številka 4 letnik XIV - 2011 MajOBČINA HRPELJE - KOZINA

2

iz vsebineSrečanje poveljnikov in Strokovnih Služb Civilne zaščite južno-primorSkih občin 25. redna Seja občinSkega Sveta občine hrpelje - kozina z dne 31. 03. 2011 3ureditev pločnikov v markovščini 3zaradi volkov k miniStru židanu 4rožiCa za vSako goSpodinjStvo 4proSlava ob dnevu upora proti okupatorju 5zamaški za gala 5občni zbor kraške gaSilSke zveze pri naS 6dan odprtih vrat na poliCijSki poStaji kozina 6končni Seznam dejanSkih končnih upravičenCev 7aktualno o mladih 8obnovljivi viri energije – ekoSubvenCije in ekokrediti 9kmetiCe na občnem zboru 10v parku škoCjanSke jame 10vabilo upokojenCem na SpomladanSko ekSkurzijo! 11izobraževanje laStnikov gozda 11ateCh z novim laboratorijem 12pomlad Smo poSpremili S peSmijo 12na uStih in z ljudSkimi pleSi 12dekoraCije, aranžiranje & oblikovanje - 13bazar Silhueta 13velikonočni pohod v materiji 13moški pevSki zbor Slavnik 14zbijanje pirhov na gradišiCi 15na obiSku v Slivju 15društvo Sožitje Sežana - občni zbor 16puSt in 8. mareC v Slivju 16energetika, SamooSkrba in naravni reSurSi 17ko baba dvigne krilo, je lepo vreme 18tudi v knjižniCi kozina 18aprilSka pravljično-uStvarjalna uriCa v znamenju Cvetenja jabolk 19kako generatorji biopolja vplivajo na človekovo telo? 19Suvereni malteški viteški red 20dva zgodovinSka foto utrinka iz klanCa 20»ku lwnCa pade na tjermin« na feStivalu gledaliških Skupin linhartovo Srečanje 21prijatelji mladine na čarobnem dnevu v lipiCi 21čeStitamo!!! 22ponovno zlata brkinSka godba 2000 22prvi maj nekoliko drugače 23brkinSka godba na Snemanju oddaje nlp 23prvi izlet planinSkega društva brkini 24velika plešiviCa 24koneC tekmovanja v ženSki članSki 1. b ligi 24pozdravljeni, novorojenčki! 25reprezentanCa letnika 1996 26ponovno v modri dvorani 26mlajši dečki na 8. meStu v Sloveniji 26velik uSpeh naših rokometašiC! 27moj Svinčnik 275. regijSko tekmovanje oš ekip pp 28nagrada z japonSke 28otroška varnoStna olimpijada 28dobrodelni konCert »iz malega zraSte veliko« – dan šole 29paStirSka hišiCa 29vodne kapljiCe 30projekt podarimo plišaSto igračo 30utrinki iz vrtCa materija 30na obiSku poliCijSke poStaje 31Stara fotografija 31rožni izlet v trSt 33mali oglaSi 33intervenCije pgd materija v marCu in aprilu 2011 35»orient na kraSu« 36prva orientalSka predStava v našem kraju in na kraSu naSploh 36počitniCe z medobčinSkim društvom prijateljev mladine Sežana maj: 37potujoča knjižniCa 39raznašanje glaSila 39razStave: 39

aktualno

Srečanje poveljnikov in Strokovnih Služb Civilne

zaščite južno-primorSkih občinMedsebojna pomoč in sodelovanje JP občin – preventiva in ob nastanku nesreče Kaj še lahko sami storimo na področju zaščite, reševanja in pomoči? V preteklem obdobju so naše občine prizadele številne nesreče: poplave, orkanska burja, neurje s točo, žledolom, požari.v hrpeljah so se 13. aprila na sedežu občine hrpelje - kozina srečali poveljniki in strokov-ne službe Civilne zaščite južno-primorskih občin. uvodoma je predsedujoči poveljnik hrpeljsko-kozinske občine robert kastelic nagovoril navzoče kolege. minilo je leto dni od prvega srečanja v tej sestavi. drugo srečanje je bil delovni obisk na darS-ovem avtocestnem nadzorništvu na kozini in v ljubljani, kjer so si poveljniki in strokovne službe s področja zaščite in reševanja ogle-dali opremo in skladiščne prostore. robert kastelic je lepo strnil poslanstvo Cz: »Civilna zaščita ima nalogo, da pomaga, ko si v danih razmerah ljudje sami ne morejo.« v začetku srečanja je župan zvonko benčič midre pohvalil delo Cz in njihovo pomoč, ki jo nudijo vedno, ko je potrebno. Spomnil je na nedavne velike jesenske poplave, kjer so tako sestavi Cz kot gasilci odigrali ključno vlogo pri zaščiti prebivalstva. župan je pre-dlagal, da bi jp občine izvedle skupno štab-no vajo, na kateri bi sodelovali pripadniki in službe Cz. županov predlog je bil sprejet z odobravanjem, vajo bi izvedli hkrati z držav-no vajo Cz, ki bo letos v kopru.razprava je obsegala več različnih tematik. poudarili so tudi pogostost požarov (zaradi neočiščenih dimnikov) in nedovoljenih po-segov v prostor kot posledice neodgovor-nosti ljudi, ki za povzročeno škodo, nastalo ob nesreči, ne odgovarjajo. zato bi bilo po-trebno izboljšati delovanje inšpekcijskih in redarskih služb. inšpektor aleš radovac iz občine piran je predstavil pristojnosti ob-činskega redarstva na tem področju.

na sestanku je bilo govora tudi o dogovoru o sodelovanju in pomoči primorskih občin, ki je bil podpisan pred leti. damjana baru-ta iz Cz občine izola je zanimalo predvsem stanje tega dogovora – ali se ga upošteva, ali se dela v skladu z njim in ali bi ga bilo morda treba ažurirati. povedano je bilo, da se na tem dogovoru dela in da je namenjen situacijam, ko gredo enote iz enega na drug konec Slovenije, kjer je potrebna pomoč. S tem dogovorom urejajo odnose v primeru take pomoči. besedo so namenili tudi problemu dosto-pnosti skladišč ter preverjanja zaloge mate-rialnih in tehničnih sredstev. izražena je bila želja, da vsaka občina popiše opremo v svo-jem skladišču v obliki seznama, da bo tudi za druge razvidno, kakšno opremo ima ka-tera enota. tako bi lahko v primeru potrebe po pomoči stopili v stik s tisto enoto, ki ima v lasti sredstva, ki so potrebna pri intervenciji. anton delost, poveljnik Cz občine ilirska bi-strica, je podal predlog, da se ob vsaki večji nesreči o njej obvesti pristojne službe sose-dnje občine in s tem skrajša odzivni čas v primeru potrebne pomoči (v moštvu, opre-mi, sredstvih).na pobudo igorja rakarja iz mestne občine koper je potekala razprava glede usklajeno-sti načrtov ter medsebojnega sodelovanja pri resursih (kadri in sredstva) ob večjih ne-srečah. razpravljali so tudi o potrebni raču-nalniški aplikaciji, ki bi izboljšala načrtovanje sistema Cz. damjan barut je navzoče sezna-nil z vodenjem večjih intervencij ter pred-stavil izkušnje z iCS (incident Command System) in »gasilskim« ipS (intervencijski po-veljniški sistem), ki ga vpeljuje gz Slovenije. v splošni razpravi so se dotaknili tudi sana-cije posledic naravnih nesreč – kaj občina sme in kaj lahko ponudi svojim občanom, da olajša stisko.Srečanja se je udeležil tudi podžupan obči-ne Sežana david škabar.

Cz hrpelje - kozina

3

aktualno

ureditev pločnikov v markovščinina pobudo krajevne skupnosti Slivje – vasi markovščina se je v tej vasi pričelo z urejanjem pločnikov. prva faza, to je izgradnja pločnika od od-cepa za velike loče do odcepa za Slivje, je že zaključena. dela je izva-jalo podjetje Cpk d.d., pristopilo pa je tudi podjetje tuš mobil d.d, ki je projekt delno sofinanciralo z namenom postavitve svoje bazne postaje v markovščini. obenem smo uredili tudi vodovod, električne inštala-cije, javno razsvetljavo in telekomunikacijo. investicija je vredna okrog 75.000 eur. investitor je občina hrpelje – kozina, ki bo v prihajajočem obdobju tudi nadaljevala z gradnjo ii. faze, ki bo potekala od odcepa za Slivje do kon-ca naselja v smeri kozine. obenem občina načrtuje izgradnjo avtobu-snega postajališča.

aleksander batič, občinska uprava

5. redna Seja občinSkega Sveta občine hrpelje - kozina z dne 31. 03. 2011

1.) občinski svet občine hrpelje - kozina je sprejel odloka o prora-čunu občine hrpelje - kozina za leti 2011 in 2012. odloka sta objavljena v uradnem listu republike Slovenije.

2.) Sprejet je bil letni program kulture v občini hrpelje - kozina za leto 2011.  3.) Sprejet je bil letni program športa v občini hrpelje - kozina za leto 2011.

4.) člani občinskega sveta so potrdili ekonomske cene programov vrtca Sežana, tako da znaša mesečna cena na otroka po posa-meznih programih:

PRVO STAROSTNO OBDOBJE EURCelodnevni programProgram 459,96Živila 37,38SKUPAJ 497,34

Poldnevni program (od 7. do 12. ure) Program 312,82Živila 10,50Skupaj 323,32

Poldnevni program (od 7. ure do 12.30) s kosilomProgram 333,17Živila 26,88Skupaj 360,05

DRUGO STAROSTNO OBDOBJE EURCelodnevni programProgram 323,94Živila 37,38SKUPAJ 361,32Razvojni oddelekProgram 1.244,06Živila 37,38SKUPAJ 1.281,44

Poldnevni program (od 7. do 12. ure) Program 218,00Živila 10,50SKUPAJ 228,50

Poldnevni program (od 7. ure do 12.30) s kosilomProgram 227,70Živila 26,88SKUPAJ 254,58

ekonomske cene programov vrtca Sežana pričnejo veljati takoj, uporabljati pa se začnejo od 1. 4. 2011 dalje.

5.) Sprejet je bil sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lokalne volitve 2010. organizatorjem volilne kampanje za volitve

občinskega sveta in župana z dne 10. oktobra 2010, ki so oddali po-ročilo o porabljenih in zbranih sredstvih volilne kampanje, pripada povračilo stroškov v naslednji višini:

liSta št. glasov 0,33 € = OS;0,12 € = župan

POVRAČILOSKUPAJ VEUR

Sd2761.226

x 0,33x 0,12

91,08147,12238,20

SdS272745

x 0,33x 0,12

89,76 89,40179,16

deSuS 260 x 0,33 85,80nestrankarska listaalbert pečar

242 x 0,33 79,86

pretreSi 210 x 0,33 69,30zareS – nova politika 151 x 0,33 49,83SlS 115 x 0,33 37,95ldS 111 x 0,33 36,63neodvisna lista brkini 92 x 0,33 30,36S K U P A J 807,09 eur

6.) potrjen je bil dokument identifikacije investicijskega programa s terminskim planom »izgradnja regijskega centra za ravnanje z od-padki notranjska-istra-kras« (Cero nik), številka diip 9/2011 z dne 02. 02. 2011, izdelovalca radiX, d.o.o., lovrenc na dravskem polju, 2324 lovrenc na dravskem polju, s katerim se bo občina logatec kot investitor v imenu 17 občin prijavila na dodelitev sredstev ko-hezijskega sklada eu.občina hrpelje - kozina bo v letih 2011–2015 sofinancirala izvedbo v deležu 2,20 %. delež sofinanciranja znese po varianti 1: 155.833,00 eur in po varianti 2: 205.944 eur.

občinski svet občine hrpelje - kozina je tudi soglašal z medobčin-sko pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Center za ravnanje z odpadki notranjske, istre in krasa (Cero nik) ter poo-blastil župana zvonka benčiča midreta za podpis te pogodbe ter za sklepanje aneksov k tej pogodbi.

vera kavre, občinska uprava

4

aktualno / med ljudmi

zaradi volkov k miniStru židanu zaradi pereče problematike volkov na ob-močju občine hrpelje - kozina so se pred-stavniki rejcev drobnice, živinorejci, pred-stavniki občine hrpelje - kozina, lovske or-ganizacije, zavoda za gozdove ter ministr-stva za okolje in prostor sestali z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. dejanom židanom. tema srečanja je bila naraščanje številčno-sti volkov in posledično škode, ki jo pov-zročajo rejcem zaradi napadov na njihove črede. na januarskem srečanju z ministrom mag. židanom so rejci drobnice in živinorejci opozorili na to, da se je povečala površina, na kateri je volk prisoten, medtem ko so pašne površine rejcev velike in jih v celoti ni mogoče ograditi. kot so pojasnili mini-stru, volkovi rejcem povzročajo vsako leto večjo škodo, škodo kmetijstvu pa povzro-čajo tudi krokarji in divjad. po navedbah rejcev bi se z opustitvijo paše kraška krajina še hitreje zaraščala, kmetje pa so poljedel-stvo v večini že opustili zaradi problemov z divjimi prašiči. minister mag. židan je opozorila rejcev vzel resno, zato je bilo na sestanku dogovorjeno,

da mop prouči možnost vključitve pred-stavnikov rejcev oziroma lokalne skupnosti v pripravo predlogov za letno višino dovo-ljenega odstrela volka. dogovorili so se tudi, da se v delovno skupino za pripravo pravil-nika o varovanju premoženja pred nastan-kom škode po zavarovanih vrstah vključi tudi predstavnik mkgp in lokalne skupnosti oziroma rejcev, prouči pa se tudi možnost učinkovitejšega ukrepanja ob izdaji odločb za dovolitev izrednega odstrela (kratek od-zivni čas, daljše obdobje veljavnosti odloč-be, večji dovoljeni teritorij odstrela). na srečanju so se tudi dogovorili, da mop preveri skladnost ugotovitve, da lastniki ži-vali nimajo pravice braniti svojih čred, svoje lastnine, z ustavno pravico varstva osebne lastnine, prav tako pa je potrebno jasno do-ločiti, kdaj številčnost volka poleg ogroža-nja živali predstavlja tudi neposredno ogro-žanje človeka. udeleženci sestanka so se tudi dogovorili, da bo ponoven sestanek, na katerem bodo preverili realizacijo do-govorjenega, sklican najkasneje do poletja.

robert kastelic, občinska upravavir: povzetek sporočila za javnost mkgp foto: vojko lazar in uplenjeni volk, skupinska slika

rožiCa za vSako goSpodinjStvoakcija rožica za vsako gospodinjstvo, ki smo jo na občini pričeli pred dvema letoma, se je prijela. tudi letos smo razdelili 1500 sadik rdečih pelargonij ali bršljank, kot jim rečemo po domače, pa še kakšno drugo ime bi našli. priskrbeli so jih iz podjetja hortikultura iz Se-žane, ki tudi sicer skrbijo za cvetoče gredice v naši občini.delili smo jih nekaj dni pred dnevom zemlje, ki ga praznujemo po vsem svetu 22. apri-la. občani so imeli možnost prevzeti sadiko pred tušem na kozini, pred občino v hrpe-ljah, pred gasilskim domom v materiji, pred vaškim domom v gradišču in Slivju ter pred trgovino v obrovu. to je prva akcija v nizu tekmovanja moja občina – lepa in urejena. Sadika balkonske enoletnice za vsako gospo-dinjstvo je simbolična gesta občine, ki si želi spodbujati občane k lepši in urejeni okolici.

ester mihalič

OPRAVIČILOopravičujemo se, da smo v članku o gradnji čistilne naprave na kozini, po-motoma zapisali kraški zidar s.p., pra-vilno je: kraški zidar d.d.vsem prizadetim se za napako globo-ko opravičujemo!

uredništvo

5

aktualno / med ljudmi

proSlava ob dnevu upora proti okupatorjuSlovenska zastava in spomin na upor male-ga naroda proti fašistični in nacistični oku-paciji – to sta dva glavna elementa, zaradi katerih bi morala biti dvorana, v četrtek, 21. aprila, polna. Saj je prav, da živimo naprej in se ne obremenjujemo s preteklostjo, pa vendar so huda leta naše zgodovine še tako blizu in tako močno so nas zaznamo-vala, da je nujno in potrebno ohranjati spo-min v poduk in iz spoštovanja do padlih za našo domovino in svobodo. zadnje be-sede je bilo slišati tudi iz ust slavnostnega govornika, poslanca dušana kumerja, ter v pozdravnem nagovoru župana zvonka benčiča midreta. Sicer sta oba sledila tudi aktualnim debatam. prvi ni mogel mimo pokojninske reforme, ki jo prepričljivo za-govarja in verjame v nujnost njenega spre-jetja. župan pa je izpostavil napor in skupni nastop kraških županov za ohranitev kraške krajine.Spomnili smo se tudi 70. obletnice ustano-vitve osvobodilne fronte in v recitalu slišali nemalo pesmi slovenskih pesnikov, v nave-zavi z dogajanjem v brkinih. v kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor Slavnik z zborovodkinjo andrejo hrvatin, harmonikarja niko poles in matic štavar ter recitatorji franc gombač, minka kos in ester mihalič.

ester mihaličfoto: alen hrvatin in romina poles

zamaški za galaSlovenija spet zbira plastične zamaške in akciji se pridružujemo tudi mi! akcija zbiranja zamaškov za mio se je za-ključila v začetku aprila. mi pa nadaljuje-

mo z zbiranjem!!! tokrat akcija poteka za gala majšlerja iz maribora, ki je ob porodu ostal brez kisika, dobil je hude možganske poškodbe in zato ne sliši, ne vidi, dobiva epileptične napade ter duševno in razvoj-no zaostaja. gal ima cerebralno paralizo in mnogo drugih zdravstvenih težav. da bi ga še naprej lahko prevažali naokoli, njegova družina potrebuje prilagojen večji avto. ak-cija je že stekla in tudi naša aprilska pošiljka zamaškov je šla že za gala. na naši občini se stekajo zamaški iz vrtcev hrpelje, mate-rija in divača ter iz osnovne šole obrov in hrpelje. kontejner za zamaške ima stalno mesto pred nane barom in tušem na ko-zini. zelo smo pridni! hvala vsem, ki galu pomagate z zbiranjem zamaškov!

koordinatorka ester mihalič, občinska uprava

6

aktualno

občni zbor kraške gaSilSke zveze pri naSred za organizacijo rednega letnega obč-nega zbora kraške gasilske zveze je letos padel na naše prostovoljno gasilsko dru-štvo iz materije. odvilo se je 16. aprila v pro-storih na finidi. v zvezi je sicer osem dru-

štev iz štirih kraških občin. zbora se je ude-ležilo lepo število članov upravnih odborov in drugih predstavnikov. med drugim so bile letos na dnevnem redu tudi volitve. po zaključku mandata boža marinca je vajeti

zveze prevzel blaž turk iz komna, 31-letni gasilec, ki je bil v prejšnjem mandatu pod-predsednik zveze, izkušnje z vodenjem pa je pridobil tudi z 10-letnim vodenjem ko-menskega društva. obenem je zaposlen na zavodu za gasilno in reševalno službo Sežana. poveljnik ostaja boris budal.med predsednikovimi poglavitnimi nalo-gami bo razvijanje odnosov med društvi v zvezi, med društvi in zavodom ter med društvi in njihovimi matičnimi občinami. v organe kraške gasilske zveze so bili na občnem zboru izvoljeni tudi nekateri predstavniki pgd marija, in sicer v: upravni odbor: mag. valter fabjančič, v poveljstvo: igor šiškovič, v nadzorni odbor: franko godina ter v častno razsodišče: aljoša Sila občni zbor je poleg ostalih visokih gostov nagovoril tudi župan občine hrpelje - kozi-na zvone benčič - midre. zanimivo je tudi dogajanje okoli izobraže-valnega podcentra, ki bo letos zaživel v Se-žani. želijo si, da bi poučevali tudi domači inštruktorji, ki jih ima zveza veliko.

ester mihaličvir: primorske novice št. 90, 18. 4. 2011,

avtor danijel Cek

dan odprtih vrat na poliCijSki poStaji kozinapolicisti policijske postaje kozina smo  21. aprila 2011 odprli svoja vrata za vse obča-ne, ki so si želeli ogledati naše delo, opre-mo ali se zgolj pogovoriti s policisti.največ obiskovalcev je bilo seveda otrok iz vrtca in osnovne šole. policisti smo jim predstavili svojo opremo in jim razloži-li, kakšne naloge opravljamo na terenu v svojem običajnem delovnem času. kot ponavadi so bili najbolj navdušeni nad po-licijskim motorjem, z zanimanjem pa so si ogledali tudi schengen bus, termovizijsko

pripravil: zoran andjelić, vodja policijskega okoliša, policist i

marjan pelko, komandir policijske postaje, policijski inšpektor i

kamero, delo policista kriminalista, ki je po-kazal, kako se odvzemajo prstni odtisi na kraju zločina ipd. nekateri otroci so posku-sili celo obleči opremo posebne policijske enote.prepričani smo, da se tudi na tak način, da odpremo svoja vrata, približamo lokalne-mu prebivalstvu. predvsem pa je to vedno dobra priložnost za predstavitev našega poklica mladim, ki se bodo morda nekoč odločili obleči modro uniformo.

7

končni Seznam dejanSkih končnih upravičenCevdo vračila prekomernih vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje za krajevne skupnosti Ocizla, Klanec pri Kozini, Rodik, Krvavi Potok in Vrhpolje

na spletnem portalu Občine Hrpelje - Ko-zina na naslovu: http://www.hrpelje-kozi-na.si/ objavljamo končni seznam oseb za zgoraj navedene krajevne skupnosti, ki so vlagale v javno telekomunikacijsko omrežje v času izgradnje. v času objave imajo končni upravičenci mo-žnost pisnega ugovora na seznam upra-vičencev. ugovor je možno podati samo na podlagi dokazil, s katerih je razvidna vsebina. Kot dokazilo za dopolnitev seznama se upošteva listina, ki dokazuje upraviče-nost na uvrstitev v seznam končnih upra-vičencev, ki so sklenili pogodbo s krajev-no skupnostjo oz. so bili vključeni v izgra-dnjo krajevnega telefonskega omrežja. ugovor in spremembe je potrebno v pisni obliki oddati na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina v roku 15 dni od objave seznama na spletnem portalu občine hrpelje - kozina na naslovu: http://www.hrpelje-kozina.si/.

nosilec priključka naslov 1. Adrejašič Jadran Ocizla 13a2. Andrejašič Edvard Ocizla 113. Bernetič Božidar Ocizla 84. Cernetič Emil Ocizla 305. Černetič Savo Ocizla 1a6. Jurič Zvonko Ocizla 1c7. Korošec Stojan Ocizla 238. Korošec Vinko Ocizla 349. Mihalič Božidar Ocizla 3110. Mihalič Emil Ocizla 31a11. Mihalič Oskar Ocizla 1612. Mihalič Rado Ocizla 2413. Stanislav Mihelič Ocizla 3514. Mihalič Zoran Ocizla 3515. Petrinja Janko Ocizla 316. Počkaj Oskar Ocizla 2217. Povh Viktor Ocizla 418. Povh Joško Ocizla 2419. Povh Srečko Ocizla 1420. Starc Mirko Ocizla 2021. Zobec Jožef Ocizla 1222. Zobec Danilo Ocizla 2/a

nosilec priključka naslov 1. Bolčič Mitja Klanec pri Kozini 52. Cergol Alojz Klanec 10a3. Cergol Vladimir Klanec pri Kozini 15b4. Fradel Franc (pok.) Klanec 215. Čule Ivan( pok.) Klanec Pri Kozini 8a6. Emili Slavica Klanec Pri Kozini 47. Metlika Emilija (pok.) Klanec pri Kozini 248. Lipovšek Zvonimir Klanec pri Kozini 39. Lorger Edvard Klanec pri Kozini 1010. Metlika Ema (pok.) Klanec Pri Kozini 2811. Memon Boris (pok.) Klanec Pri Kozini 22a12. Metlika Ivan (pok.) Klanec Pri Kozini 4013. Peršič Marija Klanec pri Kozini 6a14. Pajk Slavica Klanec Pri Kozini 1715. Pečar Silvester Klanec Pri Kozini 116. Plestenjak Pavel Klanec Pri Kozini 13a17. Rojc Milan Klanec pri Kozini 2718. Albreht Cvetko (pok.) Klanec Pri Kozini 1219. Rudež Milan Klanec pri Kozini 3420. Sancin Rado (pok.) Klanec pri Kozini 1921. Sedmak Zvonko Klanec pri Kozini 17a

22. Sever Marija Klanec pri Kozini 2323. Fator Ivan (pok.) Klanec pri Kozini 1824. Zidar Kristjan Klanec Pri Kozini 3125. Župnijski urad Klanec pri Kozini 20 nosilec priključka naslov 1. Frank Mirko (pok.) Petrinje 112. Ludvik Vlasta Petrinje 103. Vujasinovič Mirko Petrinje 54. Mihalič Ljuba (pok.) Petrinje 145. Martinčič Jože Petrinje 136. Parovel Tatjana Petrinje 177. Petaros Dragica Petrinje 98. Petrinja Goran Petrinje 29. Petrinja Jadran Petrinje 1210. Petrinja Radomir Petrinje 711. Petrinja Stojan Petrinje12. Rijavec Stanko Petrinje 1813. Rijavec Peter (pok.) Petrinje 8

nosilec priključka naslov 1. Ferfila Emilija Mihele 152. Metlika Boris Mihele 53. Mihalič Janez Mihele 34. Mihalič Marija Mihele 15. Racman Silvan Mihele 66. Gropajc Edvard (pok.) Mihele 17

nosilec priključka naslov 1. Burič Pavel Krvavi potok 182. Cergol Viktor Krvavi potok 33. Dariš Srečko Krvavi potok 124. Dekleva Jadran Krvavi potok 355. (Lukežič)Dujmovič Neva Krvavi potok 366. Fontanot Milan Krvavi potok 337. Hrvatin Marjan Krvavi potok 58. Koltnekar Marko Krvavi potok 389. Skočaj Jelka-Gabrijela (pok.) Krvavi potok 210. Kastelic Silvester Krvavi potok 1111. Kavčič Pavel Krvavi potok 2612. Metlika Danilo Krvavi potok n.h.13. Metlika Peter Krvavi potok 3214. Mihalič Mirjan Krvavi potok 615. Mihalič Rado Krvavi potok 1316. Mihalič Stanislav Krvavi potok 717. Tratnik Ivan Krvavi potok 3718. Višnjevec Jadran (pok.) Krvavi potok 3919. Žerjav Mara Krvavi potok 1420. Žerjav Zorko Marjan Krvavi potok 15

nosilec priključka naslov 1. Barba Željko Nasirec 72. Bernetič Radivoj Nasirec 103. Cek Ciril Nasirec 154. Dariž Marija Viljelma (pok.) Nasirec 135. Mihalič Boris Nasirec 4a6. Mihalič Albin Nasirec 37. Racman Anton Nasirec 6a8. Ražem Stanislav Nasirec 79. Višnjevec Bojan Nasirec 1710. Višnjevec Branko Nasirec 1711. Višnjevec Rajko Nasirec 1112. Višnjevec Sonja Nasirec 14

nosilec priključka naslov 1. Abram Edvard Vrhpolje 322. Bak Vlado Vrhpolje 193. Benčič Marija Vrhpolje 114. Bernetič Slavko Vrhpolje 185. Čeranič Dalja Vrhpolje 56. Čermelj Franc Vrhpolje 307. Čermelj Slava Vrhpolje 78. Ercigoj Borislav Vrhpolje 39. Kapun Albin Vrhpolje 35a10. Kapun Srečko Vrhpolje 27

11. Kastelic Karlo Vrhpolje 3112. Magajna Boris Vrhpolje 1713. Ražem Dušan Vrhpolje 2314. Sikošek Silvester Vrhpolje 1315. Ferluga Milan Vrhpolje 2016. Svetina Ana Danica Vrhpolje 2917. Višnjevec Bojan Vrhpolje 818. Višnjevec Neva Vrhpolje 24

nosilec priključka naslov 1. Babič Drago Rodik 5c2. Babuder Franc (pok.) Rodik 543. Babuder Željko Rodik 484. Babič Franc Rodik 285. Bernetič Jožef (pok.) Rodik 3f6. Doroteja Bernetič (pok.) Rodik 437. Bernetič Franc Rodik 198. Bernetič Albin (pok.) Rodik 819. Bogataj Damijan Rodik 210. Bubnič Franc (pok.) Rodik 5711. Carli Bellini Bruna Rodik 1412. Cerkvenik Jasna Rodik 4213. Cizl Jožef Rodik 914. Čebohin Bogdan Rodik 3b15. Čepar Anton Rodik 3616. Čepar Rado Rodik 6917. Čepar Tatjana Rodik 10718. Ćirović Mirko Rodik 8219. Dobrila Evgen Rodik 3820. Erman Ludvik (pok.) Rodik 6721. Dujmovič Franc Rodik 4722. Dujmovič Zorko (pok.) Rodik 10523. Erman Zlatko Rodik 10724. Klun Marija Rodik 5925. Godina Vladimir Rodik 3926. Gorup Jožef Rodik 5527. gostilna Mahorčič Rodik 5228. Herbaš Šaban Rodik 5629. Hrvatin Edi Rodik 2430. Jerala Marjan Rodik 10631. Korva Darko Rodik 6a32. Korva Mirko Rodik 10833. Lukovec Franc Rodik 5e34. Lukovec Rado Rodik 5a35. Mahnič Bojan Rodik 9636. Ivančič Boris (pok.) Rodik 2737. Mihelj Zvone (pok.) Rodik 3d38. Miklavčič Srečko Rodik 3539. Godina Milan Rodik 6840. Mljač Evgen Rodik 6141. Penko Vida Rodik 7842. Pozderec Štefan Rodik 643. Počkaj Vitomir Rodik 7244. Požar Igor Rodik 9945. Prelec Anica Rodik 4b46. Race Franc (pok.) Rodik 1847. Race Franc Rodik 2548. Race Karlo (pok.) Rodik 6349. Race Marija Rodik 6550. Race Marija (pok.) Rodik 4051. Race Alojz (pok.) Rodik 7052. Race Marjan (pok.) Rodik 6b53. Race Srečko Rodik 9854. Sarkić Nadja Rodik 4155. Skočaj Angelca Rodik 5856. Sluga Albin Rodik 7657. Sosič Ivan (pok.) Rodik 7558. Sluga Viljan Rodik 4/d59. Škapin Stojan Rodik 6260. Trampuž Franc (pok.) Rodik 861. Volčič Bojan Rodik 4/d62. Edvard Željko Rodik 30 a63. Župnijski urad Rodik 4664. Godina Stojan Rodik 3c

aktualno

8

Mladi se pripravljamo na MladeFaceAli že veste, kaj se bo 21. maja 2011 dogajalo v vašem kraju? Za informacije o vseslovenski akciji Mla-deFace v vašem kraju kontaktirajte vašega regijskega koordinatorja Vasjo Ivančiča (vasja.ivancic@gmail.com)!21. maj 2011 bo dan, ko bomo mladi po vsej Sloveniji izvajali različne akcije, dobra dela, s katerimi bomo ure-jali okolje, delali z otroki, prenavljali mladinske prostore, pomagali ostarelim in drugim pomoči potrebnim itd.; skratka akcije, s katerimi bomo naredili nekaj za okolje in ljudi okoli nas. z akcijo mladeface želimo mladi pokazati, da smo aktivni, kompetentni in družbeno odgovorni. k sodelovanju v akciji smo pozvali vse mlade v Sloveniji in v zamejstvu, mladinske in druge nevladne organizacije ter vse ostale, ki se nam želijo priključiti. zainteresirani se lahko priključijo organiziranim akcijam ali prispevajo svoje zamisli o tem, kaj bi bilo v njihovem okolju potrebno urediti, komu pomagati, kaj spremeniti. Svoje akcije so že zasnovale nekatere organizacije, neformalne skupine mladih ter številni posamezniki. v okviru akcije smo razvili mrežo po vsej Sloveniji; po posameznih regijah za informiranje in svetovanje mla-dim za vključitev v akcijo skrbijo regijski koordinatorji. od vsega začetka nas pri naših prizadevanjih podpirajo in nam pomagajo Ekologi brez meja, Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (irdo), Skupnost občin Slovenije, Slovenska filantropija, številne mladinske organizacije in organizacije za mlade ter Mladinski svet Slovenije, ki akcijo koordinira.

AktuAlno o mlAdihpo marčevski javni tribuni, o kateri smo v glasilu že pisali, smo se mladi in tisti, ki z mladimi čutimo ter želimo zanje v naši ob-čini ustvariti nekaj več, spet dobili skupaj konec aprila, tik pred prvomajskimi prazni-ki. ne glede na praznične dni se nas je zbra-lo kar nekaj, še bolj pa sem vesel pobud in odziva za delovne akcije, ki so prav sedaj ak-tualne. od občine smo namreč dobili pro-store v nekdanjem lesogradu pri knjižnici, ki pa jih je treba še urediti. v ponedeljek je tako skupina mladih v prostorih že izvedla prvo delovno akcijo, pri čemer so večino-ma uporabljali »macole«. v nadaljevanju bo potrebna izvedba manjših gradbenih del, ki jih bodo mladi večino s pomočjo stroke in mentorjev poskusili izvesti kar sami.

v teku so pogovori za najem prostorov v nekdanji blagovni hiši za izvedbo zaključ-nega koncerta vseslovenske akcije mla-deface, ki se ji se priključujemo tudi v naši občini. če bodo pogovori uspešni in pogoji uresničljivi, bi lahko blagovno hišo izkoristi-li še za vsaj dva projekta v okviru prireditve »mladifest«. prireditev organizira klub štu-dentov Sežana in se v glavnem odvija v Sežani, glede na prebujanje mladih v naši občini pa bi dva do tri dogodke organizi-rali tudi v naši občini. festival »mladifest« se organizira že vrsto let, vsebina pa je na-menjena širokemu razponu udeležencev, od najmlajših do mladih po srcu. več o fe-

stivalu na www.mladifest.org. Sedaj je čas, da se mladi aktiviramo! če bomo zagrabili trenutno dogajanje in ga nadgradili s svojo udeležbo, se bo končno razvilo nekaj lepe-ga tudi za mlado populacijo v naši občini.

PODPIŠI PRISTOPNO IZJAVO IN SE PRIDRUŽIna zadnji javni tribuni smo se tudi odločili, da se za začetek organiziramo kot sekcija hrpelje - kozina v okviru kluba študentov Sežana. ustanovitev lastnega društva se nam zdi še preuranjena. klub študentov Sežana, ki združuje študente iz nekdanje velike sežanske občine, nam stoji ob strani in spodbuja delovanje mladih v naših kra-jih, kar nam prinaša veliko prednosti: poleg tega, da imajo utečene številne dejavnosti, vključno s poznavanjem birokratskih pasti, se bomo lahko prek njih prijavljali na razne razpise (na enega smo se že), številne pred-nosti pa imate že kot člani študenti. člana-rine ni. pod člankom boste videli pristopno izjavo h klubu študentov Sežana. vse o po-pustih za fitnes, brezplačni članarini v knji-žnici ipd. pa si preberite na www.ks-sezana.net. v imenu odbora za mladino vas pozi-vam, da se pridružite sekciji. več kot nas bo, več argumentov bomo imeli, da razvijamo našo občino za mlade.

pristopno izjavo dobite na občini vsak dan od 8.00 do 14.00 ure (ob sredah do 16.00 ure) ali na strani www.ks-sezana.net (pod

rubriko dokumenti) in jo oddate v spreje-mni pisarni občine.

vasja ivančič, koordinatorinfo, kontakt, prijave: vasja.ivancic@gmail.com

Mladinski tedenakcija mladeface je uvod v Mladinski teden, ki se bo odvijal med 21. in 27. majem 2011 in v okviru katerega se bodo pod okriljem mladinskih organizacij in organizacij za mlade po vsej Sloveniji odvijali različni dogodki. že teden poprej pa se bo na pot odpravil tupatambus, ki bo z ekipo mladih ustvarjalcev in ambasadorji med-narodnega leta mladih obiskal manjše kraje po Sloveniji ter pripeljal dogajanje za mlade tja, kjer tovrstnih aktivnosti ni veliko. Mladinski svet Slovenijeveč: Spletna stran akcije mladeface: www.mladeface.si ekipa mladeface, regijski koordinatorji: http://www.letomladih.si/kdo-smo-.htmlveč o mladinskem tednu: www.zavednomladi.si/mladinskiteden/

Mlade face v Občini Hrpelje - Kozinatudi pri nas so se odzvale posamezne krajevne skupnosti in društva. nekateri bodo aktivnosti izvajali že prej ali so že, nekateri pa (kolikor smo seznanjeni glede na udeležbo na sestankih) se bodo priključili prav akciji 21. maja:- ocizla: čistilna akcija in priprava mladih na iz-

vedbo pohoda (urejanje poti, tabel, program)- materija: urejanje mladinskega kluba in igri-

šča, organizacija predavanja mladi in droge 20. maja

- rodik: čistilna akcija in športni dogodek (pain-tball) 22. maja

- vrhpolje: čistilna akcija, s poudarkom na eni od ledenic

- prešnica: urejanje prostorov v okolici nekda-nje osnovne šole, beljenje prostorov, barva-nje zunanjih ograj, čistilna akcija

- hrpelje, kozina: urejanje novih mladinskih prostorov

- gradišče: čistilna akcija, urejanje novih pro-storov v vaškem domu

- brezovica: čistilna akcija- Slivje, tatre: so že izvedli čistilne akcije

Vabljeni na zaključek akcije

s koncertom

ki bo 21. maja ob 21.00 (kraj koncerta bo naknadno objavljen v medijih)!

»TuPaTamBus« v Hrpeljah!v okviru mladinskega tedna bo naše kraje obi-skala karavana dogajanja. obiskali nas bodo animatorji in izvajalci raznih delavnic ter tako mladim popestrili petkov popoldan. dokončen program obiska bo objavljen na spletni strani www.zavednomladi.si/mladinskiteden.Vabljeni k udeležbi, in sicer 27. maja ob 18.00 pri knjižnici na Kozini!več informacij dobite na spletni strani projekta ali na e-naslovu info.skuc@lmit.org.

Tinkare Kovač,

9

aktualno

EKO KOTIČEKv tokratnem eko kotičku smo vam pripravili odgovore na nekatera vprašanja, ki smo jih prejeli s strani občanov, zanimiva pa bi bila za vse.

obnovljivi viri energije – ekoSubvenCije in ekokrediti

Vprašanje: Kam lahko odlagam te-trapake od mleka, jogurta, sokov ...? Na nalepki zabojnika za plastično embalažo tetrapaki niso navedeni, medtem ko so v zgibanki o ločenem zbiranju navedeni pod plastično em-balažo. Katera navedba je pravilna?odgovor: tetrapaki mleka, jogurtov, so-kov … so sestavljena, večplastna em-balaža, uvrščamo pa jih med plastično embalažo, saj gre ta pred predelavo na dodatno ročno sortiranje. na nekaterih ekoloških otokih so na zabojnikih za pla-stično embalažo še stare nalepke, ki jih bomo zamenjevali v mesecu maju.

komunalno stanovanjsko podjetje d. d. Sežana

Vprašanje: Ali je potrebno oddajo od-padkov v Zbirnem centru za individu-alni dovoz odpadkov Hrpelje - Kozina plačati?odgovor: ne. na zbirni center hrpelje - kozina lahko pripeljete zgolj odpadke (kosovne, nevarne, izrabljeno elektronsko opremo …), ki nastanejo v gospodinj-stvih. odpadkov iz gospodarske dejavno-sti pa ne sprejemamo. občanom oddaje odpadkov ni potrebno dodatno plačati, saj to storitev že pokrivajo položnice za odvoz odpadkov, ki jih prejmete vsaka dva meseca. povzročitelji odpadkov iz gospo-darstva (pravne osebe, s. p. …) pa lahko te odpadke proti plačilu oddajo v zbirnem centru v Sežani.

URNIK ZC HRPELJE - KOZINA:torek: 14–17hčetrtek: 9–13h1. in 3. soboto v mesecu 9–13h

Vprašanje: Kam lahko oddamo odpa-dne avtomobilske gume?odgovor: odpadne avtomobilske gume

ob menjavi pustimo pri vulkanizerju. če pa hranite odpadne avtomobilske gume doma, jih lahko pripeljete in brezplačno oddate v zbirnem centru za individualni dovoz odpadkov hrpelje - kozina, in sicer 4 avtomobilske gume na osebo na leto.

Vprašanje: Zakaj smetarsko vozilo včasih na ekološkem otoku izprazni zabojnik za plastenke in zabojnik za plastično embalažo v isto vozilo?odgovor: komunalni delavci vsebine za-bojnika plastične embalaže in plastenk praviloma ne smejo izprazniti skupaj v isto vozilo, saj morajo biti ti odpadki ločeni, ker jih tudi v nadaljevanju ločeno odpeljemo v predelavo. kadar pa je v zabojniku za pla-stenke primešana tudi ostala plastična em-balaža, morajo take plastenke delavci izpra-zniti skupaj z ostalo plastično embalažo, da ne onesnažijo ostalih že pobranih plastenk. v kolikor menite, da so komunalni delavci skupaj s plastično embalažo neupravičeno izpraznili tudi zabojnik za plastenke, nas prosim obvestite na tel. št. 05 / 73 11 240, da bomo preverili in ustrezno ukrepali.

Nepovratne finančne spodbude in ugo-dno kreditiranje za okoljske naložbe Slovenski okoljski javni sklad (v na-daljevanju eko sklad) je največja finančna ustanova, ki je namenjena spodbujanju okoljskih naložb v republiki Sloveniji.eko sklad je tudi letos objavil javna pozi-va za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud za občane, ki se bodo odločili investirati v pridobivanje energije iz obno-vljivih virov energije ter v izboljšanje učin-kovite rabe energije.v letu 2011 sklad ponuja občanom iz sred-stev, ki jih zbira na podlagi energetskega za-kona in uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (uradni list rS št. 114/2009), nepovratne finančne spod-bude v skupni višini 12 milijonov evrov.za javni poziv za nove naložbe rabe ob-novljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb (poziv 6SUB-OB11) je namenjenih 10 milijonov evrov, 2 milijona pa sta namenjena javne-mu pozivu za nepovratne finančne spod-

bude občanom za nove naložbe rabe ob-novljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb (po-ziv 7SUB-OB11).ukrepi, za katere znotraj poziva 6Sub-ob11 občani lahko pridobijo nepovratne spod-bude, so naslednji:• vgradnja solarnega ogrevalnega sistema,• vgradnja kurilne naprave na lesno bio-

maso,• vgradnja toplotne črpalke,• prva vgradnja centralnega ogrevanja pri

obnovi stavbe in priključitvi na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije,

• vgradnja lesenega zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi stavbe,

• toplotna izolacija fasade pri obnovi stav-be,

• toplotna izolacija strehe oziroma pod-strešja pri obnovi stavbe,

• vgradnja prezračevanja z vračanjem to-plote odpadnega zraka,

• gradnja ali nakup nizkoenergijske in pa-sivne stanovanjske stavbe,

• nakup stanovanjske enote v tri- ali več-

stanovanjski stavbi, zgrajeni ali preno-vljeni v pasivnem energijskem razredu.

višine spodbud so omejene. za večino ukrepov je določena omejitev v višini 25 % priznanih stroškov naložbe, pri vseh ukrepih pa so določene tudi omejitve viši-ne priznanih stroškov oziroma nominalne višine spodbud in/ali obsega naložbe, npr. subvencija za m2 vakuumskega sončnega kolektorja je 200 evrov, izolacija fasad je subvencionirana po 12 evrov za m2 (za naj-več 200 m2 fasade enostanovanjske stav-be), izolacija strehe pa ne več kot 10 evrov za m2 (za največ 150 m2 toplotne izolacije strehe oz. podstrešja stanovanjske enote).večja sprememba v primerjavi z letom 2010 je omejitev spodbud na področju zamenjave zunanjega stavbnega po-hištva, tako da bodo do sredstev upravi-čeni le investitorji v lesena okna, balkonska vrata in fiksne zasteklitve.občani pa bodo lahko na podlagi javnega poziva 7Sub-ob11 pridobili nepovratna sredstva za načrtovano naložbo obnove večstanovanjske stavbe, kot so:

10

stva za gospodarstvo (KNLB2 – razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogre-vanja na lesno biomaso in DOLB 2 – razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso) pa vam bomo posredova-li na delavnici, ki jo bomo v sodelovanju z občino hrpelje - kozina organizirali 26. maja 2011 ob 17.30 v stavbi občine hrpe-lje - kozina (sejna soba). vljudno vabljeni!

Ekipa GOLEAGoriška lokalna energetska agencija

aktualno

• toplotna izolacija fasade,• toplotna izolacija strehe oziroma pod-

strešja,• vgradnja naprave za centralno ogrevanje

na obnovljiv vir energije,• vgradnja termostatskih ventilov in hidra-

vlično uravnoteženje ogrevalnih siste-mov ter

• vgradnja sistema delitve stroškov za to-ploto

Vloge na razpis morajo biti oddane pred izvedbo ukrepa oziroma naložbe.eko sklad vsako leto razpiše tudi kredite z ugodno kreditno obrestno mero, na-menjene različnim naložbam na področju

varstva okolja, na katerem lahko kandidira-jo vlagatelji, ki so fizične osebe, gospodar-ske družbe, občine, samostojni podjetniki posamezniki, zasebniki ali druge pravne osebe, ne glede na velikost podjetja, in bodo izvajali okoljske naložbe na območju republike Slovenije.več informacij o nepovratnih sredstvih in kreditih lahko dobite na spletni strani eko sklada: http://www.ekosklad.si, kjer so ob-javljeni obrazci za pridobitev subvencije, oz. na njihovi tel. št.: 01/ 241 48 20.natančnejše informacije o nepovratnih spodbudah Eko sklada ter javnih razpi-sih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (ukrep 311 in 312) ter ministr-

kmetiCe na občnem zboru v parku škoCjanSke jame

članice društva kmetic sežanske regije so se 14. aprila srečale v matavunu v gostilni mahnič, kjer so imele redni občni zbor. v imenu kmetijske svetovalne službe Se-žana jih je pozdravila vodja izpostave mi-lena štolfa in jim zaželela prijeten večer. kot predsednica društva kmetic je podala poročilo o delu v letu 2010, ki je bilo res delavno, saj so v začetku leta sodelovale na razstavi velikonočnih jedi v pivki, nato na belajtngi v škocjanu, kjer so kuhale »žajfo« in ponujale domače dobrote. bile so na predstavitvi konzorcija kraških pridelo-valcev terana v štanjelu in na predstavitvi vinarjev kras in 1000 okusov, prav tako v štanjelu. z občino divača so se predstavile na »lovrenčevem sejmu« v podčetrtku, kjer so prikazale »toplice za kmetice« in nudile domače pecivo ter rezale pršut. Sodelova-le so tudi na tekmovanju v pripravi bučne juhe in za »mineštro iz cuket« zasedle dru-

go mesto. kot vsako leto so tudi v letu 2010 sodelovale v povorki na furmanskem pra-zniku v postojni in na prazniku terana in pr-šuta v dutovljah. rdeča nit predstavitev je bila izdelava »žajfe« in njena uporaba, tako pri pranju, kot pri kopanju, v kadi seveda. udeležile so se srečanja kmetic primorske v tolminu ter pomagale organizirati žetev sivke na brežcu, sodelovale na občinskem prazniku v Sežani in na kmečkem prazniku v dolenji vasi, kjer so pripravljale teranov toč in vse, kar sodi zraven.udeležile so se tudi tekmovanja v spre-tnostni vožnji s traktorjem in prikolico na državnem prvenstvu v oranju v vipavi ter prinesle »marendo« oračema Stojanu in robiju. v sodelovanju z občino hrpelje - kozina so bile na prireditvi v boljuncu, kjer so ponudile sladice iz jabolk. S pecivom iz meda so sodelovale na prireditvi v lipici – apiterapija, na tatrah pa so v okviru pra-

znika jabolk organizirale predavanje o pre-delavi sadja, kamor so povabile dr. janeza hribarja. nekatere članice so se udeležile strokovne ekskurzije v nemčijo, druge so pekle pecivo in pripravljale dobrote za dru-ge prireditve. ob zaključku leta so bile tudi v kosovelovem domu, kjer so ob zaključku novoletnega koncerta obiskovalcem nudi-le najrazličnejša peciva. bilo je veliko dela, vendar tudi veliko vese-lja, zato kmetice upajo, da bodo tako še na-daljevale, kar pa se že kaže tudi v letošnjem letu, saj so že bile v kosovelovem domu v Sežani ob dvajseti obletnici delovanja in na razstavi velikonočnih jedi v pivki.Seveda pa tudi brez pomoči Srečka horva-ta iz kmetijske svetovalne službe Sežana ne bi šlo, saj jim vedno priskoči na pomoč.po uradnem delu občnega zbora so si ogle-dale še kratko predstavo o možu in ženi – on dela cele dneve, ona je doma in preden gresta spat, je tu še kar nekaj problemov. nato so povečerjale, poklepetale in se raz-šle z željo, da se kmalu srečajo.

milena štolfa, kSS Sežana

11

aktualno

izobraževanje laStnikov gozda

pri sečnji in spravilu lesa je v naši državi v prvih mesecih letošnjega leta umrlo že sedem lastnikov gozdov, od tega eden na območju kraškega gozdnogospodarskega območja. glavni vzrok za skoko-vito povečanje nesreč je ekonomska kriza, ki sili lastnike gozdov k sečnji drv, pri čemer so za delo v gozdu neprimerno opremljeni in neusposobljeni. zato zavod za gozdove Slovenije (zgS) in mi-nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (mkgp) opozarjata vse, ki sami izvajajo dela v gozdu, da so pri tem skrajno previdni in poskrbijo za svojo opremo in gozdarsko znanje.v zadnjih desetih letih je pri delu v zasebnih gozdovih umrlo že 93 ljudi, v povprečju devet vsako leto. med smrtnimi žrtvami v zadnjih štirih letih je bil samo en ponesrečenec na tečaju zgS, varovalno opremo pa je uporabljalo le 8 odstotkov ponesrečencev. največ tragedij se zgodi pri sečnji dreves, »povzročitelj« je največkrat dre-vo, ponesrečenec med zasebnimi lastniki gozdov je kmet med 50. in 60. letom, največ nesreč pa se zgodi ob sobotah v spomladan-skem času ali pa konec leta. Statistika zgS razkriva, da se največ poškodb glave in rok zgodi pri podiranju dreves. na drugem mestu je faza spravila, kjer se lastnik gozda prevrne s traktorjem. resorno ministrstvo v sklopu programa razvoja podeželja zato so-financira nakup modernejše strojne mehanizacije, traktorjev, vitlov, saj je stara oprema pogosto nevarna. Sofinancirana je tudi rekon-strukcija gozdnih prometnic in vlak, da bi bile primerne in varne za spravilo. najpomembnejši ukrep pa so tečaji varnega dela v gozdu, ki jih zgS organizira v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz postojne.Občina Hrpelje - Kozina je tudi letos pokazala posluh za to-vrstno izobraževanje občanov in finančno podprla izvedbo kar treh tečajev »Varno delo z motorno žago«, in sicer 5. in 12. marca v Slivju, 26. marca in 2. aprila ter 9. in 16. aprila pa v Javorju. Občina Hrpelje - Kozina je v Kraškem gozdno-gospodarskem območju ena redkih, ki udeležencem pokrije celotne stroške tečaja.

v prvem delu tečaja, namenjenem teoretičnemu spoznavanju pro-blematike, so se udeleženci seznanili z značilnostmi sodobne mo-torne žage, s poudarkom na varnem delu in zmanjševanju škodlji-vih vplivov motorne žage na organizem; poučili so se o delovanju in vzdrževanju motornih delov ter vzdrževanju žagalnih delov. na koncu je sledil pregled motornih žag, brušenje verig in priprava na praktični del tečaja.drugi del tečaja je bil namenjen samostojnemu delu tečajnikov z lastno motorno žago ter je potekal na baču pri materiji in na mršah. najprej so učitelji pokazali, kako se varno in pravilno podre stoječe drevo ter na kaj morajo biti pri tem pozorni, na koncu pa so posto-pek še analizirali. ker je delo potekalo na terenu v večjih skupinah, so bile te med seboj oddaljene dve in pol drevesni dolžini. toliko namreč znaša minimalna varnostna razdalja, če v gozdu ne delamo sami. vsak od udeležencev je še samostojno podrl in oklestil drevo. učitelji so jih pri delu nadzirali ter opozarjali na pravilno tehniko in morebitne prežeče nevarnosti. tečaj so organizatorji vsebinsko popestrili še s predavanji: vodja ke kozina vladimir janežič je udeležencem predstavil protipožarno varstvo v zasebnih gozdovih, predstavnik podjetja asteko iz ljublja-ne je predstavil osebno varovalno opremo, predstavnik podjetja ta-nin Sevnica pa gospodarjenje s pravim kostanjem in pridobivanje tanina iz njegovega lesa.prepričani smo lahko, da tečaji varnega dela, individualno svetova-nje zaposlenih na zgS ke kozina in naši prispevki v občinskem gla-silu pomembno prispevajo k varnosti dela v gozdu, saj se v občini hrpelje - kozina v zadnjih 10 letih ni zgodila nobena težja nesreča pri delu v gozdu.

bogdan magajna, zgS oe Sežana

vabilo upokojenCem na SpomladanSko ekSkurzijo!28. maj 2011 - pomlad je že krepko zakorakala med nas in nas ogrela – torej je prišel čas za obisk koroške! zbrali se bomo ob 6.30 uri pred fontano, od koder se bomo odpeljali mimo ljublja-ne in velenja. rezervirana sta dva avtobusa za 100 ljudi. en avto-bus bo udeležence pobiral od obrova do kozine. v obrovu prične ob 6.00 uri. naša prva postaja bo legen, nato Slovenj gradec. v šentanelu nas poleg kosila čaka prijetno presenečenje. obiskali bomo tudi kotlje, kjer je bil doma naš veliki pisatelj prežihov vo-ranc. to pa še ni vse …

Prijavite se pri svojih poverjenikih do petka, 20. maja 2011. Cena je 35 EUR.

Srečanje upokojencev na Pokljuki - vabljeni ste tudi na letno srečanje upokojencev Slovenije, ki bo na pokljuki, predvidoma v četrtek, 30. junija 2011! če bo dovolj prijav, se ga bomo udeležili. odločite se lahko že sedaj in se vpišete pri poverjenikih. Prapor društva - končno smo ponovno »usposobili« prapor dru-štva upokojencev hrpelje - kozina. nahaja se v naših klubskih pro-storih na reški cesti v hrpeljah, pri g. Slavku mihaliču. če ga kdorkoli potrebuje za pogreb, proslavo ali kakšno drugo priložnost, ga lahko tam dvigne in po uporabi obvezno vrne.Novi člani - ker je letošnje leto »leto pridobivanja novih članov«, ponovno pozivam vse zainteresirane, da se nam pridružijo in včla-nijo pri svojih poverjenikih. kmalu na svidenje!

nadja žerjaluo društva upokojencev hrpelje - kozina

noviCe za upokojenCe

12

aktualno / med ljudmi

ateCh z novim laboratorijempodjetje atech elektronika je pred kratkim naredilo nov razvojni korak naprej. za podporo programu izdelkov linije fumiS (v pod-jetju razvitih elektronskih krmilj za ogrevalne sisteme na lesno bio-maso) je vzpostavilo nov laboratorij za testiranje. v njem je po no-

vem mogoče izvajati teste treh kurilnih naprav hkrati, sočasno pa z najsodobnejšo laboratorijsko opremo meriti tudi vsebnost dimnih plinov in prašnih delcev ter testirati samo učinkovitost delovanja posamične naprave. pri snovanju laboratorija so v atechu poleg glavnega cilja vnaprej-šnjega preizkušanja lastne linije produktov na kurilnih napravah z močjo do 300 kw upoštevali tudi okoljske vidike – skladno z usme-ritvijo podjetja v trajnostni razvoj. projekt so zato zasnovali tako, da se pri testiranju ustvarjena toplotna energija kot dodaten vir upo-rabi za ogrevanje objekta podjetja. S svojo blagovno znamko in programom fumiS, ki ga uveljavlja z novim sloganom energiji dodajamo inteligenco (angl. adding intelligence to energy), se je atech sredi letošnjega marca prvič udeležil priznanega mednarodnega sejma iSh v frankfurtu, kjer se je uspešno predstavil. to je največji svetovni prodajni sejem s področja energetske učinkovitosti, tehnologije obnovljivih virov, stavb, dizajniranja kopalnic ter prezračevalne tehnologije s 50-le-tno tradicijo, kjer se predstavi več kot 2000 vrhunskih proizvajalcev iz evrope in širše.

maruša bertoncelj, atech

pomlad Smo poSpremili S peSmijo na uStih in z ljudSkimi pleSi

Sežanska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je bila tudi letos soorganizatorica revije pevskih zborov s pomenljivim imenom NAŠA POMLAD in revije PRI-MORSKA POJE. Poskrbeli smo, da so občani doživeli petje v osrčju Krasa, torej v Sežani, kjer smo v Kosovelovem domu gostili otroške in mladinske pevske zbore. bilo je to 23. marca letos in kar šest zborov je gostovalo. iz osnovne šole antona šibelja Stjenka komen sta bila dva pevska zbora, med njima eden iz podružnične šole štanjel, in mladinski pevski zbor. vse tri zbore vodi profesorica glasbe andreja rustja, ki ji je zboro-vsko petje posebej pisano na kožo. ubrano sta zapela tudi še dva otroška pevska zbora, eden iz osnovne šole dragomirja benčiča brkina iz hrpelj z zborovodkinjo anito penko, drugi pa iz domja, ki nosi ime po znanem skladatelju franju venturiniju in ga vodi Suza-na žerjal. našo pomlad v Sežani je ogrel združeni otroški pevski zbor osnovne šole dr. bogomirja magajne divača z zborovodkinjo prof. ado škamperle. revijo je strokovno spremljala glasbena sve-tovalka prof. majda hauptman, ki jo kraševci posebej poznamo, saj je v svoji karieri zborovsko petje na sežanski osnovni šoli pripeljala v sam vrh slovenskega petja. vesela je naših uspehov in mi z njo spoznanja, da pesem ne usahne niti takrat, ko je življenje načeto. nasprotno, ta pesem prihaja še bolj iz srca, glasnejša je in bolj udar-na – pri otrocih in mladostnikih igriva, radoživa in predvsem neo-bremenjena z vsem tistim, kar tare odrasle ljudi. in prav je tako. naša pomlad se je zaključila z revijo otroških in mladinskih pev-skih zborov v dutovljah 19. aprila in tako sklenila za to sezono svoje poslanstvo. Se pa še zdaleč ni izpela, saj bi brez pevcev iz osnov-nošolskih klopi nikoli ne mogli imeti odraslih zborov, s katerimi se srečujemo na najbolj množičnem pevskem prazniku – primorSka poje.še besedo, dve o letošnji primorski poje. gostili smo jo v komnu 5. aprila in v hrpeljah 17. aprila. obe prireditvi sta bili lepo obiskani, v komnu smo doživeli sedem zborov, v hrpeljah pa le pet, saj se je v dve pevski zasedbi prikradla bolezen, ki jih je odvrnila od našega

skupnega cilja – peti. v obeh krajih sta bila soorganizatorja primor-ske poje domača pevska zbora, in sicer Cominum v komnu in mo-ški pevski zbor Slavnik v hrpeljah, ki sta poskrbela, da je vse teklo »kot po maslu«. pa na gostoljubje ne smemo pozabiti. zahvala velja tudi njim, posebej pevcem in njihovim zborovodjem, kajti malokdo od nas obiskovalcev teh koncertov ve, koliko vaj, koliko odrekanj, koliko pevskega brušenja je v vsaki zapeti pesmi. letošnja primorska poje je bila 42. po vrsti in je obsegala 33 koncer-tov, umestili pa smo jo v praznovanje 20-letnice naše samostojne, svobodne države Slovenije. veseli smo, da so na koncertih donele ljudske pesmi in pesmi domoljubja, manj veseli pa nad podobo življenja, ki je daleč nad tem, da bi se še srce smejalo. naši pevci so k sreči takrat, ko prepevajo, srečni, predani sebi in domovini, toda ne kakršnikoli. zato bodi klic primorske poje izziv času: poStanimo ljudje odkritih beSed, poštenih dejanj in drznih Sanj, ki naj jih spremlja znanje. tudi primorsko poje so na vseh 33 koncertih v letošnji sezoni spremljali glasbeni svetovalci, poseben pečat pa ji je dodal predsednik zveze pevskih zborov primorske prof. anton baloh, ki je tudi priznan zborovodja mnogih pevskih zborov na pri-morskem. kot posebnost je treba omeniti njegov mešani pevski zbor divača, ki je v komnu prvič zapel pesem istrska rapsodija, z besedilom pevke tega zbora nelde vojska in v priredbi marežgan-skega župnika lojzeta furlana. Seveda je res, da so nas vsi zbori in pevske skupine navdušile s svojim petjem in da smo na primorsko poje nadvse ponosni. polni notranjega zadovoljstva stopamo v pra-znične dni. naj bo lepo tudi vam, dragi bralci, ko boste izvedeli za nas!v nedeljo, 18. aprila, je kosovelov dom v Sežani gostil območno srečanje folklornih skupin. organizator tega srečanja je bil prav tako naš javni sklad rS za kulturne dejavnosti – območna izpostava Se-žana.

za jSkd oi Sežana, ana godnik

13

med ljudmi

dekoraCije, aranžiranje & oblikovanje - bazar Silhueta

predstavljamo vam novo storitev v obro-vu. kaj ponujamo? v današnjem času, ko se vsem zelo mudi, vam bomo z našimi izdelki in storitvami, ki nudijo veliko mero svežine, izvirnosti, natančnosti, kreativnosti ter profesionalnosti na izbranih področjih, pomagali organizirati popolno zabavo, na-redili bomo vtis na vaše poslovne partnerje in prijetno presenetili vaše stranke. na nas se lahko obrnete, ne glede na to, v kateri fazi organiziranja ste, saj vam bomo z na-šimi celostnimi ali posamičnimi rešitvami s področja dekorja, aranžiranja in oblikova-nja z veseljem priskočili na pomoč!

naši izdelki & storitve:• celotna ali delna organizacija različnih

zabav, kot so poroke, rojstni dnevi, po-slovne zabave, jubileji, proslave …,

• dekoriranje notranjih in zunanjih prosto-

rov, namenjenih prireditvam oz. prazno-vanjem ter avto dekoracije,

• aranžiranje poslovnih prostorov (npr. iz-ložbe, sprejemne pisarne ...) in daril,

• ročna izdelava unikatnih izdelkov, kot so konfeti, naprsni šopki, vabila, poročne knjige, slavnostne lente, poslovna darila, aranžmaji iz umetnega cvetja, balonski aranžmaji …,

• poročni dodatki, kot so blazinice za pr-stane, košare za konfete, strelci konfetov, podvezice, poročne figure, poročni de-žniki …,

• celoten program za rojstvo & krst otroka, ki obsega mašne, štorklje, krstne sveče, krstne prtičke …,

• celoten party program za najrazličnejše oblike praznovanj, ki obsega folija ba-lone, polnjene s helijem, lateks balone, balone s tiskom po naročilu (npr. logotip

vašega podjetja), praznične pripomočke in okraske …,

• floristika po naročilu stranke, v katero spadajo poročni šopki ter dekorativno cvetje, ki je lahko naravno ali preparirano,

• vodene kreativne otroške delavnice,• strokovno svetovanje,• ˝catering˝.

Celotno ponudbo s slikovnim gradivom in ˝booki˝ si lahko ogledate na naši ˝facebo-ok˝ strani (facebook.com/bazar.silhueta) ali nas preprosto obiščete na že znani lokaciji v obrovu (ob glavni cesti kozina–ilirska bi-strica) od ponedeljka do petka med 9:00 in 17:00 ter ob sobotah med 9:00 in 13:00. predvsem pa bodite brez skrbi, saj bazar Silhueta tudi za najmanjšo radost poskrbi!

helena dodič kožar

velikonočni pohod v materijiv ponedeljek, 25. aprila, se je pred gasil-skim domom v materiji zbralo veliko število pohodnikov, ki so se po deveti uri odpra-vili na tradicionalni velikonočni pohod po matarskem podolju. zbrane pohodnike je v tem pomladnem vremenu vodil član pgd materija in gorski vodnik zlatko Segulin. pot je vodila proti bučanski gmajni, kjer je v kalu še vedno stoječa voda, od tam pa na greben, predel med cestama bač–odoli-na in materija–gradišica. veliko zanimivih zgodbic iz mladosti na tem območju je imel za povedat domačin jože mezgec -štefak. zatem pa smo se spustili mimo

razvalin gradu in obrambnega stolpa do tabra. na robu slepe doline brezovica, pri obnovljeni cerkvici Sv. jurija, se je po krat-kem predahu in okrepitvi začela starodav-na igra v zbijanju pirhov. prvi krog zbijanja je bil le za ogrevanje, saj ni prav nobeden od udeležencev pravilno zbil jajce. zade-tek je namreč veljaven, ko kovanec ostane v jajcu. Ciljanje pa je potekalo še vedno s kovanci od pet tolarjev, ker naj bi bili le-ti za to najbolj primerni. v drugem krogu pa so se pojavili že prvi finalisti. zmagovalec tek-movanja za leto 2011 je postal aljoša Sila, drugouvrščeni je bil branko nedoh, tretje

mesto pa je zasedla predstavnica ženskega spola tatjana grajžl (med domačini pozna-na kot štajerka). S tabra smo se po dobrih treh urah skupnega druženja čez bač vrnili pred gasilski dom, kjer nas je čakala odlična zakuska.

marinka fabjančič foto: mag. valter fabjančič

14

med ljudmi

Moški pevski zbor Slavnik na Tolminskem in zopet je prišla pomlad, z njo pa vsem poznana prireditev primor-ska poje. koncerti so se vrstili vse od konca februarja do srede aprila po vsej primorski, pa tudi za italijansko in hrvaško mejo. pesem žen-skih, moških, mešanih zborov in vokalnih skupin se je razlegala po marsikateri dvorani, navduševala poslušalce in navdajala z veseljem in ponosom vse tiste, ki so prepevali.naš domači moški pevski zbor Slavnik z zborovodkinjo andrejo hr-vatin se je letos predstavil na tolminskem, natančneje v podbrdu, v soboto, 12. marca. na skoraj dvourni poti smo lahko opazovali prebujajočo se naravo in precej hribovito pokrajino, nekateri so ka-kšno kitico oddremali, sem pa tja pa smo slišali tudi kakšen vic na takšno ali drugačno temo. kot bi mignil, smo prispeli. najprej smo dobro ogreli glasilke in se malo razmigali po dolgi vožnji. Sledila je še akustična vaja in pripravljeni smo bili na koncert. poleg našega zbora so nastopili še mepz maestral iz kopra, mepz žaga iz bovca, lovski pevski zbor dekani in mepz zdravko munih iz tolmina. z nastopom smo bili zadovoljni, želeli smo čim bolj doživeto zapeti vse štiri skladbe in tako poslušalcem priklicati pred oči ljubezenske zgodbe in zabavno doživetje z vipavske … po aplavzu sodeč meni-mo, da nam je to tudi uspelo.kakor je v navadi, smo bili po koncertu vsi nastopajoči povabljeni na zakusko in druženje, kjer smo še marsikatero skupaj zapeli in se pozno ponoči vrnili nazaj domov.

moški pevSki zbor Slavnik

Primorska poje v Hrpeljahv soboto, 16. aprila, se je v kulturnem domu hrpelje odvijala leto-šnja predzadnja prireditev primorska poje. dvorano so napolnjevali glasovi skoraj samo moških grl. na srečo je za prijetno popestritev poskrbela ženska vokalna skupina iz šmihela pri pivki. nastopili so še mopz jezero iz doberdoba, fantje spod velba goče iz vipavske-ga, moški pevski zbor vasilij mirk, prosek - kontovel in primorski akademski zbor vinko vodopivec iz ljubljane. vsak je na svoj način ogrel srca poslušalcev. »vodopivci« pa so svoje ubrane glasove po-

Slavnik na vajah

kazali še po koncertu, ko so nam kar v avli kulturnega doma podarili še nekaj pesmi.na samem koncertu je anton baloh, predsednik zveze pevskih zborov primorske, domačemu pevskemu zboru Slavnik podelil priznanje javnega sklada rS za kulturne dejavnosti, zveze pev-skih zborov primorske, zveze slovenskih kulturnih društev, zveze slovenske katoliške prosvete in zveze cerkvenih pevskih zborov za 20-letnico delovanja.

Domači pevci so peli tudi v Škofijahv soboto, 9. aprila, je mopz Slavnik sodeloval na dobrodelnem kon-certu v kulturnem domu na škofijah. danijel puklavec je praznoval 10. obletnico zborovodskega udejstvovanja in je priredil glasbeni

večer. Sodelovali so različni zbori, s katerimi je sodeloval oz. ki so kakorkoli povezani z njegovo glasbeno potjo. z mopz Slavnik je občasno sodeloval kot korepetitor, zato so se naši pevci z veseljem odzvali njegovemu povabilu in dodali svoj delež dobrodelnemu koncertu. zbrana sredstva so bila namenjena šoli in vrtcu v škofijah.

upravni odbor

15

med ljudmi

zbijanje pirhov na gradišiCina 26. svetovno prvenstvo v zbijanju jajc se je prija-vilo 31 tekmovalcev iz raznih krajev. ob veliko navija-čih in gledalcih je postal novi svetovni prvak zdravko glač iz kopra. drugo mesto je osvojil jernej frank iz kovčic, 3. mesto si je izboril tilen likar iz prad, 4. me-sto pa damjan škerjanc iz bača pri materiji.

velikonočni popoldan je bil enkraten – ob živi glasbi, pasulju in pi-sani izbiri jajc se je prireditev zavlekla pozno v noč.hvala vsem za sodelovanje ter krajevni skupnosti za pokroviteljstvo.

darko kranjc in jadran ivančič

na obiSku v Slivjuna topel spomladanski dan v aprilu se je skupina »Spoznavajmo svet in domovino« pri univerzi za tretje življenjsko obdobje iz ilirske bistrice odpeljala v Slivje.Slivje je vasica na robu brkinov. na dan našega obiska odeta v belo: cvetoče češnje in slive.pred vaško hišo (bivši zadružni dom) nas je prijazno sprejela gospa astrid lampe.vstopili smo v hišo, ki je vzorno urejena. posedli smo okrog mize, na kateri so bile razstavljene povečane fotografije Slivja v preteklosti in manjše razglednice, darilce za nas obiskovalce iz ilirske bistrice. lepa pozornost. gospa lampe se je skrbno pripravila na naš obisk in nam predstavila vas. v bližini Slivja, na hribu gavje, je gradišče na nadmorski višini 661 m, ki potrjuje, da je bilo območje naseljeno že v prazgodovini. ime naselja je bilo zapisano že leta 1667 kot Sliuia, leta 1763 pa že Slivia. Sedanje naselje leži na stiku apnenca - griške-

ga kamna in fliša - brdnega kamna, kot jima pravijo domačini. tako ima vas obilo vode na flišu in izrazito kraški del s številnimi kraškimi pojavi. najbolj znan med njimi je jama dimnice. ljudje so se je bali, ker so dim, ki se je občasno valil iz jame, pripisovali nadnaravnim silam.prvi se je vanjo pogumno spustil ivan andrej perko, prvi slovenski jamoslovec. pri ljudeh je odpravil strah pred podzemnim svetom. leta 1905 je planinsko društvo iz trsta začelo urejati dimnice. da-nes je ena glavnih atrakcij vasi.odpravili smo se na ogled vaških znamenitosti. osrednji vaški kul-turno-zgodovinski spomenik je že 311 let cerkev sv. martina z mo-numentalnim zvonikom. Stoji na vzvišenem prostoru pred vasjo. zvonik je bil sezidan leta 1858. od leta 1937 je Slivje samostojna župnija. gospa astrid nam je podrobno opisala cerkev, zlasti likovne upo-dobitve slikarja toneta kralja. v Slivju je živel in ustvarjal v letih 1941–44. podobno kot pri nas na premu in podgrajah je umetnik dal poseben pečat stenskemu slikarstvu in reliefom. kot čuteč člo-vek je okusil trpljenje primorcev pod fašizmom in to prikazal s svo-jimi umetninami. tako je na križevem potu na prvi postaji upodobil jezusovega krvnika poncija pilata kot mussolinija in adolfa hitlerja kot rimskega vojaka. na eni izmed slik je tudi gabrielle d'anunzio.razen vaške hiše, ki je bila zgrajena leta 1947 kot zadružni dom, ki je odkupoval jabolka in češpe iz širše okolice, smo si s ceste ogledali še šolo, ki so jo zgradili italijani leta 1929. Svojemu namenu je služila vse do 2001. leta, ko je bilo le še pet šoloobveznih fantkov, ki so jih po tem času začeli voziti v hrpelje. šolsko stavbo pa je odkupil zasebnik. Sredi vasi stoji lepo obnovljeno znamenje s kipcem sv. florjana. vodovod je vas dobila leta 1917 po zaslugi župnika hreščaka. tudi sicer je imela skoraj vsaka hiša vodnjak z izvirno vodo, celo znotraj hiše. za skupne potrebe so imeli tri vaška korita. leta 1954 so rde-či križ in jugoslovanske oblasti vodovod obnovile, ker se je pojavil

16

tifus. drugo obnovo je doživel vodovod leta 1987. prebivalci so se v preteklosti preživljali s kmetijstvom in sadjarstvom. zlasti sadje so prodajali v trstu. Slivarke so bile znane tudi kot prodajalke šmarnic.pred izumom hladilnih naprav je bila donosna tudi prodaja ledu, ki so ga hranili v jamah – ledenicah, ki so bile velike 4 m in obzidane. ledene kvadre so pozimi zaščitili s slamo.ekonomska kriza pa je tudi prebivalce Slivja prisilila v emigracijo. pred 2. svetovno vojno so odhajali v ameriko, po njej pa v avstralijo. danes je to vas z 38 hišami in 114 prebivalci.delajo v kopru, gradišču, Sežani, na kozini, v podgradu in drugod.najpomembnejša osebnost, ki je živela in delovala v Slivju od 1935 do 1950 je duhovnik viktor berce. ni bil le dušni pastir, vodil je pev-ski zbor, učil mladino in pripravljal z vaščani dramske uprizoritve. čas njegovega delovanja je za večne čase zapisan v mogočni va-ški cerkvi. Sprehodili smo se do zadnje hiše. vse hiše z okolico so vzorno urejene. vidi se, da so vaščani vložili veliko truda v lep videz naselja kot celote. na koncu vasi nas je s šilcem pristne slivovke sprejela rojakinja go-spa marica, po rodu iz vasi dobrepolje pri ilirski bistrici. pravo slivar-sko pogostitev pa so nam pripravili gospe pia in marta ter gospod igor šiškovič. preživeli smo izjemno lepo in koristno popoldne, za kar se zahvaljujemo gospe astrid lampe, družini šiškovič in gospe marici. obljubili smo, da se še vrnemo v Slivje.

za skupino,marica gaberšnik

med ljudmi

elektronski škrat nam je zagodel in nam speljal članek o pustu v Slivju na drugi konec sveta. vsem se opravičujemo in ker je pozno - pomlad je že v razcvetu - objavljamo samo tekst! uredništvo

puSt in 8. mareC v Slivjukot vsako leto je tudi v vas Slivje pustni čas privabil maškare na plan. glavna »poberija« po vasi je bila na pustno soboto, ko so si dopoldne najmlajši nadeli pustne kostume in se sprehodili po vasi od hiše do hiše. popoldan pa so se zbrali mladi in malo starejši ter ob spremljavi harmonike obkorakali celo vas. kot je običaj, se je v vsaki hiši zaplesalo z gospodinjo in gospodarjem, maškare pa so jima prav v vsaki hiši zapeli pesem: »zahvalmo gospo-dinjo, ki je spasla lejpo svinjo - klobase, klobase, klobase jemo mi«. v Slivju smo letos malo spremenili pustni običaj in tako nismo le po-birali jajc in klobas, temveč je skupina »žensk« domiselno izkoristila poberijo in delila ženskam po hišah rožice v dar za bližajoč 8. marec. rožice so bile na okrašenem vozu pripeljane do vrat vsake hiše in moramo priznati, da je kar »užgalo«. poberija je bila kar naporna, saj je trajala do poznih večernih ur. zato smo se odločili, da skupno večerjo pripravimo naslednji vikend in se tako ponovno srečamo ob še enem skupnem druženju. pustno večerjo smo združili s praznikom žena in res pravi »žur« s sku-pino »duo pozdrav« je trajal skoraj do jutranjih ur.

td dimnice Slivje

društvo Sožitje Sežana - občni zborna rednem letnem zboru društva »Sožitje - društvo za pomoč ose-bam z motnjami v duševnem razvoju Sežana« so sprejeli program dela za leto 2011. največ časa bodo posvetili programu spozna-vanja in dela s konji, pevskim delavnicam, pohodništvu, programu vseživljenskega učenja ter izobraževanju in usposabljanju družin z osebami z motnjami v duševnem razvoju.pevski zbor društva kraški slavček, ki šteje 17 članov, bo v oktobru in novembru imel vaje za nastop na novoletnem srečanju.člani se bodo odpravili na tri pohode in na srečanje s člani društev iz postojne, ilirske bistrice in obalnega društva, ki bo v mesecu sep-tembru. predvideni so naslednji pohodi:- pohod in srečanje s člani društva ajdovščina vipava v tomaju 15. maja 2011,- pohod na tabor v okviru občinskega praznika občine Sežana 27. avgusta 2011 in- pohod v neznano, datum bo določen naknadno.za šest varovancev in dve spremljevalki bodo organizirali doživljaj-ski tabor s poudarkom na spoznavanju zdravilnih rastlin na pohorju, vikend seminar za starše in osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki bo potekal v oktobru za približno 45 oseb, program ohranjanja psihofizičnega zdravja družin v juniju in juliju ter izobraževanje spremljevalcev, ki je bil že v letošnjem aprilu v ljubljani. osnov-ni namen teh programov je, da se predvsem starši usposobijo in ozaveščajo v smislu pozitivnih sprememb stališč do oseb z motnjo v duševnem razvoju. poleg strokovnih vsebin in usposabljanja se pomemben namen tovrstnih oblik izraža v krajši razbremenitvi teh

družin, spremembi okolja ter njihovem medsebojnem spoznava-nju in izmenjavi izkušenj. novoletno srečanje članov društva z obdaritvijo oseb z motnjo v duševnem razvoju bo kot vsako letu v decembru. vsi programi se bodo izvajali v okviru pridobljenih finančnih sredstev.

rk

17

med ljudmi

energetika, SamooSkrba in naravni reSurSienergetska kriza v 70. letih prejšnjega stoletja je prinesla zavedanje o pomembnosti upo-rabe obnovljivih virov energije, med katere spada tudi bioplin. po podatkih mednarodne agencije za energijo (iea) deluje v evropi in Severni ameriki več tisoč kmetijskih biopli-narn (leta 2007 jih je bilo samo v nemčiji skoraj 4000), v zadnjem času pa se je njihovo število krepko povečalo, za 20–30 % na letni ravni. poleg tega v državah v razvoju (pred-vsem azija) deluje preko milijon zelo prepro-stih, majhnih bioplinskih digestorjev, ki pro-izvajajo bioplin za kuhanje in osvetljevanje. bioplin je za družbo kot celoto zelo koristen, saj spada med obnovljive vire energije in tako zmanjšuje emisije toplogrednih plinov. poleg tega prispeva k energetski neodvisno-sti skupnosti in lahko krepko zmanjša količi-ne odpadkov. tehnologija je zelo uporabna tudi za posameznike, predvsem kmetovalce, saj omogoča dodaten zaslužek, presnovljen substrat pa je odlično gnojilo. nemški inšti-tut za energetiko in okolje ugotavlja, da je potencial bioplina v evropi tako visok, da bi z njim lahko nadomestili celotno porabo ze-meljskega plina.kot vhodni substrat za proizvodnjo bioplina z anaerobno presnovo se lahko uporabljajo: živinska gnojevka in blato, kmetijski ostanki, organski odpadki iz prehrambene in kmetij-ske industrije (rastlinske in živalske), organ-ski del komunalnih in gostinskih odpadkov, kanalizacijska gošča in namensko pridelane energetske rastline (koruza, trstikovec, sirek, detelja). živinska gnojevka in gnoj sta zaradi svojih lastnosti najboljši substrat za anaerob-no razgradnjo, saj naravno vsebujeta anae-robne bakterije, imata visoko vsebnost vode ter sta poceni in lahko dostopna. bioplin, ki nastane v tem procesu, se lahko na mestu samem pretvori v toplotno energijo, ki nato služi neposredno za ogrevanje samega go-spodarskega poslopja ali pa poganja turbino – in tako pridobimo električno energijo. po-leg tega se lahko takšen plin polni v jeklenke ali pa oddaja neposredno v plinsko omrežje. ker sta naš prostor in čas preplavljena z or-ganskimi odpadki in ostanki ter odplakami, se bioplinska tehnologija zdi kot idealna reši-tev problema onesnaževanja. vse lepo in prav torej. iz odpadkov, ki jih seve-da nihče ne mara, dobimo bioplin, zmanjša-mo onesnaževanje – in iz tega celo dobimo energijo. kaj je s tem narobe? pojdimo lepo po vrsti. dober glas seže v de-veto vas, slab pa v deseto, pravijo. naše kraje je zajel predvsem slednji. zakaj? prvi problem je v tem, da se z javnostjo ne komunicira pri-merno in pravilno. ljudje imamo radi okolje, v katerem živimo, in načeloma smo do njega zaščitniški, kar je tudi prav, čeprav se ne zave-damo, da tudi sami okolje zelo obremenjuje-

mo (problem greznic, živalskih farm ...). umestitev bioplinske elektrarne v prostor mora biti skrbno načrtovana. pri izbiri loka-cije je potrebno upoštevati oddaljenost loka-cije od stanovanjskih območij, rekreacijskih površin, vodnih teles, bližino površinskih voda, vodovarstvenih območij, bližino ob-močij, zavarovanih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, itd. ob tem ne gre zanemariti dejstva, da gradnjo biopli-narn trenutno poganjajo med drugim tudi finančne subvencije za proizvodnjo bioplina. iz tega sledi, da električna energija, proizve-dena v bioplinarni, (zaenkrat) stane več kot pa konvencionalno pridobljena električna energija, razliko v ceni pa poravnata država in eu, katerih proračuna se napajata z davko-plačevalskim denarjem. drugi problem, ki se pojavi, je načrtno pri-delovanje intenzivnih kultur za proizvodnjo bioplina. zaradi tovrstne pridelave se okolje dodatno obremenjuje s pesticidi, herbicidi in drugimi (an)organskimi dodatki za boljšo rast rastlin. če upoštevamo še dejstvo, da se za obdelovanje polj uporabljajo traktorji, ki do-datno obremenjujejo okolje s fosilnimi gori-vi, se resnično lahko vprašamo, ali bioplinske naprave ustrezajo pojmu zelene energije. pojdimo naprej. odpadki živalskega in ra-stlinskega izvora so (lahko) polni pesticidov, antibiotikov in drugih organskih in anorgan-skih onesnaževalcev, ki gredo z roko v roki z intenzivno pridelavo in zato kaj hitro zaide-jo v našo prehransko verigo. kot je že bilo omenjeno, se lahko suha snov, ki nastane na koncu bioprocesa, uporablja kot gnojilo, ne poznamo pa gospodinje, ki bi svojo solato na vrtičku pognojila s takšnim materialom.nadalje se v razpravah o bioplinarnah pogo-sto pozablja, da je od leta 2005 znanstveno dokazano, da kot stranski produkt pri delova-nju plinskih motorjev v bioplinarnah nastaja rakotvoren formaldehid, ki se v telo ljudi in živali vnaša prek dihanja in kožne absorpcije ter povzroča genske spremembe, pri tem pa postavlja vprašanje učinkovitosti in sposob-nosti državnih regulatorjev (inšpekcijske služ-be itd.) pri nadzoru nad stopnjo izpustov rako-tvornega formaldehida, ki je v eu postavljena na prehodnih 20–40 mg/m3, v Severni evropi pa medtem že razpravljajo o tem, kako doseči stopnjo izpustov v višini 1 mg/m3.k temu dodajmo še to, da se v evropi zara-di nižanja transakcijskih stroškov bioplinske elektrarne postavljajo na lokacijah, ki so čim bliže vhodnim surovinam, ki so na voljo na določeni lokaciji, kar pojasnjuje, zakaj je naj-večje število bioplinarn v Sloveniji ravno v prekmurju. prav tako gredo trendi v smer, da je moč bioplinarn prilagojena razpoložljivi količini vhodnih surovin v bližini lokacije, kar

pomeni, da so tovrstne bioplinarne manjše-ga obsega in kot take nedvomno prispevajo k trajnostnemu razvoju – tega pa brez jasne strategije ni upravičeno zahtevati od investi-torja, katerega logičen cilj je doseganje dolo-čene stopnje dobička.namen napisanega članka ni sejanje odpo-ra proti plinskim elektrarnam in podobnim visokim tehnologijam. kot diplomirani mi-krobiolog in soavtor tega članka sem pristaš takšne tehnologije, a ta mora biti v sozvočju z lokalnim okoljem in ljudmi. mislim, da bi se morali investitor, občina in krajani use-sti za mizo in prisluhniti drug drugemu. na eni strani so legitimne pravice po zdravem okolju državljank in državljanov republike Slovenije, ki nam jih zagotavlja tudi 72. člen ustave republike Slovenije, na drugi strani pa poslovni subjekt s svojimi legitimnimi pra-vicami, ki jih bo moral znati umestiti v tisto okolje, ki je za pridelavo bioplina primerno. navsezadnje brez vlaganja v naši občini ne bo potrebnega razvoja, vseeno pa tega ne moremo dovoliti za vsako ceno. napredek na vseh področjih pa je najlažje dosegati takrat, ko v skupnosti vlada konsenz o tem, katere so prioritete pri zasledovanju tega cilja, ter ko je zasnovana jasna strategija umeščanja objektov v prostor. tretja stran, ki bi morala učinkovito opravljati svoje poslanstvo, pa so državni regulatorji. žal številni primeri kažejo na to, da je država pri izvajanju zakonov, določil in uredb več-krat neučinkovita, zato so dvomi in strahovi občank in občanov v zvezi s postavitvijo bio-plinarn v bližini naselij po Sloveniji ter tudi v naši občini več kot upravičeni. mogoče je stanje primerno, da premislimo o energetski neodvisnosti občine. naša občina je bogata z lesno biomaso. pred leti je v naši deželi in v bivši državi kraljevala (sicer zelo umazana) lesna industrija. produkti z nizko dodano vrednostjo niso mogli več konkuri-rati poceni izdelkom iz manj razvitih držav. industrija je propadla, ljudje so ostali na cesti. ponovno bi bilo potrebno premisliti o smotr-nosti izkoriščanja gozdov. zdi se nama, da se trenutno vedemo kot slab gospodar. virov, ki jih imamo, ne izkoriščamo optimalno. med-tem se Slovenija in brkini zaraščajo, izginjajo pašniki, polja in njivske površine. hkrati pa obstajajo želje po tem, da se na urbanem ob-močju vzpostavi bioplinarna, katere glavne vhodne surovine naj bi bile tropine, koruza, sirotka, odpadno sadje in zelenjava. človek se za trenutek ustavi in se vpraša, kam gremo? nikamor. Stopicamo na mestu in se sprašujemo, česa nimamo, ne vidimo pa ti-stega, kar imamo.

matej Skočaj, univerzitetni diplomirani biolog,

in vasja ivančič

18

»Iz mojega dnevnika«V Knjižnici Kozina razstavlja

DAMIJANA ČERMELJ

čer mel je va je rojena leta 1962 v ko-pru. končala je tekstilno šolo, a njena srčna izbira je, kot pravi, šola za obli-kovanje. črta, oblika, barva, beseda … so »drobižki«, ki jo spremljajo že od otro-štva. avtorica pravi, da ji ži-vljenje pomeni več kot le jesti in spati. ukvarja se s slikanjem, grafiko, oblikova-njem in ilustracijo, rada pa v medčrtje tu in tam zasuče tudi besedo v pesem, če ji le dopušča čas. trenutno oblikuje dve knjižni zbirki. razstavljala je na več sku-pinskih razstavah v štanjelu, izoli, piranu, hrpeljah in drugje. v knjižnici kozina je v aprilu razstavljala slike »iz mojega dnev-nika«: akril/olje na platnu, risbe.

patricija dodičfoto: patricija dodič

med ljudmi

ko baba dvigne krilo, je lepo vreme tudi v knjižniCi kozina

Tako pravijo. In tudi domačinka doc. dr. Katja Hrobat nam je v kozinsko knjižnico s predavanjem prinesla do-bro vreme in dobro voljo. Predvsem zato, ker je »baba in gamba«, bi rekli stari ljudje – tisti ob meji, o kateri je navsezadnje govorila ob predstavitvi svoje knjige Ko baba dvigne krilo. mitološki pomen vaških mej, ki so označene s strašljivimi pripovedmi o bitjih med sveto-vi. na mejah je pogost lik kače, sicer se pa obredni vidik prehoda vaških mej kaže tudi v mrtvih počivalih, obrednih mestih postan-ka pogrebnih procesij. med najmočnejšimi simbolnimi središči stvarstva je nanos, na katerem živi nadnaravna kača. velik pomen in simbol ima hrastovo drevo, saj ima vlogo nekakšnega »managerja« med to in ono stranjo sveta. avtorica veliko piše o babi, s katero je knjigo pravzaprav naslovila. baba je lahko znanilka vremena, lahko je šmrkava in grda, lahko je odvratna, vklesana, skratka fenomen v izročilih vseh slovanskih ljudstev.

baba označuje pojave od ženskega demona do kruha, zadnjega snopa žita, žitnega duha, ljudska orodja, hrib, padavino, ozvezdje, kos ledu ali kamen v otroški igri. Skratka, baba je vse. in nima le negativnega vidika, s ka-kršnim bi želeli današnjo »babo« označiti. katja trdi, da se z babo vse začne in konča in skorajda ji gre verjeti, če malce zagovorim ženski spol. avtorica je v knjigi predstavila rezultate raz-iskav ustnega izročila po večjem delu krasa. Sicer pa je katja hrobat, ki še malce diši po obrovu, docentka na oddelku za dediščino koprske fakultete za humanistične študije univerze na primorskem in se v kratkem, po njenih besedah, vrača v domačo kozi-no. leta 2003 je diplomirala pri prof. Slap-šaku z delom Šembilja na rimskih cestah in povezovala ustno izročilo z arheološkimi raziskavami. pet let je bila mlada raziskoval-ka, asistentka na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozof-ske fakultete, kjer je leta 2009 diplomirala z mitologijo krasa. knjiga Ko baba dvigne krilo je izšla leta 2010 pri filozofski fakulteti ljubljana. pogovor z avtorico je povezova-la strokovna kolegica, arheologinja Sabina pugelj iz ilirske bistrice, ki ravno tako zbira in raziskuje ustno izročilo, ki bo kmalu iz-šlo kot knjiga Vile bile v zbirki glasovi. pri pisanju dela Ko baba dvigne krilo je avtorici pomagalo več kot šestdeset informatorjev, največ iz rodika. katja hrobat je od leta 2010 zaposlena kot raziskovalka na inštitutu za dediščino Sredozemlja zrS koper univerze na pri-morskem in asistentka na oddelku za de-diščino fakultete za humanistične študije na univerzi na primorskem. njen članek o povezavi arheologije in folklore je na izpitni literaturi na univerzi v washingtonu. Skupaj s sodelavci parka škocjanske jame je prejela valvazorjevo častno priznanje za razstavo v

delezovi domačiji v škocjanu. prejela je več mesečnih štipendij francoskega inštituta Charles nodier (pariz, besancon), italijanske ambasade (rim) in Ceepusa (Skopje). bila je članica bilateralnega projekta z makedoni-jo in s hrvaško (mirila). predavala je na uni-verzi v Skopju v makedoniji in v besanconu v franciji. redno objavlja v znanstveni pe-riodiki in se udeležuje mednarodnih sim-pozijev. izdala je tudi drobno monografijo Kras – Brkini: prazgodovinska gradišča (kd vilenica, Sežana, 2004) in objavila številne znanstvene članke v različnih strokovnih revijah. lahko ji zaželimo samo obilo uspeha na vsakem področju njenega življenja in lahko si želimo še več takih in podobnih razisko-valcev brkinov, kot je katja hrobat.

patricija dodičfoto: Slavko gerželj

19

med ljudmi

aprilSka pravljično-uStvarjalna uriCa v znamenju Cvetenja jabolk

ob lepem vremenu, se ve, nam črvički tam nekje v ozadju ne pustijo preveč mirnega sedenja, poslušanja, učenja ali česa po-dobnega. Saj je razumljivo, kajneda? zato je bila tudi aprilska pravljična urica temu primerno obiskana. pa vendarle. tistim, ki vas ni bilo, morda le vprašanje: ali veste, da se lahko v krošnji jablane pozlati? ne? no, lahko postanete tudi garjavi, če je posredi pohlep ali premočna želja po posedovanju tega in onega, kar ima sosed, sosednji kralj ali vila v kraški ali katerikoli jami. pravljično-ustvarjalno urico je tokrat pripovedovala klementina dodič. da ima pravljica smisel, mora seveda upoštevati pravljična pravila. a kdo bi še v pravljici upošteval pravila, daj-te no! na sokolu se lahko poleti čez jezera in gore in premaga še tako velike težave. ali ste vedeli, da obstajajo taki možje, taki mo-dri nončkoti najbrž, ki lahko vilam vkleščijo prste, ker so hudobne in sitne in zoprne? da ne? bejžte no, seveda obstajajo!naslednje leto je leto medgeneracijskega dialoga in bilo bi zelo lepo, če bi sodelovali pri tako prijetnih uricah. obveščam tudi, da bodo s septembrom najverjetneje vse pri-reditve knjižnice kozina premeščene na to-rek, vendar bodo bralci in uporabniki pra-vočasno obveščeni. v septembru knjižnica kozina praznuje peto obletnico preselitve na novo lokacijo. ob prazniku ponovno va-

kako generatorji biopolja vplivajo na človekovo telo?

Vabim otroke, da se nam pridružite na naslednji pravljično-ustvarjalni urici tretjo sre-do v maju, če bo lepo vreme, na prostem pod kostanji. Obenem vabim vse mamice, babice, očke, dedke, strice, tete, vso bližnjo in daljno žlah-to skratka, ki bi želeli otrokom povedati pravljico ali dve, da se prijavijo v knjižnici.

bim domače likovnike, ki bi svoje stvaritve želeli razstaviti v knjižnici, da se prijavijo za septembrsko razstavo – s kratkim življe-njepisom in morda kratkim vpogledom v razstavljena dela. vabljeni predvsem tisti, ki

v lanskem letu niste imeli možnosti razsta-vljanja. vabljeni in pozdravljeni do prihodnjič, pa-tricija dodič

foto: patricija dodič

v knjižnici kozina se je na aprilskem srečanju študijskega krožka »Spoznaj se« predstavil franc šturm iz tolmina. S sodelavci že dve desetletji preučuje bioenergijsko polje in izdeluje naprave, ki na človeka in okolje delujejo blagodejno. za svoje izume je dobil številna priznanja v Celju, švici, zda in drugod. šturm trdi, da je biopolje ključna vsebina vsake stvaritve, človeka, rastline, živali, planetov, galaksij, skratka celotnega vesolja. v človeškem biopolju so zajete vse informacije o njegovem zdravju. biopolje se razlaga s fizikalnimi teorijami, kot sta teorija strun in kvantna teorija. zapise življenja, pravi raziskovalec, je mogoče vgraditi v vse snovi, ki so v trdnem stanju in so nastale iz tekočine. informacije so v snoveh za-pisane v posebnih oblikah kristalov. entrostati se lahko uporabljajo povsod, kjer človek ustvarja umetno okolje, v katerem se navadno ne počuti tako dobro kot v naravnem. odkritje, da se energijske informacije iz biopolja lahko zapišejo v kovino, je novo, trdi šturm. Stare civilizacije so sicer že imele bogato znanje o uporabi biopolja (egipčani kot hetiti, kitajci). enega njegovih entrostatov so v obči-ni tolmin namestili pred tremi leti in neutrudni raziskovalec bioe-nergetskega polja pravi, da deluje zanesljivo in s trdimi dokazi. za vse, ki vas tematika zanima, lahko obiščete njegovo spletno stran www.radiestezija-sturm.si.

patricija dodičfoto: z avtorjeve spletne strani

20

med ljudmi

Suvereni malteški viteški redo tematiki, ki se zdi že sama po sebi izredno zanimiva, morda toliko bolj, ker je o ome-njenem viteškem redu še veliko zavitega v tančico, je na predstavitvi svojega diplom-

skega dela v prostorih knjižnice kozina pre-davala teja ljubič iz javorja, sicer domači-nom bolj znana kot pridna harmonikašica in pevka. da gre za red, ki sega v enajsto

stoletje in ima pravzaprav z malto skupnih le nekaj zgodovinskih drobcev, in da je kar nekaj malteških vitezov tudi med znanimi Slovenci, nam je zaupala ob power-poin-tovem prikazu viteških znamk, kovancev in podobnih zanimivosti. nekoliko naspro-tujoče si dejstvo prisege k revščini daje navadnim smrtnikom razmišljati o tem, da so v prvem viteškem razredu povečini plemiči, tesno povezani s Svetim sedežem, z nalogo pomagati ubogim in pomoči po-trebnim. pod velikim mojstrom, ki viteški red vodi doživljenjsko, deluje okrog 25.000 članov s sedežem v rimu, približno 80.000 prostovoljcev, predvsem zdravstveno pod-kovanih, pa deluje v stodvajsetih državah sveta. Slovenija je po osamosvojitvi prizna-la Suvereni malteški viteški red kot neodvi-sno državo, leta 1993 pa je z njim podpisala še konvencijo o poštnih storitvah. red ima lastni potni list, lastne registrske tablice idr. o pravnem redu malteških vitezov si lahko več preberete v diplomski nalogi, ki je svoj prostor našla na domoznanskem oddelku kozinske knjižnice.

patricija dodičfoto: patricija dodič

dva zgodovinSka foto utrinka

iz klanCa

klančani so bili med prvomajskimi prazniki izjemno pri-dni: pričeli so z gradnjo vaškega doma. več v naslednji številki glasila.

foto: bogdan martinčič

21

»ku lwnCa pade na tjermin« na feStivalu gledaliških Skupin linhartovo Srečanje

prijatelji mladine na čarobnem dnevu v lipiCimedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana se je udeležilo čarobnega dne v lipici in se predstavilo z ustvarjalnimi delavnicami: v živalskem kraljestvu (izdelovanje živali iz kartonaste embalaže), pomlad na travniku (izdelovanje predmetov iz netkanega tekstila, posušenega ruja, storžev ...), na kmetiji (izdelovanje predmetov iz blaga).

dramska skupina kštd prešnica in glasbena skupina wwtele smo z več kot uspešno premiero v mesecu januarju v kulturnem domu hrpelje predstavili novo dramsko igro »ku lwnca pade na tjermin«. S predstavo smo se prijavili na 50. linhartovo srečanje – festival gledaliških skupin Slovenije 2011, katerega namen je spodbujati in nagraditi najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke predstave. S premiero v hrpeljah je bila gleda-liška igra predstavljena na območnem linhartovem srečanju gledaliških skupin našega območja. uspelo nam je prepričati strokovnega selektorja in se tako med ostalimi prija-vljenimi dramskimi igrami uvrstiti v naslednji krog tekmovanja – na regijsko linhartovo srečanje gledaliških skupin. Srečanje je potekalo 21. aprila v kulturnem domu izola, kjer smo tudi uprizorili predstavo, ki si jo je ogledal državni selektor. poleg uspeha, ki ga je dramska skupina dosegla z uvrstitvijo na regijsko tekmovanje, je priznanje na regijskem nivoju dobila tudi naša režiserka zvonka radojevič za režijo predstave »ku lwnca pade na tjermin«. ob tej priliki ji iskreno čestitamo in se ji zahvaljujemo za potrpljenje, ki ga je morala izkazati za delo z nami. zahvaljujemo se tudi občinstvu za vso podporo in vsem ostalim »podpornikom« naše skupine.

alenka pečardramska skupina kštd prešnica

društvo prijateljev mladine / foto: maja anderlič može

med ljudmi

22

ponovno zlata brkinSka godba 2000

nov uspeh brkinske godbe 2000 – zla-to priznanje na tekmovanju mladinskih godbv soboto, 9. aprila 2011, se je brkinska godba 2000 udeležila 1. tekmovanja mladinskih godb, ki je bilo v konservato-riju za glasbo in balet v ljubljani. tekmo-vanje je potekalo v treh kategorijah: do 14, do 16 in do 18 let, kar so bile največje povprečne starosti godbenikov v posa-meznih kategorijah. brkinska godba se

je predstavila

čeStitamo!!!

med ljudmi

že kar nekaj časa smo se pripravljali in pri-čakovali ta dan »d«, ko smo končno stopili na oder na konzervatoriju za glasbo in balet ljubljana in pokazali plod naših dolgih so-botnih in sredinih vaj.v soboto, 9. 4. 2011, smo se okoli 10h zjutraj izpred godbenega doma v hrpeljah z avto-busom odpeljali v prestolnico na 1. tekmo-vanje slovenskih mladinskih orkestrov, na katerem je nastopilo 6 mladinski orkestrov v 3 kategorijah, razporejenih po povprečni starosti članov orkestra. mi smo nastopili v kategoriji s povprečno starostjo do 18 let.v ljubljani so nas pospremili v naš prostor za pripravo in čas je med čakanjem tekel zelo počasi, a smo naposled le pričakali trenu-tek, ko so nas napotili na oder. dvorana je bila skoraj polna obiskovalcev, za njimi pa je sedela žirija. ko je predsednik žirije dal znak,

da lahko pričnemo z nastopom, je dirigent tomaž škamperle, kot on to zna, povzdignil dirigentsko paličico, se nasmehnil in pričeli smo z igranjem. na začetku je bila ogrevalna skladba, sledila ji je nekoliko daljša skladba z naslovom green hills fantasy, za konec pa smo pustili še obvezno, in sicer alvamar overture. med nastopom se je čutilo nekaj živčnosti, vendar pa je bil naš dirigent – kot je na koncu povedal – z njim zadovoljen. po nastopu smo se preoblekli in odpravili na kosilo, ki so nam ga tam pripravili. okrepčali smo se in kosilo nam je pomagalo pri tem, da nam je čas malce hitreje tekel ob čakanju na razglasitev rezultatov. uro po nastopu smo se nastopajoči posedli v dvorani in v pričakovanju ploskali, se po-govarjali ter upali na čim boljšo uvrstitev. nekaj minut zatem je na oder prišla žirija in

pred njo je stala miza s tremi pokali in pri-znanji oz. plaketami za posamezne orkestre.začeli so seveda s prvo kategorijo, tako da sta bili pred nami še dve in smo bili že kar nestrpni. končno je prišla na vrsto naša ka-tegorija in brkinska godba 2000 je z osvoje-nimi 330 točkami oz. 91 % prejela zlato pla-keto s posebno pohvalo. tomaž škamperle nas je na koncu še nagovoril na avtobusu, pohvalil naš dober nastop in povedal, da je z uvrstitvijo zelo zadovoljen. to pa še ne pomeni, da smo mi kar končali. čez dober mesec nas čaka še državno tekmovanje, kjer bomo prvič nastopili v 3. kategoriji z orkestri z različnimi povprečnimi starostmi članov. priprave bodo seveda potekale tako kot do-slej – in vsi upamo na najboljše.

erina r. borovič

v najvišji kategoriji in se z izvedbo tekmo-valnega programa več kot uspešno pred-stavila tako komisiji kot tudi številnemu občinstvu.tekmovalna komisija v naslednji sestavi: predsednik prof. Miro Saje, mag. Hans Brunner iz avstrije in prof. Alojz Zupan, gotovo ni imela lahkega dela. vrhunske iz-vedbe mladih godbenikov niso pustile rav-nodušnega prav nobenega od prisotnih v dvorani. brkinska godba 2000 je nastopila v svoji kategoriji kot zadnja. dolge ure vaj

in priprav na nastop so se obrestovale. brkinska godba je za svoj nastop preje-la 330 od 360 možnih točk in se uvrstila takoj za mladinskim pihalnim orkestrom glasbene šole Celje, ki je prejel 339 točk. na osnovi doseženih 91,7 % vseh mo-žnih točk je brkinska godba prejela zlato priznanje s pohvalo.mladim godbenikom čestitamo in jim želimo še veliko podobnih uspehov.

dm

23

med ljudmi

prvi maj nekoliko drugače

V Klancu ob mlaju (Foto: Bogdan Martinčič)

brkinSka godba na Snemanju oddaje nlpgotovo je kdo od vas v nedeljo, 1. maja, ob 16.00 gledal tv-oddajo nlp in nas morda videl tam. da, točno to je tisto, kar je nare-dilo letošnji 1. maj še toliko bolj poseben. z rtv-ja smo namreč prejeli povabilo, da v živo nastopimo v oddaji nlp v rubriki mega face s tadejem korenom šmidom. povabljeni smo bili zaradi odlične uvrstitve

letošnji prvi maj je bil za nas godbe-nike nekoliko bolj poseben kot kateri poprej. najbrž se sprašujete zakaj. zadnji dan aprila smo izkoristili za intenzivne vaje, na katerih smo vadili skladbe za bližajoče se tekmovanje. tudi te intenzivne vaje so bile neko-liko bolj posebne, lahko bi rekli celo sladke, saj smo si v času kosila postre-

gli z goro domačih palačink z nutello. to se ne zgodi ravno na vsa-kih intenzivnih vajah. vaje so trajale dobre štiri ure, v tem času pa smo vadili tako po sekcijah kot tudi skupaj.

na nedavnem tekmovanju v ljubljani, kjer smo prejeli zlato plaketo s posebno po-hvalo. Seveda smo se povabilu odzvali in tako smo se po budnici, ki smo jo zaključili okrog poldneva, odpravili v ljubljano.osebje rtv-ja nas je lepo sprejelo in nato pospremilo v garderobo. ob 14.00 smo imeli tonsko vajo v studiu, potem pa smo

imeli čas za preoblačenje do 16.00, ko smo bili na vrsti za nastop.za pogovor z voditeljem so bili zadolženi jerneja škrlj, erik Starc in ana Sluga, ki so sproščeno in suvereno odgovarjali na nje-gova vprašanja o orkestru, njegovem na-stanku in dosežkih.zaigrali smo dve koračnici, Slovenci in eu-ropa marš, nato pa se po »15-ih minutah slave« poslovili in se odpravili v garderobo. nastop nam je odlično uspel.Seveda po nastopu nismo kar odšli, ampak smo ostali do konca oddaje in kar tam iz studia spremljali še pogovore in nastopa nuše derende in maje keuc.med odmorom smo si vodeno ogledali prostore rtv-ja, torej studie, kjer snemajo oddaje. tako smo na primer videli posta-vljeno sceno za snemanje slovenske loteri-je in studio 1, kjer snemajo vse večje prire-ditve, ki niso na prostem, tudi letošnjo emo.po koncu oddaje pa smo se lahko tudi fo-tografirali z gosti v studiu. ta dan nam bo vsekakor ostal v spominu in tudi rtv-jev-cem smo obljubili, da jih še kdaj obiščemo, le poklicati nas morajo.

erina r. borovič

prvi maj smo kot ponavadi začeli s tradicionalno prvomajsko bu-dnico in obiskali vasi v občini hrpelje - kozina. zbrali smo se ob 6.30 pred godbenim domom in tudi tam zaigrali nekaj koračnic za ogrevanje, vendar so bili prebivalci očitno preutrujeni in je bilo moč videti le nekaj radovednežev na oknih.ustavili smo se v prešnici, kjer so nas pričakali prvi. Sledile so vasi petrinje, ocizla, klanec, nasirec, tublje in kozina. povsod so nas pri-čakali z nasmehi na obrazih in z veliko dobre volje, ki pa je ni manj-kalo niti pri nas samih. letos je bilo drugače tudi to, da nismo bili oblečeni v uniforme, pač pa v kavbojke in majice, ki smo jih prejeli na nedavnem tekmovanju v ljubljani. tako je bilo vse nekoliko bolj sproščeno.to pa za ta dan še ni bilo vse …

erina r. borovič

24

med ljudmi

prvi izlet planinSkega društva brkini

velika plešiviCa

naš prvi izlet smo poimenovali šparglijada, namensko smo tako tudi načrtovali datum izleta. 16. april je bil čudovit sončen dan, pomladansko razposajen, pisana druščina pa je kar kipela od navdušenja. naš pohod se je začel v kubedu, naložili smo si nahrbtni-ke, dodatno obtežene z raznimi kuharskimi pripomočki, s seboj smo odnesli plinski gorilnik, ponev in pribor ter vse, kar je potrebno, da lahko pripraviš šparglje.previdno smo prečkali cesto, saj je bila ta že polna turistov, in se podali navkreber

kljub temu, da velja april za vremensko muhast mesec, nam je to-krat prizanesel in nas obdaril z lepim sončnim vremenom na sobo-to, 16. aprila, ko smo se mladi planinci mo pd Slavnik z veseljem odpravili na izlet. za cilj smo si tokrat izbrali veliko ple-šivico. v skromni zasedbi smo se tako odpeljali do izhodišča v Ska-danščini. od tod smo jo najprej mahnili mimo Studenca in pod glavico skozi gozdove kičarja, desenjaka in vratarščine na mala vrata ter naprej na veliko plešivico. na vrhu smo si nekaj časa vzeli za uživanje v razgledu in počitek. po gozdnih poteh in stezah smo se nato namenili h kraški udornici Skadnini, kjer smo se osvežili z izvirsko vodo. od Skadnine nas je gozdna pot (t. i. markovska pot) vodila k medenemu kamnu, k šimonovi pečini in po jelovški stezi v Skadanščino, kjer smo po dobrih štirih urah hoje zaključili naš izlet. planinski pozdrav do tretje sobote v maju, ko se ponovno podaja-mo na izlet, in sicer na golič.

lavrencija

koneC tekmovanja v ženSki članSki 1. b ligijadranovke so ponovile najvišjo uvrstitev kluba v zadnjih letih. ali je to uspeh ali neuspeh, presodite sami. dekleta so z odličnim prvim delom tekmovanja, kjer so bile na tretjem mestu, nakazale, da so zmožne poseči po višjih mestih. a se je v nadaljevanju prvenstva situacija nekoliko spremenila. nekoliko je padla prisotnost na treningih, za kar so krive poškodbe, bolezni, šola … pa še bi lahko naštevali, a take težave so imele tudi nekatere druge ekipe. kljub temu so sezono zaključile s 4. mestom in ponovile lansko uvrstitev. vsekakor se za ženski hrpeljski rokomet ni bati, saj iz nižjih selekcij prihajajo igralke, ki že kažejo svoj poten-cial in se bodo počasi in načrtno priključevale v člansko ekipo.

Spletna stran: www.sdjadran.comfacebook: šd jadran bluemarine

proti turistični točki z razglednim stolpom lačna. približno uro hoda po vijugasti stezi pretežno po gozdu je trajal prvi del izleta. narava je že bila v polnem prebujanju in tako smo lahko opazovali različno cvetje in rastlinje. ob stolpu smo si prvič malo oddahnili, in slekli odvečna oblačila, saj je bilo že kar toplo. naše kuharske pripomočke in dobrote smo odložili blizu stolpa in postavili ču-vaja, ostala druščina je krenila naprej proti kuku. Spotoma smo se nekajkrat ustavili in uživali ob prečudovitem pogledu na lepote neokrnjene narave in po približno uri hoje prispeli na vzpe-tino kuk. po krajšem postanku smo se že vračali na našo ciljno točko - lačna, kjer smo imeli mali-co. Seveda smo si prav zares pripravili šparglje na brkinski način, kar pomeni, da v njih ni manjkalo slanine, jajc ...obilna malica je vsem teknila, sledil je krajši po-čitek, nato pa smo vse lepo pospravili in s sabo odnesli vse smeti. čeprav je bila pred nami še ura hoje, je bilo razpoloženje odlično, med potjo smo celo zapeli.

branko dujmovičfoto: darinka Sintič

25

med ljudmi

pozdravljeni, novorojenčki!

DOBRODOŠLI, Rene, Teo,

Lara in Mia!

En sam otroški smeh, pa bo najsvetejši dan še bolj svet.(Vir: internet)

Pripravili: Monika Zobec in Mojca Grk

ime in priimek: RENE KOCJANČIČrojen: 28. 1. 2011 v izolidolžina in teža: 52 cm in 3225 gStarša: tea in iztokSestrica: eneja

reneju se je mudilo na svet, saj je vse presenetil skoraj mesec dni pred predvidenim datumom. mama pove, da je porod potekal hitro in brez zapletov, prisostvoval pa mu je tudi očka. oče in sestrica sta bila prepričana, da bo deček, mamica pa je bila pri spolu pre-vidna. ime svojega drugorojenca je družina izbrala skupaj. Starša dodata, da rene ponoči pridno spi, a ga lakota vsaj enkrat prebudi. podnevi, ko je zbujen, je živahen, rad se smeji in izgovarja prve glasove. Sestrica eneja ima svojega bratca zelo rada in nestrpno pričakuje, da se bosta lahko skupaj igrala. družinica se je na krajše sprehode po hrpeljah že podala, vendar bodo ti sedaj lahko pogostejši in daljši, saj je že prišla pomlad in s seboj prinesla lepša vremena.

Moja prva osebna izkaznica

ime in priimek: LARA ŠAUrojena: 2. 3. 2011 v izolidolžina in teža: 53 cm in 3590 gStarša: katja in tomažbratec: luka

po spolu drugorojenke družina ni povprašala pred njenim roj-stvom, želeli so, da ostane pre-senečenje. pri porodu je mamico bodril tata. lara pridno pridobiva na teži in noči prespi. nad malo sestrico je navdušen tudi luka, ki z z veseljem pomaga pri skrbi. vsako jutro, preden gre v šolo, ji da poljubček. obiska vnukinje se veselijo tudi noni in nonota v kopru in luciji. družina je doma v hrpeljah, kjer se ob sončnih dneh sprehajajo z vozičkom.

Moja prva osebna izkaznica

moja prva osebna izkaznicaime in priimek: TEO RESINOVIČrojen: 24. 2. 2011 v postojnidolžina in teža: 55 cm in 3530 gStarša: petra in boris

teo je živahen dojenček, ki se rad pocarta, pridno jé in vse bolj pridno spi. da bosta dobila fantka, sta starša vedela že pred njego-vim rojstvom, pri katerem je bil prisoten tudi tata. Svojemu prvorojencu je ime, med kopico všečnih, izbrala mamica. prihod tea je osrečil tudi njegovo pranono, za katero je teo že 11. pravnuk. v družbi treh bratrancev in dveh sestričen mu zagotovo ne bo dolgčas. uživa v sprehodih, srečate pa ga lahko na kozini, kjer stanujejo, ali pri nonotih na beki.

Moja prva osebna izkaznica

moja prva osebna izkaznicaime in priimek: MIA DUJMOVIČrojena: 6. 3. 2011 v postojnidolžina in teža: 50 cm in 2870 g Starša: alenka in ervinbratca: nik in dane

za spol tretjerojenke sta vedela le starša, ki sta se odločala med nekaj imeni, dokončno pa je ime izbral tata. mama doda, da je porod potekal hitro in brez zapletov. Starša mio pohvalita, da noči lepo prespi in da je nasploh nezahteven dojenček. naj še dodamo, da ima dve noni in dva nonota v rodiku in Sežani, pri katerih je bila tudi že na obisku.

Moja prva osebna izkaznica

26

mladarije

reprezentanCa letnika 1996 ponovno v modri dvorani

v ponedeljek, 21. marca, ob 15.45 so se v modri dvorani ponovno zbrali kandidati za reprezentanco letnika 1996. tokrat je selek-

Skupinska slika vseh reprezentančnih kandidatov v družbi g. borisa deniča, selektorja članske reprezentance Slovenije.

tor g. marjan potokar povabil fante iz klu-bov, ki tekmujejo v tekmovalnih skupinah zahod in jug. Skupaj je bilo na preglednem

treningu prisotnih 35 igralcev. med njimi so se znašli tudi štirje naši: andrej kljun, grega obreht, manuel zdravkovič in erik bolčič. po uvodnem nagovoru in ogrevanju so odigrali prijateljsko tekmo Slovenija zahod proti Slovenija jug. naši so igrali za ekipo zahoda, ki je tekmo prepričljivo dobila. k zmagi so andrej, grega, manuel in erik pri-spevali pomemben delež. na tribunah mo-dre dvorane je trening pozorno spremljal tudi selektor članske reprezentance g. boris denič. po treningu je fante pohvalil in jih vzpodbudil k nadaljnjem treniranju. »zave-dati se morate, da imajo samo najbolj de-lavni in nadarjeni priložnost za uvrstitev v člansko reprezentanco Slovenije,« je dejal.vodstvo reprezentance je bilo z organiza-cijo preglednega treninga zelo zadovoljno, kar je lepa vzpodbuda in čast za naš klub.rd jadran hrpelje - kozina

mlajši dečki na 8. meStu v Sloveniji

najboljši strelec turnirja in celotne državne lige mlajših dečkov b z 248 zadet-ki domen makuc v eni izmed svojih značilnih akcij.

mlajši dečki so zasedli 8. mesto v Sloveniji in tako nadaljujejo niz uspešnosti svojih starejših kolegov.tekmovanje so pričeli v predtekmovalni skupini zahod. pomerili so se z ekipami rk Cimos koper, rk nova gorica, rd izola, pallamano trieste, rk kronos in rk ilirska bistrica. z devetimi zmagami, dvema neodločenima izidoma in dvema porazoma so zasedli 2. mesto v skupini. uspela jim je tudi odmevna zmaga proti ekipi rk Cimos koper. 2. mesto jih je peljalo med 16 najboljših ekip. v polfinalni skupini b so za nasprotnika dobili rd loka, rk trimo trebnje in rk

kronos. v izredno močni skupini, v kateri je prvo mesto zasedla ekipa rk trimo trebnje (kasnejši prvak Slovenije), so naši mladi upi ponovno zasedli 2. mesto. v velenju je potekal finalni turnir za raz-vrstitev od 5. do 8. mesta. nanj so se uvrstile same imenitne ekipe: rk Celje pivovarna laško, rk Cimos koper, rk gorenje velenje in rd jadran 2009 hrpelje - kozina. po lepih in pogumnih predstavah so jadranovci zasedli skupno 8. mesto v Sloveniji. omeniti moramo tudi, da imamo v svojih vrstah najboljšega strelca v Sloveniji v kate-goriji mlajših dečkov b – domna makuca. na sedemnajstih tekmah v sezoni je domen dosegel neverjetnih 248 golov. trenerja dejan čeranič in gregor Sosič sta z delom in rezultati izredno zadovoljna. v prihodnjih letih pričakujeta še več podobnih rezultatov, saj je več kot polovica ekipe leto mlajša od nasprotnikov. fantom še enkrat iskrene čestitke!med 8 najboljših ekip v Sloveniji so se uvrstili tudi starejši dečki. maja jih čaka turnir za razvrstitev od 5. do 8. mesta. več v naslednji številki glasila.

rd jadran

Stojijo z leve: gregor Sosič, matej poles, amadej miličev, nejc gajšak, Sebastjan Slu-ga, klemen mahne, erik mihalič, Simon klun, žiga kastelic in dejan čeranič.čepijo z leve: domen makuc , aleksander dekleva, domen pregeljc, nejc škerjanc, matjaž urbančič, ali aoun in tadej kljun. manjkajo: mike zdravkovič, tilen mlinarič, matej enci in erik baša.

27

moj Svinčnikmoj svinčnik mi beži, ker se šilčka boji.ko ga ulovim, ga takoj ošilim.z njim pišem povsod.moj svinčnik je rdeče barve. ima tudi pike.ima noge, ker mi pod mizo skače.večkrat je užaljen, ker ga radirka premaga.ker imam dva svinčnika, večkrat toži, naj izberem njega.porednež je, ker rad packa.rad piše števila, črke pa ne.imam tudi svinčnik roza barve.kmalu ga bo zamenjalo pero. takrat ga bom zelo pogrešala. dala ga bom na vidno mesto. tako ga bom vedno imela v spominu.

gaia mihalič, 2. a

mladarije

velik uSpeh naših rokometašiC!v četrtek, 14. aprila, je v ajdovščini potekal zaključni turnir oš v rokometu za starejše deklice. ekipa oš dragomirja benčiča brkina hrpelje je osvojila 3. mesto!

kot se spodobi za finale, je o razvrstitvi odločala zadnja tekma na turnirju. igrala se je tekma med ekipama oš danila lokarja ajdo-vščina in oš dragomirja benčiča brkina hrpelje. kdor zmaga, osvo-ji naslov slovenskih prvakinj. po odličnem začetku in vodstvu ob polčasu smo na koncu vendarle morali priznati premoč domačin-kam iz ajdovščine. tekma se je končala z rezultatom 16 : 12. zaradi slabše gol razlike proti ekipi iz brežic smo osvojili končno 3. mesto. druge so bile brežičanke, četrte pa velenjčanke.

rezultati: oš danila lokarja : oš mpt velenje 13 : 9oš dbb hrpelje : oš brežice 15 : 15oš danila lokarja : oš brežice 10 : 8oš dbb hrpelje : oš mpt velenje 18 : 17oš mpt velenje : oš brežice 12 : 14oš danila lokarja : oš dbb hrpelje 16 : 12

najboljša igralka turnirja je bila naša igralka kaja šiškovič (hrpelje), najboljša strelka z 21 zadetki maja Svetik (ajdovščina) in najboljša vratarka anja bratina (ajdovščina).foto: niko Slana, www.sportmladih.net

za ekipo naše šole so nastopale: Suzana poplašen, Sara valenčič, ve-ronika poles, tina zec, kaja šiškovič, eva urbančič, meta milosavlje-vič batič, nina mezgec mrzlikar, zala križman, mateja zadnik, eva rojc, martina poles, ana marija poplašen, alessia udovičtrenerka: tanja miklavecvodja ekipe: peter kastelic

za oš dbb hrpelje, peter kastelic

Čestitamo ekipi starejših deklic OŠ DBB Hrpelje za osvojeno 3. mesto na državnem tekmovanju v rokometu!!! Dosežek je potrditev dobrega dela in hkrati velika spodbuda za naprej!

28

5. regijSko tekmovanje oš ekip pp21. aprila 2011 je bilo v izoli 5. regijsko tekmovanje osnovnošol-skih ekip prve pomoči. tekmovalo je devet ekip. naša šola je na tekmovanju prvič sodelovala z dvema ekipama. prva ekipa, ki so jo sestavljali nina mezgec mrzlikar, meta batič milosavljevič, tina zec, ana železnik, alex šiškovič, anže Ceglar in eva urbančič, je dosegla prvo mesto, druga, ki so jo sestavljali mateja zadnik, Sandi benčič, tadej juriševič, andrej kljun, kaja šiškovič in martina poles, pa peto mesto. za ta odličen uspeh, ki je naši šoli v ponos, jim iskreno česti-tava. ponosni sva na vse naše tekmovalce, ki so med seboj dobro sodelovali in se skupaj veselili zmage.

iris birsa in andrejka lukač

nagrada z japonSkev petek, 22. aprila, tik pred prvomajskimi počitnicami, je v pisar-no osnovne šole prispel paket z japonske. ker smo z likovnimi deli učencev sodelovali na Svetovnem otroškem likovnem natečaju ie-no-hikari, smo bili nemalo vznemirjeni, ko smo ga odprli. v njem sta bili lepo uokvirjeni častni priznanji za učenki 9. razreda marjeto Spasovič in andrejo ivančič, ki sta na natečaju prejeli častno nagra-do. med 27.840 prispelimi deli otrok, starih od 6 do 15 let, jih je 20

prejelo zlato, 40 srebrno in 60 bronasto nagrado, 80 učencev, med katerimi sta tudi naši učenki, pa je prejelo častno nagrado. nagrade sem kot njihova učiteljica bila še toliko bolj vesela, saj sta bili od 82 sodelujočih iz Slovenije edini nagrajeni. obe sta na natečaju so-delovali z grafikama v tehniki linoreza z motivom domačega kraja.obema še enkrat čestitam!

vesna marion, učiteljica lvz

otroška varnoStna olimpijadav mesecu aprilu se je 10 učencev četrtih razredov oš dbb hrpelje udeležilo otroške varnostne olimpijade, ki se je odvijala na osnovni šoli antona ukmarja. učenci so se pomerili v štirih dejavnostih, kjer so odgovarjali na vprašanja iz varnosti in samozaščitnega ravnanja ter v različnih spretnostnih izzivih, kjer so morali pokazati kolesar-sko in gasilsko znanje. učenci so se na tekmovanje začeli pripravljati že mesec prej, pri tem pa sta nam bila v veliko pomoč david fabjančič in zoran andjelić iz policijske postaje kozina. vzdušje na samem tekmovanju je bilo zelo napeto, saj so bile vse ekipe zelo dobro pripravljene. kljub temu pa nam je uspelo zasesti odlično peto mesto in tako so se naši učenci ponosni vrnili domov.mentorici čestitava vsem udeležencem in se zahvaljujeva davidu in zoranu!

učiteljici petra gec in Suzana godina jelušič

mladarije

29

dobrodelni konCert »iz malega zraSte veliko« – dan šolev petek, 15. aprila, ob 18.00 se je pričel dobrodelni koncert »iz male-ga zraste veliko«. z zbranim denarjem bo osnovna šola dragomirja benčiča brkina hrpelje pomagala socialno ogroženim učencem. to je bila le ena izmed mnogih dejavnosti dobrodelnosti in prostovolj-stva na naši šoli v tem šolskem letu. decembra 2010 smo organizi-rali dobrodelni bazar, na katerem so učenci prodajali svoje izdelke in z izkupičkom pomagali pri plačilu šol v naravi in prehrane. Skozi celo leto pa delujejo učenci prostovoljci, ki pomagajo mlajšim so-vrstnikom. organizirali smo zbiralno akcijo starega papirja, sodelu-jemo v celoletni akciji zbiranja zamaškov in na podružnični šoli v obrovu učenci zbirajo pločevinke. program dobrodelnega koncerta je bil pester in raznolik, saj se je na odru zvrstilo veliko glasbenih in plesnih točk ter igralskih vložkov. za uvod so poskrbeli mladi godbeniki in godbenice brkinske godbe 2000, ki so z dvema koračnicama pričeli koncert in ogreli občinstvo. nastopajoči na koncertu so bili sedanji in bivši učenci osnovne šole iz hrpelj. program so povezovale učenke eva rojc, zala dodič, katja Stojnič, karin križman, klarisa Sinkovič z alenko lukač Segulin, ki je

šolanje na naši šoli že končala. na odru so se zvrstile solistke nina počkaj, manca prosen, nika renko, Sabrina vatovec, Sadra rijavec, teja ljubič, solist na klavirju je bil tilen gerlica, evo Sluga je spre-mljal rok Sila, andreja hrvatin in Sebastijan mavrič pa sta zapela ob spremljavi navihanih lisjakov. idejni vodja navihanih lisjakov je

paStirSka hišiCav sredo, 20. aprila, smo bili učenci in mentorji osnovnih šol povablje-ni na delavnico, kjer smo skupaj s študenti fakultete za arhitekturo zgradili majhno pastirsko hišico. tako smo se učenci oš dutovlje, oš dr. bogomirja magajne divača, oš antona šibelja Stjenka komen in oš dragomirja benčiča brkina hrpelje zbrali v lokvi. gospod boris čok, domačin iz lokve, nas je povabil na vrt gospe mevlja, kjer je bilo že pripravljeno kamenje. najprej nam je povedal nekaj besed o pastirskih hišicah, čemu so bile namenjene in kako so jih gradili. izdelali so jih večji pastirji, tudi sam g. čok. učenci in študenti so naj-prej kamenje sortirali, saj je bilo potrebno škrle prihraniti za streho. zaradi narave terena so skopali plitvejše temelje, kar v gmajni ne bi bilo potrebno, kot nam je pojasnil g. čok. postavili so stene, pazili na stabilnost in pravilno gradnjo. kamni morajo skladno ležati eden na drugem. hišico so pazljivo prekrili s škrlami. po končanem delu je g. čok pohvalil in pokritiziral narejeno. opozoril je na tiste napake, ki so pomembne za stabilnost hišice in za ustrezno zaščito pred dežjem.prijazni domačinke turističnega društva lokev so nam pripravile odlično domačo joto in domače pecivo, ki se nam je po takem delu še kako prileglo.jelena uršič, profesorica likovne umetnosti in diplomantka višje stro-kovne šole oblikovanje materialov – kamen, je učence povabila, naj poskusijo v surov, neobdelan kamen vklesati svoje začetnice.takih delavnic in izkušenj se učenci zelo veselijo, saj v starih običajih spoznavajo njim nove vsebine in se skozi delo veliko naučijo.

vesna marion

bil prav učitelj Sebastijan mavrič, ki je v šolskem letu 2001/02 vodil glasbeni krožek, iz katerega je nastala glasbena skupina navihani lisjaki. fantom gre zahvala za postavitev ozvočenja na koncertu in skrb za mešanje zvoka. Srca poslušalcev so ogreli otroci pevskega

zbora hrpeljske osnovne šole pod vodstvom učiteljice anite penko. eleganco baleta smo občudovali ob nastopu baletne plesalke zale dodič, ki zaključuje šolanje na osnovni šoli, in hane dodič, ki je šola-nje že zaključila. dogajanje na odru so popestrile glasbene skupine toki voki, pidoči, ku adn in navihani lisjaki. člani omenjenih skupin so se šolali na osnovni šoli v hrpeljah. večina skladb je bilo avtor-skih, kar pomeni, da skupine ustvarjajo lastno glasbo. ob zaključku koncerta se je ravnateljica janja babič zahvalila vsem, ki so prišli na dobrodelni koncert in s tem prispevali v šolski fond za pomoč soci-alno ogroženim, ter nastopajočim, ki so se odzvali povabilu za na-stop. za zaključek koncerta je zapel učiteljski pevski zbor dotik pod vodstvom jelke bajec, učiteljem so se pridružili še otroci otroškega pevskega zbora osnovne šole hrpelje, skupaj so ob spremljavi na-vihanih lisjakov zapeli Srečo na vrvici.zahvala vsem, ki so se udeležili koncerta in s tem prispevali v šol-ski fond za pomoč socialno ogroženim učencem. posebna zahvala vsem nastopajočim, ki so se odzvali vabilu, in navihanim lisjakom za skrb za zvok in ozvočenje. zahvala gre tudi celotnemu kolektivu zaposlenih na osnovni šoli – s skupnimi močmi smo bili kos organizacijskemu zalogaju pri izpelja-vi koncerta.

kolektiv osnovne šole dragomirja benčiča brkina hrpelje

mladarije

30

mladarije

projekt podarimo plišaSto igračo

v vrtcu hrpelje sodelujemo pri projektu društva v ustanavljanju brk in krasna »podarim plišaSto igračo in pomagam proStoži-večim muCam v našem kraju«.

otroke vsakodnevno navajamo na pozitiven, spoštljiv odnos do na-rave in živali, zato smo z veseljem sprejeli gospo andrejo lenassi v vrtcu. S seboj je pripeljala kužka pikija, ki se usposablja za terapev-tskega psa, ki bo pomagal otrokom z bralnimi težavami. piki nam je pokazal vsa svoja znanja, otroci so ga lahko pobožali, mu zapeli pesmico. S pikijem je bila na obisku tudi muca Snežka, ki je bila veli-ko bolj radovedna. ob opazovanju obeh živali, smo se pogovorili o pravilnem odnosu, negi in skrbi za živali. gospa andreja je otroke prosila, če lahko podarijo plišasto igračo, ki je več ne potrebujejo. z velikim veseljem, so otroci že naslednji dan pričeli prinašati igračke in škatla je bila kmalu polna. ob zaključku projekta smo igrače zame-njali za hrano v trgovini za živali »thowra« na kozini. otroci bodo hrano odnesli prostoživečim mucam. plišaste igrače bodo naprodaj po simbolični ceni in jih bodo lahko odkupili obiskovalci trgovine.

zorica korošec

vodne kapljiCenajmlajši, jaslični otroci so bili letos tudi vključeni v projekt »vodne kapljice«. tako smo se o tej temi veliko »pogovarjali«, opazovali sli-ke, listali po knjigah, peli pesmice … v skupini medvedki pa je bilo prav posebno doživetje »dopoldan z vodo«. pri igri z vodo so vodne kapljice kar skakale iz bazena in kaj kmalu je bila po tleh majhna in tudi velika luža. dobro, da smo oblačila zaščitili s pvC vrečko. pa nas poglejte:

za skupino medvedki, romana dujmovič

utrinki iz vrtCa materijav našem vrtcu se ves čas dogaja kaj zanimivega. naštejmo le nekaj utrinkov zadnjih tednov:veliko časa posvečamo tekočini, brez katere ne bi mogli živeti. to je voda. tako preprosta, a kaj vse se lahko o njej naučimo. do nekaterih spoznanj o vodi smo prišli s poskusi, pogovori, opazovanjem. med drugim smo se v okviru projekta »vodne kapljice in voda okrog nas« pogovarjali o tem, zakaj sploh potrebujemo vodo, kako in zakaj naj varčujemo z njo, kakšna sploh je voda in v kakšnih oblikah jo lahko vidimo. preizkušali smo, kaj v vodi plava, lebdi ali potone. da je voda nujna za življenje, smo potrdili tudi tako, da smo posejali pšenico; tista, ki je nismo zalivali, ni vzklila. v dežju smo se primerno opremljeni sprehodili po okolici vrtca. bili pa smo tudi na prijetnem in poučnem izletu v brezovici, kjer smo se odpravili k potoku ločica. opremljeni s kanglicami, lopatkami in lupami smo skušali opaziti kar največ. poleg te tekoče vode pa smo videli tudi stoječo - kal nad rožicami. ugotavljali smo, po čem se voda in življenje v njem razlikujeta od tistih v potoku. na ta način smo opravili nalogo, ki

ob potoku v brezovici

Star papir za novo upanje

nam jo je dal zmajček jurček, ko nas je obiskal v vrtcu. da je naš poučni izlet sploh lahko bil izveden, se zahvaljujemo zvonetu gulji, ki nas je do omenjenih krajev odpeljal s kombijem.uspešno smo zaključili vseslovensko akcijo »Star papir za novo upanje« in s pomočjo okoliških prebivalcev skoraj do vrha napolnili kontejner s starim papirjem. ekološko in koristno.ekološka pa so bila tudi darilca za naše mamice ob materinskem dnevu, saj smo jim podarili nakupovalne vrečke iz blaga z lastnimi motivi. za konec naj omenimo še dan, ko smo se skupaj z osnovnošolci iz obrova odpravili v gasilski dom, kjer so nam kozinski policisti prikazali nekaj animiranih filmov pod skupnim naslovom varnost otrok v pro-metu. ugotavljamo, da varnosti ni nikoli preveč in da lahko za lastno varnost v prometu največ storimo prav mi sami.začenja se najbolj pomladni mesec in medvedki iz materije se ga že veselimo. lep pozdrav!

medvedki, iris, tanja in tinafoto: arhiv vrtca

31

mladarije/ pretekli čas/ za vsakega nekaj

na obiSku poliCijSke poStajev četrtek, 21. aprila, smo se z otroki štirih skupin iz vrtca hrpelje udeležili dneva odprtih vrat policijske postaje kozina. policisti so nam predstavili prostore in opremo, ki jo uporabljajo.še bolj pa so otroke navdušila vozila, kombi s kamero in policijski avto. najzanimivejše pa je bilo sesti na policijski motor. Spoznali smo veliko zanimivega in polni vtisov ter doživetij smo se vrnili v vrtec.policistom policijske postaje kozina se zahvaljujemo za prijeten in poučen dopoldan.

lidija benčina

Stara fotografijaza fotografijo iz prejšnje številke nismo prejeli nobenega pravilne-ga odgovora.

pred vami je nova uganka, tokrat pustno obarvana. Sprašujemo, ali kdo ve, kdo je na sliki in kje je bila posneta. morda se kdo celo pre-pozna? odgovore sporočite zvonetu lukovcu ali v uredništvo na te-lefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: glasilo@hrpelje.si.

tomaž mahkovic: Stražar, zbirka kratkih zgodblitera, knjižna zbirka piramida, 2008Spremna beseda gregor lozar

»Kaj pa hočeš, če pa babnico skrbi za so-sedo. V tuje zadeve bi se vtikala ona, ja, ja, mene pa pošiljala v prve bojne redove. To je to; takšne so, pa še same si niso nič krive. Narava pač.«

Saj vem, saj vem, ta večna stara lajna, od-nos moški-ženska. »Ona je krilila z rokami ter bincala z nogami, ki so podrsavale po tleh, da je prav grozljivo smešno izgledalo.« takih in podobnih zgodb je, če le razgrne-mo dnevne novice, prisluhnemo večernim poročilom ali prebiramo v različnih medi-jih, nešteto. in tako samoumevno se zdi ob vsem tem samo zavzdihniti, pokomentirati, zastokniti. ob zlorabljanju, nasilju in po-

dobnih nepreštetih zdrahah, ki nas zaje-majo v svetu »kao« svobode, demokracije, rožic in nebes na zemlji, v svetu, kjer je pov-prečna plača menda po zadnjih statističnih izsledjajih približno ali natančno ali nekaj okrog in okrog 1200 evrov, ki jih zjasnovidi le malokdo izmed nas. ampak … tako je v svetu, ki ni prav nič domišljijski, fiktiven, knjižni, fantastičen, izmišljen, rožnat ali frjo-ličast, saj je vseeno. ne, tako je v svetu, ki bi naj bil svoboden, demokratičen, v sve-tu, kjer se ženske gremo feminizem, kjer se moški grejo mačizem, kjer se otroci grejo gospodarje sveta, četudi jim vlogo nekoli-kanj prevzemajo domači ljubljenčki. tako je v svetu, kjer bi, seveda bi, prebral tri knji-ge na teden, če bi ti iz službe pustili priti pred sedmo, osmo, deveto zvečer. tako bi lahko bilo. v svetu zdrznjenih, razčesnjenih, skuštranih, v svetu kupčkov nesreče – ki so tako zelo približani današnji stvarnosti in

tistim zaresnim dogodljajem naših družin, sosedov in nevemšekoga – pa je pribli-žno tako kot v zbirki kratkih zgodb toma-ža mahkovica, Stražar. jasna vombrek je v Sodobnosti št. 6 iz leta 2009 avtorja opisala kot možakarja srednjih let s kozjo bradico, ki skuša v malomeščanskem svetu vzpo-staviti kulturno sceno. Spremno besedo je prispeval mladi mariborski pisec gregor lozar v obliki dramoleta. kratka proza, sicer na tem področju avtorjev prvenec, o kateri andrej tomažin pravi, da je kot sla po člo-veški vrednosti, izhaja iz človeka samega in njegovega delovanja. knjiga je dobila ime po daljši zgodbi, v kateri gre za pripo-ved o vojaku v vojašnici, kjer tako ali tako primanjkuje žensk in zato tudi seksualne potešitve. v času večerne straže se pojavi v žensko oblečen moški, ki vojaka zapelje, ko pa slednji ugotovi, da ženska ni ženska, temveč da ji izpod krila nekaj štrli, se užit-

32

ku še prepusti, nato pa si vzame življenje s strelom v glavo. dejanja v kratkih zgodbah so dobra in zla, veliko je v njih človečnosti, včasih skorajda absurdne, a nedvomno is-krene in nemalokrat humorne. primerov, kot so: »ki se je maloprej razčehnila po tleh kot povožena žaba« ali »da me je treslo ka-kor komaj povrženo tele« ali pa »skrotasta pokrajina« v omenjeni zbirki kratkih zgodb, ne manjka. hkrati lahko govorimo o na-sprotovanju današnji globalistični družbi in pojmovanju dela in človeka, kot si ju zami-šljajo novodobni kapitalistični mrhovinarji. v svoje zgodbe je avtor zajel družbeno sta-nje, majhnost in prestrašenost slovenskega človeka, predvsem pa štajerski živelj, saj pri-haja iz vranskega, ki ga v eni izmed zgodb ne pozabi omeniti. mahkoviceve zgodbe so kratke, fragmentarne skicirke situacij z domislico, s presenetljivimi dogodki, ki za-jemajo oddaljene svetove in druge čase, kmečke idile in malomestnost, popotniške drobižke, nize dejstev in dogodkov z bizar-nimi prepleti in razpleti. mahkoviceve lite-rarne osebe so posebneži bralnega doži-vljanja, marginalizirane osebe, zaznamova-ne s »sleherniškim« življenjem. zgodbe so satirične, alegorične ali, kot pridoda gregor

v spremni besedi, »ognjemetne«. najbolj zaradi večini od nas pozabljenih bogatih slovenskih besed, ki jih zaradi angleških in drugih spakedrank ne znamo, nočemo ali pozabljamo uporabljati, tako kot pozablja-mo na to, kako zelo lep je slovenski jezik. naj omenim samo nekaj takih besedic: obožati, golsniti, primezeti, zucniti, volhko, polsteno, guzniti. avtor je eden najboljših slovenskih enigmatikov in je pred leti izdal pri literi zbirčico Ugank in zank za male in velike otroke, da bi tako v odraslih kot v mlajših skušal na plan spustiti otroka. če mu je to uspelo, ga boste povprašali morda sami. nasilje, erotika, smrt, samomor ipd. so v mahkovicevih zgodbah zgolj odziv na pragmatičnost današnjega sveta. v osem-najstih zgodbah na specifičen način pri-kaže osuplost, hlad, hrepenenje, revščino, osamelost, po drugi strani piše odo življe-nju, iz katere vsakdo vzame zgolj in samo tisto, kar si pravzaprav želi. ali gre za kar-mične vozle ali za prvinsko ljubezen, ali gre za zdajšnjost ali nepresegljivost minevanja, boste izvedeli, če knjigo preberete sami. av-tor ima za sabo pesniško zbirko Vse zvezde, v letu 2011 pa mu pri mariborski literi izide roman Bukov svet. tomaž mahkovic o sebi

pravi: »Sem, ki sem ... : rojen v prejšnjem ti-sočletju v ljubljani, privlečen na ta svet, da bi bil vagabund, peroprask in bohem, ki živi in ustvarja povsod, kjer je.« trenutno je svo-je gnezdece našel v ilirski bistrici. tiskane objave: Vse zvezde (pesniška zbirka), 2002, samozaložba, Valentin in Venera (zbirka erotične literature - več avtorjev), Uganke in zanke za male in velike otroke (slikanica), 2008, litera, Stražar (zbirka kratkih zgodb), 2008. revijalne objave: pesniška tribuna, z besedami, vsesledje, mentor, nova revija, hotenja, vpogled, apokalipsa, poetikon, toti list, otočjeo, ampak, zbornik pesem si, dialogi.

»In ko jo takole držim in zibljem v objemu ter jo čutim skoraj v celoti, pa vonjam tisti njen mil parfum, pa se mi milo stori in prič-ne mi tič nabrekat. Začuti ga na bedru, pa preneha s hlipanjem in me pogleda s tistimi razširjenimi, od solz pordečelimi, zaradi le-sketajočih se kapljic še bolj zapeljivimi očmi kot sicer …«.

prijetno branje in objem do prihodnjič, pa-tricija

za vsakega nekaj

nesmešna resnična zgodba o smehu. nek raziskovalec je dolga leta svojega življenja posvetil proučevanju plemen iz južnoame-riškega amazonskega pragozda. vzpostavil je veliko stikov z lo-kalnimi prebivalci, da bi mu nekoč uspelo priti do tistih plemen, ki so živela globoko v pragozdu in medse niso sprejemala tujcev. po spletu okoliščin in s posredovanjem domačinov se mu je ponu-dila priložnost, da obišče enega, ki je bilo pri-pravljeno predstaviti zdravilne učinke rastlin s tistega območja, ki so jih že več stoletij s pridom uporabljali za zdravljenje raznih po-škodb in bolezni. do svoje vasi so ga namera-vali pripeljati s čolnom in tako je na dogovor-jeni dan prisedel k devetim moškim na veli-kem čolnu. eden ga je stoje krmaril s pomo-čjo dolge palice, ostali pa so dostojanstveno sedeli in samo tu pa tam kaj pripomnili. reka se je začela vse bolj ožiti, zato so se morali izogibati ovijalkam in rastlinju, ki se je boho-tilo z bregov proti vodi. S čolnom so zadeli vejo velikega grma in v hipu je nad krmarja pridivjal roj zelo strupenih os. zaganjale so se vanj in brenčale, za raziskovalca je bil prizor

več kot grozljiv, saj je vedel, da je ta vrsta os smrtonosna. krmar se je otepal os, ostali pa so se glasno zasmejali in se nato na vsa usta krohotali, kot bi se jim utrgalo. raziskovalec je osupnil nad takim obnašanjem, a vse se je dogajalo preveč bliskovito, možje so se nepre-kinjeno smejali, ose pa so zelo hitro odletele proč. možje so utihnili, čoln je nadaljeval pot, a raziskovalec se ni mogel pomiriti vse do vasi. ves čas je razmišljal, ali je storil prav, da se je sam odpravil v pragozd s takšnimi ponorelimi divjaki, saj krmarju niso niti poskusili pomaga-ti. vidno pretresenemu so mu v vasi pojasnili, da je to edini način, da nekoga ubraniš pred piki teh izredno strupenih os. namreč, zvok smeha ima posebno frekvenco, ki »izniči na-padalnost« os in jih s tem odžene stran. med svojim bivanjem je imel večkrat priložnost opazovati, kako se pleme zbere ob obolelemu

in ga zdravi s sme-hom. občasno pa so izvajali tudi posebne obrede, kjer so se vsi smejali – drug drugemu – in tam se jim je pridružil in se tudi on od srca smejal, kot še nikoli prej in pozneje v ži-vljenju.Smeh je zdrav. veda,

ki se ukvarja z raziskovanjem smeha, je ge-lotologija (iz grške besede gelos, ki pomeni »smeh«). v antični grčiji naj bi bile nekate-re bolnišnice namenoma zgrajene v bližini gledališč, da so bolniki lahko poslušali smeh veselega občinstva in tako hitreje ozdraveli. znan je tudi primer normana Couisinsa, ki je imel težko obliko reaktivnega artritisa. odlo-čil se je za zdravljenje z visokim odmerkom vitamina C, poleg tega pa je v svoje življenje načrtno uvedel veliko količino smeha. gledal je razne komedije in humoristične oddaje, bral smešne knjige ter bral in poslušal šale. dokazal je, da mu je deset minut prešernega smeha omogočilo dve uri spanca brez bole-čin. danes zamisel zdravljenja s smehom poose-bljajo rdeči noski, ki skušajo bolnike nasme-jati in tako okrepiti njihov imunski sistem. iz-jemno uspešno je tudi gibanje »joga smeha«, ki ga je leta 1995 uvedel indijski kardiolog dr. madan kataria. Skupina ljudi se zbere v krogu in smeh se sprva sproži »umetno«, nato pa zaradi očesnega stika in skupinske dinamike postane spontan. in vsi se smejejo iskreno, od srca. raziskave so pokazale, da se v telesu odvijajo enake fiziološke in biokemične spre-membe ne glede na to, ali je smeh spontan ali umetno spodbujen. Smejemo se lahko vsi, kadarkoli, brez posebnega razloga. gibanje se je začelo s petimi udeleženci, v šestnaj-

33

za vsakega nekaj

stih letih pa se je razširilo v več kot šest tisoč klubov po vsem svetu. vadba je sestavljena iz dihalnih, sprostitvenih in smejalnih tehnik. traja približno eno uro in se zaključi s smejal-no meditacijo. klubi »joge smeha« so tudi v Sloveniji – v nekaterih večjih mestih, vadite-ljev pa je že več kot sto.ni odveč vedeti, da je pred telefonskim po-govorom, ki ga želimo uspešno opraviti, zelo dobro, če se najprej široko nasmehnemo in nato začnemo govoriti. Sogovornik nasme-ška seveda ne vidi, vendar ga nezavedno začuti v mehkejši barvi našega glasu in v drugačni vibraciji pogovora, ki tako postane prijetnejši.ljudje, ki na življenje gledajo optimistično in se znajo nasmejati od srca (tudi na svoj račun), redkeje zbolijo, saj smeh spodbudi številne biokemične procese, ki pozitivno vplivajo na telo in dušo. otrok, ki se smeje od srca, je prizor, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. otroci se od vseh največ smejejo. znanstveniki gelotologije so ugotovili, da se smejejo ali hihitajo tudi do 400-krat na dan, odrasli pa samo petnajst-krat. Še dobro, da je smeh nalezljiv! Če ste kdaj slabe volje, poiščite na internetu na YouTubu “Cutest baby giggle in the world” in si oglejte kratek video fantiča z modrim slinčkom, ki sedi v stolčku in se smeje sme-šnim zvokom. Po desetih sekundah vas bo popadel smeh. Se morda spomnite švicarske risanke Stri-

py, ki se je na TV vrtela v osemdesetih letih? Stripy je za vsako malenkost prasnil v smeh in se smejal do solz – mi pa z njim, saj je bil njegov smeh bolj smešen kot prizori v risanki, ki se jim je tako navdušeno smejal.Center za smeh imamo v levi možganski polobli, v predelu nad obrvmi, v bližini centra za jezik. To pomeni, da sta govor in smeh povezana. Center so odkrili naključ-no med operacijo možganov pri polni za-vesti, saj se je ob dotiku tega predela mo-žganov pacientka začela smejati. Čisto vse, kar so ji rekli ali pokazali, se ji je zdelo zelo smešno, kadar so se istočasno dotaknili tega centra. ena od modrosti slovenskega psihologa, parapsihologa in publicista martina kojca (1901–1978), ki je živel pred svojim časom, saj so bile v njegovi dobi njegove zamisli pre-uranjene in zato (še) nerazumljene: »Smejte se in smejte. Smejte se, naj se zgodi karkoli. […] Sproščen smeh, ki prihaja iz srca, spre-mljajo vedno harmonične misli, brez pred-

sodkov, te pa nam pomagajo premostiti vse skrbi in težave. Smeh vpliva na nas in na našo okolico kot olje, s katerim namažemo stroj in tako odstranimo vsa trenja, ki jih prinaša naše vsakdanje pesimistično gledanje na življenje. prisrčen smeh prežene pesimizem in z njim črnogledost. […] Smeh, ki prihaja iz srca in je osvobojen vseh navlak, smeh, ki vse razume in ničesar ne zameri, je tisti čarobni ključ, ki odpira skrivnostna vrata k vsesplošni harmo-niji. človek, ki se je zmožen vsemu smejati in vsakomur pokazati prijazen obraz, je čarodej, ki vse očara in pridobi zase. človek, ki zna v vsakem položaju ohraniti miren in vesel obraz, prikliče v vsak položaj samo dobro. zato moramo pomagati drugim, ki se še ne znajo smejati.«

to poletje vam želim čim več smeha za bolj-še zdravje in razpoloženje. Sončni dnevi pa bodo tudi pridodali svoje.

nives mahne čehovin

rožni izlet v trStletos organiziramo spomladansko predavanje (v sklopu akcije moja občina, lepa in go-stoljubna) v sklopu mini izleta:

odšli bomo v trst, kjer si bomo ob strokovnem vodstvu brede bavdaž čopi, diplomirane agronomke, ogledali rožni vrt parka svetega ivana ter botanični vrt.

Cena: vstopnina v botanični vrt, prevoz in strokovno vodstvo: 10 eurodhod: v četrtek, 19. 5. 2011, ob 14.00 uri izpred Občine, povratek zvečer.

prijave: najkaSneje do 16.5. na telefon 05 6800 150 ali 051 677 017 oziroma po elek-tronski pošti: ester.mihalic@hrpelje.si

vabljeni!

mali oglaSi****

na pagu v kustićih oddajamo apart-maje v neposredni bližini morja v času poletnih počitnic in tudi čez celo leto. ogled je možen na internetni strani www.kod-dobrice.com. informacije na tel 05 / 680 12 17 ali 031 583 912,

Suzana.

**** lektoriram diplomske in magistrske

naloge. katja klun, univ. dipl. slovenistka

katja.klun@gmail.com, fortunata9@gmail.com

objava v rubriki mali oglasi je brez-plačna. oglas lahko naročite v spre-

jemni pisarni občine hrpelje - kozina (uradne ure: od ponedeljka do petka

od 7.30 do 11.00, v sredo tudi od 12.00 do 15.30) ali po telefonu:

(05) 6800 150.

34

35

proStovoljno gaSilSko društvom a t e r i j abač pri materiji 28/b, 6242 materijapgd.materija@siol.netwww.pgdmaterija.si

intervenCije pgd materija v marCu in aprilu 2011

za vsakega nekaj

Četrtek, 10. marec 2011, ob 06.19: STAVB-NI POŽAR V HRPELJAHv kotlovnici stanovanjske hiše v hrpeljah se je vnel požar in se hitro razširil na ostreš-je objekta. požar so opazili trije uslužbenci podjetja v obrtni coni hrpelje, med katerimi sta bila tudi dva člana pgd materija, ki sta takoj pričela z gašenjem in omejevanjem požara. po pozivu rCo postojna je na inter-vencijo izvozilo pet gasilcev pgd materija in štirje poklicni gasilci zgrS Sežana, ki so po-žar dokončno pogasili in zavarovali pogori-šče. požar je uničil kurilni sistem v kotlovnici, del ostrešja in del fasade stanovanjske hiše.

Sobota, 19. marec 2011, ob 08.15: ISKA-NJE POGREŠANE OSEBE V HRPELJAHpo pozivu rCo postojna se je pet članov pgd materija pridružilo policistom policij-ske postaje kozina in lovcem lovske dru-žine videž pri iskanju pogrešane osebe v hrpeljah. Skupaj so pregledali območje v smeri rodika, vendar pogrešana oseba ni bila najdena. intervencija je bila zaključena ob 12.00.

Nedelja, 20. marec 2011, ob 13.10: PO-ŽAR V NARAVI NAD VASJO GOLACnad vasjo golac, v smeri zaselka zagrad, sta zagorela suha trava in grmičevje. po pozi-vu rCo postojna je na intervencijo izvozilo osem gasilcev pgd materija in pet zgrS Sežana, ki so požar pogasili in izvedli požar-no varovanje. ogenj je zajel približno dva ha površine.

Četrtek, 7. april 2011, ob 14.11: POŽAR V NA-RAVI MED ZASELKOM BRGOD IN KOZINOob železniški progi med zaselkom brgod in kozino sta zagorela mešan gozd in podrast. po pozivu rCo postojna so na intervencijo izvozili gasilci pgd materija in zgrS Seža-na, ki so po prihodu na požarišče zaprosili za pomoč še pgd divača in lokev, saj se je požar hitro širil. zaradi izredno zahtevnega terena je bil požar dokončno pogašen šele ob 18.00, zajel pa je dva ha površine. ker je obstajala nevarnost ponovitve požara, so člani pgd materija do 21.00 ure izvajali še požarno stražo. Skupno je bilo na interven-ciji prisotnih 29 gasilcev.

Petek, 8. april 2011, ob 11.06: PROMETNA NESREČA NA KOZINIv križišču glavne ceste pred trgovino tuš na kozini sta trčila voznika osebnega avto-mobila in motornega kolesa. v nesreči je bil voznik motornega kolesa telesno poško-dovan. po pozivu rCo postojna so na inter-vencijo izvozili štirje gasilci pgd materija, ki so poskrbeli za požarno varovanje kraja nesreče.

Ponedeljek, 11. april 2011, ob 13.18: PRO-METNA NESREČA NA KOZINIna regionalni cesti med kozino in divačo, v bližini avtocestne baze, sta trčila voznika tovornega avtomobila in motornega kolesa. voznik motornega kolesa se je v nesreči tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju. po po-zivu rCo postojna so na intervencijo izvozili gasilci pgd materija in zgrS Sežana, ki so poskrbeli za požarno varovanje kraja nesre-če in pomagali pri odstranjevanju posledic.

Torek, 12. april 2011, ob 17.31: POŽAR V NARAVI V OBROVU v vasi obrov sta zagorela suha trava in gr-mičevje. po pozivu rCo postojna je na in-tervencijo izvozilo pet gasilcev pgd mate-rija, ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje. škoda ni nastala.

Četrtek, 14. april 2011, ob 18.22: DIMNI-ŠKI POŽAR V BAČU PRI MATERIJI na stanovanjski hiši v baču pri materiji so zagorele saje v dimniku. obstajala je nevar-nost razširitve požara na objekt. po pozivu rCo postojna je na intervencijo izvozilo sedem gasilcev pgd materija, ki so požar pogasili in očistili tuljavo dimnika.

Sobota, 16. april 2011, ob 23.42: POŽAR V NARAVI PRI PETRINJAH pri naselju petrinje sta zagorela suha trava in podrast. po pozivu rCo postojna je na intervencijo izvozilo pet gasilcev pgd ma-terija, ki so požar pogasili in izvedli požarno varovanje. škoda ni nastala.

Četrtek, 21. april 2011, ob 20.06: DIMNI-ŠKI POŽAR V HOTIČNI na stanovanjski hiši v hotični so zagore-le saje v dimniku. obstajala je nevarnost

razširitve požara na objekt. po pozivu rCo postojna je na intervencijo izvozilo devet gasilcev pgd materija, ki so požar pogasili in očistili tuljavo dimnika.

Nedelja, 24. april 2011, ob 13.39: PROME-TNA NESREČA V PETRINJAHna regionalni cesti v petrinjah se je zgodila prometna nesreča. voznik osebnega avto-mobila, ki je vozil iz smeri kopra proti ko-zini je v desnem ovinku zapeljal z vozišča na obcestno brežino, kjer se je vozilo prevr-nilo in obstalo na strehi. v nezgodi sta bila voznik in sopotnica telesno poškodovana. po pozivu rCo postojna so na intervencijo izvozili gasilci pgd materija in zgrS Sežana, ki so poskrbeli za požarno varovanje in po-magali zdravstvenemu osebju pri transpor-tu ponesrečencev v reševalo vozilo.

Nedelja, 24. april 2011, ob 16.13: PROME-TNA NESREČA V BAČU PRI MATERIJIna lokalni cesti gradiščica–materija, v baču pri materiji, se je zgodila prometna nesre-ča. voznik kolesa z motorjem je v levem ovinku padel in se telesno poškodoval. po pozivu rCo postojna je na intervencijo izvozilo šest gasilcev pgd materija in pet zgrS Sežana, ki so do prihoda reševalcev ponesrečencu nudili prvo nujno pomoč, poskrbeli za požarno varovanje in poma-gali zdravstvenemu osebju pri transportu ponesrečenca v reševalo vozilo.

36

za vsakega nekaj

V A B I L O

prostovoljno gasilsko društvo materija vas vabi, da se

v petek, 20. maja 2011, ob 20.00 udeležite strokovnega predavanja na temo »mladi in droge«, ki bo potekalo

v večnamenski dvorani gasilskega doma v materiji.

gre za poučno predavanje o prepoznavi zlorab prepovedanih drog kot enemu izmed negativnih pojavov sodobne

družbe in ukrepih za omejevanje tovrstnih zlorab. predavanje, ki ga

bo vodil priznani strokovnjak s tega področja Cveto kokalj (policijska uprava

koper), je namenjeno tako mladim kakor tudi njihovim staršem in ostalim

zainteresiranim. Sicer pa bo poldrugo uro trajajoče

predavanje posvečeno tudi evropskemu letu mladih in vseslovenski

akciji »mlade face«.

vljudno vabljeni!

proStovoljno gaSilSko društvom a t e r i j abač pri materiji 28/b, 6242 materijapgd.materija@siol.netwww.pgdmaterija.si

vabilo na javno predStavitev

ekoSpodbude, ekoKrediti ter druge možnosti pridobitve

nepovratnih sredstev za ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

javni razpisi za nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe rabe obnovlji-vih virov energije in večje energijske učinkovitosti

KDAJ? 26. 05. 2011 ob 17.30

KJE? v stavbi občine hrpelje - kozina (sejna soba)

Organizator delavnice:zavod GOLEA v sodelovanju z Občino Hrpelje - Kozina

generalni pokrovitelj:

Schweizerische EidgenossenschaftConfŽdŽration suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Schweizerische EidgenossenschaftConfŽdŽration suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Schweizerische EidgenossenschaftConfŽdŽration suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Schweizerische EidgenossenschaftConfŽdŽration suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Schweizerische EidgenossenschaftConfŽdŽration suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Swiss Contribution

Swiss Contribution

Swiss Contribution

Swiss Contribution

Swiss

Contribution

Swiss ContributionSchweizerische EidgenossenschaftConfédération suisseConfederazione SvizzeraConfederaziun svizra

Konfederacja Szwajcarska

GREMO V

odhod: sobota, 28. maj 2011, ob 6.00 uri zjutraj pred osnovno šolo v Hrpeljah.

Cena izleta: plača se cena vstopnice, ki je letos 25 eur. prevoz financira občina hrpelje - kozina.

prednost imajo prebivalci občine hrpe-lje - kozina.prijave sprejemamo v sprejemni pisarni občine oziroma na e-pošti: minka.kos@hrpelje.si do zapolnitve prostih mest na avtobusu. plačilo vstopnice je na avto-busu.

»orient na kraSu«prva orientalSka predStava v našem kraju in na kraSu naSplohKD Hrpelje: 11. junij ob 20.00v predstavi nastopajo tudi plesalke naše občine. program bo povezovala nadobudna katja Stojnič, učenka oš hrpe-lje.orientalski ples ni le »tresenje z boki«, kot je zmotno pre-pričanje. orientalski ples prihaja iz dežel Severne afrike, azije in Srednjega vzhoda. osnova plesa so krožni gibi z različnimi deli telesa, sunkovitimi in energičnimi gibi ra-men in bokov, valovanje trebušnih mišic …plesalke so oblečene v posebne obleke v stilu, ki ga ple-šejo. pri svojem nastopu uporabljajo različne pripomočke, kot so: tančica, naprstne činelice, palica, sablja, svečnik … na predstavi boste lahko vi-deli plese: khaleegy, saidi, ples s tančico, ples s krili »isis«, drum solo, klasični orientalski ples … ostalo pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.prepustite se naši predstavi, gibom, ritmom ter v sebi odkrijte delček orienta. dovolite, da vas očaramo.pričakuje vas približno petdeset plesalk plesne šole »maisa«.Cena vstopnice je 10 evrov. prodaja vstopnic uro pred predstavo.

foto: robert tudjina

37

za vsakega nekaj

STECIMO KAM, STECIMO V SVET SANJ,PRAV ZA VSE JE PROSTOR NEKJE,PRIJATELJI VSI, NOBENIH SKRBI,SREČA IN MI!

počitniCez medobčinSkim društvom prijateljev mladine Sežanada boste lažje načrtovali svoje družinske in počitniške dni, vam sporočamo termine letovanj za otroke in mladostnike »poletje 2011«, ki smo jih za vas pripravili člani med-občinskega društva prijateljev mladine Sežana:

5-DNEVNO LETOVANJE V KRANJSKI GORI za predšolske otroke vseh enot Vrtca Se-žana, ki letos vstopajo v osnovno šolo: - od 17. do 21. junija 2011 – razvojni oddelek, Sežana (srčki), tomaj, dutovlje, komen, štanjel, povir- od 21. do 25. junija 2011 – Senožeče, hrpelje, materija, divača, lokev- od 25. do 29. junija 2011 – Sežana (rožice), Sežana (pikapolonice) 7-DNEVNO LETOVANJE ZA OTROKE od 1. do 5. razreda v otroškem centru pacug pri Strunjanu – od 21. do 28. julija 2011 in od 21. do 28. avgusta 2011

7-DNEVNO LETOVANJE ZA MLADOSTNIKE od 6. razreda dalje v materadi pri poreču – od 5. do 11. avgusta 2011

V VSEH 7-DNEVNIH TERMINIH JE MOŽNO UVELJAVLJATI ZDRAVSTVENI REGRES ZA-VODA ZZZS ZA LETOVANJE OTROK IN MLADOSTNIKOV, KI SO BILI MED ŠOLSKIM LETOM VEČKRAT BOLNI ALI IMAJO POGOSTNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE.

V PRIMERU DRUGIH RAZLOGOV ALI POTREB PO UVELJAVLJANJU FINANČNIH OLAJ-ŠAV, STARŠE PROSIMO, DA SE OSEBNO ZGLASITE NA DRUŠTVU IN NAM POSREDU-JETE PISNE PROŠNJE ZA CENEJŠE OBLIKE LETOVANJA.

POLETNO POČITNIŠKO VARSTVO od 27. junija do 31. avgusta 2011v času poletnih počitnic bomo v sodelovanju z osnovnimi šolami organizirali počitni-ško varstvo. v primeru, da starši potrebujete celodnevno varstvo za svoje otroke, vas vabimo, da nas o tem čim prej obvestite, da bomo lahko pravočasno zagotovili ustre-zen kader za izvajanje programa.

informacije o vseh programih dobite na sedežu medobčinskega društva prijateljev mladine Sežana ali tel. 05 / 734 14 86.

ana pangos medobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana

pozdravljeni!

pomlad je prišla med nas in s tem tudi začetek priprav na letošnji planinski tabor.

obveščamo vas torej, da tudi letos mladinski odsek pd Slavnik organizira

planinski tabor.

TABOR 2011 bo  potekal med

23. in 30. julijem 2011 v Čezsoči.

Prijavnice bomo predvidoma

poslali v svet 6. maja 2011, čas za prijavo pa bo do 3. junija 2011.

kot je že v navadi, bomo po koncu

zbiranja prijav organizirali sestanke s starši, kjer vas bomo seznanili z vsemi

podrobnostmi v zvezi s taborom.

za vse udeležence tabora je obvezna tudi udeležba na pripravljalni turi, o kateri

boste obveščeni naknadno.

za vse dodatne informacije smo dosegljivi na elektronski pošti

mo.pdslavnik@gmail.com.

maj:

· 10. 5. 2011 ob 18.00: študijski krožek "Spoznaj se": varja

kališnik / Svetlomodra

· 11. 5. 2011 ob 18.00: eva maglica / štiri sela jedan golac

· 18. 5. 2011 ob 17.00: pravljično-ustvarjalna urica

· razstava: mojca Senegačnik (do konca maja)

foto: www.photos8.com

38

11. POHOD PO TIGROVSKI SPOMINSKI KROŽNI POTI

ob 9.00 uri kulturni program na Kalu v Ocizli

ob 10.00 uri start pohoda

za okrepčilo med in na koncu poti je poskrbljeno! prireditev bo v vsakem vremenu (šotor).

Program bomo popestrili še z marsičim, zato:

prijazno vabljeni v Ocizlo v nedeljo, 12. junija 2011!ŠKTD Zveza Ocizla

za vsakega nekaj

V Slivju so se že lotili spomladanskega čiščenja in izvedli prvo čistilno akcijo.

39

raznašanje glaSilaobčinsko glasilo raznaša pošta Slovenije. V primeru, da gla-sila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporočite, da glasila niste prejeli. tako vam bodo glasilo lahko dostavili naknadno. glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na kozini ali na občini. na voljo je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-ko-zina.si.

prihodnja številka bo izšla 7. junija (uredništvo si pridržuje pravi-co do spremembe datuma izida glasila). rok za članke: 25. maj 2011.

uredništvo

URNIK KNJIŽNICE KOZINA:ponedeljek: od 7.00 do 14.00,torek, sreda in petek: od 10.00 do 17.00,sobota: od 8.00 do 13.00,četrtek zaprto.telefon: (05) 680 30 27

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOtel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si

KRAJEVNI URAD HRPELJE je odprt vsako sredo od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00. telefon: (05) 680 12 44

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):vsak torek od 14.00 do 17.00,vsak četrtek od 9.00 do 13.00 invsako 1. in 3. soboto v mesecu od 9.00 do 13.00.

Dimnikarstvo Primc: (01) 23 00 211 ali 041 737 127

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00 ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00,,tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00

Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00dežurstvo: neprekinjenoredni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00nedelja in prazniki: 8.00–12.00

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: pp_kozina.pukp@policija.si

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112

( prijava najdbe zapuščene živali (brez skrbnika) ali izgubljene živali: 051 30 44 35 (polona) ali 041 71 37 32 (ada), zavetišče horjul( prijava živali, ki ogroža varnoSt človeka ali predStavlja nevar-noSt v prometu: policija na 113( prijava najdbe mrtve živali: (05) 338 37 01, veterinarsko higienska služba nova gorica, enota južne primorske( prijava mučenja oz. nepravilne oSkrbe živali po veljavni zako-nodaji: vurS, ou koper, trg brolo 4, 6000 koper, vurs@gov.si, (05) 663 45 00

PLANINSKI POHODI: informacije, prijave na pohode in plačilo članarine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v planinski pisarni (v kleti kd hrpelje). info: vojko, 031 585 195, vojko.dobrila@siol.net

AEROBIKA: vsak četrtek, od 19.30 do 20.30, v večnamenskem prostoru v oš dbb hrpelje!

NORDIJSKA HOJA vsak predzadnji četrtek v mesecu ob 18.00. info: 031 321 324

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: vladimir grželj (031 539 028) in darij jelušič (041 282 453)

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.

Info za glasilo: ester mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: občina hrpelje - kozina, ester mihalič in minka kos, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si

glasilo izdaja: občina hrpelje - kozina, hrpelje, reška cesta 14, 6240 kozina naklada: 1400 izvodov, odgovorna urednica: ester mihalič uredniški odbor: Saša likavec Svetelšek, nives mahne čehovin, jadran šturm, helena godina, vlasta race boljunčič in tina andrejašič • lektorica: nives mahne čehovin, tisk: tiskarna glem, marezige, foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno

potujoča knjižniCapotujoča knjižnica bo obiskala občino hrpelje - kozina v mesecu maju 2011 po naslednjem razporedu:

kraj ura datum obiska: materija 13.30–13.50 12. maj 2011velike loče 14.00–14.30gradišče 14.40–15.20markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00hotična 17.10–17.30brezovica 17.40–18.10rožice 18.20–18.40 rodik 8.30–9.00 26. maj 2011

za potujočo knjižnico: nevenka gropajc

za vsakega nekaj

razStave:RAZSTAVE:Razstavni prostor KD Hrpelje: razstava ob tridesetletnici odprte mejeKnjižnica Kozina: razstava del mojce Senegačnik Nane bar, Kozina: razstava olj na platnu slikarja friderika hrasta

40

napovednik

1 nedelja praznik dela

2 ponedeljek

3 torek

4 sreda

5 četrtek

6 petek

7 sobota

8 nedelja 8.–15. maj – teden rdečega križa

9 ponedeljek

10 torekKNJIŽNICA KOZINA

ob 18.00šk »Spoznaj se«:

varja kališnik / Svetlomodra

Svetovni dan gibanja, svetovni dan možganske kapi

11 sredaKNJIŽNICA KOZINA

ob 18.00eva maglica /

štiri sela jedan golac

12 četrtek Mednarodni dan medicinskih sester

13 petekSvetovni dan hipertenzije, svetovni

dan pravične trgovine

14 sobota MATERIJAtekmovanje kraške gasilske zveze,

šport špaS – dan druženja in gibanja treh generacij

15 nedeljaSvetovni dan družine, svetovni dan

podnebnih sprememb

16 ponedeljek

17 torek Svetovni dan telekomunikacij

18 sreda Svetovni dan muzejev, svetovni dan podjetnic

KNJIŽNICA KOZINA ob 17.00

pravljično-ustvarjalna urica

19 četrtek rožni izlet v trst

20 petekGasilski dom

Materija

Strokovno predavanje »mladi in droga«

21 sobota skupna akcija »mlade face«,

svetovni dan kulturne raznolikosti za dialog in razvoj

22 nedeljaMednarodni dan biološke

raznovrstnosti, dan študentov

23 ponedeljek

24 torek Evropski dan parkov

25 sreda

26 četrtekSejna soba občine

ob 17.30

predstavitev razpisov in možnosti pridobitve nepovratnih sredstev

za ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije

27 petekPRI KNJIŽNICI

NA KOZINIob. 18. uri

»tupatambus« avtobus za mlade

28 sobota Dan sonca

29 nedeljaMednarodni dan Združenih naro-

dov za ohranjanje miru

30 ponedeljek

31 torekSvetovni dan brez tobaka,

svetovni dan športa

MAJ