Kraj Ura Datum obiska: Javorje 16.45 – 17.20 9. maj 2013

Materija 13.30 – 13.50 16. maj 2013Velike Loče 14.00 – 14.30Gradišče 14.40 – 15.20Markovščina 15.30 – 16.00Slivje 16.10 – 17.00Hotična 17.10 – 17.30Brezovica 17.40 – 18.10Rožice 18.20 – 18.40 Rodik 8.30 do 9.00 30. maj 2013

Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

Knjižnica Kozina:

Fotografska razstava »Poletna jutra«, Vili Gombač, na ogled od 4. maja do konca meseca

7. maj ob 18.00: osmo srečanje ŠK Zgodbarnica

14. maj: pravljično-ustvarjalna urica (zadnja v šolskem letu)

15. maj od 16.00 do 18.00: delavnica izdelovanja papirna-tega cvetja, delavnico vodi Jerica Strle, na delavnico se je po-trebno prijaviti v knjižnici do 10. maja (05 / 680 30 27) - v prime-ru premajhne udeležbe bomo delavnico premestili na jesen).

28. maj ob 18.00: Jasmina Krt, Astrologija, predavanje

in

organizirata

DOBRODELNI SEJEM RABLJENE OTROŠKE IN MLADINSKE OPREME, OBLAČIL IN OBUTVE»Ne kupuj, raje zamenjaj!«

v soboto, 11. 5. 2013, od 8.00 do 13.00v sklopu prireditve »Šport špas« na osnovni šoli

Z udeležbo na dobrodelnem sejmu naenkrat storimo več dobrih del:• oblačila ne kupimo, lahko jih izmenjamo za uporabnejša,

• rabljeno opremo lahko darujemo, • znebimo se stare rabljene opreme in nekomu pomagamo,

• počistimo omare.

Na sejmu lahko darujete ali zamenjate le čisto in uporabno otroško (vozički, stolčki za hranjenje …) in mladinsko opremo, oblačila in obutev. Če kaj potrebujete, lahko brezplačno vzamete.

Zaželena so tudi oblačila in obutev za mladostnike (12 let in več).

Zaradi organizacije bomo z zbiranjem pričeli v ponedeljek, 6. maja (do 11. maja). Opremo oddajte šolski svetovalni službi.

Darovano opremo bodo člani društva MDPM Sežana po končanem sejmu posredovali otrokom družin, ki so tovrstne pomoči potrebni.

Hvala.Organizacijski odbor prireditve

napovednikMAJ 2013


22 sreda mednarodni dan biološke raznovrstnosti, dan študentov

23 četrtek

24 petek evropski dan parkov

25 sobota

26 nedelja

27 ponedeljek

28 torek Knjižnica Kozina Jasmina Krt, Astrologija, predavanje Dan sonca

29 sreda mednarodni dan združenih narodov za ohranjanje miru

30 četrtek

31 petek svetovni dan brez tobaka, svetovni dan športa

1 sreda

2 četrtek

3 petek

4 sobota

5 nedelja

6 ponedeljek

7 torek

8 sreda

9 četrtek

10 petek Kulturni dom Hrpelje

Gledališka predstava Bodi zvezda, igrajo učenci OŠ

11 sobota

12 nedelja

13 ponedeljek

14 torek Knjižnica Kozina pravljično-ustvarjalna urica (zadnja v šolskem letu)

15 sreda svetovni dan družine svetovni dan podnebnih sprememb

16 četrtek

17 petek

18 sobota

19 nedelja

20 ponedeljek

21 torek svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj

1 sobota

2 nedelja

3 ponedeljek

4 torek dan krvodajalcev, mednarodni dan otrok, žrtev vojne

5 sreda

6 četrtek

7 petek

8 sobota

9 nedelja na Kalu v Ocizli 13. POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI ob 9.00

10 ponedeljek

MAJ

JUNIJ

Če na Urbana (25.5.) sonce sije, jeseni polne sode nalije. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče. Majnika dosti dežja, obeta jeseni dosti vsega.

Documents

aktualno aktualno - Občina Hrpelje-Kozina · obČinsko glasilo obČine hrpelje - kozina obČinsko glasilo obČine hrpelje - kozina | maj 2013 maj 2013