OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO - e-ucebnicie-ucebnici.mon.gov.mk/pdf/117_Osnovi na privatno... · privatno pravo - za ~etvrta godina - izborna programa}e im ovozmo`i polesno da gi sovladaat

1I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaJAVNI FINANSII

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO

ZA IV GODINA

(REDOVEN I IZBOREN PREDMET)

SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

ZA EKONOMSKO PRAVNA I TRGOVSKA STRUKA

LENÊ KUZMANOVA MARIJA KUZMANOVA

2013

Издавач: МИНИСТЕРСТВО ЗА ОБРАЗОВАНИЕ И НАУКА НА РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА

ул. Мито Хаџивасилев Јасмин, бб Скопје

Рецензенти:Доцент д-р Билјана ПулескаНада ТодороваВиолета Јанчовска

Лектор: Фанија Карова

Компјутерска обработка: НАМПРЕС - Скопје

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија бр. 22-4274/1од 28.07.2010 година се одобрува употребата на овој учебник

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски“, Скопје

347(075.3)

КУЗМАНОВА, Ленче Основи на приватното право за IV година : (редовен и изборен предмет) :средно стручно образование заекономско правна и трговска струка /Ленче Кузманова, Марија Кузманова. -Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2010. - 326 стр. ; 24 смФусноти кон текстот. - Содржи и:ПрилозиISBN 978-608-226-161-41. Кузманова, Марија [автор]COBISS.MK-ID 84283146

Тираж: 70

5I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina

PREDGOVOR

U~ebnikot Osnovi na privatno pravo - za ~etvrta godina (redoven i izboren) {to go podgotvivme e namenet za u~enici od sredno stru~no obrazivanie od Ekonomsko-pravna i trgovska struka, za profilot praven tehni~ar.

Po svojata su{tina ovoj u~ebnik e sloèn, sostaven e od dva dela: prviot del (poglavje) e izgotven spored programata za Osnovi na privatno pravo za ~etvrta godina - zadolìtelna programa. Vtoriot del e izgotven spored programata za Osnovi na privatno pravi za ~etvrta godina izborna programa. Zaedno ovie dva dela ja obrabotuvaat tematikata koja se odnesuva na ga|ansko- sudkite postapki i toa: parni~na, vonparni~na i izvr{na postapka.

Prviot del (poglavje) se odnesuva na programata za Osnovi na privatno pravo - za ~etvrta godina - redovna programa koj e zastapen so 4 ~asa nedelen fond i e razraboten vo trinaeaet glavi.

Vo prviot del (poglavje) se opfateni i razraboteni pogolem del od zaedni~kite istituti koi se sre}avaat vo site tri postapki. Pokraj toa podetalno e razrabotena prani~nata postapka.

Poradi donesuvawe na novi zakoni so koi se napravija promeni vo organizacijata i funkcionirawto na pravosudstvoto, vo glavata za pravosudni organi se opfateni i Sudskiot sovet na RM, Sovetot na javni obviniteli i postapkata za izbor na sudii.

U~ebnikot Osnovi na privatno pravo za ~etvrta godina }e posluì nastavata po ovoj predmet da se izveduva poefikasno, da se sovladaat sodrìnite predvideni vo programata na polesen i porazbirliv na~in. Sekoja od sodrìnite e razrabotena soglasno so baraweta i standardite na programata, i spored Koncepcijata za u~ebnik za osnovno i sredno obrazovanie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i Biroto za razvoj na obrazovanieto.

Ovoj u~ebnik gi sledi op{tite standardi na Koncepcijata za nau~no stru~nite i metodolo{kite osnovi na u~ebnikot; kako i razvojnite vospitno - obrazovni funkcii, sozdava osnova za samostojno u~ewe i gi motivira u~enicite samostojno da u~at. Zapazeni se didakti~ko- metodskite standardi za u~ebnik. So u~ebnikot se ovozmoùva polesno da se planira nastavata, ima naglednost so prolozite koi gi sodrì.

I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina

6 I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina

Poradi vremenskata razlika na donesuvawe i usvojuvawe na programata i donesuvawe na novi zakoni za gra|anskite sudski postapki, vo u~ebnikot se koristeni novite termini koi se usvoeni so novite zakoni: Zakonot za parni~na postapka; Zakonot za vonparni~na postapka i Zakonot za izvr{uvawe. Taka, terminot procesna e zamenet so terminot parni~na, a terminot vonprocesna so terminot vonparni~na postaka.

Vtoriot del (poglavje) se odnesuva na programata za Osnovi na privatno pravo - za ~etvrta godina- izborna programa koj e zastapen so 2 ~asa nedelen fond i e razraboten vo ~etiri glavi.

Vo vtoriot del (poglavje) se opfateni i razraboteni sodrìnite koi se odnesuvaat na gra|ansko sudski postapki: vonparni~na postapka, izvr{na postapka i postapkata za obezbeduvawe.

Vo prvata glava se razraboteni op{tite na~ela i instituti na vonparni~na postapka; vo vtorata glava se opfateni posebnite vonparni~ni postapki; vo tretata glava e razrabotena izvr{nata postapka; i vo ~etvrtata glava postapkata za obezbeduvawe.

Ova poglavje na u~enicite koi }e go izberat Osnovi na privatno pravo - za ~etvrta godina - izborna programa }e im ovozmoì polesno da gi sovladaat sodrìnite koi gi opfa}a ovaa programa.

od avtorite


SODR@INA

PRV DEL

I temaVOVED VO GRA\ANSKO SUDSKATA POSTAPKA(GRA\ANSKO PROCESNO PRAVO)

Poim za gra|ansko sudski postapki1. ................................. 18 Razlika me|u gra|anskite, kaznenite postapki 2. i upravnata postapka ........................................................... 21

Vidovi na gra|anski sudski postapki: parni~na 3. (procesna), vonparni~na(vonprocesna) i izvr{na postapka ................................................................................. 25

Odnos parni~na, vonparni~na i izvr{na postapka4. ...... 25 Vrskata me|u gra|ansko sudskata postapka 5. i materijalnoto pravo ........................................................ 28

Izvori na gra|ansko sudskite postapki6. .......................... 29 Vaèwe na zakonite vo GSP (vremensko, 7. teritorijalno i personalno) ............................................. 33

II tema

ORGANI KOI VODAT I ORGANI KOI

UÊSTVUVAAT VO GRA\ANSKO SUDSKATA

POSTAPKA

Poim za sud i sudska funkcija1. .........................................40 Razlika pome|u pravosudstvoto i sudstvoto 2. vo potesna smisla na zborot ............................................40

Vidovi sudovi (osnovni, apelacioni i Vrhoven sud)3. ...42 Nadle`nost na sudovite (stvarna i mesna)4. ...................44 Sudir na nadle`nost i negovo razre{uvawe5. ................46 Organi koi u~estvuvaat vo gr|ansko 6. sudskata postapka ..............................................................48

Ulogata na Javnoto obvinitelstov vo 7. gr|ansko sudskata postapka ..............................................49

Ulogata na Javnoto pravobranitelstvo vo gr|ansko 8. sudskata postapka ..............................................................53



Advokatura i slu`bi za pravna pomo{9. ..........................54Ulogata na notarijatot vo 10. vonparni~nata postapka ...................................................56

III tema

NAÊLA NA RABOTA NA ORGANITE

KOI VODAT SUDSKATI POSTAPKI

Na~elo na ustavnost i zakonitost1. ..................................60 Na~elo na nezavisnost na sudovite2. ................................61 Na~elo na javnost vo raspravaweto3. ................................62 Na~elo na u~estvo na gra|anite vo 4. sudeweto(lai~ki element) ...............................................64

Na~elo na sudewe vo sovet 5. ..............................................65 Na~elo na izbornost na sudiite6. .....................................66 Na~elo na upotreba na svoj jazik i 7. pismo vo ostapkata pred sud ............................................69

Izzemawe vo prani~nata postapka8. .................................70

IV tema

NAÊLA NA GRA\ANSKO

SUDSKITE POSTAPKI

Osnovni na~ela na gra|ansko sudskite postapki1. .........76 Obem na primena na na~elata vo oddelni postapki2. ....77 Na~elo na oficijalnost i dispozicija3. .........................78 Na~elo na usnost i pismenost4. .........................................81 Na~elo na neposrednost i posrednist5. ...........................82 Na~elo na kontradiktirnost6. ..........................................84 Zna~eweto na na~eloto na javnost vo postapkata7. ........85 Na~elo na pravo na odbrana i zastapuvawe 8. ..................86 Na~elo na slobodna ocenka na dokazite9. ........................87Na~elo na materijalna vistina10. ......................................88Na~elo na posebna grià za licata koi na 11. se vo sostojba sami da se griàt za svoite prava vo vonparni~na postapka .......................................90Na~elo na socijalno postapuvawe vo 12. izvr{nata postapka ..........................................................91


V tema

SUBJEKTI VO POSTAPKATA

Poim na stranka i u~esnik vo parni~nata, 1. vonparni~nata i izvr{nata postapka ............................98

Sposobnost da se bide stranka odnosno u~esnik2. ..........98 Procesna- postulaciona sposobnost3. ............................100 Razlika pome|u stranki i drugi lica koi 4. u~estvuvaat vo GSP .........................................................102

Stranki vo GSP (Tuìtel i Tuèn)5. ............................103 Soparni~ari vo parni~nata postapka6. ..........................104 Stranki vo izvr{na postapka7. .......................................105

VI tema

ZASTAPNICI I POLNOMO[NICI

NA STRANKITE

Poim i vidovi na zastapuvawe na strankite1. ..............110 Zakonski zastapnici na strankite2. ...............................111 Zastapuvawe od polnomo{nik3. .......................................113 Prava i obvrski na polnomo{nikot 4. vo postapkata ...................................................................115

Razlika pome|u zastapuvawe od polnomo{nik 5. koj ne e advokat i polnomo{nik koj e advokat ...........116

Zna~ewe od pravilnoto zastapuvawe i 6. pravnite posledici od nepravilnoto zastapuvawe....116

VII tema

PROCESNI DEJSTVIJA

Poim i vidovi procesni dejstva1. ...................................122 Procesni dejstvija na strankite i 2. procesni dejstvija na sudot ............................................123

Podnesoci3. .........................................................................125 Vidovi podnesoci4. ............................................................127 Poim, sodrìna i sostavuvawe na zapiisnik5. .............127 Dostavuvawe vo postapkata6. ............................................130 Rokovi i ro~i{ta7. ............................................................132 Pravo na strankite da gi razgleduvaat 8. spisite na postapkata .....................................................136

Tro{oci na postpkata9. ....................................................137



VIII temaDOKA@UVAWE VO GRA\ANSKO SUDSKATA POSTAPKA

Poim za dokaz i dokaùvawe1. ........................................142 Vidovi dokazi2. ..................................................................143 Priznanie na strankata 3. ................................................144 Svedok4. ...............................................................................145 Ve{tak5. ..............................................................................146 Uvid6. ...................................................................................147 Ispravi7. .............................................................................148 Materijalni dokazi8. ........................................................150 Obezbeduvawe na dokazite i merki za 9. nivno obezbeduvawe ........................................................151Soslu{uvawe na strankite10. ............................................151

IX temaPOVEDUVAWE NA PARNI^NA POSTAPKATA

Poveduvawe na parni~na postapka1. ...............................156 Poveduvawe na vonparni~na i izvr{na postapka2. ......156 Tu`ba (poim i vidovi)3. ....................................................157 Sodrìna na tu`bata4. ......................................................158 Povlekuvawe i odrekuvawe od tu`ba5. ...........................159 Kumulacija na tu`beni barawa i 6. preina~uvawe na tu`ba ..................................................160

X temaPODGOTVUVAWE NA GLAVNA RASPRAVA

Fazi na podgotvuvawe na glavna rasprava1. ...................166 Ispituvawe na tu`ba2. ......................................................166 Dostavuvawe na tu`ba na odgovor na tuèniot3. ..........167 Povikuvawe4. ......................................................................168 Odrùvawe na podgotvitelno ro~i{te5. .......................168 Zakaùvawe na glavna rasprava6. ....................................170

XI temaGLAVNA RASPRAVA

Otvorawe na glavnata rasprava1. ....................................174 Dokazna postapka2. .............................................................175


Redosled na izveduvawe na dokazite3. ............................176 Odrùvawe na redot na glavnata rasprava4. .................177 Prekinuvawe, miruvawe, odloùvawe i 5. prodolùvawe na postapkata ........................................178

Zaklu~ivawe na glavnata rasprava6. ...............................181

XII temaSUDSKI ODLUKI

Poim za sudska odluka1. ...................................................186 Vidovi sudski odluki2. ......................................................186 Postaka za donesuvawe na sudska odluka3. .....................188 Na~in na izgotvuvawe na sudskite odluki4. ..................190 Soop{tuvawe i dostavuvawe na sudska odluka5. ...........190

XIII tema

PRAVNI LEKOVI

Poim i zna~ewe na pravnite lekovi1. ............................194 Vidovi pravni lekovi2. .....................................................194 Instanci vo postapkata3. .................................................195 @alba (poim, dejstvo, sodrìna i pri~ini)4. ...............196 Postapka po àlba pred prvostepeniot sud5. ...............196 Postapka po àlba predvtorostepen sud6. .....................197 Vonredni pravni lekovi (revizija, barawe na za{tita 7. na postapkata i povtoruvawe na postapkata) .............198

Dopu{tenost na vonrednite pravni lekovi8. ................199 Pri~ini za izjavuvawe na vonredni pravni lekovi9. ...200Postapka od tret stepen (postapka po revizija)10. ........202Poim za pravosilnost i izvr{nost na 11. sudskite odluki ................................................................202

VTOR DEL

I temaVONPARNI^NA POSTAPKA

Poim i predmet na vonparni~na postapka1. ....................210 Odnos na vonparni~nata so drugite 2. gra|anski postapki .............................................................210

Na~ela na vonparni~nata postapka3. ................................211



Sporedba na raspravno so istra`no na~elo4. .................213 U~esnici vo vonparni~nata postapka5. ............................214 Sposobnost da se bide stranka (6. jus stendi in justio) .......214 Specifi~nosti na vonparni~nata sposobnost7. .............216 Kauzalna legitimacija8. .......................................................217 Poveduvawe na postapkata po slu`bena dol`nost i 9. poveduvawe po predlog od ovlasteno lice ....................218 Tek na vonparni~nata postapka10. .......................................220

II temaVIDOVI VONPARNI^NA POSTAPKA

Vidovi vonparni~ni postapki1. .........................................226 Odzemawe na delovna sposobnost i 2. vra}awe na delovna sposobnost .......................................227

Zadrùvawe na lice vo zdravstvena ustaova 3. za lekuvawe na du{evna bolest ........................................230

Proglasuvawe na is~eznato lice za umreno 4. i dokaùvawe na smrt ........................................................231

Li{uvawe na roditelot od vr{ewe na roditelski 5. prava, opredeluvawe na roditel da ima polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava..............234

Prodolùvawe na roditelsko pravo i po 6. polnoletstvoto na deteto .................................................235

Davawe dozvola za sklu~uvawe na brak7. ..........................237 Raspravawe na ostavina8. .....................................................238 Smrtovnica9. ...........................................................................239Ro~i{te za raspravawe na ostavina 10. (donesuvawe na re{enie) ................................................. 240Nasledni barawa po pravosilnost na 11. re{enieto za nasleduvawe ................................................241Postapka koga za ostavina e nasleèn 12. stranski organ .....................................................................242Postapka po testament13. ......................................................243Postapki za ureduvawe na imotni odnosi14. .....................244Postapka za sostavuvawe na ispravi, zaverka 15. kaj notar i potvrduvawe i ~uvawe na ispravi i poni{tuvawe na sudski, notarski depozit .................248

III temaIZVR[NA POSTAPKA

Poim i predmet na izvr{na postapka1. ............................257 Zna~ewe na izrazite vo izvr{na postapka: 2.


izvr{na isprava, potvrda na izvr{nost, pobaruvawe, doveritel, dol`nik, u~esnik, slu`beno lice, javni knigi, katastar .............................257

Ne~ela na izvr{nata postapka3. ........................................259 Poveduvaweto na izvr{nata postapka4. ...........................261 Premin na pobaruvaweto ili obvrskata 5. vo izvr{nata postapka .......................................................263

Subjekti vo izvr{nata postapka6. .....................................264 Sredtstva i predmeti na izvr{uvawe7. ............................266 Pravoto na prigovor od treto lice poradi 8. nepravilnosti na izvr{uvaweto, parvoto na àlba po re{enie na prvostepeniot sud ..................267

Protivizvr{uvawe, odlagawe i zapirawe 9. na izvr{uvaweto .................................................................268 Izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no pobaruvawe, 10. izzemawe od izvr{uvawe, izvr{ni dejstva, popis na predmeti, proda`ba na predmeti i namiruvawe na doveritelot ..........................................................................269 Specifi~nosti na izvr{uvawe na pari~no 11. pobaruvawe na dol`nik .....................................................272Izvr{uvawe vrz podvi`ni i nedvi`ni predmeti12. .......273Redosled na dejstvija pri izvr{uvawe 13. na nedni`nosti ....................................................................273Izvr{uvawe vrz drugi imotni prava14. ..............................276Predavawe na opredeleni i zamenlivi predmeti15. ........277Izvr{uvawe na obvrska na dejstvie, 16. trpewe ili nestoruvawe ....................................................278Izvr{uvawe za predavawe i ispraznuvawe 17. na nedvi`nost ......................................................................280Izvr{uvawe na sudska odluka so koja 18. rabotnikot se vra}a na rabota .........................................281Delaba na predmeti19. ............................................................281Zapi{uvawe na pravo vo javna kniga20. ..............................282

IV temaPOSTAPKA ZA OBEZBEDUVAWE

1. Sredstva za obezbeduvawe ..................................................288 Uslovi za zasnovawe na zalo`no pravo vrz 2. nedvi`nost, kako i obezbeduvawe so prenos na sopstvenost na predmeti i prava ................................289

Privremeni merki3. ..............................................................290 Prethodni merki4. .................................................................292




PRV DEL

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO ZA IV GODINA

(redoven predmet)


Celi na u~eweto: da go definira{ poimot na GSP, da gi razlikuva{ gra|anskite od kaznenite postapki i od upravnata postapaka; da gi klasificira{ vidovite na GSP: parni~na, vonparni~na i izvr{na; da go identifikuva{ odnosot me|u parni~nata, vonparni~nata i izvr{nata postapka; da ja sfati{ vrskata me|u GSP i materijalnoto pravo; da gi identifikuva{ izvorite na GSP; da go objasni{ vaèweto na zakonite vo GSP (vremensko, teritorijalno i personalno).


TEMA I VOVED VO GRA\ANSKO-SUDSKATA

POSTAPKA (GRA\ANSKO-PROCESNO PRAVO)

Struktura na temata:

Poim za gra|ansko-sudski postapki;1.

Razlika me|u gra|anskite, kaznenite postapki i 2. upravnata postapka;

Vidovi na gra|ansko-sudski postapki: parni~na 3. (procesna), vonparni~na(vonprocesna) i izvr{na postapka;

Odnos parni~na, vonparni~na i izvr{na postapka;4.

Vrskata me|u gra|ansko-sudskata postapka i 5. materijalnoto pravo;

Izvori na gra|ansko-sudskite postapki;6.

Vaèwe na zakonite vo GSP (vremensko, teritorijalno 7. i personalno).

Klu~ni poimi:pravo na posilniot;- pravni odnosi;- gra|anski subjektivni prava;- sudska za{tita na pravata;- sudski postapki;- procesni dejstva;- parni~na postapka;- vonparni~na postapka;- izvr{na postapka;- predmet na regulirawe;- teroii za razgrani~uvawe;- izvori na pravoto;- vaèwe na zakonite.-


POIM ZA GRA\ANSKO-SUDSKI POSTAPKI1.

Iskonskiot nagon na ~ovekot go tera da se brani koga nekoj go napa|a. Taka, dokolku, nekoj go osporuva, povreduva ili zagrozuva na{eto pravo nie }e barame na~in da se za{titime.

U{te vo prvobitnata zaednica se pojavila potrebata na lu|eto da si gi za{titat svoite prava. Vo toa vreme ne postoele pi{ani pravila i pravata bile regulirani so moralnite ili obi~ajnite pravila.

Na primer: Na poglavarot sekoga{ mu pripa|alo najmnogu, a na ostanatite spored uspehot vo lovot.

Ne postoel drug na~in za za{tita osven so sopstveni sili da se borat za da si go vratat svoeto pravo, odnosno vaèlo pravoto na posilniot. Onie koi bile pomo- }ni ne samo {to si go ostvaruvale svoeto pravo, tuku i se nametnuvale nad poslabite. Za da se izbegne vaka nastanatata situacija, gra|anite odbirale lu|e koi uìvaat ugled vo sredinata, lu|e na koi im veruvale, i tie presuduvale vo slu~aj na spor. Poglavarite, kadiite, kralevite, carevite se javile vo uloga na sudii. Na toj na~in, gra|anite moèle da go za{titat ona {to im pripa|a, ona {to pravoto go priznava za nivno.

Podocna so pojavata na dràvata i pravoto, se sozdale organi -sudovi koi bile ovlasteni da raspravaat i odlu~uvaat vo sporovite me|u gra|anite. Bidej}i dràvata se obvrzala da gi {titi pravata na gra|anite i da obezbedi red i stabilnost, taa zabranuva sekakov oblik na samopomo{. Koga gra|anite so sila reagirale na kr{eweto na nivnite prava, dràvata gi kaznuvala.

Lu|eto sekojdnevno stapuvaat vo najraznovidni odnosi, bilo kako edinki ili kako ~lenovi na kolektiv. Vo ovie odnosi tie stapuvaat po svoja volja, a neretko i protiv svoja volja. Del od ovie odnosi dràvata gi regulira so pravni normi. Onie odnosi za koi ne e zainteresirana


dràvata, gi reguliraat samite lu|e so moralni i obi~ajni pravila.

Op{testvenite odnosi vo koi stapuvaat lu|eto, a se regulirani so pravna norma se narekuvaat pravni

odnosi. So stapuvaweto vo pravni odnosi gra|anite se

steknuvaat so odredeni prava(ovlastuvawa) ili prezemaat odredeni obvrski (zadolènija). Vo najgolem broj slu~ai gra|anite sovesno si gi ispolnuvaat obvrskite. No, ima slu~ai koga nositelot odbegnuva da ja izvr{i obvrskata.

Vo pravnite pravila {to postojat vo pravniot poredok e predvidena edna op{ta dol`nost erga omnes1, da se po~ituvaat pravata na nositelite i da se izvr{uvaat obvrskite kon drugite subjekti. Dokolku ne se po~ituvaat ovie subjektivni prava, gra|anite moàt da pobaraat za{tita od sudot.

Dràvata, ovaa za{tita na pravata, ja obezbeduva po pat na represija (so upotreba na sila). Samo na toj na~in dràvata moè da go natera subjektot da ja izvr{i obvrskata za po~ituvawe na pravata na drugiot subjekt so koj stapil vo praven odnos. Za{titata na pravata pred sudovite, subjektite moàt da ja ostvarat vo opredeleni postapki -proceduri koi se propi{ani so zakon. Pritoa, subjektite prezemaat niza aktivnosti za da go dokaàt svoeto pravo pred sudot.

Aktivnostite, odnosno dejstvuvawata na subjektite i na sudot se narekuvaat procesni dejstva, bidej}i se odvivaat vo ramkite na eden proces.

Gra|ansko-sudskata postapka pretstavuva vkupnost od dejstvija i me|usebni odnosi na sudot, strankite i drugite u~esnici vo postapkata, na na~in propi{an so zakon, so cel da se utvrdi dali postojat pretpostavki da se dade za{tita na opredeleni subjektivni prava i da se opredelat merkite taa da bide ostvarena.

1 Erga omnes- sprema site.


GSP e na~in (metod) da se dade za{tita na

subjektivnite prava na gra|anite od strana na

sudovite. Odlukata e dejstvo na sudot i pretstavuva

primenuvawe na opredelena pravna norma vrz konkreten slu~aj. Koga taa }e stane pravosilna, sporniot odnos stanuva presudena rabota2.

Denes vo Republika Makedonija za{titata na pra-vata ja obezbeduvaat sudovite i organite na upravata. Za{titata e regulirana so zakon i vo zavisnost od toa kakvo pravo na gra|anite im e zagrozeno, osporeno ili odzemeno, za{titata ja prezema soodvetniot dràven or-gan. Samostojnoto za{tituvawe na pravoto e opredeleno kako kaznivo delo i ne e dozvoleno. Bidej}i ìvotot na lu|eto e mnogu dinami~en i raznoli~en, a ~ovekot ponekoga{ reagira refleksno ili nagonski, so cel da se odbrani, vo to~no opredeleni situacii predvide-ni vo zakonot kako nu`na odbrana3 i krajna nu`da4 samopomo{ta e dozvolena.

Osven pred sudovite, zakonite na Republika Makedonija dozvoluvaat za{tita na pravata pred izbrani sudovi i arbitraì. Osobeno ovaa mo`nost ja koristat pravni lica koi sklu~uvaat dogovori so stranski fizi~ki i pravni lica. Makedonija so cel da go pribliì svoeto zakonodavstvo so evropskoto i da gi rastovari sudovite od mnogubrojnite predmeti, go donese Zakonot za medijacija. Vo nego se predviduva odredeni lica koi se licencirani od strana na Ministerstvoto za pravda, da moàt da posreduvaat pri re{avawe na sporovi me|u fizi~ki i pravni lica so cel vonsudski, pobrzo i so pomalku tro{oci da se za{titat nivnite prava.

2 res iudicata–presudena rabota.3 Nu`na odbrana e onaa odbrana koja se prezema so cel da se odbie pro-tivpraven napad.4 Krajna nu`da e onaa koja se prezema so cel da se odbie nepredizvikana opas-nost.


2. RAZLIKA ME\U GRA\ANSKITE,

KAZNENITE POSTAPKI I UPRAVNATA

POSTAPKA

Razlikata me|u gra|anskite i kaznenite od edna, i upravnata postapka od druga strana, poteknuva od podel-bata na pravoto na javno i privatno pravo.

Vo privatnoto pravo spa|aat onie granki na pravoto koi se odnesuvaat na subjektivnite prava na gra|anite, dodeka vo javnoto pravo spa|aat onie granki na pravoto koi se odnesuvaat na op{tite (zaedni~kite) javni prava na gra|anite. Taka, vo privatnoto pravo s-e vbrojuvaat pravnite granki: imotno pravo, semejno pravo, obliga-ciono pravo, stvarno pravo, nasledno pravo, trgovsko pravo, avtorsko pravo, pravoto od industriska sop-stvenost i dr. Vo javnoto pravo spa|aat pravnite granki: ustavno pravo, upravno pravo, kazneno pravo, delovi od trudovoto pravo i dr.

Razliki me|u GSP i kaznenite postapki1.

Me|u gra|anskite postapki i kaznenite postapki pos-tojat mnogu razliki, no i dopirni to~ki.

a) Na~in na poveduvawe - kaznenite postapki se po-veduvaat po slu`bena dolòst5 od strana na Javnoto obvinitelstvo so obvinitelen akt ili Ministerstvo-to za vnatre{ni raboti so prijava. Dodeka gra|anskite postapki se poveduvaat so podnesuvawe tu`ba od strana na ovlasten tuìtel - fizi~ko ili pravno lice ~ie sub-jektivno pravo e zagrozeno, osporeno ili odzemeno. Vo ovaa postapka vaì praviloto Nemo iudex sine actore – nema postapka bez tuìtel.

Od ova razgrani~uvawe postojat isklu~oci. Vo odre-

5 ex of cio-po slu`bena dol`nost.


deni slu~ai i kaznenite postapki moàt da se povedat so privatna tu`ba, na pr. za navreda, kleveta i dr. Isto taka vo odredeni slu~ai ima gra|anski postapki koi se poveduvaat po slu`bena dol`nost, na pr. odzemawe na roditelsko pravo, delovna sposobnost i dr.

b) Predmet na regulirawe na gra|anskite postapki se li~nite, semejnite, imotnite i drugi odnosi i sos-tojbi na fizi~kite i pravnite lica, dodeka predmet na regulirawe na kaznenite postapki se krivi~nite dela i prekr{ocite.

v) Sankcijata vo gra|anskite postapki e pari~na ili imotna, odnosno vra}awe na stvarta vo porane{nata sostojba, i nejzinoto dejstvo ne ja sledi li~nosta na storitelot, tuku udira po negoviot xeb. Za razlika od gra|anskite, kaj kaznenite postapki vidot na sankcija-ta moè da bide najraznoviden, od pari~na kazna kako najblaga, zatvorska kazna, pa duri i doìvotna robija. Dejstvoto na kaznenite sankcii ja obeleùvaat li~nosta na storitelot, i go sledi niz celiot negov ìvot i za nego se otvora dosie.

Pokraj razlikite me|u gra|anskite i kaznenite postap ki postojat i mnogu sli~nosti i dopirni to~ki.

a) I gra|anskite i kaznenite postapki se vodat pred

isti organi, sudovite, odnosno i dvete se sudski postap-ki.

b) Imaat isti instituti: stranki, svedoci, ve{taci, podnesoci, zapisnici, rokovi, ro~i{ta i dr.


v) No, najva`nite bliski to~ki pome|u ovie dve pos-tapki se gledaat vo: adheziona ili pridru`na postap-

ka i prejudicielno ili prethodno pra{awe.

adheziona ili pridru`na postapka - zaradi ekonomi~nost na postapkata, bidej}i vo dvete pos-tapki se rasprava za isti lica i vo vrska so ist slu~aj, zakonot dozvoluva spojuvawe na krivi~nata i parni~nata postapka vo edna postapka. Vo vakov slu~aj za dvete postapki rasprava i odlu~uva krivi~niot sud. Na primer: Dokolku vo krivi~na postapka se raspra-va i odlu~uva za krivi~no delo te{ka kra`ba pri koe e storena i materijalna {teta, krivi~niot sud moè pokraj odlukata za vinovnost na storitelot da dosudi i nadomest na materijalnata {teta {to mu e pri~ineta na o{teteniot, iako toa pra{awe e vo nadle`nost na parni~niot sud. prejudicielno ili prethodno pra{awe - e takvo pra{awe od koe zavisi natamo{noto vodewe na pos-tapkata, i pretstavuva sostaven del na fakti~kata sostojba vrz osnova na koja }e se donese presudata vo gra|anskata postapka, no za negovo re{avawe e nadleèn krivi~niot sud. Zatoa parni~niot sud, }e ja zapre postapkata i }e go so~eka ishodot vo krivi~nata postapka - presudata. Na primer: Parni~niot sud ne moè da rasprava i odlu~uva dali tuèniot bil vinoven za storenoto krivi~no delo. Toj mora da ja so~eka odlukata vo krivi~nata postapka za da moè vrz osnova na taa odluka da dosudi nadomest na materijalna {teta storena od tuèniot.


Razliki me|u GSP i upravnata postapka2.

Me|u gra|ansko-sudskite postapki (GSP) i upravnata postapka postoi bliskost poradi ispreplatenosta na pro-pisite na gra|anskoto pravo so propisite na upravnoto pravo. Mnogu pati e te{ko da se razgrani~i za{titata na pravata vo parni~nata i za{titata na pravata vo uprav-nata postapka. Pra{aweto dali eden slu~aj (predmet) e parni~en ili upraven, go zasega pra{aweto za dozvolenos-ta na sudskata, odnosno upravnata za{tita na pravata.

Postoi zakonska obvrska i na sudot i na organite na upravata, pred da se vpu{tat vo raspravawe za predme-tot, zadolìtelno da utvrdat dali se raboti za parni~na ili za upravna rabota, i zavisno od toa da ja ocenat svo-jata nadle`nost.

Sudot vo tekot na celata postapka vnimava dali e nadleèn za re{avawe vo konkreten slu~aj za{to toa e procesna pretpostavka za donesuvawe na pravnovaè~ka odluka.

Druga dopirna to~ka se prethodnite pra{awa koi se re{avaat vo GSP, a se preduslov da se utvrdi fakti~kata sostojba vo upravnata postapka.

Na primer: Koja od dvete èni so koi ìveel pokoj-niot }e go nasledi pravoto na semejna penzija, oprede-luva sudot.

So vonparni~nata postaka, upravnata postapka se isprepletuva vo slu~aite koga vo postapkata zakonot zadolìtelno bara u~estvo na organ na uprava.

Na primer: Pri razvod na brak; pri proglasuvawe na lice za delovno nesposobno i dr., zadolìtelno e u~estvoto na Centarot za socijalna rabota.

Vrskata na izvr{nata i upravnata postapka se gleda vo toa {to odlukite (re{enijata) doneseni vo upravnata postapka se izvr{uvaat vo izvr{nata postapka.


3. VIDOVI NA GRA\ANSKO-SUDSKI POSTAPKI

Vo gra|ansko-sudskite postapki se za{tituvaat gra|anski subjektivni prava. Postojat tri vida na gra|ansko-sudski postapki: parni~na, vonparni~na i

izvr{na postapka.Vo parni~nata (procesnata) postapka se rasprava

i odlu~uva za li~ni i semejni odnosi, rabotni odnosi, imotni i drugi gra|ansko-pravni odnosi na fizi~kite i pravnite lica, osven ako za nekoi od navedenite sporovi so poseben zakon ne e predvideno za niv da odlu~uva sudot spored pravilata na nekoja druga postapka.

Vo vonparni~nata (vonprocesnata) postapka se postapuva i odlu~uva za li~ni, semejni, imotni i drugi pravni sostojbi i odnosi opredeleni so Zakonot za vonparni~na postapka ili so drug zakon.

So stapuvaweto vo sila na Zakonot za izvr{uvawe vo 2006 godina, izvr{nata postapka pove}e ne e samo sudska postapka. Vakvoto izzemawe na izvr{uvaweto od nadle`nosta na sudovite i negovo doveruvawe na izvr{iteli, licencirani od Ministerstvoto za pravda, e so cel da se obezbedi pobrzo i poefikasno izvr{uvawe na presudite od gra|anskata i upravnata postapka.(vidi {ema br.1)

4. ODNOS PARNI^NA,

VONPARNI^NA I IZVR[NA POSTAPKA

So parni~nata, vonparni~nata i izvr{nata postap-ka se za{tituvaat gra|anskite subjektivni prava na fizi~kite i pravni lica. Sepak, sekoja od niv ima svoj specifi~en pristap pri za{titata na tie prava.

Postojat razli~ni kriteriumi i teorii po koi se pravi razgrani~uvawe na parni~nata od vonparni~nata


postapka. Site tie pravat odredena klasifikacija na toa koj vid na spor treba da se vodi spored ednata, a koj spored drugata postapka. No nitu edna od ovie teorii ne moè da napravi strogo i precizno razgrani~uvawe.

Teorijata na sporot e najstara i najprifatena teo-rija za razgrani~uvawe na parni~nata od vonparni~nata postapka. Ovaa teorija veli deka parni~nata ili pro-cesnata postapka e sporna bidej}i vo nea postoi spor pome|u strankite. Dodeka, vonparni~nata postapka e nesporna postapka bidej}i vo nea se za{tituvaat ne-sporni prava, odnosno strankite se stremat kon ostva-ruvawe na ista cel, imaat ist interes. Ovaa teorija vo najgolem broj slu~ai e to~na, no postojat parni~ni pos-tapki vo koi ne postoi spor, na pr. spogodben razvod na brak. Isto taka, postojat i vonparni~ni postapki koi se sporni, na pr. kontencioznite vonparni~ni postapki vo koi sudot rasprava za sporni gra|ansko-pravni odnosi.

Teorija na prevencija i represija - celta na parni~nata postapka e da se otstranat ve}e nastana-tite povredi na gra|anskite subjektivni prava - teorija na represija. Dodeka, celta na vonparni~nata postapka spored ovaa terorija e glavno da se spre~at idnite povredi na gra|anskite subjektivni prava - teorija na prevencija.

Teorija na strankite - spored ovaa teorija parni~nata e postapka vo koja sekoga{ ima dve stranki so sprotivni interesi, dodeka vo vonparni~nata posta-pka ne postojat stranki, tuku u~esnici koi me|u sebe nemaat sprotivni interesi i site zaedno od sudot baraat izvesna odluka ili procesno dejstvo.

Teorija na redoven i vonreden pat na pravna

za{tita - spored ovaa teorija parni~nata postapka se javuva kako redoven pat za za{tita na gra|anskite subjektivni prava, a vonparni~nata postapka e samo von-


reden pat za postignuvawe na ista cel.Teorijata na legalno razgrani~uvawe na postapki-

te, odnosno razgrani~uvawe spored zakon6. Vo Republika Makedonija e prifatena ovaa teorija za razgrani~uvawe spored koja, onie postapki koi se predvideni so Zakonot za parni~na postapka se parni~ni, a onie koi se predvi-deni so Zakonot za vonparni~na postapka se vonproces-ni. Zakonot za parni~na postaka u{te vo ~len 1 regulira deka, spored pravilata na parni~nata postapka }e se ras-prava i odlu~uva vo sporovi od li~ni i semejni odnosi, od rabotni odnosi, kako i od imotni i drugi gra|ansko-pravni odnosi na fizi~kite i pravnite lica, osven ako za nekoi od niv so poseben zakon ne e predvideno sudot da odlu~uva spored pravilata na nekoja druga posta-pka (vonparni~na). Toa e zatoa {to i vo vonparni~nata postapka se postapuva i odlu~uva za li~ni, semejni i imotni odnosi. No, ~lenot 1 od Zakonot za vonparni~na postapka pak upatuva na toa deka sudot }e postapuva vo li~nite, semejnite, imotnite i drugi pravni sostojbi i odnosi opredeleni so ovoj zakon ili so drug zakon. So toa se pravi jasno razgrani~uvawe deka vo parni~nata postapka }e se rasprava i odlu~uva vo ovie odnosi, no dokolku tie se predvideni vo Zakonot za vonparni~na postapka, po niv }e postapuva vonparni~niot sud.

Iako dvata zakona pravat jasno razgrani~uvawe koi se parni~ni, a koi vonparni~ni postapki, sepak ovie dva zakona me|u sebe se nadopolnuvaat. Bidej}i vo Zakonot za parni~na postapka se dadeni site pravila na postapu-vawata na sudot, dokolku vo specifi~nite vonparni~ni postapki se javi nedostatok na normi so koi se regulira-at odredeni dejstva na sudot ili na strankite, Zakonot za vonparni~na postapka upatuva na supsidijarna (dopol-

6 lege-zakon;


nitelna) primena na Zakonot za parni~na postapka. Postoi soodvetna vrska na parni~nata i vonparni~nata

postapka vo odnos so izvr{nata postapka. Presudite i drugite kone~ni odluki koi se doneseni vo parni~nata i vonparni~nata postapka (koi glasat na odredeno davawe, ~inewe ili ne~inewe ili vozdrùvawe, odnos-no trpewe) dokolku dol`nite subjekti ne postapat dobrovolno po niv, moàt prisilno da se izvr{at vo izvr{na postapka. Zna~i, odlukite koi se doneseni vo parni~nata i vonparni~nata postapka se izvr{uvaat vo izvr{na postapka. Spored edno sfa}awe izvr{nata postapka e prodolènie na parni~nata i vonparni~nata postapka, odnosno niven kone~en staduim. Spored drugo sfa}awe, koe e poprifatlivo, izvr{nata postapka e samostojna postapka. Vo potkrepa na ova e i Zakonskata opredelba, izvr{nata postapka da ja vodat licencira-ni izvr{iteli od Ministerstvoto za pravda, nadvor od sudot. Najva`nata razlika pome|u ovie postapki e vo celta na postapkite. Vo parni~nata i vonparni~nata postapka celta e da se donese odluka, a vo izvr{nata postapka taa odluka da se izvr{i.

5. VRSKATA ME\U GRA\ANSKO-SUDSKATA

POSTAPKA I MATERIJALNOTO PRAVO

Pravnite granki - li~no pravo, semejno pravo, tru-dovo pravo i gra|anskoto pravo se ozna~uvaat kako materijalno pravo. Za sporovite koi }e proizlezat od odnosite vo ovie granki se postapuva spored gra|anskoto procesno pravo.

Me|u GSP i materijalnoto pravo postoi tesna vrska koja se iskaùva preku vzaemnata uslovenost: ednoto postoi ako postoi i drugoto.

Pravniot odnos (gra|ansko-praven odnos) se regulira


so normite na gra|anskoto materijalno pravo. So mate-rijalnoto pravo se utvrduvaat pretpostavkite za nasta-nuvawe, razvitok i prestanok na toj odnos. So normi-te na gra|anskoto-procesno pravo (GPP) se utvrduvaat pret postavkite za za{tita na gra|ansko-pravniot odnos.

6. IZVORI NA GRA\ANSKO-SUDSKITE

POSTAPKI

Kako i sekoja nau~na disciplina od pravoto, taka i gra|anskite sudski postapki se zanimavaat so izvorite koi se koristat kako osnova za gra|ansko-sudskite pos-tapki.

Pod izvori na gra|ansko-sudskite postapki se po-drazbiraat mestata od kade {to se crpat (proizlegu-vaat) pravnite pravila koi se odnesuvaat na GSP.

Vo pravnata nauka, voop{to, se vr{i podelba na izvo-rite na formalni i materijalni izvori.

Formalni izvori na pravoto se pi{anite akti, doku-menti na koi se povikuva sudot koga re{ava konkreten slu~aj.

Materijalni izvori na pravoto se onie odnosi pome|u lu|eto vo op{testvoto od koi se poa|a pri sostavuvawe-to na formalnite izvori. Na primer: Koga se soslu{uva svedok se sostavuva zapisnik. Zapisnikot e formalen izvor na pravoto, dodeka samata izjava na svedokot e materijalen izvor na pravoto.

Vo gra|ansko-sudskite postapki izvorite se delat na formalni i fakti~ki.

1. Formalni izvori na gra|ansko-sudskite postapki

Ustavot na Republika Makedonija e najvaèn i os-noven izvor na seto pravo, pa i na gra|ansko-sudskite


postapki. Ustavot na RM izobiluva so golem broj normi so koi se ureduvaat GSP7.

Zakonite se po va`nost vtor izvor na GSP. Kako

osnoven izvor za gra|anskite sudski postapki se zakoni-te ZPP, ZVP i ZI.

- Vo Zakonot za parni~na postapka se urede-ni op{tata parni~na postapka i nekolkute posebni parni~ni postapki i toa postapka vo sporovi od rabot-ni odnosi; postapka vo sporovi poradi promena na vlast; izdavawe na platen nalog; postapka vo sporovi od mala vrednost; postapka pred izbrani sudovi i postapka vo stopanski sporovi.

- Vo Zakonot za vonprocesna postapka se uredeni razli~nite vidovi na vonparni~ni postapki i toa: pos-tapki za ureduvawe na li~nite sostojbi; postapkite za ureduvawe na semejni odnosi; postapki za ureduvawe na imotni odnosi i postapki za pravna va`nost na ispra-vite, za ~uvawe na ispravite vo sudot i sudski depozit. Za razlika od parni~nata postapka kade {to imame edna op{ta postapka i nekolku posebni koi samo vo odrede-ni segmenti se razlikuvaat od op{tata postapka, kaj

7 -Za ~ovekovi slobodi i prava, osnovni na~ela za zada~ite, organizacijata i rabotata na sudovite i drugite pravosudni organi. -Vo ~len 15 se garantira pravoto na àlba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa. -Vo ~lenot 30 se garantira pravoto na sopstvenost i pravoto na nasleduvawe. -Vo ~len 50 se veli deka sekoj gra|anin moè da se povika na za{tita na pra-vata i slobodite utvrdeni so Ustavot pred sudovite i pred Ustavniot sud na Republika Makedinija. -^lenot 53 ja predviduva advokaturata kako samostojna i nezavisna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i javni ovlastuvawa vo soglasnost so zakon.-Vo tretata glava za organizacijata na dràvnata vlast Ustavot ja regulira i organizacijata na sudskata vlast: Sudovite se samostojni i nezavosni i sudat vrz osnova na Ustavot i zakonite. Ustavot gi opredeluva uslovite i posta-pkata za izborot na sudiite i na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet.


vonparni~nata postapka nema edna i edinstvena op{ta postapka. Na po~etokot Zakonot za vonparni~na posta-pka sodrì op{ti odredbi koi vaàt za site vonparni~ni postapki, no toa ne se pravila na edna edinstvena, op{ta postapka. Site postapki se posebni i specifi~ni i se vodat na poseben na~in utvrden so Zakonot.

- Vo Zakonot za izvr{uvawe se regulira posta-pkata za izvr{uvawe na verodostojni ispravi (pravosi-lni i izvr{ni presudi vo gra|anska postapka, kone~ni re{enija vo upravna postapka i dr.).

- Kako izvor na gra|ansko-sudskite postapki se ko-ristat i materijalnite zakoni so koi se regulirani

subjektivnite prava na lu|eto ~ija za{tita moè da se bara pred sudot. Takvi se: Zakonot za sopstvenost i drugi stvarni prava; Zakonot za nasleduvawe; Zakonot za semejstvo; Zakonot za rabotnite odnosi; Zakonot za trgovski dru{tva i drugi.

- Drug izvor na gra|ansko-sudskite postapki se i drugi zakoni koi sodràt odredbi od postapkite

pred sudot. Takvi se, na primer: Zakonot za re{avawe na sudirot na zakonite so propisite na drugi zemji i Zakonot za semejstvo. Vo niv ima odredbi so koi se re-guliraat specifi~nostite na ovie gra|anski postapki.

- Zakoni za pravosudnite organi i slu`bi.... Vo niv se reguliraat funkcioniraweto, organizacijata, delokrugot na nadle`nostite na organi va`ni za sudski-te postapki. Takvi se: Zakonot za sudovite, Zakonot za javnoto obvinitelstvo, Zakonot za advokatura, Zakonot za javnoto pravobranitelstvo, Zakon za notarijat i dru-gi.

Me|unarodnite konvencii i dogovori koi gi ratifikuvala Republika Makedonija kako ~lenka na me|unarodni organizacii kako {to se OON, Paktot za stabilnost, CEVTA, MOT i drugi stanuvaat sosta-


ven del na na{eto zakonodavstvo i izvor na gra|ansko-sudskite postapki. Isto taka, Makedonija vo odnosi-te so drugi dràvi stapuva vo bilateralni i multi-lateralni odnosi pri {to potpi{uva dogovori i spo-godbi vo koi se reguliraat odnosi i na~in na posta-puvawe vo sporovi koi }e proizlezat od tie odnosi.

2. Fakti~ki izvori na gra|ansko-sudskite

postapki

Sudskata praktika vo nekoi zakonodavstva e glaven izvor na pravoto. Na primer, vo Anglija i Amerika. Tamu re{avaweto na konkretni predmeti se vr{i so povikuvawe na prethodno re{en slu~aj, sudska praktika. Vo Republika Makedonija sudskata prakti-ka stanuva izvor na gra|ansko-sudskite postapki preku izedna~uvaweto na sudskata praktika koga }e dojde do neuedna~ena primena na zakonite od strana na su-dovite. Taka na primer, koga za ist slu~aj }e se done-sat razli~ni presudi se prekr{uva najva`noto ustavno na~elo zakonot e ist za site i site pred zakonot sme ednakvi. Dol`nost na sudovite e osven da vr{at jurisdik cija (presuduvawe), da se griàt za uedna~enata primena na zakonite. Koga }e se zabeleì takov slu~aj se izvestuva pretsedatelot na sudot koj svikuva sednica na site sudii, na koja se zazemaat na~eleni stavovi i pravni mislewa po odredenoto pra{awe. Ovie na~elni stavovi i pravni mislewa imaat obvrzuva~ki karakter za vo idnina da gi primenuvaat site sudii, so {to sudska-ta praktika stanuva izvor na pravoto.

Pravnata nauka kako fakti~ki izvor na pravoto ima golemo vlijanie vo formiraweto na pravnata svest


na gra|anite i na samoto zakonodavstvo. Preku forumi, debati, trkalezni masi za odredeni pravni pra{awa pravnata nauka vlijae vo sozdavaweto na zakonite. Isto taka, koga stanuva zbor za primenata na normite, odnos-no nivnoto tolkuvawe, ~esto se koristat mislewata i soznanijata na teoreti~arite na gra|ansko-procesnoto pravo.

Obi~ajnoto pravo nao|a primena vo sudskite pos-tapki. So svojata dolgotrajna (pove}evekovna) prime-na stanuva op{to- prifateno pravilo koe naiduva na respekt i kaj sudovite pri re{avawe na konkretni predmeti. Taka, sudot pokraj pi{anoto pravo mora da gi zeme predvid i obi~ajnite pravila so cel realno i pravedno da odlu~i vo konkreten slu~aj.

Na primer: Vo obi~ajnoto pravo kaj nekoi narodi se dava otkup za nevestata. Dokolku se predadat pari-te, a ne se predade nevestata, mladoènecot ima pra-vo pred sudot da bara nadomest na materijalna {teta poradi neuspe{niot dogovor za brak. Dokolku sudot gi zeme predvid samo pravnite propisi }e treba da go osudi idniot mladoènec za krivi~no delo trgovija so lu|e. No zemaj}i go predvid pove}evekovniot obi~aj vo nekoi kraevi, sudot }e dosudi nadomest na {teta poradi propa|awe na pravnoto delo.

7. VA@EWE NA ZAKONITE VO GSP

Za polnova`nost na eden zakon mora da bidat ispol-neti nekolku pretpostavki i toa:

a) Zakonot da e donesen od nadle`niot organ, odnosno od Sobranieto na Republika Makedonija;


b) Zakonot da e propisno objaven vo Slu`ben vesnik na RM;

v) Da e opredeleno vremeto od koga po~nuva da vaì i koga prestanuva da vaì, odnosno koga }e po~ne da se primenuva po negovoto stapuvawe vo sila.

Vo pogled na vaèweto na zakonite, pa i na onie koi se odnesuvaat na gra|ansko-sudskite postapki se pravi razgrani~uvawe pome|u: vremensko, prostorno i vaèwe na zakonite vo odnos na lica i predmeti.

1. Vremenskoto vaèwe na normite od gra|ansko-procesnoto pravo e povrzano so nivnoto propisno ob-javuvawe vo Slu`ben vesnik na RM. Otkako zakonot }e bide izglasan vo Sobranieto na Republika Makedonija, toj se objavuva vo Slu`ben vesnik na RM. Po objavuva-weto se ostava vremenski period koj se narekuva vocatio legis i za toj vremenski period gra|anite treba da se zapoznaat so sodrìnata na zakonot. Voobi~aeno, vo-catio legis iznesuva 8 ili 15 dena, no za pova`ni zakoni so koi se vr{at strukturni izmeni toj period moè da bide tri ili {est meseci. So stapuvaweto na noviot zakon vo sila prestanuva da vaì dotoga{niot zakon. Postoi zabrana za retroaktivno (nanazad) vaèwe na zakonite. ZPP i ZVP go re{avaat i pra{aweto za postapkite koi se vo tek vo momentot na stapuvawe vo sila na noviot zakon. Taka, ako pred stapuvaweto na zakonot vo sila bila donesena prvostepena presuda ili re{enie so {to postapkata pred prvostepeniot sud bila zavr{ena, natamo{nata postapka }e se sprovede spored dotoga{nite propisi. Ako po stapuvaweto na noviot zakon bila ukinata prvostepenata odluka, postapkata }e prodolì po noviot zakon.


2. Prostornoto vaèwe na normite se odnesuva na teritorijalniot princip. Spored nego, zakonot vaì na celata teritorija na Republika Makedonija: kopnena, vodena i vozdu{na. Isklu~ok od teritorijalnosta e eks-teritorijalnosta koja zna~i izzemawe od jurisdikci-jata na oddelni delovi od teritorijata na dràvata i stavawe pod jurisdikcija na dràvata koja ja pret-stavuvaat. Tuka spa|aat: ambasadite, konzulatite, kako i avioni i brodovi koi plovat pod tu|o zname. Bidej}i ìvotot na lu|eto e raznoli~en, dinami~en i nivnoto dvièwe ne e ograni~eno samo na na{ata teritorija, moè da nastane spor ili sudir na jurisdikciite na pravata na dve ili pove}e dràvi. Re{avaweto na ovoj sudir se vr{i spored pravilata na me|unarodnoto pravo. Moè da se slu~i postapkata da zapo~ne vo Republika Makedonija, a da treba da prodolì vo stranstvo ili da bidat prezemeni odredeni dejstva vo stranstvo, na pri-mer: da se soslu{aat svedoci, da se napravi uvid vo doku-menti i dr. Vo toj slu~aj }e se zeme predvid me|usebniot, bilateralen dogovor na dvete dràvi. Dokolku takov ne postoi, se primenuva principot na reciprocitet8. Dokolku i na ovoj na~in ne moè da se utvrdi koj zakon treba da se primeni, se primenuva Zakonot za re{avawe na sudirot na zakonite so propisite na drugi zemji. Ovoj zakon dava odgovor na pra{aweto koj sud }e dava prav-na za{tita vo opredelen odnos i spored koja postapka. Zakonot se temeli vrz dva principa9.

3. Vaèwe na normite sprema lica i predmeti ili

personalno vaèwe. Zakonite od gra|ansko-procesnoto pravo vaàt za site gra|ani (dràvjani i stranci) vo Republika Makedonija. Postojat odredeni kategorii na

8 reciprocitet–vzaemnost vo odnesuvaweto.9 -lex loci - procesnoto dejstvo se vr{i spored zakonot {to vaì na mestoto kade se izvr{uva dejstvieto. -lex fori - procesnoto dejstvo se vr{i spored zakonot {to vaì na mestoto kade {to se nao|a sudot pred koj treba da se upotrebi dejstvoto.


lica koi poseduvaat imunitet10, za koi zakonite nemaat ednakva va`nost kako za ostanatite gra|ani. Takov imu-nitet poseduvaat Pretsedatelot na RM, pratenicite, sudiite i diplimatskite pretstavnici. Izzemaweto od vaèweto na zakonite vo odnos na ovie lica se odnesuva i na nivnite li~ni predmeti. Ovie lica moàt da se otkaàt od imunitetot, no samo dokolku se javat kako tuìteli vo postapkata. Pod odredeni uslovi imuni-tetot moè da im bide odzemen. Imunitetot na ovie ka-tegorii na lica ne vaì za postapki za li~ni prava vrz nedvi`nost na teritorijata na R. Makedonija.

Rezime: Gra|anite ne smeat samostojno da gi za{tituvaat svoite prava. Toa vo nivno ime go vr{i dràvata preku posebni organi - sudovi koi sudat spored ustavot i zakonite i obezbeduvaat sudska za{tita na nivnite prava. Sudovite sproveduvaat sudska postapka koja prestavuva vkupnost na dejstva i me|usebni odnosi na sudot, strankite i drugite u~esnici so cel da se dade sudska za{tita na pravata. Za{tita na pravata se vr{i vo pove}e sudski postapki: kazneni, gra|anski i upravni. Za{titata na gra|anskite subjektivni prava se vr{i vo parni~na, vonparni~na i izvr{na postapka. Postoi povrzanost i dopirni to~ki me|u sudskite postapki. Site se sudski postapki, imaat isti pravni instituti, no se razlikuvaat spored predmetot na regulirawe: vo ednite se za{tituvaat pravata koi se odnesuvaat na za{tita na ìvotot, zdravjeto, integritetot na li~nosta, na dràvata, dodeka vo gra|anskite se za{tituvaat semejnite, naslednite, imotnite, trudovite i drugite gra|nski subjektivni prava. Od kaznenite dela zasegnati se site gra|ani, dodeka od povredata na gra|anskite subjektivni prava zasegnati se poedinci. Poradi ekonomi~nost na postapuvaweto, zakonot dozvoluva da se spoi krivi~na so parni~na postapka - i adheziono da se re{i za imotnata {teta koja e predizvikana so izvr{uvaweto na krivi~noto

10 Immunitas-otpornost na krivi~nite zakoni - krivi~na neodgovornost na na-rodnite pretstavnici za dela i izjavi za vreme na vr{ewe na funkcijata.


delo. Gra|ansko-sudskite postapki se razgrani~uvaat spored predmetot na regulirawe. Spored teorijata na sporot parni~nata postapka e sporna, a vonparni~nata nesporna. Kaj nas e prifateno legalnoto razgrani~uvawe koe se pravi so Zakonot za parni~na i Zakonot za vonparni~na postpka. Potojat pove}e vidovi na izvori na GSP. Tie se podeleni vo dve gripi: formalni i fakti~ki. Od formalnite najzna~ajni se: ustavot, zakonite, podzakonskite akti, me|unarodnite konvencii i dogovori. Od fakti~kite se: sudskata praktika, pravnata nauka, obi~ajnoto pravo. Pravnite normi so koi se reguliraat GSP vaàt tridimenzionalno: vo vremeto, vo prostorot i vo pogled na lica.

Pra{awa za proverka na znaeweto:

1. [to pretstavuva gra|ansko-sudskata postapka?2. Koi vidovi na gra|ansko-sudski postapki

postojat?3. [to e predmet na regulirawe vo gra|ansko-sudskite

postapki?4. So koi teorii i na koj na~in se razgrani~uva

parni~na od vonparni~na postapka?5. Vo kakov odnos se parni~nata so krivi~nata

postapka i koi dopirni to~ki gi imaat ovie dve postapki?

6. Kakva e vrskata pome|u gra|ansko-sudskite postapki i materijalnoto pravo?

7. Koi se izvorite na gra|ansko-sudskite postapki?8. Objasni go vremenskoto, teritorijalnoto i

personalnoto vaèwe na zakonite vo gra|ansko-sudskite postapki.


Celi na u~eweto: da go definira{ poimot sud i sudska funkcija, da go razlikuva{ pravosudstvoto od sudst-voto vo potesna smisla na zborot; da gi klasificira{ vidovite sudovi (osnovni, apelacioni, Vrhoven i Up-raven sud); da ja identifikuva{ nadle`nosta na su-dovite (stvarna i mesna); da gi sfati{ situaciite na sudir na nadle`nost i negovoto razre{uvawe kako biten uslov za donesuvawe zakoniti sudski odluki; da gi identifikuva{ organite koi u~estvuvaat vo gra|ansko-sudskite postapki; da ja objasni{ ulogata na Javnoto obvinitelstvo i Javnoto pravobranitel-stvo vo GSP, da ja sfati{ ulogata na notarijatot i potrebata od advokat vo postapka.


TEMA II

ORGANI KOI VODAT I ORGANI KOI

UÊSTVUVAAT VO GRA\ANSKO-

SUDSKATA POSTAPKA


Poim za sud i sudska funkcija;1. Razlika pome|u pravosudstvoto i sudstvoto vo 2. potesna smisla na zborot;Vidovi sudovi (osnovni, apelacioni i Vrhoven 3. sud);Nadle`nost na sudovite (stvarna i mesna);4. Sudir na nadle`nost i negovo razre{uvawe;5. Organi koi u~estvuvaat vo gr|ansko-sudskata 6. posta pka;Ulogata na Javnoto obvinitelstovo vo gr|ansko-7. sudskata postapka;Ulogata na Javnoto pravobranitelstvo vo 8. gr|ansko-sudskata postapka;Advokatura i slu`bi za pravna pomo{;9.

Ulogata na notarijatot vo vonparni~nata posta-10. pka.

Klu~ni poimi:

sud;- sudska funkcija;- pravosudstvo;- jurisdikcija;- pravosuden sistem;- Osnoven sud;- Apelacionen sud;- Vrhoven sud;- sudska nadle`nost;-

stvarna nadle`nost;- mesna nadle`nost;- sudir na nadle`nosti;- Sudski sovet;- Javno obvinitelstvo;- Javno pravobranitel-- stvo;advokatura;- notar.-


1. POIM ZA SUD I SUDSKA FUNKCIJA

Spored konceptot za podelba na vlasta, Ustavot na Republika Makedonija (1991 i 2001 god.) ja deli vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska. Zakonodavnata vlast ja izvr{uva Sobranieto na RM. Izvr{nata vlast ja os-tvaruvaat Vladata na RM i Pretsedatelot na RM. Sud-skata vlast ja vr{at sudovite.

Spored Ustavot na Republika Makedonija i Zakonot za sudovite, sudovite pretstavuvaat samostojni i

nezavisni dràvni organi koi vr{at sudska funkci-

ja.Sudovite sudat i svoite odluki gi zasnovaat vrz os-

nova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so ustavot.

Sudovite vo primenata na pravoto gi za{tituvaat ~ovekovite slobodi i prava i obezbeduvaat ustavnost i zakonitost. Sudovite ja ukaùvaat ovaa za{tita na toj na~in {to: na fakti~kata sostojba utvrdena vo pos-

tapkata odrdena so zakon, gi primenuvaat pravnite

normi na konkreten slu~aj, odnosno vr{at sudska

funkcija.

Vo vr{eweto na sudskata funkcija, odnosno primena-ta na pravnite normi na konkreten slu~aj, sudovite se napolno slobodni i nezavisni kako od drugite organi taka i od svoite porane{ni odluki.

2. RAZLIKA POME\U PRAVOSUDSTVOTO I

SUDSTVOTO VO POTESNA SMISLA NA ZBOROT

Pravosudstvoto e edna od funkciite na dràvata, so koja se obezbeduva red i poredok vo op{testvoto.

Potrebata od za{tita na lu|eto od onie koi ne gi po~ituvaat postavenite pravila na odnesuvawe, posto-


ela u{te od prvobitnata zaednica. Razlikata od toga{ i denes se sostoi vo toa {to vo prvobitnata zaednica pravilata gi postavuvale samite lu|e, vo vid na moral-ni i obi~ajni normi. Za sporovite koi nastanuvale od nivnoto nepo~ituvawe ne postoela organizirana sila so organiziran prisilen aparat.

So razvojot na op{testvoto, se pojavile klasite i nastanale dràvata i pravoto, a so toa i dràvnite organi koi go primenuvale pravoto.

Pravosudstvoto e edna od najstarite op{testveni ins-titucii. Otsekoga{ i vo site op{testva pravosudstvo-to pretstavuvalo silen i mo{ne zna~aen instrument za za{tita i odrùvawe na ekonomskata i politi~kata vlast na vladeja~kata klasa. Vo site op{testva postoele pove}e organi koi imale za cel da obezbedat vakov vid za{tita na pravata. Najva`no mesto pome|u organite zazemaat sudovite, no pravosudstvoto kako poim opfa}a i drugi organi i dejnosti.

Pod pravosudstvo, vo naj{iroka smisla na zborot, se podrazbira dejnost (aktivnost) koja se sostoi vo toa da se primenat pravnite normi, op{tite pravni pravila vrz konkretni slu~ai od ìvotot na lu|eto. Na toj na~in nastanatite odnosi i konflikti se razre{uvaat, a preku toa se ostvaruva pravniot poredok.

Primenuvaweto na pravoto vrz konkretni slu~ai zna~i „izrekuvawe na pravoto“ ili jus diccere11. Poradi toa pra-vosudnata funkcija u{te se narekuva i jurisdikcija.

Vr{eweto na jurisdikcija, odnosno izrekuvaweto na pra-voto {to go vr{at sudovite se narekuva sudska funkcija ili pravosudstvo vo potesna smisla na zborot.

Izrekuvaweto na pravo ili jurisdikcijata ja vr{at isklu~ivo sudovite. Ostanatite pravosudni organi

11 jus diccere- izrekuva pravo.


(Javno obvinitelstvo, Javno pravobranitelstvoto, ad-vokatura, notarijat, Naroden pravobranitel, medijato-ri, izvr{iteli i dr.) imaat za zada~a da iniciraat, u~estvuvaat, da davaat stru~na pomo{ i sl. vo postapki-te pred sudovite. Ottuka, dejnosta {to ja vr{at sudo-vite i drugite pravosudni organi zaedno, kako sevkup-nost za da se primenat pravnite propisi vrz konkre-ten pred met se narekuva pravosudstvo vo po{iroka

smisla na zborot.

Povrzuvaweto na sudovite i drugite pravosudni organi i slu`bi vo edna celina (sistem), se narekuva pravosuden sistem. Sekoj od ovie organi i slu`bi ima karakteristi~na cel i zada~a poradi koja e osnovan i funkcionira. Site vo razli~en stepen ili stadium na postapkata i na razli~en na~in doprinesuvaat da se primeni pravoto na konkreten slu~aj i da se re{avaat konkretni situacii, a so toa i da se ostvari pravniot poredok. Sekoj organ od pravosudniot sistem e kako zap~enik vo ~asovnikot. Dokolku eden od niv prestane da raboti }e zastane celiot sistem i nema da moè da se ostvari celta, odnosno vladeeweto na pravoto i prav-niot poredok.

3. VIDOVI SUDOVI

Sudskata funkcija spored Ustavot na Republika Makedonija ja vr{at sudovite koi se samostojni i ne-zavisni dràvni organi.

Ustavot predviduva deka vidovite, nadle`nosta i os-novaweto, ukinuvaweto, organizacijata i sostavot na su-dovite, kako i postapkata pred niv se ureduva so zakon.

So Amandmanite na Ustavot na RM od 2005 godina se napu{ti sistemot na izbor na sudiite od strana na So-


branieto na RM. Se vovede Sudski sovet na Republika Makedonija koj e nezavisen i samostoen dràven organ. Toj gi izbira i razre{uva sudiite, ja ocenuva nivnata rabota, odlu~uva za nivnata disciplinska odgovornost i dr. Na toj na~in se obezbeduva celosna nezavisnost na sudskata vlast od zakonodavnata i izvr{nata.

So Ustavot na RM i Zakonot za sudovite od 2006 godina se opredeluva Organizacijata na sudovite. Organizaci-jata na sudovite vo Republika Makedonija e edinstvena i se sostoi samo od eden vid na sudovi: sudovi od op{ta generalna nadle`nost. Sudskata vlast vo sudskiot sis-tem na RM ja vr{at redovnite sudovi: osnovnite sudovi, apelacionite sudovi, Upravniot sud i Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

Vo odredeni slu~ai sudska funkcija pokraj sudovite vo gra|anskite raboti vr{at i sudski sostavi formi-rani od doverba na gra|anite i na drugite pravni sub-jekti t.n. arbitraì. Za razlika od sudovite koi svojata nadle`nost ja crpat od zakonite, arbitraìte i izbra-nite sudovi moàt da re{avaat sporni slu~ai samo ako za toa se dogovorile strankite vo sporot.

1. Osnovnite sudovi se osnovaat za edna ili pove- }e op{tini ~ie podra~je e opredeleno so zakon. Vo RM ima 27 osnovni sudovi i toa: Berovo, Bitola, Vinica, Veles, Gevgelija, Gostivar, Debar, Del~evo, Kavadarci, Ki~evo, Ko~ani, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Kru{evo, Negotino, Ohrid, Prilep, Radovi{, Resen, Sveti Nikole, Skopje 1 i Skopje 2, Struga, Strumica, Tetovo i [tip.

2. Apelacionite sudovi se osnovaat za podra~jata na pove}e osnovni sudovi. Vo Republika Makedonija se os-novani ~etiri apelacioni sudovi so sedi{te vo Skopje, Bitola, [tip i Gostivar. Apelacioniot sud vo Bitola


e nadleèn za podra~jeto na osnovnite sudovi vo Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep, Resen i Struga. Apelacioniot sud vo Gostivar za podra~jeto na osnovnite sudovi vo Gostivar, Tetovo, Ki~evo i Debar. Apelacioniot sud vo Skopje za podra~jeto na osnovnite sudovi vo Veles, Gev-gelija, Kavadarci, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Negotino, Skopje 1 i Skopje 2 - Skopje. Apelacioniot sud vo [tip za podra~jeto na osnovnite sudovi vo Be-rovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Strumica i [tip.

3. Upravniot sud na RM e nov sud koj se vovede so Zakonot za sudovite od 2006 godina. Toj e nadleèn za re{avawe na upravnite sporovi na teritorijata na cela dràva so sedi{te vo Skopje.

4. Vrhovniot sud na RM e najvisok sud vo Republika Makedonija so sedi{te vo Skopje.(vidi {ema: br 2)

4. NADLE@NOST NA SUDOVITE

(STVARNA I MESNA)

Samata okolnost {to postojat pove}e vidovi sudovi, ja nametnuva potrebata da se izvr{i razgrani~uvawe na nivnite aktivnosti za da moè, odnapred da se znae koj od sudovite }e postapuva po odreden predmet. Ova razgrani~uvawe e od interes i zna~ewe, kako za op{testvoto koe e zainteresirano pravosudstvoto da funkcionira pravilno, taka i za gra|anite koi sakaat i treba da znaat vo koj sud da se obratat za za{tita na svoite prava.

Ovaa podelba na rabotata na sudovite e regulirana so zakonot i se narekuva nadle`nost.

Najop{to, pod nadle`nost se podrazbira pravo i dol`nost na koj bilo dràven organ da rasprava i da


odlu~uva vo opredeleni raboti, kako i podelba na rabo-tite pome|u oddelni dràvni organi pri raspravawe-to i odlu~uvaweto za opredeleni pravni raboti.

Pod sudska nadle`nost se podrazbira pravo i dol`nost na eden sud da rasprava i odlu~uva vo oddelni pravni raboti i sporovi, kako i podelba na rabotite pome|u sudovite pri raspravaweto i odlu~uvaweto za opredeleni pravni raboti i sporovi.

Na primer: Osnovniot sud Skopje 1 e nadleèn da rasprava i odlu~uva za krivi~ni dela, a Osnovniot sud Skopje 2 e nadleèn da rasprava i odlu~uva za gra|anski sporovi. Vo ramkite na Osnovniot sud Skopje 2 postojat specijalizirani sudski oddelenija koi se nadle`ni da raspravaat i odlu~uvaat za razli~ni vidovi gra|anski sporovi (parni~no oddelenie, oddelenie za rabotni spo-rovi i dr.).

Nadle`nosta po svojata su{tina e sloèna proces-no-pravna kategorija. Se razlikuva stvarna (realna) nadle`nost i mesna (prostorna) nadle`nost.

Stvarnata nadle`nost se opredeluva spored vidot na predmetot na sporot, vrednosta na predmetot i vidot na strankite. Vo gra|ansko-sudskite postapki stvarno nadle`ni za postapuvawe po ovoj vid na sporovi se osnovnite sudovi, apelacionite sudovi i Vrhovniot sud. Osnovnite sudovi se stvarno nadle`ni da rasprava-at i odlu~uvaat vo sporovi od parni~na i vonparni~na postapka od prv stepen; apelacionite sudovi - od vtor stepen, a Vrhovniot sud - od tret i posleden stepen po vonredni pravni lekovi.

Kako podvid na stvarnata nadle`nost se pojavuva i funkcionalnata nadle`nost. Ovaa nadle`nost se po-javuva koga za isto delo (parnica) od razli~ni stepeni se nadle`ni da postapuvaat i odlu~uvaat pove}e sudovi. Na primer: Osnovniot sud vo prv stepen; Apelacioniot


sud vo vtor stepen; Vrhovniot sud vo tret stepen. Mesnata nadle`nost na sudovite se opredeluva spo-

red podra~jeto na op{tinite za koi e osnovan sudot, da rasprava i odlu~uva vo sporovi od negovata stvarna nadle`nost.

Mesnata nadle`nost e so zakon opredelena povrza-nost na edna pravna rabota (za koja treba da se postapuva i odlu~uva), so sudot na edno opredeleno podra~je. Mes-nata nadle`nost moè da bide: op{ta i posebna.

Op{tata mesna nadle`nost se opredeluva spored ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na tuèniot. Za op{tata mesna nadle`nost na pravnite lica se zema mestoto, podra~jeto na koe pravnoto lice ima sedi{te.

Vo odredeni slu~ai, ako ne moè so pomo{ na op{tata mesna nadle`nost da se odredi koj sud e mesno nadleèn za konkreten predmet, se primenuvaat kriteriumite so koi se utvrduva posebnata mesna nadle`nost. Na primer: @iveali{te na tuìtelot; mesto kade se nao|a nedvi`nost i sl.

Vo Zakonot za sudovite precizno e opredeleno koj osnoven sud za koe podra~je e nadleèn, odnosno za podra~jeto na koi osnovni sudovi e nadleèn sekoj od apelacionite sudovi.(vidi {ema br. 3)

5. SUDIR NA NADLE@NOST I NEGOVO

RAZRE[UVAWE

Sudot, po slu`bena dol`nost vnimava na svojata nadle`nost. Vedna{ {tom }e dobie nov predmet, su-dot mora da oceni dali e stvarno i mesno nadleèn za re{avawe na toj spor.

I pokraj toa {to vo Zakonot za sudovite to~no e utvr-deno koj sud za koe podra~je e nadleèn, i koj sud za kakov


vid na sporovi rasprava i odlu~uva, moè da se pojavi sudir na nadle`nost.

Sudirot na nadle`nost pretstavuva spor okolu nadle`nosta pome|u dva ili pove}e sudovi.

Dokolku sudot oceni deka predmetot (sporot) za koj e povedena postapka pred nego, ne e vo negova nadle`nost, vedna{ }e ja izvesti strankata i }e ja preprati tu`bata do nadle`niot sud. Sudot toa go pravi so donesuvawe na re{enie so koe se proglasuva za nenadleèn da postapu-va i odlu~uva vo toj spor.

Me|utoa, sudot do koj e prepratena tu`bata isto taka moè da smeta deka i toj ne e stvarno i mesno nadleèn za re{avawe na toj spor. Vo takov slu~aj stanuva zbor za

negativen sudir na nadle`nost. Odnosno i dvata suda smetaat deka se nenadle`ni.

Moè da se slu~i, dva suda da smetaat deka se stvarno i mesno nadle`ni da re{at ist spor. Vo toj slu~aj stanu-va zbor za pozitiven sudir na nadle`nost.

I vo dvata slu~aja na sudir na nadle`nost sporot go re{ava neposredno povisokiot zaedni~ki sud.

- Ako nastane sudir na nadle`nost pome|u dva osnovni suda od podra~jeto na ist apelacionen sud, toga{ sporot za sudirot na nadle`nosta }e go re{i toj apelacionen sud.

- Ako nastane sudir na nadle`nost pome|u dva osnovni suda od podra~jata na razli~ni apelacioni sudovi, spo-rot }e go re{ava Vrhovniot sud zatoa {to toj e neposre-no povisok zaedni~ki sud.

- Za sudir na nadle`nost pome|u dva apelacioni suda; sudir pome|u osnoven, apelacionen i Upraven sud odlu~uva Vrhovniot sud na RM.

- Ako nastane sudir na nadle`nost pome|u sud i upra-ven organ, nadleèn za re{avawe na sporot e Ustavniot sud na RM.


6. ORGANI KOI UÊSTVUVAAT VO

GAR\ANSKO-SUDSKATA POSTAPKA

Povrzuvaweto na sudovite i drugite pravosudni orga-ni vo pravosudniot sistem e so cel da se primeni pravo-

to i da se ostvari pravniot poredok i pravnata dràva. Organi koi u~estvuvaat vo gra|ansko-sudskite postapki se: Javnoto obvinitelstvo, Javnoto pravobranitelstvo, advokaturata, notarijatot, medijatori, izvr{iteli, Na-roden pravobranitel, Sudskiot sovet na RM, slu`bite za pravna pomo{ i dr. Sekoj od ovie organi i slu`bi ima svoja cel i zada~a. Taka, nekoi direktno, nekoi in-direktno u~estvuvaat vo gra|ansko-sudskata postapka i pridonesuvaat za uspe{no sproveduvawe na zakonite na

konkreten slu~aj.

* Sudski sovet na RM

Sudskiot sovet na RM e samostoen i nezavisen dràven organ na pravosudstvoto koj ja garantira i obezbeduva samostojnosta i nezavisnosta na sudskata vlast. Ovaa funkcija se obezbeduva pred sé preku izbo-rot na negovite ~lenovi. Tie se 15 na broj i se izbiraat od razli~ni sredini (vlast), so {to se izbegnuva vlija-nieto na edna vlast vrz negovata rabota.

Po funkcija ~lenovi na Sudskiot sovet na RM se Pretsedatelot na Vrhovniot sud na RM i Ministerot za

pravda. Osum ~lenovi na Sovetot se izbiraat na nepos-redni izbori so tajno glasawe od redot na sudiite. Troj-

ca ~lenovi na Sovetot se izbiraat od strana na Sobra-nieto na RM, od redot na pratenicite so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici od koi e potrebno da ima mnozinstvo glasovi od pratenicite


pripadnici na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo RM (Badenterovo mnozinstvo)12. Dvajca ~lenovi na Sovetot

gi predlaga Pretsedatelot na RM, a gi izbira Sobranie-to. Edniot od kandidatite treba da bide pripadnik na zaednica koja ne e mnozinstvo vo RM.

Mandatot na izbranite ~lenovi na sovetot trae {est godini so pravo na u{te eden reizbor. Na ~len na sove-tot ~ij{to mandat mu zapo~nal podocna, vo nov izbor poradi predvremen prestanok na funkcijata na nekoj od ~lenovite, mandatot mu trae {est godini od denot na izborot.

Na Pretsedatelot na Vrhovniot sud i na Ministerot za pravda so prestanokot na funkcijata im prestanuva i mandatot vo Sovetot.

So Sudskiot sovet rakovodi pretsedatel, koj se izbi-ra od redot na ~lenovite so tajno glasawe za period od dve godini. Sovetot raboti na sednici koi gi svikuva Pretsedatelot na sovetot.

Nadle`nost na sovetot e: izbor i imenuvawe na su-dii, pretsedateli na sudovi i sudii porotnici; sledewe na rabotata na sudiite; utvrduva prestanok na sudskata funkcija na sudijata; odlu~uva za disciplinska odgovor-nost na sudija, odzemawe na imunitetot i odlu~uva po barawe za odobruvawe na pritvor na sudija; razgleduva pretstavki i poplaki od gra|anite i pravnite lica za rabotata na sudiite i sudovite i drugo.

7. JAVNO OBVINITELSTVO

Ustavot na RM go opredeluva Javnoto obvinitelstvo kako edinstven i samostoen dràven organ koj gi goni

12 Badenterovoto mnozinstvo-se vovede so Ustavnite amandmani od 2001 go-dina, so Ohridskiot ramkoven dogovor. Ustavot predvide pra{awa za koi se glasa so vakvo mnozinstvo.


storitelite na krivi~ni dela, i na drugi so zakon utvrdeni kaznivi dela, i vr{i drugi raboti predvi-deni so zakon.

Ustavot predviduva nadle`nosta, osnovaweto, uki-nuvaweto, organizacijata i funkcioniraweto na javno-to obvinitelstvo da se ureduvaat so zakon. Ovoj zakon se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj pratenici vo Sobranieto na RM.

Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ja vr{at Jav-niot obvinitel na RM i javnite obviniteli.

Javniot obvinitel na RM go imenuva i razre{uva Sobranieto na RM za vreme od {est godini so pravo na povtorno imenuvawe.

Javnite obviniteli gi izbira i razre{uva Sovetot na javni obviniteli na RM bez ograni~uvawe na traewe na mandatot.

Sovetot na javni obviniteli e nezavisen dràven organ koj e sostaven od 11 ~lenovi. Od niv, po funkcija, ~lenovi na sovetot se: Javniot obvinitel na RM, Minis-terot za pravda, 1 ~len izbiraat javnite obviniteli od svoite redovi, po 1 ~len izbira Javniot obvinitel od podra~jata na Vi{oto javno obvinitelstvo (Bitola, Gos-tivar, Skopje i [tip), 1 ~len e pretstavnik na zaedni-cite koi ne se mnozinstvo vo RM, i 3 ~lenovi gi izbira Sobranieto na RM od redot na univerzitetskite profe-sori po pravo, advokati i drugi istaknati pravnici.

Javnoto obvinitelstvo gi vr{i svoite nadle`nosti vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogo-vori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.

Funkcijata na javnoto obvinitelstvo ja vr{at javni obviniteli i toa:

Javen obvinitel na Republika Makedonija;- vi{i javni obviniteli;- osnovni javni obviniteli.-


Javnite obviniteli imaat zamenici ~ij broj go opre-deluva Sovetot na javni obviniteli.

Javnoto obvinitelstvo (JO) e organizirano centralisti~ki spored principite na hierarhija i

subordinacija koja se izrazuva vo pot~inetosta na poniskite javni obviniteli na povisokite javni obvi-niteli i nivna obvrska da postapuvaat so izre~na ili premol~ena sogalsnost na povisokiot javen obvinitel. Nositel na site funkcii e Javniot obvinitel, a zameni-cite se negovi pretstavnici. Sé {to prezemaat i izjavu-vaat tie toa go vr{at vo imeto na Javniot obvinitel.

Ovoj princip opfa}a:Pravo i obvrska na povisokiot javen obvinitel e • da mu dava zadolìtelni upatstva na poniskiot javen obvinitel za negovata rabota.Pravo na avokacija • - koja se sostoi od pravo na po-visokiot JO da go prezeme krivi~noto gonewe kako i vr{eweto na oddelni raboti za koi e nadleèn poniskiot JO.Pravo na delegacija • - koja se izrazuva kako pravo na povisokiot JO da moè da go ovlasti poniskiot JO da vodi postapka po oddelni predmeti ili da vr{i opredeleni raboti od nadle`nost na drugi javni obviniteli.

Funkcijata javen obvinitel e inkompatibilna13 so ~le-nuvawe vo politi~ka partija ili so vr{ewe na drugi javni funkcii, profesii utvrdeni so zakon. Uslovite koi treba da gi ispolni kandidatot za da bide izbran za javen obvinitel se utvrduvaat so zakon. Me|u drugoto, kandidatot treba da ima: zavr{eno praven fakultet; da ima poloèno pravosuden ispit; da ima

13 Inkompatibilnost - nespoivost na javni funkcii


odreden broj godini rabotno iskustvo; zavr{ena akade-mija za sudii i javni obviniteli i dr.

Nadle`nosta na Javnoto obvinitelstvo e najizraze-na vo krivi~nata postapka (krivi~no gonewe), no isto taka ima odredena nadle`nost i vo gra|anskite raboti. Vo parni~nata, vonparni~nata, izvr{nata, upravnata i drugi postapki, JO prezema dejstva za koi e ovlasten, a posebno da vloùva pravni lekovi. Taka, na primer vo upravna postapka vloùva àlba pod isti uslovi kako i strankite, ako e povreden zakon vo korist na poedinec ili pravno lice.

Vo parni~nata postapka zada~ata na JO e da se griì za po~ituvawe na zakonitosta od strana na fizi~kite, pravnite lica, dràvni organi i sl. Vo parni~nata postapka JO moè da se pojavi kako ovlas-ten tuìtel, vme{uva~ i kako ovlasten organ koj moè da bara za{tita na zakonitosta.

Taka JO moè da u~estvuva vo parni~nata postapka {to te~e me|u drugi lica, ako postoi somnevawe deka nekoja od strankite gi zloupotrebuva svoite prava vo postapkata za da ja onevozmoì primenata na prisilni-te propisi ili da gi izbegne finansiskite obvrski kon dràvata ili obvrskite od me|unaroden dogovor.

Vo vonparni~nata postapka JO e ovlasten da is-takne predlog za odzemawe na roditelsko pravo i da u~estvuva vo postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i za dokaùvawe na smrt, kako i da bara za{tita na zakonitosta.

Vo izvr{nata postapka JO se pojavuva kako poseben predlaga~ na odlagawe ili prekin na izvr{nata postap-ka kako i ovlasten organ da bara za{tita na zakonitos-ta.


8. JAVEN PRAVOBRANITEL

Javniot pravobranitel e samostoen i nezavisen dràven organ koj gi {titi imotnite i drugi inte-resi na Republika Makedonija.

Javniot pravobranitel ja zastapuva Republika Make-donija (kako pravno lice) pred sudovite i drugite dràvni organi koga vo odredeni postapki se zasegnati nejzinite prava i interesi.

Funkcijata na javnoto pravobranitelstvo ja vr{i Ja-vniot pravobranitel na RM. Javniot pravobranitel ima zamenici koi vo otsustvo ili vo slu~aj na obemna rabota moè da go zamenuvaat. Javniot pravobranitel moè da ovlasti lice vraboteno vo dràven organ da go zastapuva pred sud ili drug organ, za spor proizlezen od dejnosta na organot koj go pretstavuva. Brojot, kriteriumite i izborot na zamenici go utvrduva Sobranieto na RM.

Vo vr{eweto na svojata funkcija Javniot pravo-branitel sorabotuva so drugi dràvni organi, pravni lica i dr. Vo vrska so ova postoi zakonska obvrska za ukaùvawe na pravna pomo{ pome|u Javniot pravobra-nitel i drugite dràvni organi.

Javniot pravobranitel ja zastapuva Republika Make-donija pred stranskite sudovi i drugi stranski organi vo nejzinite imotno-pravni sporovi so stranski fizi~ki i pravni lica.

* Naroden pravobranitel

Od Javniot pravobranitel treba da se razlikuva Na-rodniot pravobranitel. Narodniot pravobranitel e organ na R. Makedonija koj gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite, koga im se povredeni od strana na organite na dràvnata uprava i drugi


organi i organizacii. Narodniot pravobranitel se sre}ava vo site sovreme-

ni demokratski zemji, naj~esto pod nazivot Ombudsman. Narodniot pravobranitel-ombudsmanot nema mo`nost da u~estvuva vo sudskite postapki na gra|anite. Toj samo im dava pravna pomo{ i upatstva.

Sekoj gra|anin moè da se obrati kaj Narodniot pra-vobranitel dokolku smeta deka nekoj dràven organ mu go osporil, zagrozil ili povredil pravoto. Narodniot pravobranitel ima mo`nost da izvr{i uvid vo organot. Organot e dolèn da go ovozmoì nadzorot i da mu ja sta-vi na raspolagawe (na uvid) seta dokumentacija na Na-rodniot pravobranitel. Site organi se dol`ni da sora-botuvaat vo postapkata. Ako Narodniot pravobranitel utvrdi kr{ewe na pravata na gra|anite moè da mu stavi zabele{ka i preporaka na organot kako da postapi. No vakvite zabele{ki i preporaki ne se od zadolìtelen karakter. Organot ne e obvrzan da postapi po niv.

9. ADVOKATURA

Advokaturata e samostojna i nezvisna javna slu`ba {to obezbeduva pravna pomo{ i vr{i ovlastuvawa vo soglasnost so zakon.

Advokaturata ima tretman na javno zanimawe - profe-sija, {to ja vr{at advokatite koi se zakonski ovlasteni pred sudovite i drugite dràvni organi da gi zastapuva-at i branat pravnite interesi na poedinci ili pravni lica, kako nivni pravni zastapnici ili polnomo{nici, odnosno nim da im davaat pravni soveti ili za niv da vr{at drugi pravni raboti.

So pravilno rabotewe, vr{ewe na svojata dejnost, ad-vokatite ne samo {to im pomagaat na licata {to gi zas-tapuvaat, tuku vo golema mera im ja olesnuvaat rabotata


na dràvnite organi. Advokaturata e vo interes kako na fizi~kite i pravnite lica, taka i na op{testvenata zaednica vo celina, bidej}i pridonesuva za uspe{no vr{ewe na pravosudstvoto.

Advokaturata pomaga nepoznavaweto na pravoto da ne bide na {teta na gra|anite i na pravosudstvoto vo celina.

Pravata i dol`nostite na advokatite, kako pravila za nivnoto odnesuvawe vo vr{eweto na advokaturata se sodràni vo Kodeksot na advokatskata etika.14

Advokatite se organizirani vo Advokatska komora koja go vodi imenikot na advokati, go donesuva kodek-sot na advokatskata etika, vodi disciplinska postapka protiv oddelni advokati koi gi prekr{uvaat eti~kite normi.

Edna od osnovnite obvrski na advokatite e da go ~uva-at kako tajna (profesionalna) sé ona {to }e go doznaat vo vr{eweto na svojata funkcija. Advokatot ne smee (postoi zakonska i eti~ka obvrska) da odbie ukaùvawe na pravna pomo{. Zakonot taksativno gi nabrojuva slu~aite koga na advokatot mu prestanuva pravoto na

vr{ewe na advokaturata.

Vo advokaturata se sre}avaat i advokatskite pripra-vnici. Kako advokatski pripravnik se smeta lice koe e zapi{ano vo imenikot na advokatski pripravnici vo Advokatskata komora. Advokatskiot pripravnik se ospo-sobuva za samostojno vr{ewe na advokaturata i e dolèn da postapuva po upatstvata dobieni od advokatot.

Slu`bi za pravna pomo{ postojat so cel da im se pomogne na licata koi nemaat finansiski sredstva. Vo ramkite na Advokatskata komora, sindikatite, mesnite zaednici, nevladinite organizacii postojat slu`bi za besplatna pravna pomo{.

14Pod poimot advokatska etika se podrazbira zbir pravila za advokatskiot moral.


10. NOTARIJAT

Notarijatot pretstavuva samostojna, nezavisna javna slu`ba, koja vr{i javni ovlastuvawa vrz osnova na zakon, a na barawe na gra|anite, dràvnite organi, pravni lica i drugi organi i organizacii.

Notarot e nezavisen i sloboden vo svojata rabota. Toj e dolèn da postapuva stru~no i sovesno i vrz osnova na Ustavot, zakonite i drugite propisi predvideni vo R. Makedonija.

Ministerstvoto za pravda izdava licenca za rabota na notarot koj gi ispolnuva uslovite za da moè da ja vr{i ovaa dejnost.

Kako i kaj advokatite, i notarite se organizirani vo Notarska komora. Me|utoa, za odzemawe na licencata za rabota ne odlu~uva Komorata (kako kaj advokatite) tuku Ministerstvoto za pravda.

Nadle`nosta i organizacijata na ovaa javna slu`ba e utvrdena so Zakonot za notarijat. Notarot e nadleèn da sostavuva notarski akti, da zaveruva prepisi na javni ispravi, da zaveruva izjavi na lica (polnomo{no), da zaveruva potpisi na dogovori i sl.

Notarskite akti se javni ispravi koi gi sostavuva notarot.

Sekoj notar ima podra~je za koe e nadleèn. Brojot na notarite na nivo na op{tina go opredeluva Minis-terot za pravda vrz osnova na brojot na ìteli vo taa op{tina.

Notarite kako sudski poverenici prezemaat dejstva i donesuvaat odluki vo ostavinskata postapka soglasno odredbite na ZVP. Sudot moè od nekoi va`ni pri~ini, kako {to se nemo`nost za postapuvawe na notarot pora-di bolest, ili o~igledno zanemaruvawe na slu`benite dejstva ili spored drugi pri~ini da go odzeme od nota-rot natamo{noto sproveduvawe na ostavinskata postap-


ka i postapkata sam da ja sprovede ili da mu ja doveri na drug notar.

Notarot postapuva i odlu~uva vo ostavinskata pos-tapka samo dokolku postoi soglasnost na site u~esnici vo postapkata. Dokolku postoi bilo kakov spor pome|u niv, notarot e dolèn spisite da mu gi vrati na sudot za ponatamo{no postapuvawe.

Rezime:

Sudskata vlast vo RM ja vr{at sudovite zaedno so drugite pravosudni organi, koi go so~inuvaat pravo-sudstvoto vo po{iroka smisla na zborot. Sudovite se edinstveno nadle`ni da sproveduvaat pravni normi na konkreten slu~aj, odnosno da vr{at jurisdikcija. Vo Republika Makedonija sudskata vlast ja vr{at os-novnite, apelacionite, Upravniot i Vrhovniot sud. Tie se stvarno i mesno nadle`ni da postapuvaat i odlu~uvaat vo gra|ansko-sudskite postapki. Sudovi-te se dol`ni da vnimavaat na svojata mesna i stvrna nadle`nost koja pretstavuva uslov da se donese pra-vilna odluka. Vo slu~aj da se sudrat dva ili pove}e sudovi okolu nadle`nosta, neposredno povisokiot sud e nadleèn da go re{i toj spor.

Pra{awa za preverka na znaeweto:

[to se podrazbira pod pravosudstvo vo po{iroka i 1. potesna smisla na zborot?[to pretstavuva jurisdikcijata i koj ja vr{i?2. Kako e opredelena sudskata vlast?3. [to se podrazbira pod sudska nadle`nost i kolku 4. vidovi postojat?Kako se opredeluva stvarnata i mesnata 5. nadle`nost?[to pretstavuva sudir na nadle`nost, kakov moè 6.

da bide i koj go razre{uva?


Celi na u~eweto: da ja razbere{ su{tinata na na~eloto na ustavnost i zakonitost vo GSP; da go sfati{ na~eloto na nezavisnost na sudovite; da go objasni{ na~eloto na javnost vo raspravaweto i situaciite koga e isklu~ena javnosta; da go sfati{ na~eloto na u~estvo na gra|anite vo sudeweto (lai~ki element); da go objasni{ na~eloto na sudewe vo sovet i situacii koga zakonot dopu{ta sudeweto da go vr{i sudija poedinec; da go opi{e{ na~eloto na izbornost na sudiite, kako vo postapkata na nivniot izbor; da go razbere{ na~eloto na izzemawe vo parni~nata postapka; da go objasni{ na~eloto na upotreba na svojot jazik i pismo vo postapkite pred sudot.


TEMA III

NAÊLA NA RABOTA NA ORGANITE KOI

VODAT SUDSKI POSTAPKI


Na~elo na ustavnost i zakonitost;1. Na~elo na nezavisnost na sudovite;2. Na~elo na javnost vo raspravaweto;3. Na~elo na u~estvo na gra|anite vo 4. sudeweto(lai~ki element);Na~elo na sudewe vo sovet; 5. Na~elo na izbornost na sudiite;6. Na~elo na upotreba na svoj jazik i pismo vo 7. postapkata pred sud;Izzemawe vo parni~nata postapka.8.

Klu~ni poimi:

- na~ela;- ustavnost; - zakonitost;- podelba na vlasta;- samostojnost;- sudski sovet;- izbor na sidii;- sudewe vo sovet;- sidija-poedinec;- lai~ki element;- javnost na sudeweto;- slu`ben jazik;- izzemawe.


1. NAÊLO NA USTAVNOST I ZAKONITOST

Gra|ansko-sudskite postapki prestavuvaat na~in, me-

tod za davawe na pravna za{tita, i se zasnovani vrz opredeleni principi ili na~ela (maksimi) preku koi se obezbeduva ureduvaweto na organizacijata na sudovite i na postapkite pred niv.

Temel na site na~ela e Na~eloto na ustavnost i zako-nitost od koe proizleguvaat i drugite na~ela.

Normite {to go so~inuvaat na{iot praven sistem mora da se vo soglasnost so Ustavot kako osnoven i vrhoven praven dokument.

Vo ~len 2 na Zakonot za sudovite e sodràno Na~eloto na ustvnost i zakonitost na sudovite koe glasi: Sudovi-te sudat i svoite odluki gi zasnovaat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifi-kuvani vo soglasnost so Ustavot.

Sudovite vo vr{eweto na sudskata vlast se obvrzani da se griàt da ja obezbedat ustavnosta i zakonitosta za{to taka obezbeduvaat za{tita na ~ovekovite slo-bodi i prava. Vo taa smisla sudot e dolèn da ja oce-nuva ustavnosta na zakonite {to treba da gi primeni na konkreten slu~aj. Dokolku oceni deka zakonot e vo sprotivnost so Ustavot, toga{ nema da go primeni, a }e ja so~eka odlukata na Ustavniot sud vo vrska so taa odredba.

Sudot e dolèn da se griì da obezbedi ustavnost i zakonitost, i vo pogled na sproveduvawe na postapkata i vo vrska so odlu~uvaweto za sporniot odnos.

Procesnite dejstva na sudot, strankite i na drugite u~esnici vo postapkata za da imaat pravna va`nost mora da se izvr{uvaat kako {to e propi{ano vo zakonot.

Na~eloto na zakonitost gi obvrzuva sudiite, izvr{uvaweto na sudskata funkcija da ja vr{at isklu~ivo


vrz osnova na zakon. Presudite da bidat zasnovani na zakon i da se po~ituvaat pravata na gra|anite utvrdeni so Ustavot i zakonite.

Osven {to Ustavot gi zadolùva sudovite na dosledna primena na zakonite, tie imaat pravo i obvrska, za site anomalii, nedostatoci ili nedoslednosti vo pozitivni-te propisi, koi }e bidat konstatirani vo tekot na niv-nata rabota, da pokrenuvaat inicijativa pred Ustavniot sud za ocenka na ustavnosta i zakonitosta na tie akti.

Isto taka, sudovite imaat pravo i obvrska, da pokre-nat inicijativa za izmena, dopolnuvawe menuvawe i do-nesuvawe na novi zakoni pred Sobranieto na RM. Tie moàt da baraat od Sobranieto avtenti~no tolkuvawe na normite koi gi primenuvaat, zaradi pravilna prime-na na zakonite.

2. NAÊLO NA NEZAVISNOST NA SUDOVITE

So podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i

sudska, se vr{i razgrani~uvawe na sudskata vlast od drugite dva vida vlast.

Su{tinata na ova na~elo se odnesuva na toa: nikoj da ne moè da vr{i vlijanie na sudot vo konkreten slu~aj da donesuva odluki vo odreden pravec.

Ova na~elo proizleguva od Ustavot na RM spored koj: Sudovite se samostojni i nezavisni dràvni or-

gani koi sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|unarodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot.

I Zakonot za sudovite ja naglasuva nezavisnosta i samostojnosta na sudovite istaknuvaj}i deka: sudovite ja obzbeduvaat primenata na pravoto i za{titata na ~ovekovite slobodi i prava.


So formiraweto na Sudski sovet na RM, vo izborot na sudiite, najgolemo e u~estvoto na samite sudii, a vlijanieto na Parlamentot, Vladata i Pretsedatelot na RM e sosema namaleno. Na toj na~in se ostvaruva u{te pogolemo osamostojuvawe i pogolema nezavisnost na sudstvoto. Za{tita od nadvor vrz sudiite se obezbe-duva i preku trajniot sudski mandat i imunitetot {to go uìvaat sidiite.

Sudskata odluka ima neprikosnoveno dejstvo - nea moè da ja ukine ili da ja izmeni samo nadleèn sud vo postapka propi{ana so zakon. Sudskite odluki se zadolìtelni za site fizi~ki i pravi lica i site se dol`ni da ja po~ituvaat pravosilnata i izvr{na odluka pod zakana od zakonski sankcii.

U{te od rimsko vreme postoi maksima koja glasi: Nikoj nema pravo da gi komentira sudskite presudi. Na ovoj na~in se eliminira vlijanieto na drugite vlasti vrz ~esnata i sovesna rabota na sudiite.

Samostojniot sudski buxet kako i samostojnata policija se u{te eden ~ekor vo osamostojuvaweto na sudskata vlast.

NAÊLO NA JAVNOST VO RASPRAVAWETO 3.

PRED SUDOT

Raspravata pred sudovite i izrekuvaweto na presu-data se javni, se veli vo ~len 102 od Ustavot na Repu-blika Makedonija. Javnosta vo raspravata kako poim podrazbira pravo na strankite i na site gra|ani, bez ogled na nivnata zainteresiranost za sporot da pri-sustvuvaat na raspravata pred sudot.


Javnosta vo rabotata na sudovite se obezbeduva so:prisustvo na javnosta na raspravite;- so objavuvaweto na sostavot na sudskiot sovet koj - }e odlu~uva vo konkretniot slu~aj;so davawe izvestuvawe za tekot na sudskata postap-- ka na zainteresiranite lica koi toa go baraat;so mo`nosta javnosta preku sredstvata za javno in-- formirawe da se zapoznae so rabotata na sudot, za tekot na postapkata;so objavuvawe na sudskite odluki preku pe~atot i - drugite sredstva za javno informirawe i dr.

So principot na javnost se postignuva direktna kontrola na narodot vrz rabotata na sudovite, {to se reflektira na site u~esnici vo postapkata da se griàt maksimalno, da se primenat pravnite normi, a so toa i da se postigne i objektivnost vo sudeweto.

Javnosta vlijae vospitno na u~esnicite vo procesot i na site prisutni koi gi u~at zakonskite propisi i go prilagoduvaat svoeto povedenie na niv.

Ustavot predviduva deka sudskite postapki se javni. No, sudskata postapka e sostavena od pove}e stadiumi i

fazi. Taka, ima delovi od postapkata koi se javni (glav-na rasprava), i del kade javnosta ne smee da prisustvuva, koga sudot se povlekuva na sovetuvawe i glasawe po po-vod donesuvawe na presudata.

Javnosta moè da ima i negativni posledici. Zatoa, Ustavot predviduva institut isklu~uvawe na javnos-

ta. So zakon se predvideni slu~ai vo koi javnosta e

isklu~ena:- postapki vo koi kako stranka se pojavuva malolet-

nik;- koga treba da se za{titi moralot, ~esta i ugledot


na brakot i semejstvoto, kako i odnosite pome|u roditelite i decata;

- vo postapki vo koi se rasprava za slu`bena, delov-na, voena i drug vid tajna i zaradi za{tita na drugi posebni interesi na dràvata.

Isto taka, zaradi naru{uvawe na redot vo sudnica-ta, sudijata ima pravo da naredi na sudskata policija da otstrani odredeni lica od sudnicata (u~esnici ili publika).

4. NAÊLO NA UÊSTVO NA GRA\ANITE VO

SUDEWETO - LAI^KI ELEMENT

U~estvoto na lai~kiot element vo sudeweto (po-

rotata) se voveduva so cel da se ovozmoì primena na bogatoto ìvotno iskustvo, koe e neophodno za serio-zen pristap kon re{avaweto na me|usebnite sporovi na lu|eto. Porotnicite, naj~esto, gi poznavaat prilikite i odnosite vo sredinata od kade {to se tie, a vo koja se pojavile spornite slu~ai. Isto taka, porotata e za{tita od eventualnoto samovolie na sudiite.

U~estvoto na lai~kiot slement vo sudeweto e stara ustanova. Taka vo stariot Rim vo sudeweto u~estvuvale site slobodni gra|ani, a se sudelo na javno mesto - fo-rum15.

Podocna, porotata stanuva posebna institucija, sos-tavena od odreden broj gra|ani. Taka, od spisokot na porotnici, koi za eden slu~aj gi imalo pove}e, se iz-birale 20-30 lica. Vo feudalizmot ovoj vid na porota is~eznuva poradi ogromnoto vlijanie na crkvata koja ja voveduva inkvizicijata16 vo sudeweto. Edinstveno poro-

15 n foro-na plo{tad, na javno mesto.16 Inquisitio- istraùvawe, istraga.


tata se zadràla vo Anglija. Vo kapitalizmot porotata povrorno se voveduva.

Denes, porota postoi re~isi vo site sovremeni zemji, bez ogled na nivnoto op{testveno-politi~ko ureduva-we.

So Zakonot za sudovite na RM e predvidena porota vo sudeweto - lai~ki element vo sudeweto, so koj se predvideni uslovite i postapkata za izbor na sudii-porotnici.

Isto kako i sudiite i niv gi izbira Sudskiot sovet na RM. Toj raspi{uva javen konkurs na koj se prijavuva-at kandidati koi gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so zakon. Za sudija-porotnik moè da bide izbrano lice koe e polnoleten dràvjanin na RM, koj ima najmalku sredno obrazovanie, aktivno go vladee makedonskiot jazik, uìva ugled za vr{ewe na ovaa funkcija i ne e postar od 60 godini.

Funkcijata na sudija-porotnik e po~esna. Toj dobiva nadomest za vr{eweto na ovaa funkcija. Sudijata-porot-nik ne moè da bide povikan na odgovornost za mislewe i odlu~uvawe pri donesuvawe na sudskite odluki.

5. NAÊLO NA SUDEWE VO SOVET

Na~eloto na sudewe vo sovet u{te se narekuva su-dewe vo sostav ili zbornost.

Spored Ustavot na Republika Makedonija Sudot sudi

vo sovet. Vo parni~nata postapka sudot sudi vo zboren sostav: vo soveti, a Vrhovniot sud i na op{ta sednica. Po isklucok sudi sudija-poedinec. Vo sudeweto u~estvuvaat i sudii-porotnici koga toa e utvrdeno so zakon.

Prednosta na sudeweto vo soveti vo odnos na sudewe na sudija poedinec e golema. Koga vo sudeweto u~estvuvaat


pove}e lica se obezbeduva pogolema pravilnost pri odlu~uvaweto, pocelosno se sogleduvaat faktite, se spre~uva subjektivnosta i se sozdava mo`nost za razme-na na mislewa me|u ~lenovite na sovetot. Tokmu zaradi razli~nosta vo razmisluvaweto na pove}e lu|e odlukata }e bide realna i nesubjektivna.

Isto taka, pri odlu~uvaweto sekoj od ~lenovite ima pravo da go izdvoi svoeto mislewe vo odnos na ostanati-te i toa da bide zapi{ano vo Zapisnikot za sovetuvawe i glasawe. Toj zapisnik ima pravo da go otvori i pro~ita samo povisokiot sud, dokolku odlu~uva po àlba protiv odlukata donesena od toj sudski sovet. Taka povisokiot sud }e moè da vidi vo koj pravec se dvièle razmis-luvawata na sudiite koga odlu~uvale i dali pravilno odlu~ile.

Od tie pri~ini vo na{ite sudski postapki sudeweto na sudija-poedinec se predviduva kako isklu~ok.

Sudeweto od sudija-poedinec se primenuva vo onie sporovi koi se od mala vrednost, kade faktite i okol-nostite ne se sporni, lesno moè da se utvrdat.

Postojat pove}e vidovi na soveti i toa:sovet od trojca sudii (1 sudija i 2 sudii-porotnici);- sovet od trojca sudii (profesionalci);- sovet od petmina sudii (2 sudii i 3 sudii-porotnici);- sovet od petmina sudii (profesionalci);- op{ta sednica na Vrhovniot sud.-

6. NAÊLO NA IZBORNOST NA SUDIITE

Spored Ustavot na RM sudskiot mandat e traen, a

toa zna~i deka sudijata se izbira bez ograni~uvawe na sudskiot mandat.

Sudskiot sovet na RM kako nezavisen i samostoen or-


gan gi izbira i razre{uva sudiite. Vo minatoto Sobra-nieto na RM, koe e del na zakonodavnata vlast, vr{e{e izbor i razre{uvawe na sudiite za ograni~en mandat so pravo na reizbor. Na toj na~in zakonodavnata vlast ima{e direktna kontrola vrz rabotata na sudiite bi-dej}i nivniot izbor direktno zavise{e od Sobranieto na RM. So voveduvaweto na Sudskiot sovet na RM koj e nezavisen organ se izmeni na~inot i postapkata na iz-bor na sudiite.

Pokraj op{tite uslovi17 kandidatot treba da ispol-nuva i posebni uslovi:

Za sudija na Osnoven sud- moè da bide izbrano lice koe ja ima zavr{eno obukata za sudii vo Akademijata za sudii i javni obviniteli.Za sudija na Apelacionen sud - moè da bide izbrano lice koe ima rabotno iskustvo od najmalku 5 godini sudski sta` so potvrdeni rezultati vo rabotata ili 8 godini sta` vo pravni raboti po poloùvaweto na pravosudniot ispit.Za sudija na Vrhoven sud- moè da bide izbrano lice koe ima rabotno iskustvo od najmalku 8 godini sud ski sta` so potvrdeni rezultati vo rabotata ili najmalku 12 godini rabotno iskustvo so potvrdeni rezultati po poloùvaweto na pravosudniot ispit; za sudi-ja na Vrhovniot sud moè da bide izbran i redoven ili vonreden univerzitetski profesor koj predaval pove}e od 10 godini praven predmet svrzan so sudskata praktika.

17 Op{ti uslovi za izbor na sudija se:Da e dràvjanin na Republika Makedonija;- Aktivno da go vladee makedonskiot jazik;- Da e rabotosposoben i da ima op{ta rabotna sposobnost;- Da ima diploma za zavr{en praven fakultet vo Makedonija ili - nostrificirana diploma od stranstvo;

- Da ima poloèno pravosuden ispit.


* Postapka za izbor na sudii

Pri izbor na sudii, Sudskiot sovet najprvin ja izves-tuva Akademijata za sudii i javni obviniteli za potre-bata od sudii i nivniot broj. Akademijata raspi{uva konkurs vo dnevniot pe~at. Po istekot na rokot za konkursot, Akademijata sostavuva lista na kandidati koja ja dostavuva do Sudskiot sovet. Sudskiot sovet otakao }e ja dobie listata na predloèni kandidati od strana na Akademijata, na sednica odlu~uva za izborot na sudiite. Za da moè da se odrì sednicata potrebno e da prisustvuvaat dve tretini od ~lenovite na Sovetot. A za da bide donesena odluka za izbor na sudija, za nea treba da glasaat minimum dve tretini od ~lenovite na Sovetot.

Sudiite uìvaat imunitet. Nivniot imunitet se sostoi od toa da ne moàt da bidat povikani na odgo-vornost za iskaàno mislewe i odlu~uvawe iskaàni pri donesuvaweto na odlukata.

Sudiite uìvaat i drugi prava i privilegii koi gi nosi funkcijata. No, sudskata funkcija zna~i i nemo`nost da se bide nositel na drugi javni funkcii, nitu da bide ~len na politi~ka partija.

Funkcijata na sudijata mu prestanuva pod uslovi kako i za sekoj drug raboten odnos, no i dokolku bide izbran ili imenuvan na druga javna funkcija ili profesija; ili osuden so pravosilna sudska odluka na bezuslovna zatvorska kazna pove}e od 6 meseci za krivi~no delo.

Sudijata moè da bide razre{en od dol`nosta od stra-na na Sudskiot sovet, poradi te{ka disciplinska povre-da, nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudskata funkcija, koja go pravi nedostoen za da bide sudija.


7. NAÊLO NA UPOTREBA NA SVOJOT JAZIK I

PISMO VO POSTAPKATA

Na~eloto na upotreba na svojot jazik i pismo proiz-leguva od ustavnoto na~elo na ramnopravnost na jazici-te na nacionalnostite i na pripadnicite na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

Vo ~lenot 6 od Zakonot za parni~na postapka se pred-viduva deka sudskite postapki se vodat na jazikot koj e vo slu`bena upotreba vo Republika Makedonija, a strankite i drugite u~esnici vo postapkata imaat pra-vo da se sluàt so svojot jazik i pismo. Sudot e dolèn da im ukaè na toa pravo na strankite i da im obezbedi preveduva~.

So izmenite na Ustavot na RM po Ohridskiot dogo-vor, vo Republika Makedonija kako vtor slu`ben jazik se vovede jazikot koj go zboruvaat pove}e od 20% od gra|anite. So toa se vovede i mo`nosta pokraj stranki-te i drugite u~esnici vo postapkata, da se primenuva i drug, vtor slu`ben jazik vo rabotata na sudovite dokolku na podra~jeto na op{tinite za koi e nadleèn sudot ìveat pove}e od 20% od pripadnicite na zaednicite.

Dokolku postapkata pred sudot ne se vodi na jazikot koj go poznava strankata ili drug u~esnik vo postapkata, sudot }e im obezbedi usno preveduvawe na nivniot jazik na sé ona {to se iznesuva na ro~i{teto, kako i usno pre-veduvawe na ispravite {to se koristat kako dokaz.

Povredite na odredbite za upotreba na svojot jazik i pismo vo postapkite pretstavuva relativno su{testvena povreda na Zakonot za parni~na postapka i poradi toa moè da se koristi praven lek.


8. IZZEMAWE VO PARNI^NATA POSTAPKA

Od sudiite vo postapkata se o~ekuva da bidat objekti-vni i nepristrasni vo sekoj konkreten slu~aj. Me|utoa i sudiite se lu|e, i tie moàt da imaat rodninski ili drugi relacii so drugi lu|e koi moè da se pojavat kako stranki ili drugi u~esnici vo postapkata. So toa moè da bide dovedena pod pra{awe nivnata objektivnost i nepristrastnost. Zatoa so zakon e predviden institutot izzemawe.

Pod izzemawe se podrazbira, ottrgnuvawe, otstra-nuvawe suspenzija na sudija vo konkreten slu~aj poradi opredelena povrzanost so predmetot ili so strankite i u~esnicite vo postapkata.

Pri~inite poradi koi sudijata ili sudijata-porotnik moè da bide izzemen se rezli~ni. Za nekoi od niv su-dot treba da vnimava vo site stadiumi na postapkata po slu`bena dol`nost t.n. apsolutni pri~ini za izzema-

we.

Sudija ili sudija-porotnik ne moè da ja vr{i sudska-ta dol`nost ako:

- samiot e stranka, zakonski zastapnik ili polnomo{nik na stranka, ako so strankata e vo odnos na sosopstvenik ili ako vo istiot predmet e soslu{an kako svedok ili ve{tak;

- postojano ili privremeno e vraboten kaj rabotoda-va~ koj e stranka vo postapkata;

- strankata ili zakonskiot zastapnik ili polnomo{nikot na strankata mu e rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, a vo strani~na linija do 4-ti stepen, ili mu e bra~en drugar ili rodnina po svatovstvo do vtor stepen, bez razlika dali brakot prestanal ili ne;


- e staratel, posvoitel, posvoenik, hranitel ili hra-nenik na strankata, na nejzin zakonski zastapnik ili polnomo{nik;

- vo istiot predmet u~estvuval vo donesuvaweto na odlukata na poniskiot sud ili na drug organ;

- postojat drugi okolnosti {to ja doveduvaat vo som-nevawe negovata nepristrasnost.

Drugi pri~ini se zemaat predvid samo ako so verojat-nost na niv ukaàt strankite t.n. relativni pri~ini. Takvi pri~ini se, na primer, ako:

- sudijata i strankata se vo prijatelski/neprijatel-ski odnosi;

- sudijata e dol`nik/doveritel so strankata;- sudijata i strankata se vo vonbra~na zaednica;

Vo slu~aite na apsolutni pri~ini za izzemawe sudija-ta e dolèn da ja prekine sekoja rabota vrz predmetot i za toa da go izvesti pretsedatelot na sudot. Ako treba da se izzeme pretsedatelot na sudot toj }e opredeli svoj za-menik od sudiite na toj sud. Ako e vo pra{awe relativna pri~ina za izzemawe na sudija, vo toj slu~aj strankata treba da podnese barawe. A takvo barawe moè da pod-nese sudija ili sudija-porotnik. Za izzemawe na sudija i sudija-porotnik odlu~uva pretsedatelot na sudot, a dokolku treba da bide izzemen pretsedatelot na sudot, za toa odlu~uva pretsedatelot na neposredno povisok neposreden sud. Za izzemawe na sudija od Vrhovniot sud odlu~uva op{tata sednica na sudii.

Rezime: So Ustavot na RM se opredeleni na~elata za rabotata na sudovite. Na~elata se ustavni direkti-vi spored koi sudovite se zadolèni da sudat spored Ustavot i zakonite. Tie se nezavisni i samostojni


vo donesuvaweto na svoite odluki. Taa nezavosnost se obezbeduva preku: podelbata na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska; preku izbor na sudii koj go vr{i Su-dskiot sovet na RM (koj ne pripa|a na niedna od trite vlasti vo RM); preku trajniot mandat na sudiite; preku zabranata nikoj da ne gi komentira sudskite odluki. No, sudovite ne se nadvor od pravniot sistem. Postojat mehanizmi za kontrola na rabotata na sudo-vite koi se obezbeduvaat preku: Na~eloto na javnost na raspravaweto, koe nametnuva obvrska na sudovite da gi objavuvaat sudskite presudi, sostavot na sud-skiot sovet; preku u~estvoto na lai~kiot element vo sudeweto-porotata. Sudkiot sovet e zadolèn da ja sledi rabotata na sudiite, pa koga tie }e gi prekr{at svoite ovlastuvawa se pokrenuva postapka za nivno razre{uvawe. Vo zakonot se nabroeni slu~aite koga se razre{uva sudija. Postoi institutot izzemawe vo si-tuacii koi bi gi dovele vo pra{awe nepristrasnosta i objektivnosta na sudskata odluka.


Na {to gi obvrzuva Na~eloto na ustavnost i zako-1. nitost sudiite?Vo {to se sostoi Na~eloto na nezavisnost i samos-2. tojnost na sudovite?Kakva e ulogata na Sudskiot sovet na RM vo obezbe-3. duvawe na nezavisnost i samostojnost na sudovite?[to zna~i javnost vo sudeweto?4. [to se postignuva so javnosta vo sudeweto?5. Koi fazi na postapkata se javni, a vo koi javnosta 6. ne e prisutna?Vo koi slu~ai doa|a do isklu~uvawe na javnosta od 7. raspravata?


Kakva e ulogata na porotata vo na{iot sudski sis-8. tem?Koi se prednostite na sudeweto vo sovet?9.

Koga sudi sudija-poedinec?10. Koi vidovi na sudski soveti postojat?11. [to zna~i izbornost na sudii?12. Kakov karakter ima sudskiot mandat?13. [to pretstavuva sudskiot imunitet?14. Koj i kako gi izbira sudiite?15.

Koga doa|a do izzemawe na sudii? 16.


Celi na u~eweto: da se zapoznae{ so osnovnite na~ela na GSP i da go objasni{ obemot na primenata na na~elata vo oddelnite postapki; da go sporeduva{ Na~eloto na oficijalnost so dispozicija; da razgrani~i{ vo koi delovi od postapkata se primenuva Na~eloto na usnost, a koga Na~eloto na pismenost; da go razlikuva{ Na~eloto na neposrednost od posrednost vo GSP; da go elaborira{ Na~eloto na kontradiktornost vo GSP; da go sfati{ zna~eweto na Na~eloto na javnost vo postapkite; da go identifikuva{ Na~eloto na pravo na odbrana i zastapuvawe vo GSP; da go istakne{ zna~eweto na Na~eloto na materijalna vistina vo GSP; da go opi{e{ Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite; da go razbere{ Na~eloto na posebna grià za licata koi ne se vo sostojba sami da se griàt za svoite prava vo vonparni~na postapka; da go objasni{ Na~eloto na socijalno postapuvawe vo izvr{nata postapka.


TEMA IV

NAÊLA NA GRA\ANSKO-SUDSKITE

POSTAPKI


Osnovni na~ela na gra|ansko-sudskite postapki;1. Obem na primena na na~elata vo oddelni postapki;2. Na~elo na oficijalnost i dispozicija;3. Na~elo na usnost i pismenost;4. Na~elo na neposrednost i posrednost;5. Na~elo na kontradiktirnost;6. Zna~eweto na Na~eloto na javnost vo postapkata;7. Na~elo na pravo na odbrana i zastapuvawe; 8. Na~elo na slobodna ocenka na dokazite;9.

Na~elo na materijalna vistina;10. Na~elo na posebna grià za licata koi ne se 11.

vo sostojba sami da se griàt za svoite prava vo vonparni~na postapka;

Na~elo na socijalno postapuvawe vo izvr{nata 12. postapka.

Klu~ni poimi:- oficijalnost;- dispozicija na

strankite;- upravuvawe so

postapkata;- pravo na odbrana;- formalna odbrana;- materijalna

vistina;- pravno-relevanten

fakt;

- fakti~ka sostojba;- dokazno sredstvo;- slobodna ocenka na

dokazi;- obrazloènie na

presuda;- kontradiktornost;- borba na mislewa;- izzemawe od

izvr{uvawe.


OSNOVNI NAÊLA NA 1.

GRA\ANSKO-SUDSKITE POSTAPKI

Na~elata pretstavuvaat eden vid na direktivi, nasoki, vode~ki misli, patokazi, osnovni pravila, pos-tulati za postignuvawe na ovaa cel.

Najgolem del od na~elata se ustavni na~ela za{to se razraboteni vo Ustavot na RM, a nekoi se sodràni vo zakonite.

Parni~nata, vonparni~nata i izvr{nata postapka, kako i site drugi sudski i drugi postapki, se zasnovani vrz opredeleni na~ela preku koi se obezbeduva nivno ureduvawe i organizacija.

Osnovnite na~ela se na~elata vrz koi se zasnovani: organizacijata na sudovite i vr{eweto na sudskata vlast vo sferata na gra|anskoto pravosudstvo so poseben na-glasok na za{tita na ~ovekovite prava.

Takvi na~ela se: ednakov pristap pred sudovite; prio-ritet i itnost na za{titata na ~ovekovite slobodi i prava; dispozicija i oficijalnost; usnost i pismenost; neposrednost i posrednost; javnost; praven interes; soslu{uvawe na stranka; baraweto na vistinata; ras-pravnost i istra`nost; slobodna ocenka na dokazite; so-vesno koristewe na procesnite ovlastuvawa; procesnata ekonomija; koncentracijata na postapkata; edinstvoto na glavnata rasprava; davawe pomo{ na neuki stranki i drugi.

Na~elata vrz koi e uredena parni~nata postapka im pomagaat na sudot, strankite i drugite u~esnici vo nea pravilno da gi razberat nejzinite instituti i pravilno da gi sfatat svoite prava i dol`nosti vo nea.


OBEM NA PRIMENA NA 2.

NAÊLATA NA ODDELNI POSTAPKI

Nekoi od na~elata vo na{ata parni~na postapka se sretnuvaat i vo drugite sudski postapki i vo upravnata postapka.

Nekoi od niv se karakteristi~ni samo za nea ili vo taa postapka imaat pogolema zastapenost, {to zna~i deka se od pogolemo zna~ewe, dodeka vo drugite postapki, koi inaku moàt da bidat i mnogu bliski so parni~nata postapka ili voop{to ne se zastapeni ili se od sporedno zna~ewe.

Nekoi od na~elata: ednakvosta na gra|anite pred sudovite; nepristrasno i ~esno sudewe, sudewe vo ra-zumen rok i socijalnata pravednost, prioritetot i itnosta na za{titata na ~ovekovite prava i slobodi i nezavisnost na sudovite se utvrdeni vo samiot Ustav na RM. Kako ustavni na~ela se od zna~ewe kako za sudo-vite taka i za sekoja od sudskite postapki.

Nekoi od na~elata: zakonitost; ramnopravnost na strankite; pravi~nost; javnost; kontradiktornost; dvostepenost; zbornost; usnost; neposrednost; pra-voto na odbrana i zastapuvawe; slobodnata ocenka na dokazite; utvrduvawe na materijalnata vistina; ekonomi~nost se utrvdeni so Zakonot za sudovi kako na~ela za site sudski postapki.

Dobar del od na~elata utvrdeni so Zakonot za sudovi-te kako {to se: na~elo na ramnopravnost na strankite, kontradiktornost, usnost, neposrednost, zastapuva-we, slobodna ocenka na dokazite, utvrduvaweto na vis-tinata i ekonomi~nosta se na~ela na site gra|ansko-sudski postapki.

Faktot {to nekoi na~ela za gra|ansko-sudskite pos-


tapki se utvrdeni u{te vo Ustavot, a drugi vo Zako-not za sudovite, a nekoi i vo zakonite za oddelnite gra|ansko-sudski postapki, ukaùva na toa deka ovie na~ela moème da gi razlikuvame kako:

- organizacioni (zakonitost, utvrduvawe na vistina-ta, slobodna ocenka na dokazite i dr.);

- funkcionalni na~ela (dispozicija, kontradiktor-nost, ramnopravnost na strankite, usnost, neposrednost i dr.).

Sepak, site na~ela se osnovni na~ela na gra|ansko-sudski postapki bez razlika na izvorot.

3. NAÊLO NA OFICIJALNOST I

DISPOZICIJA

Na~eloto na dispozicija na strankite zna~i deka vo sudskite postapki strankite posebno raspolagaat so svoite materijalno-pravni barawa, i deka za taa cel tie slobodno moàt da vlijaat vrz procesot i tekot na postapkata. Od druga strana Na~eloto na oficijalnost zna~i deka vo postapkata sudot postapuva slu`beno t.e. po slu`bena dol`nost (ex officio).

Na~eloto na dispozicija i Na~eloto na oficijalnost edno na drugo si konkuriraat. Od stepenot na zastape-nosta na ednoto ili na drugoto na~elo zavisi i samiot karakter na postapkata. Od vaka postaveniot poim na ovie na~ela proizleguva deka tie se odnesuvaat na sled-nive pra{awa:

- ~ija e inicijativata za pokrenuvawe na postapkata?- dali i vo koja mera sudot e vrzan za barawata na

strankite?- dali i vo koja mera strankite raspolagaat so pred-

metot na postapkata?


- koj upravuva so postapkata vo formalna i vo mate-rijalna smisla na zborot?

So davawe odgovor na ovie pra{awa }e moème da vidime kade se primenuva Na~eloto na dispozicija na voljata na strankite, a kade Na~eloto na oficijalnost vo postapuvaweto na sudot.

1. îja e inicijativata za pokrenuvawe na

postapkata? Ve}e spomenavme deka vo gra|anskata postapka vaì

maksimata nemo judex sine actore ili nema spor bez tuìtel. Ottuka proizleguva deka inicijativata za po-veduvawe na postapkata e vo nadle`nost na strankata {to zna~i se primenuva Na~eloto na dispozicija. Ako strankata so tu`ba ne go izvesti sudot deka nekoe nej-zino subjektivno pravo e zagrozeno ili osporeno od nekoe lice, sudot toa nema da go znae i nema da povede postapka. No, otkako strankata go ivestila sudot, odnos-no podnela tu`ba, sudot e dolèn (ex officio) da postapuva po baraweto na strankata, dokolku toj e stvarno i mesno nadleèn da rasprava i odlu~uva po toj konkreten spor. Zna~i vo vrska so vodeweto na postapkata se primenuva Na~eloto na oficijalnost.

2. Dali i vo koja mera sudot e vrzan za baraweto na

strankata? Koga tuìtelot podnesuva tu`beno barawe, toa treba

da sodrì barawe za glavnata rabota i za sporednite barawa. Na primer, tuèniot da ja nadomesti {tetata vo iznos od 10.000 denari i da plati zakonska zatezna kamata za vremeto na docnewe na isplatata. Sudot ne smee da dosudi ni{to drugo i ni{to pove}e od ona {to e postaveno kako barawe vo tu`bata. Se smeta deka sudot se pridrùva na ovaa obvrska i toga{ koga }e dosudi


pomalku od baranoto ili koga nema da dosudi ni{to, odnosno koga }e go odbie tu`benoto barawe kako neosno-vano. Me|utoa, sudot mora da odlu~uva po site barawa vo tu`bata. Ako odlu~i za edno barawe, a za drugo propu{ti da odlu~i, strankata moè da bara da se donese dopolni-telna presuda za delot koj sudot propu{til da go re{i. Isto taka, koga vtorostepeniot sud odlu~uva po àlba mora da se drì za baraweto na strankata i da odlu~uva samo po nego. Toj po slu`bena dol`nost vnimava samo za su{testvena povreda na odredbite na parni~nata posta-pka i na pravilna primena na materijalnoto pravo.

3. Dali i vo koja mera strankite raspolagaat so

predmetot na postapkata? Strankite imaat sloboda vo odnos na raspolagaweto

so predmetot na sporot. Pa, taka tuìtelot moè

da ja povle~e tu`bata, ako tuèniot ne se vpu{til vo raspravawe po glavnata rabota, vo sprotivno mu e potrebna soglasnost od tuèniot. Posledica na vakvo-to povlekuvawe nema t.e. kako da ne bila podnesena tu`ba. Me|utoa toa ne zna~i deka tuìtelot ne moè podocna pak da povede spor vo vrska so istata rabota. Tuìtelot moè da se odre~e od tu`benoto barawe sé do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava so {to sudot }e donese presuda so koja se odbiva tu`benoto barawe. Tuèniot moè da go priznae tu`benoto barawe do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava so {to sudot }e donese presuda za usvojuvawe na tu`benoto barawe. I na krajot strankite moàt da sklu~at poramnuvawe za predmetot na sporot vo tekot na celata postapka. Vo vakov slu~aj sudot sostavuva zapisnik vo koj se vnesuva spogodbata.


4. Koj upravuva so postapkata vo formalna i vo

materijalna smisla na zborot? Vo formalna smisla vodeweto na postapkata e spored

maksimata na oficijalnost. Sudot po slu`bena dol`nost gi povikuva strankite, zakaùva glavna rasprava, pra}a pokani na svedocite, gi soslu{uva i dr. Vo materijalna

smisla na zborot postapkata ja vodat strankite ili mak-sima na dispozicija bidej}i strankite sami opredeluva-at koi dokazi }e se izvedat, za koi barawa }e rasprava i odlu~uva sudot i dr.

4. NAÊLO NA USNOST I PISMENOST

Procesnite dejstva vo postapkata moàt da se preze-mat vo usna ili vo pismena forma.

Na~eloto na pismenost bara site dejstva vo postapka-ta da se prezemaat vo pismena forma, dodeka Na~eloto na usnost bara site dejstva vo postapkata da se prezemaat po pat na govor t.e. usno, govorno iskaùvawe.

Vo takov ekstremen oblik ovie na~ela te{ko moàt da se prifatat zatoa {to postapkite se odvivaat vo pove}e stadiumi i fazi, a isto taka i stepeni. Poradi toa vo postapkata ovie dve na~ela se prezemaat kombi-nirano. Obi~no zastapenosta na ovie dve na~ela ne e ednakva vo postapkata.

So zakon e predvideno koi dejstva vo postapkata se prezemaat usno, a koi pismeno. Vo nedostatok na regu-lirawe vaì praviloto deka site dejstva nadvor od

ro~i{teto se prezemaat pismeno, a onie na glavnata

rasprava usno.

Kombiniranata primena na ovie na~ela e prifatena bidej}i postoi pove}estepena oraganizacija na postap-kata, a so toa i mo`nost povisokiot sud da ja ocenuva


vrednosta na dejstvata prezemeni od poniskiot sud, pa zatoa i usno prezemenite dejstva nu`no mora da bidat zabeleàni.

Vo osnova se smeta deka postapkata pred prvo-

stepeniot sud e usna, a postapkata pred vtorostepe-

niot sud e pismena. Ova e zatoa {to vtorostepeniot sud koga odlu~uva po àlba, razgleduva dali osnovniot sud ja zapazil postapkata pri raspravaweto i odlu~uvaweto, dali gi zel predvid site dokazi, dali go primenil pra-vilno materijalnoto pravo i dr. Site ovie raboti gi utvrduva vrz osnova na opisite od predmetot, vo koj na pismeno se zabeleàni site prezemeni dejstva. Pa, ako utvrdi nepravilnost vo raboteweto na osnovniot sud go vra}a predmetot nazad kaj osnovniot sud so nalog kako da postapi. Ako povtorno po odlukata na osnovniot sud, po àlba predmetot stigne pred apelacioniot sud toj ima pravo i dol`nost da go re{i predmetot na sporot (glav-noto barawe-petitumot). Vo toj slu~aj apelacioniot sud moè da svika glavna rasprava i povtorno da gi izvede dokazite. Pa, tuka imame otstapuvawe od gorenavedeno-to pravilo, odnosno mo`nost i vtorostepeniot sud da prezeme odredeni dejstva (usno) na glavna rasprava.

5. NAÊLO NA NEPOSREDNOST I POSREDNOST

Za da moè sudot da donese odluka za sporniot pred-met, toj e dolèn da gi utvrdi pravno-relevantnite fakti. Za taa cel na sudot mu stojat na raspolagawe soodvetni metodi na utvrduvawe na ovie fakti, a toa e Metodot na neposrednost i Metodot na posrednost.

Vo na{ite postapki e prifateno Na~eloto na nepos-

rednost. Spored ova na~elo potrebno e pome|u sudot i dokaz-


noto sredstvo da nema posredni~ki odnos, t.e. sudot so svoite setila(za vid, sluh i dr.) da go percipira dokaznoto sredstvo.

Isto taka ne treba da ima razlika pome|u sudot {to vr{i percipirawe na dokazniot materijal i sudot koj treba da go oceni toj materijal i da donese odluka.

Na~eloto na neposrednost zna~i sudot da ja donese odlukata vedna{ po zaklu~uvaweto na raspravata, ras-pravnoto ro~i{te na koe go utvrdil dokazniot materi-jal.

Neposrednosta vo odlu~uvaweto se odnesuva i na dokaznite sredstva koi se koristat vo postpkata. Tie se neposredni ako ja nudat informacijata izvorno. Na primer: Svedokot go informira sudot za toa {to sam go videl, ~ul, doprel i dr.

No svedokot moè da go informira sudot za ona {to go ~ul od drugo lice vo vrska so nekoj fakt. Vo vakov slu~aj informacijata na svedokot }e bide posredno dokazno

sredstvo.Kaj nas e prifateno Na~eloto na neposrednost i

faktite po pravilo se utvrduvaat vrz osnova na usno, neposredno i javno raspravawe. Toa bara postojanost i nezamenlivost na sudskiot sovet koj ja vodi postapka-ta.

Od ova na~elo ima otstapuvawa: Vo prvostepenata postapka otstapuvawe imame

pri prethodno ispituvawe na tu`bata koga sudot po slu`bena dol`nost ispituva dali e nadleèn, navre-menosta na tu`bata, osnovanosta na tu`benoto bara-we, dali e podnesena od ovlasteno lice i dr. i moè da donese meritorna odluka so koja }e ja otfrli tu`bata kako nenavremena, neosnovana i sl. Isto taka otstapu-vawe od Na~eloto na neposrednost imame koga zaradi ekonomi~nost i efikasnost vo postapuvaweto pretse-


datelot na sovetot ili zamolen sudija }e prezeme odre-deni procesni dejstva (uvid na mestoto na nastanot, }e soslu{a svedoci i dr.).

Otstapuvawe ima i koga }e dojde do promena na sud-skiot sostav, zaradi izzemawe na sudija, negovo pre-raspredeluvawe, poradi razre{uvawe na sudija, smrt, bolest i sl. Vo vakva situacija postapkata po~nuva od po~etok pred noviot sudski sostav.

Vo postapkata po pravni lekovi, principot na ne-posrednost nema primena osven vo slu~aj koga vtoroste-peniot sud pri odlu~uvawe po àlba }e zakaè glavna rasprava.

6. NAÊLO NA KONTRADIKTORNOST

Kontradiktornosta e takov princip koj na strankite im ovozmoùva slobodno i nepre~eno da gi iz-nesuvaat svoite mislewa, argumenti za site fakti~ki i pravni pra{awa vo potkrepa na tezite koi gi pos-tavuvaat, a sudot i drugite organi gi zadolùva da gi soslu{aat dvete stranki me|u koi se vodi sporot.

So ova na~elo se saka da se postigne edna aktivna ulo-ga na strankite vo tekot na postapkata, bidej}i pove}eto parni~ni postapki se dvostrane~ki, im se ovozmoùva na dvete stranki da moàt da gi iskaàt site svoi argu-menti18.

No, od ova na~elo ne treba da se sfati deka sudot e pasiven posmatra~ vo postapkata. Sudot za celo vreme e aktiven so toa {to gi pottiknuva strankite vo nivnoto iskaùvawe, so postavuvawe na pra{awa koi smeta deka se od zna~ewe za razre{uvawe na sporot.

18Audietur et altera pars-da se slu{ne glasot na drugata strana;


Kontradiktornosta ne se izrazuva samo vo mo`nosta strankite da gi iznesuvaat svoite tezi. Isto taka, taa go sodrì i pravoto ednata stranka kriti~ki da se os-vrne i da gi pobiva navodite na sprotivnata stranka. Vsu{nost i nazivot na ova na~elo poteknuva od la-tinskiot zbor contra dicere19.

Kontradiktornosta pretstavuva borba na mislewa me|u sprotivstavenite stranki. Strankite vo ovaa borba na mislewa se potpolno ramnopravni.

Vo parni~nata postapka posebno e zastapeno ova na~elo bidej}i strankite sekoga{ se sporat i moàt da iznesuvaat kontraargumenti i kriti~ki da ja napa|aat sprotivnata stranka.

Iako vo vtorostepenata postapka ne se odrùva ras-prava, sepak ova na~elo e zastapeno i tamu. So samoto toa {to strankite imaat pravo na àlba i odgovor na àlbata zna~i deka se postapuva po principot na kon-tradiktornost.

7. ZNAÊWETO NA NAÊLOTO NA JAVNOST VO

POSTAPKATA

Sudot vo parni~nata postapka ja donesuva svojata odluka vrz osnova na usno, neposredno i javno raspra-vawe. Javnoto raspravawe se sostoi vo toa {to na ro~i{teto moàt da prisustvuvaat licata koi{to se zasegnati kako i lica koi ne se zasegnati od predme-tot na postapkata.

Javnosta vo postapkata po svojata su{tina moè da bide:- op{ta javnost - koja ja so~inuvaat site lica koi

moàt da ja sledat postapkata, kako publika i nemaat di-rekten interes od konkretnata postapka. Vo ovaa grupa

19 cntra dicere- sprotivstavuva;


moè da se vbrojat: studenti po pravo, nau~ni rabotnici, psiholozi, pedagozi, psihijatri, novinari, advokatski pri-pravnici, rodnini, prijateli, qubopitni gra|ani i dr.

- posebna javnost - ja so~inuvaat licata bez koi postapkata ne moè nepre~eno da se vodi. Vo ovaa grupa spa|aat: strankite, nivnite zastapnici, polnomo{nici, svedoci, ve{taci, tolkuva~i i dr.

Na~eloto na javnost vo postapkata e od ogromno zna~ewe zaradi toa {to so nego se obezbeduva kontrola nad raboteweto na sudovite od strana na gra|anite.

So principot na javnost se postignuva direktna kon-trola na gra|anite vrz rabotata na sudovite, {to se reflektira na site u~esnici vo postapkata da se griàt maksimalno, da se primenat pravnite normi, a so toa i da se postigne i objektivnost vo sudeweto.

Javnosta vlijae vospitno na u~esnicite vo procesot i na site prisutni, gi u~at zakonskite propisi i go pri-lagoduvaat svoeto povedenie na niv.

Ustavot predviduva deka sudskite postapki se javni. No, sudskata postapka e sostavena od pove}e stadiumi

i fazi. Nekoi delovi od postapkata se javni - glavnata ras-

prava, i delovi kade javnosta ne smee da prisustvuva - koga sudot se povlekuva na sovetuvawe i glasawe po povod donesuvawe na presudata.

8. NAÊLO NA PRAVO NA ODBRANA I

ZASTAPUVAWE

Pravoto na odbrana i zastapuvawe pretstavuva ga-rancija vo ostvaruvaweto na pravata i interesite na ~ovekot i gra|aninot. Ova na~elo proizleguva od Usta-vot vo koj se veli: Sekoj ima pravo na branitel vo pos-


tapkata pred sudot i drugite dràvni organi. Ova na~elo moè da se sfati vo materijalna ili vo

formalna smisla.Na~eloto na odbrana, vo materijalna smisla na zbo-

rot, zna~i pravo na liceto koe u~estvuva vo posta-pkata da prezema procesni dejstva (da iznesuva pro-tivargumenti, da predlaga dokazi, da dava izjavi i sl.). Strankata sama odlu~uva na koj na~in }e gi za{tituva svoite prava vo postapkata. Vo odredeni slu~ai stranka-ta moè da se brani so mol~ewe.

Vo formalna smisla na zborot ova na~elo zna~i pravo na liceto samo da si odbere branitel, lice koe ima stru~ni znaewa i poznavawa na pravoto.

Ova na~elo ima za cel da gi izedna~i strankite vo pogled na poznavawata na pravoto.

Zastapuvaweto moè da bide zadolìtelno (zakonsko) i dogovorno.

Zadolìtelno(zakonsko) zastapuvawe se opredelu-va na lica na koi im nedostasuva delovna sposobnost. Na takvite lica sudot im opredeluva zakonski zastapnik ili staratel.

Na primer: Na maloletni deca ili licata koi imaat naru{eno mentalno zdravje, sudot im odreduva zakonski zastapnik ili staratel.

Dogovorno zastapuvawe postoi koga lice (stranki-te i drugite u~esnici) vo svoe ime i za svoja smetka }e sklu~at dogovor so drugo lice(advokat) koe }e gi zasta-puva negovite interesi vo postapkata.

9. NAÊLO NA SLOBODNA OCENA NA DOKAZITE

So na~eloto na slobodna ocenka na dokazite se ure-duva materijata vo vrska so ocenkata na vrednosta na dokazite vo sudskite postapki.


Za dokaz se smeta sé ona {to e pogodno za dokaùvawe na nekoj fakt ili okolnost {to e zna~aen za re{avawe na konkretniot predmet. Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite zna~i ovlastuvawe na sudijata po svoe slo-bodno uveruvawe da ocenuva dali nekoj pravno-relevan-ten fakt }e go smeta za utvrden ili dokaàn ili ne. Toa svoe slobodno uveruvawe sudot go formira vrz baza na sovesna i gri`liva ocenka na sekoj dokaz posebno i na site dokazi zaedno kako rezultat na celata dokazna pos-tapka, a ne proizvolno. Taka, na primer ako ima dokazi za utvrduvawe na nekoj fakt vo isto vreme se upotrebu-vaat i svedoci i ve{taci.

Sudot slobodno ceni na koj od ovie dokazi }e mu po-veruva pove}e i zo{to, a na koj nema da mu poveruva ili }e mu posveti pomala verba. Toa zna~i deka ne postoi zakonski utvrden rang na dokazite sprema koj odnapred se znae koj dokaz kolku vredi, odnosno na koj dokaz pove- }e ili pomalku }e mu se veruva.

No, iako ocenuvaweto na dokazite e slobodno, sepak sudot e dolèn vo obrazloènieto na svojata odluka da gi navede pri~inite poradi koi na edni dokazi im podaril pove}e verba, a na drugi ne. Ovaa obvrska na sudot vo obrazloènieto na svojata odluka da gi navede pri~inite, ovozmoùva sekoj da doznae kako sudot do{ol do svoeto uveruvawe i zo{to donel takva odluka. Ova osobeno e potrebno za povisokiot sud, na ~ija ocenka e podlo`na odlukata na poniskiot sud.

10. NAÊLO NA MATERIJALNA VISTINA

Na~eloto na materijalna vistina pretstavuva me-tod, na~in kako sudot da dojde do vistinata. Pri utvr-duvawe na vistinata sudot trgnuva od faktite.


Sudot e dolèn napolno i vistinito da gi utvrdi spornite fakti od koi zavisi osnovnosta na baraweto.

Fakt e sé ona {to postoi, postoelo vo minatoto i moè da se dokaè. Za da donese pravilna presuda su-dot e dolèn da gi utvrdi samo onie fakti koi se od re{ava~ko zna~ewe za konkretnata pravna rabota, a tie se pravno-relevantnite fakti.

Pravno-relevantnite fakti ja so~inuvaat fakti~kata sostojba. Fakti~kata sostojba pretsta-vuva edna od dvete osnovi za donesuvawe na odlukata.

Celta na sekoja postapka e donesuvawe na zakonita i pravilna odluka so koja se re{ava pravniot odnos koj bil predmet na postapkata. Taa odluka }e bide takva ako e zasnova na:

pravilno utvrdena fakti~ka sostojba vrz koja 1) pravilno e primeneta odredba od materijalnoto 2) pravo.

Fakti~kata sostojba vo postapkata }e bide pravilno utvrdena ako site re{ava~ki fakti se napolno i visti-nito utvrdeni.

Vistinata pretstavuva soglasnost na ~ovekovata pretstava so minatite nastani ili so sega{nata sostojba na nekoj predmet ili subjektiven odraz na objektivnata realnost.

Faktite moàt da postojat ili da ne postojat. A vis-tinata moè da bide vo soglasnost so faktite ili ne. Vo zavisnost od toa kolkava e soglasnosta (stepenot) na vistinitosta so faktite razlikuvame stepeni na visti-nitost:

Sigurnost- e najvisok stepen na soglasnost na prets-tavata so faktite.Ubedenost - e soglasnost vo koja ne se somneva razu-men ~ovek.


Verojatnost- e mo`nost pretstavata da e vo soglas-nost so faktite.Somnevawe- imame koga pri~inite za vistinitost i nevistinitost se vo ramnoteà.

Vo parni~nata postapka ova na~elo ima central-no zna~ewe. Ova na~elo e tesno povrzano i so drugite na~ela kako {to se Na~eloto na slobodna ocena na doka-zite, Raspravno i istra`no na~elo, vrz osnova na koi sudot doa|a do vistinata.

Od Na~eloto na materijalna vistina se propi{ani otstapuvawa vo pogled na celosno utvrduvawe na spor-nite fakti. Ne treba da se dokaùvaat faktite: {to strankite gi priznale pred sudot; ~ie postoewe zakonot go pretpostavuva; op{to poznatite fakti i dr. Isto taka otstapuvawe postoi koga sudot }e donese presuda poradi priznanie ili izostanok.

Povredata na Na~eloto na materijalna vistina pret-stavuva edna od pri~inite za pobivawe na prvostepenata presuda poradi pogre{no utvrdenata fakti~ka sostojba.

NAÊLO NA POSEBNA GRI@A ZA LICA KOI 11.

NE SE VO SOSTOJBA SAMI DA SE GRI@AT ZA

SVOITE PRAVA VO VONPARNI^NA POSTAPKA

Na~eloto na posebna grià za licata koi ne se vo sostojba sami da se griàt za svoite prava e edno od specifi~nite na~ela na vonparni~nata postapka.

Vo vonprocesnata postapka sudot e osobeno dolèn da se griì i da prezema merki za za{tita na pravata i interesite na maloletnite lica koi ne se vo sostoj-ba sami da se griàt za svoite raboti.

Kako pri~ina za postoeweto na ova na~elo e malolet-nosta na u~esnicite i nemo`nosta na drugite u~esnici


da se griàt za svoite raboti. Na primer, du{evna bolest na u~esnikot, kako i otsustvoto na u~esnikot i dokolku nadleèn da odlu~uva e stranski organ.

Vo vakvi slu~ai griàta na sudot se sostoi vo obvr-skata da raspi{e oglas. Osven ova obvrskata {to proiz-leguva od vakvoto na~elo sudot ja ostvaruva i so posta-vuvawe na privremen zastapnik odnosno staratel, kako i so zapi{uvawe na ovaa okolnost vo mati~nata kniga, so opredeluvawe da se poloì obezbeduvawe, so popis i procenka na imot, i ~uvawe na predmeti kako merka na bezbednost, so izvestuvawe na organot za staratelstvo i sli~no.

Vo sudskite postapki, pa i vo pravniot promet, voop{to, maloletnicite sekoga{ se smetaat za nespo-sobni da se griàt za svoite raboti, poradi {to tie ni-koga{ ne postapuvaat sami, tuku sekoga{ se zastapuvani od zakonskiot zastapnik. Poradi toa griàta na sudot za maloletnicite vo vonprocesnata postapka, ne smee da se uslovuva so toa deka tie se nesposobni sami da se griàt za svoite raboti.

NAÊLO NA SOCIJALNO POSTAPUVAWE 12.

VO IZVR[NATA POSTAPKA

So cel da se za{titi li~nosta i dostoinstvoto na ~ovekot kako edno od osnovnite ~ovekovi slobodi i pra-va, kako i da se obezbedat osnovni uslovi za ìvot na lu|eto, vovedeno e Na~eloto na socijalnoto postapuva-we vo izvr{nata postapka.

Spored Zakonot za izvr{uvawe predvideno e izvr{uvaweto zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaru-vawe da ne moè da se sprovede vrz predmeti ili vrz prava koi se nu`no neophodni za zadovoluvawe na osno-


vnite ìvotni potrebi na dol`nikot i na licata koi toj spored zakonot e dolèn da gi izdrùva, ili za vr{ewe na samostojna dejnost koja pretstavuva glaven izvor na sredstvata za ìvot.

Pritoa zakonot isto taka obvrzuva pri sproveduvawe-to na izvr{uvaweto da se vodi smetka za dostoinstvoto na li~nosta na dol`nikot od koj se izvr{uva, kako i za toa izvr{uvaweto da bide {to e mo`no pomalku nepo-volno za dol`nikot.

So cel da se za{titi li~nosta na dol`nikot i ne-goviot integritet i dostoinstvo, nabroeni se predme-tite koi se izzemeni od izvr{uvawe odnosno nad koi ne moè da se izvr{uva. Takvi se, na primer, obleka, obuvki i predmeti za li~na upotreba; postelnina, sa-dovi, mebel, {poret, ladilnik, kako i drugi predmeti so voobi~aena vrednost koi sluàt za zadovoluvawe na osnovnite potrebi za doma}instvoto. Ne moè da se sprovede izvr{uvawe vrz hrana i ogrev za potrebite na doma}instvoto; zemjodelski ma{ini i orudija za rabota za zanaet~iska i seme za zemjodelska dejnost; knigi i predmeti koi sluàt za vr{ewe na samostojno zanimawe ili profesionalna dejnost; ordeni, medali, voeni spo-menici, ven~alen prsten, semejni fotografii i drugo.

Rezime: Na~elata vo gra|ansko-sudskite postapki se osnovni pravila koi go naso~uvaat sudot kako da po-stapuva i da donese pravilna odluka. Vo gra|ansko-sudskite postapki sudot postapuva oficijalno, no spored Na~eloto na dispozicija strankite upravu-vaat so postapkata vo materijalna smisla na zborot. Nivnata volja e presudna za da se postapuva po nekoj predmet. Sudot upravuva so postapkata vo formalna smisla na zborot, {to zna~i deka ja sproveduva pos-tapkata po zakonski utvrden redosled i pritoa se


griì da se po~ituvaat pravata na site u~esnici. Za da donese pravilna presuda, sudot mora neposredno da go percipira dokazniot materijal, {to proizleguva od Na~eloto na neposrednost. No, ima situacii koga vo postapkata e zastapeno i Na~eloto na posrednost. Site dejstva vo postapkata spored Na~eloto na us-nost treba da se izrazat vo usna forma. No, za da se obezbedi dokaz za izveduvaweto na procesnite dejstva, zadolìtelno se vodi zapisnik za site dejstva. Gene-ralno, site dejstva {to se prezemaat na ro~i{te se usni, a dejstvata {to se prezemaat nadvor od ro~i{te se pismeni. Va`no mesto vo postapkata zazemaat prava-ta na strankite. Strankite imaat pravo na odbrana i zastapuvawe. Odbranata na strankite se odnesuva na nivnoto pravo da se sprotivstavuvaat na navodite na sprotivnata stranka, da davaat predlozi, izjavi, no i da mol~at ako smetaat deka na toj na~in podobro }e gi odbranat svoite prava vo postapkata. Sudot e dolèn sestrano da gi pretrese site pravno-relevant-ni fakti, i otkako }e ja utvrdi fakti~kata sostojba koja pretstavuva edna od osnovite na presudata, da ja primeni pravnata norma na konkretniot slu~aj. Pri-toa, na sudot mu stojat na raspolagawe mnogu dokazni sredstva so koi ja utvrduva vistinata. Na koj dokaz }e mu veruva, i koj dokaz }e go smeta za utvrden i po koj redosled e pravo na sudot spored Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite. Sudot go ceni sekoj dokaz posebno i site dokazi zaedno za da ja utvrdi vistinata. Vo postapkite posebna obvrska na sudot e da vnimava na licata koi ne se vo sostojba sami da se griàt za svoite prava. Vo taa grupa spa|aat maloletnite lica i licta koi se delovno nesposobni. Za niv sudot moè da izre~e merki za za{tita na nivnite prava kako {to e da nazna~i privremen staratel.



[to pretstavuvaat na~elata na GSP i vo koj obem 1. se primenuvaat?[to zna~i oficijalnost i kako se manifestira? 2. [to zna~i dispozicija na strankite i koi prava gi 3. opfa}a?Koj upravuva so postapkata vo materijalna, a koj vo 4. formalna smisla na zborot?Koj del na postapkata e oficijalen, a koj dispozi-5. tiven?[to se bara so Na~eloto na usnost, a {to so 6. Na~eloto na pismenost?[to zna~i neposrednost vo utvrduvaweto na doka-7. zniot materijal?Vo koj slu~aj sudot }e go primeni Na~eloto na 8. posrednost?[to }e se slu~i ako dojde do promena na sostavot na 9. sudskiot sovet vo tekot na postapkata?[to pretstavuva kontradiktornosta vo raspravawe-10. to?Koi se pozitivnite, a koi negativnite efekti od 11. javnosta na raspravaweto?Zo{to se garantira pravoto na odbrana i zastapu-12. vawe?Na koi na~ini moè da se brani strankata vo posta-13. pkata?[to zna~i toa formalna, a {to materijalna od-14. brana?Na koj na~in se doa|a do materijalnata vistina?15. [to se pravno-relevantni fakti, a {to fakti~ka 16. sostojba? [to ako sudot nepravilno ja utvrdi fakti~kata 17. sostojba?[to e vistina i koi stepeni na vistina postojat?18.


[to se dokazi i dokazni sredstva?19. [to zna~i slobodna ocenka na dokazite?20. Na koj na~in sudot gi utvrduva dokazite?21. Zo{to sudot ima obvrska da gi obrazloùva svoite 22. odluki?


Celi na u~eweto: da razlikuva{ stranki od drugite u~esnici; da gi objasni{ sposobnostite na strankite: spo-sobnosta da se bide stranka, procesna sposobnost i pro-cesna legitimacija; da znae{ koj e tuìtel, a koj tuèn vo postapkata i kako se stanuva; da gi opredeli{ situa-ciite koga se pojavuvaat soparni~ari vo postapkata; da razlikuva{ u~esnici vo vonparni~na postapka i stranki vo izvr{na postapka.


TEMA V SUBJEKTI VO POSTAPKATA


Poim na stranka i u~esnik vo parni~nata, 1. vonparni~nata i izvr{nata postapka;

Sposobnost da se bide stranka odnosno u~esnik;2.

Procesna - postulaciona sposobnost;3.

Razlika pome|u stranki i drugi lica koi 4. u~estvuvaat vo GSP;

Stranki vo GSP (tuìtel i tuèn); 5.

Soparni~ari vo parni~nata postapka;6.

Stranki vo izvr{na postapka.7.

Klu~ni poimi:

- stranka;- u~esnik;- zame{uva~;- tiìtel;- tuèn;- strane~ka sposobnost;- procesna sposobnost;- procesna legitimacija;- doveritel; - dol`nik;- soparni~ari;- pobaruvawe.


1. POIM NA STRANKA I UÊSNIK VO

PARNI^NA, VONPARNI^NA I IZVR[NA

POSTAPKA

Ako se potsetime na definicijata za gra|ansko-su-dskite postapki, }e vidime deka tie pretstavuvaat zbir

na me|usebni odnosi pome|u odredeni subjekti so cel

da se za{titat nivnite gra|anski subjektivni pra-

va koi se zagrozeni, povredeni ili osporeni. Ottuka, subjektite ~ii prava se za{tituvaat vo gra|anskite sudski postapki se narekuvaat stranki.

Bidej}i postojat tri vida na gra|ansko-sudski postap-ki: parni~na, vonparni~na i izvr{na, subjektite ~ii gra|anski subjektivni prava se za{tituvaat vo niv se razli~ni.

Taka subjektite vo parni~nata i izvr{nata postapka se narekuvaat stranki, a vo vonparni~nata u~esnici.

Stranki vo parni~nata postapka se tuìtel i tuèn.

U~esnici vo vonparni~nata postapka se licata na koi odlukata na sudot neposredno se odnesuva; licata koi pravniot interes go ostvaruvaat preku barawe do sudot da donese odluka, i lica odnosno organi ~ie pravo na u~estvo e opredeleno so zakon.

Stranki vo izvr{nata postapka se doveritel i dol`nik.

2. SPOSOBNOST DA SE BIDE STRANKA

(IUS STANDI IN IUDICO)

Za da moè nekoj da zeme u~estvo vo parni~nata pos-tapka kako stranka, a isto i kako zame{uva~, potrebno e za toa da ima sposobnost (sposobnost da bide stranka).


Ova e sposobnost da se bide nositel na prava i obvrski koi proizleguvaat od procesno-pravniot odnos. Spo-sobnosta da se bide stranka e apstraktno svojstvo (in apstracto) koe ne zavisi od konkretnata parnica. Toa e edna op{ta ili apstraktna mo`nost da se bide nositel na prava i obvrski vo parni~nata postapka. Sposobnosta da se bide stranka se poseduva i toga{ koga nejziniot nositel ne e stranka vo konkretnata parnica. Taa e po-tencijalno svojstvo koe nositelot na sposobnosta moè da go koristi koga }e dojde do konkretna parnica. Spo-sobnosta da se bide stranka ja karakterizira pasivitet - pasivna mo`nost da se steknuvaat prava i obvrski vo procesot. Sposobnosta da se bide stranka e permanentno svojstvo na nejzinite nositeli. Taa e pretpostavka za steknuvawe na procesnata polo`ba na stranka - proces-na sposobnost.

Spored Zakonot za parni~na postapka, stranka vo parni~nata postapka moè da bide sekoe fizi~ko i pravno lice. Sposobnosta da se bide stranka korespon-dira so pravnata sposobnost vo gra|anskoto materi-jalno ptavo.

Site fizi~ki lica se pravno sposobni, odnosno se nositeli na prava i obvrski. Poradi toa nim im e priz-naena mo`nosta da bidat stranki vo parni~nata postap-ka. So ovaa sposobnost fizi~kite lica se steknuvaat so ra|aweto. Sposobnosta da bide stranka so ZPP mu se priznava i na dete rodeno po smrtta na tatkoto.20 Deteto rodeno po smrtta na tatkoto }e se smeta za naslednik, iako vo momentot na otvorawe na ostavinata, toa bilo samo za~etok - pravna fikcija.

Sposobnosta da se bide stranka odnosno pravnata sposobnost prestanuva so smrtta na fizi~koto lice,

20 nasciturus-za~etokot vo utrobata na majkata pod odloèn uslov bebeto da se rodi ìvo.


so proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno i so dokaùvaweto na smrtta.

Isto taka i na site pravni lica, bidej}i imaat pravna sposobnost im se priznava sposobnosta da bidat stranki vo parni~nata postapka. Ovaa sposobnost pravnite lica ja steknuvaat so nivnoto osnovawe, odnosno upis vo re-gistarot na pravni lica, a ja gubat so prestanokot odnos-no bri{eweto od registarot.

So posebni propisi ovaa sposobnost im se priznava i na odredeni subjekti koi formalno pravno nemaat svoj-stvo na pravno lice: dràvni organi (koi se griàt za za{tita na javniot interes, na pr. javen obvinitel, Cen-tar za socijalna rabota, Naroden pravobranitel i dr.), zdruènija, organizacii, zaednici (koi taka zdruèni ostvaruvaat zaedni~ki interes i cel vo postapkata, na pr. stanari vo edna zgrada).

3. PROCESNA - POSTULACIONA SPOSOBNOST

Za samostojno vr{ewe na procesni dejstva vo parni~nata postapka, od koi za u~esnicite vo postap-kata nastanuvaat prava i obvrski, pokraj sposobnosta da se bide stranka potrebno e da se ima i procesna spo-

sotbnost - parni~na sposobnost. Toa e sposobnost na strankata sama ili preku polnomo{nik {to go opre-delila, da vr{i procesni dejstva, da proizveduva pro-cesni dejstva kako i da gi prima procesnite dejstva na svojot protivnik vo postapkata. Od ovde proizleguva deka liceto treba da e sposobno da izrazuva volja, svest odnosno da e delovno sposobno. Fizi~kite lica so ovaa sposobnost se steknuvaat so polnoletstvoto (op{ta de-lovna sposobnost). Pravnite lica ja steknuvaat ovaa sposobnost so osnovaweto.


Kako poseben vid na procesna sposobnost se javuva postulacionata sposobnost. Taa e sposobnost na pro-cesno (parni~nata) sposobna stranka sama bez posred-stvo na drugi lica (polnomo{nik, tolkuva~) da prezema procesni dejstva vo pravno-relevantna izrazna forma. Postulacionata nesposobnost se odnesuva na vr{eweto na site procesni dejstva na postapkata vo celina, no moè da se odnesuva i na samo edno ili nekolku dejstva. Pri~ini za postulaciona nesposobnost moàt da bidat: nepoznavaweto na slu`beniot jazik na sudot, nepisme-nosta i nesposobnosta za govor. Ovaa sposobnost ne e pro-cesna pretpostavka kako {to e procesnata sposobnost.

Vo tekot na celata postapka sudot vnimava po sl`bena dol`nost dali strankite se procesno sposobni. Od toa zavisi i pravnata va`nost na samata postapka i na odlukata {to }e se donese vo nea. Povredata na odred-bite od ZPP za procesnata sposobnost e pri~ina za izjavuvawe na àlba i vonredni pravni lekovi.

Procesna (parni~na) legitimacija

za vodewe na parnica

Pokraj sposobnosta da se bide stranka i procesnata sposobnost, strankite vo parni~nata postapka moraat da imaat procesna legitimacija21. Procesnata legi-timacija kako svojstvo gi pretstavuva strankite kako lica {to vo konkretnata parnica go imaat pravniot in-teres. Procesnata legitimacija pretstavuva odnos na strankite vo parnicata sprema nejziniot predmet.

Bidej}i predmet na parnicata e praven odnos od koj za ednata stranka proizleguvaat prava (ovlastuvawa), a za drugata obvrski, razlikuvame:

21legitimatio ad processum-ovlastuvawe za vodewe na konkretnata parnica;


- Aktivna legitimacija e odnosot na tuìtelot sprema pobaruvaweto ~ija za{tita se bara;

- Pasivnata legitimacija e odnos na tuèniot spre-ma obvrskata ~ie ispolnuvawe se bara vo parnicata.

Pasivnata legitimacija treba da se dokaè. Toa e dol`nost na tuìtelot. Toj treba da dokaè deka toj e ovlasten da ja povede parnicata sprema tuèniot {to go nazna~il vo tu`bata, vo pogled na konkretnoto tu`beno barawe. Ako tuìtelot ne moè da ja dokaè procesnata legitimacija (za sebe i za negoviot protivnik), negovata tu`ba se otfrla. Ako legitimacijata se dokaè, sudot }e pristapi kon meritorno22 raspravawe po tu`bata.

Mnogu ~esto vo parnicata treti lica imaat procesna legitimacija - interventna legitimacija.

Na primer: Koga parnicata se poveduva od strana na dràvni organi kako javniot obvinitel ili narodniot pravobranitel.

Kauzalnata legitimacija pretstavuva vistinski odnos na strankite vo parnicata sprema nejziniot predmet. Toa zna~i deka, postoi pri~insko-posledi~na vrska pome|u tuìtelot i tuèniot od edna strana i predmetot na parnicata od druga strana.

4. RAZLIKA POME\U STRANKI I DRUGI LICA

KOI UÊSTVUVAAT VO GSP

Osven strankite koi se glavnite akteri na gra|ansko-sudskite postapki, bez koi tie ne moè da se vodat, postojat i drugi lica ~ii interesi indirektno se zaseg-nati od ishodot na postapkata. Ovie lica se narekuvaat

22 meritorno-su{tinsko, vo su{tinata na samata rabota;


u~esnici.Treba da se pravi razlika pome|u poimot u~esnik vo

vonparni~nata postapka, koj gi ozna~uva glavnite sub-jekti na postapkata, od poimot u~esnik (treto lice) -

zame{uva~ koe za{tituva svoj interes vo postapka koja se vodi pome|u drugi lica.

Zame{uva~ot e lice koe ima praven interes vo par-nicata koja te~e pome|u drugi lica, edna od strankite da uspee i moè da se pridruì na taa stranka.

Zame{uva~ot moè da dava predlozi i da gi prezema site drugi parni~ni dejstva koi gi prezema strankata na koja se pridruìl, pod uslov da ne se vo sprotivnost so dejstvata na strankata na koja se pridruìl.

Osnoven uslov zame{uva~ot da stapi vo parnicata e toj da ima praven interes.

Na primer: Vo postapkata {to se vodi pome|u dve lica vo vrska so nastanata {teta od soobra}ajna nezgoda, kako zame{uva~ se pojavuva osiguritelnata kompanija kaj koja bilo osigurano voziloto.

Pod odredeni uslovi predvideni so zakon, kako zame{uva~i vo postapkata moè da se pojavat: Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel, Narodniot pravo-branitel, Centarot za socijalna rabota i dr.

5. STRANKI VO GSP (TU@ITEL I TU@EN)

Vo parni~nata postapka kako subjekti se javuvaat: sudot, strankite, svedocite, ve{tacite, treti lica, tehni~ki lica.

Bidej}i karakterot na parni~nata postapka e dvostrane~ki (bilateralen) vo nea se pojavuvaat dve


stranki: Tuìtel• 23 e stranka koja od svoe ime bara od sudot

da dade za{tita na nejzinite prava i interesi za koi tvrdi deka se zagrozeni ili povredeni.

Tuèn• 24 e stranka protiv koja tuìtelot go naso~il svoeto barawe za pravna za{tita i tvrdi deka taa gi za-grozila ili povredila negovite prava.

Polo`bata na tuìtel i tuèn se steknuva so pod-nesuvawe na tu`ba vo sudot. Tuìtel se stanuva po svoja volja, a tuèn protiv svoja volja.

Polo`bata na strankata vo parni~nata postapka pres-tanuva so smrtta na fizi~koto lice, odnosno so presta-nok na postoeweto na pravnoto lice.

Strankite vo parni~nata postapka mora da pos-tojat, odnosno ne moè da se vodi (proces) parni~na postapka protiv lice koe ne postoi.

Strankite vo parni~nata postapka mora da bidat poznati, ne moè da se vodi parnica protiv nepoznati lica (za razlika od krivi~nata postapka).

Za da moè nekoj da zeme u~estvo vo parni~na postapka bilo kako stranka bilo kako zame{uva~, potrebno e za toa da ima sposobnost: sposobnost da se bide stranka, procesna sposobnost i procesna legitimacija za vodewe parnica.

6. SOPARNIÂRI VO PARNI^NATA POSTAPKA

Soparni~arstvo postoi koga, kako edna stranka (tuìtel ili tuèn) se pojavuvaat pove}e lica.

Pojavata na pove}e subjekti na stranata na tuìtelot se narekuva aktivno soparni~arstvo, dodeka pojavata na pove}e subjekti na stranata na tuèniot se narekuva pasi-vno soparni~arstvo. Mnoèstvo na subjekti moè da pos-

23 actor-tuìtel;24 reus-tuèn;


toi i na stranata na tuìtelot i na stranata na tuèniot, i toga{ stanuva zbor za dvojno soparni~arstvo.

Dali }e dojde do pasivno soparni~arstvo zavisi edins-tveno od voljata na tuìtelot, za{to toj moè da odlu~i da go tuì sekoj od soparni~arite poedine~no ili site zaedno so edna tu`ba.

Do soparni~arstvo moè da dojde i nezavisno od vol-jata na strankite t.n. nu`no soparni~arstvo. Takov e slu~ajot koga na stranata na tuìtelot ili tuèniot koj }e po~ine za vreme na postapkata, kako negovi nasledni-ci }e se javat pove}e lica.

Poradi mnoèstvo od procesni subjekti soparni~arstvoto se narekuva u{te i subjektivna ku-mulacija.

7. STRANKI VO IZVR[NATA POSTAPKA

Za razlika od parni~nata postapka kade {to stranki-te se tuìtel i tuèn, i od vonparni~nata kade stranki-te se u~esnicite, vo izvr{nata postapka kako stranki se pojavuvaat doveritel i dol`nik.

Doveritel e lice koe spored verodostojna isprava25 ima pravo odnosno e nositel na nekoe pobaruvawe os-tvareno vo sudska ili upravna postaka.

Dol`nik e lice sprema koe e naso~en predlogot za poveduvawe na postapkata za izvr{uvawe ili obezbedu-vawe, a koj spored verodostojnata isprava e dolèn da go izvr{i pobaruvaweto na doveritelot.

Pod pobaruvawe se podrazbira pravo na naplata na pari~en iznos ili pravo na nekoe storuvawe ili nesto-ruvawe.

25 Verodostojna isprava spored Zakonot za izvr{uvawe pretstavuva pravosil-na i izvr{na sudska presuda, sudsko poramnuvawe; kone~na odluka vo upravna postaka i dr.


I vo izvr{nata postapka se sretnuva u~esnik, koj ozna~uva lice koe vo postapkata za izvr{uvawe i obez-beduvawe ostvaruva nekoe svoe pravo ili praven inte-res, a ne e stranka vo postapkata.

Rezime: Vo gra|ansko-sudskite postapki u~estvuvaat pove}e subjekti. Nekoi od niv se glavni, bez niv pos-tapkata ne moè da se vodi. Takvi se tuìtelot i tuèniot vo parni~na, u~esnikot na koj se odnesuva presudata i po povod koe e pokrenata vonparni~na pos-tapka, kako i doveritelot i dol`nikot vo izvr{nata postapka. Vo site tri postapki se sretnuva i treto lice koe e zainteresirano za ishodot od postapkata, a koe ne e stranka t.n. zame{uva~ koj indirektno {titi nekoe svoe pravo vo postapkata koja se vodi pome|u drugi lica. Postojat tri sposobnosti {to licata treba da gi poseduvaat kumulativno site odedna{: strane~ka sposobnost e sposobnost da se bide nositel na prava i obvrski. Nositeli na prava i obvrski se fizi~kite i pravnite lica. Fizi~kite lica ja steknu-vaat so ra|awe, a ja gubat so smrtta. Pravnite lica so upisot vo registarot na pravni lica se steknuvaat so ovaa sposobnost, a ja gubat so bri{ewe od nego. Proce-sualnata sposobnost se odnesuva na sposobnosta samos-tojno ili preku polnomo{nik da se prezemaat procesni dejstva vo postapkata. Fizi~ki lica ja steknuvaat so polnoletstvo, a pravnite so upisot vo Centralniot registar. Vo odredeni slu~ai nepismenosta i nepoz-navawe na jazikot, kako i nemo`nosta za zboruvawe se pojavuva kako postulaciona nemo`nost za u~estvo vo postapkata. Strankite treba da imaat odnos so pred-metot na postapkata za da moàt da se legitimiraat kako stranki.



Koi subjekti u~estvuvaat vo GSP?1. [to se stranki, a {to se u~esnici vo parni~na 2. postapka?Kako se opredeleni u~esnicite vo vonparni~nata 3. postapka?Koi se stranki vo izvr{nata postapka?4. Vo {to se sostoi sposobnosta da se bide stranka i 5. kako se steknuva?Koi drugi subjekti se zdobivaat so svojstvo na 6. stranka, iako ne se nositeli na prava i obvrski?[to pretstavuva procesualnata sposobnost i kako 7. se steknuva?[to e postulaciona sposobnost, odnosno nesposob-8. nost?[to pretstavuva parni~na legitimacija i kako se 9. izrazuva?


Celi na u~eweto: da go opredeli{ poimot i vidovite na zastapuvawe na strankite; da gi razlikuva{ zakonskite zastapnici od polnomo{nicite; da go sporeduva{ zastapuvaweto od strana na advokat i nadri pisar; da go sfati{ zna~eweto na pravilnoto zastapuvawe.


TEMA VIZASTAPNICI I POLNOMO[NICI NA

STRANKITE


Poim i vidovi zastapuvawe na strankite;1. Zakonski zastapnici na strankite;2. Zastapuvawe od polnomo{nik;3. Prava i obvrski na polnomo{nikot vo postap-4. kata;Razlika pome|u zastapuvawe od polnomo{nik koj 5. ne e advokat i polnomo{nik koj e advokat;Zna~ewe od pravilnoto zastapuvawe i pravnite 6. posledici od nepravilnoto zastapuvawe.

Klu~ni poimi:zastapuvawe;- zakonski zastapnik;- privremen zastapnik;- polnomo{nik;- polnomo{no;- nepravilno zastapuvawe.-


1. POIM I VIDOVI ZASTAPUVAWE NA

STRANKITE

Strankite, a isto taka i zame{uva~ite i drugi lica koi u~estvuvaat vo postapkata ne se dol`ni sami da gi prezemaat procesnite dejstva. Toa moè da go prepu{tat za niv da go vr{at drugi lica.

Vo nekoi slu~ai, strankite duri i da sakaat ne moàt vo postapkata sami da prezemaat procesni dejstva, zatoa {to ne poseduvaat potrebna sposobnost. Taka dejstvata za niv gi vr{at drugi lica.

Licata koi za strankite (zame{uva~ite i drugite u~esnici vo parnicata) prezemaat procesni dejstva se nivni zastapnici. Zastapnicite se lica koi od ime i

za smetka na strankite i drugite u~esnici vo parni-

cata prezemaat procesni dejstva.

Eden zastapnik ne moè da zastapuva dve sprotivni stranki vo ista postapka.

Vo zavisnost od vidot na strankata, se razlikuvaat:- zastapnici na fizi~ki lica; - zastapnici na pravnite lica. Spored osnovata, odnosno pri~inata poradi koja

edno lice ja zastapuva strankata, se razlikuvaat:- zakonski zastapnici; - zastapnici vrz osnova na dogovor ili

polnomo{nici.

Polo`bata na zastapnikot vo postapkata e opredelen od negoviot odnos:

- sprema strankata {to ja zastapuva;- sprema sudot i sprotivnata stranka.

Sudot, vo princip, komunicira so strankata preku nejziniot zastapnik, a po isklu~ok moè da stapi vo


neposreden kontakt so nea baraj}i taa li~no da prezema opredeleni procesni dejstva.

Zastapnikot ne e stranka vo postapkata, no vo izvesna smisla toj se identifikuva so strankata. Pa taka, moè da se bara izzemawe na sudijata dokolku e vo opredelena vrska so zastapnikot na strankata.

Zastapnikot e dolèn sovesno da ja vr{i svojata funk-cija, a osobeno da vodi smetka za intersite na strankata {to ja zastapuva.

Zastapnikot ne odgovara na strankata za neuspehot vo postapkata, tuku odgovara za nadomest na {teta do koja do{lo so nepravilna rabota za koja toj e vinoven.

2. ZAKONSKI ZASTAPNICI NA STRANKITE

Strankata {to nema parni~na sposobnost ja zastapuva nejziniot zakonski zastapnik. Po isklu~ok zakonski zas-tapnik ja zastapuva vo parnicata i parni~no sposobnata stranka ako ne e poznato nejzinoto prestojuvali{te.

Zakonskiot zastapnik se opredeluva so zakon ili so akt na nadleèn dràven organ. Strankata sama ne go postavuva zakonskiot zastapnik bidej}i e procesno nesposobna i ne e vo sostojba sama da opredeli {to e vo nejzin interes.

Roditelite se zakonski zastapnici na svoite malolet-ni deca; Posvoitelite na svoite maloletni posvoeni deca; staratelot na liceto pod staratelstvo. Centarot za socijalna rabota e zakonski zastapnik na lice koe e pod staratelstvo, dokolku samiot odlu~i da ja vr{i dol`nosta na staratel. Upravitelot e zakonski zastap-nik na trgovskite dru{tva. Likvidatorite se zakonski zastapnici na pravnite lica vo likvidacija, a ste~jnite upravnici na pravnite lica nad koi e otvorena ste~ajna postapka.


Zakonskiot zastapnik od imeto na strankata moè da gi prezeme site dejstva vo postapkata. Liceto koe vo postapkata se pojavuva kako zakonski zastapnik na strankata dol`no e po barawe na sudot da dokaè deka e zakonski zastapnik.

Sudot po slu`bena dol`nost vo tekot na celata postap ka vnimava dali procesno-nesposobnata stranka ja zastapuva nejziniot zastapnik. Ako ustanovi deka procesno-nesposobnata stranka ne e zastapuvana od zakonskiot zastapnik, sudot ne e ovlasten na strankata da postavi zastapnik, tuku e ovlasten i dolèn da po-bara od nadle`niot organ za staratelstvo na strankata da postavi staratel.

Vo takov slu~aj ako se pokaè deka redovnata postap-ka okolu nazna~uvaweto na zakonskiot zastapnik bi tra-ela dolgo, poradi {to za ednata ili za obete stranki bi moèle da nastanat {tetni posledici, sudot }e mu nazna~i na tuèniot privremen zastapnik.

Sudot osobeno treba da nazna~i privremen zastapnik ako:

- tuèniot ne e parni~no sposoben, a nema zakonski zastapnik;

- postojat sprotivni interesi na tuìtelot i nego-viot zakonski zastapnik;

- obete stranki imaat ist zakonski zastapnik;- prestojuvali{teto na tuèniot ne e poznato, a toj

nema polnomo{nik;- tuèniot ili negoviot zastapnik (koi nemaat

polnomo{nik vo R. Makedonija), se nao|aat vo stran-stvo, a dostavuvaweto ne moèlo da se izvr{i.

Za nazna~uvaweto na privremen zastapnik, sudot bez odlagawe }e go izvesti organot za staratelstvo, kako i strankata koga toa e mo`no. Ako privremen zastapnik


se opredeli za procesno-sposobna stranka, toj naedno }e izdade oglas {to }e go objavi vo Slu`ben vesnik na RM i preku oglasnata tabla na sudot, a po potreba i na drug pogoden na~in.

Vo postapkata za koja e nazna~en, privremeniot zas-tapnik gi ima site prava i dol`nosti na zakonskiot zas-tapnik, a niv gi vr{i sé dodeka tuèniot ili negoviot polnomo{nik (za procesno-sposobnata stranka) }e se pojavi pred sudot, odnosno dodeka organot za staratel-stvo ne go izvesti sudot deka postavil staratel.

Privremen zastapnik se postavuva samo na tuèniot, a ne i na tuìtelot. Se smeta deka takva intervencija vo pogled na tuìtelot ne e potrebna zatoa {to toj e aktiv-na stranka i ima interes procesot da uspee, pa samiot }e se pogriì da mu bide nazna~en zastapnik.

Specifi~en privremen zastapnik e polnomo{nikot - zastapnik za priem na pismeno, kogo go opredeluva sudot za strankata koja e vo stranstvo.

3. ZASTAPUVAWE SO POLNOMO[NIK

Procesno-sposobnite stranki moàt procesnite dej-stva da gi prezemaat sami ili preku polnomo{nik.

Polnomo{nikot e lice koe od ime i za smetka na strankata, vo granicite na ovlastuvawata, prezema procesni dejstva so pravno dejstvo kako da gi prezema samata stranka.

Iako zela polnomo{nik, strankata sepak moè da doj-de pred sudot i da dade izjavi pokraj svojot polnomo{nik. Edna stranka moè da opredeli vo edna parnica da ja zas-tapuvaat pove}e polnomo{nici. Isto taka zakonskiot zastapnik na strankata moè da angaìra polnomo{nik. Polnomo{nik vo postapkata moè da opredeli samo procesno-sposobna stranka.


Sprema sudot i protivnikot, polnomo{nikot se le-gitimira so polnomo{no. Sudot vo tekot na celata pos-tapka e dolèn da vnimava dali liceto koe se pojavuva kako polnomo{nik e ovlasteno za zastapuvawe. Stranka-ta moè vo sekoe vreme da go odzeme ovlastuvaweto na polnomo{nikot. I polnomo{nikot moè da se otkaè od zastapuvawe na strankata.

Dali strankata vo postapkata }e zeme polnomo{nik ili ne, toa e rabota na nejzina volja, a koga na toa }e se re{i, taa e dol`na da go legitimira polnomo{nikot na propisen na~in. Toa strankata go vr{i so izdavawe na polnomo{no. Strankata go izdava polnomo{noto pisme-no ili usno na zapisnik kaj sudot.

Vo polnomo{noto strankata gi opredeluva ovlas-tuvawata {to mu gi prenesuva na polnomo{nikot. Polnomo{noto ima dejstvo od momentot koga e izdadeno (me|u strankata i polnomo{nikot), odnosno koga mu e dostaveno na sudot i na sprotivnata stranka.

Vo zavisnost od obemot na ovlastuvawata, polnomo{nata moàt da bidat:

- Polnomo{no za opredeleno procesno dejstvo;- Polnomo{no za site procesni dejstva.

Polnomo{noto moè da prestane od nekolku pri~ini: poradi postignuvawe na celta za koja toa bilo izdadeno; poradi smrt; prestanok na delovnata sposobnost; presta-nok na procesnata sposobnost. Polnomo{noto izdadeno vo postapkata moè da prestane i so otpovikuvawe od strankata, kako i so otkaz od polnomo{nikot.

Strankata i polnomo{nikot moàt da go storat toa vo sekoj moment. Otpovikuvaweto i otkazot za da imaat pravno dejstvo sprema sudot i sprotivnata stranka, mora da bidat soop{teni pismeno ili usno na zapisnik.


4. PRAVA I OBVRSKI NA POLNOMO[NIKOT

VO POSTAPKATA

Polo`bata na polnomo{nikot vo parnicata proiz-leguva od voljata na strankata koja go nazna~ila. Taa polo`ba vo parnicata se iskaùva preku pravata i ob-vrskite na polnomo{nikot. Obemot na ovie prava go opredeluva samata stranka ili spored zakonot se pret-postavuva deka go opredelila strankata.

Dejstvata koi gi prezel polnomo{nikot ako se vo ramkite na ovlastuvawata {to gi dala strankata, vo postapkata imaat pravno dejstvo kako da gi prezela samata stranka.

Strankata ne moè so pravni lekovi da gi pobiva dej-stvata na polnomo{nikot zatoa {to tie sprema sudot i protivnikot se nejzini dejstva.

Strankata moè od polnomo{nikot da bara nadomest na {teta ako toj prezeme dejstva nadvor od ovlastuvawa-ta {to taa mu gi dala.

Iako strankata opredelila polnomo{nik koj vo nej-zino ime i za nejzina smetka }e gi vr{i procesnite dej-stva vo postapkata, sudot moè da ja povika i strankata sama da se izjasni za faktite {to treba da se utvrdat.

Strankata ima pravo i pokraj polnomo{nikot da dava izjavi. Taa moè da izmeni i da otpovika izjava na svojot polnomo{nik na samoto ro~i{te na koe taa izja-va e dadena, a na koe e prisutna i samata stranka.

Sudot komunicira so strankata samo preku polnomo{nikot. Dostavuvaweto go vr{i na polnomo{nikot, a ne na strankata. Za neuspehot vo par-nicata polnomo{nikot ne odgovara na strankata.

Polnomo{nikot ne moè da opredeli nekoe drugo lice namesto nego da gi vr{i dejstvata vo parnicata.

Polnomo{nikot ne e stranka vo postapkata i nemu


ni{to ne moè da mu bide dosudeno. Sudot moè da go kazni polnomo{nikot poradi naru{uvawe na redot ili poradi zloupotreba na procesnite ovlastuvawa.

Polnomo{nikot ima pravo na nadomestok na tro{ocite {to gi imal vr{ej}i go zastapuvaweto. Advokatot ima pravo na nagrada spored advokatskata tarifa.

5. RAZLIKA POME\U ZASTAPUVAWE OD

POLNOMO[NIK KOJ NE E ADVOKAT I

POLNOMO[NIK KOJ E ADVOKAT

Vo minatoto vo gra|anskite sudski postapki be{e dozvoleno osven advokatite, zastapuvaweto da go vr{at i lica koi ne se advokati.

No, toa predizvika mnogu pote{kotii vo brzoto, efi-kasno i pravilno vodewe na postapkata, od pri~ina {to licata koi ne se advokati, nemaat poznavawe od pravoto i nemaat praktika vo rabotata. So toa pravat gre{ki koi pak predizvikuvaat zastoj na postapkite i strankite ne moàt da gi ostvarat svoite prava.

So Zakonot za advokatura se predvide deka zastapu-vaweto moè da go vr{at isklu~ivo advokati. So toa se spre~uva pojavata na nadripisarstvoto. A isto taka se dobiva na kvalitet vo postapuvaweto pred sudovite i za{tita na pravata na gra|anite.

6. ZNAÊWE NA PRAVILNOTO ZASTAPUVAWE

I PRAVNITE POSLEDICI OD NEPRAVILNOTO

ZASTAPUVAWE

Sudot vo tekot na celata postapka po slu`bena dol`nost vnimava strankite pravilno da bidat zas-


tapuvani i toa:- dali pravnoto lice {to e stranka vo postapkata go

zastapuva liceto koe za toa e ovlasteno vrz osnova na statutot ili vrz osnova na zakonot;

- dali parni~no-nesposobnata stranka ja zastapuva nejziniot zakonski zastapnik i dali toj ima posebno ovlastuvawe;

- dali liceto koe se pojavuva kako polnomo{nik e ovlasteno za zastapuvawe i dali moè da se pojavi kako polnomo{nik.

Ako sudot utvrdi nedostatoci vo zastapuvaweto na strankata, dolèn e da prezeme potrebni merki.

Ako sudot utvrdi deka parni~no-nesposobnata stranka ne ja zastapuva zakonski zastapnik, ili deka zakonskiot zastapnik nema posebno ovlastuvawe, koga toa e potreb-no, sudot }e pobara od nadle`niot centar za socijal-ni raboti da postavi staratel na strankata. Odnosno }e go povika zakonskiot zastapnik da pribavi posebno ovlastuvawe. Ako nazna~uvaweto na staratel moè da se odolgovlekuva poradi {to moè da nastanat {tetni pos-ledici za strankite, toga{ sudot }e nazna~i privremen zastapnik na parni~no-nesposobnata stranka.

Dokolku sudot se posomneva vo vistinitosta na polnomo{noto moè so re{enie da opredeli da se pod-nese zavereno polnomo{no.

Od tuka se gleda deka sudot posvetuva golemo zna~ewe na pravilnoto zastapuvawe.

Vodeweto na parnicata i prezemaweto na oddelnite dejstva, bez pravilno zastapuvawe na stranka od stra-na na neovlasteni lica, pretstavuvaat su{testvena

povreda na odredbite na postapkata poradi koja moè da se izjavi àlba i vonredni pravni lekovi.


Rezime: Strankite vo postapkata moàt sami da pre-zemaat procesni dejstva. No, koga na strankite im nedostasuva procesna sposobnost sudot }e gi povika nivnite zakonski zastapnici. Zakonski zastapnici na maloletni lica se nivnite roditeli ili starate-li. Ako nemaat takvi sudot po su`bena dol`nost im nazna~uva privremen zastapnik. Sudot }e im nazna~i privremen zastapnik i na licata na koi ne im e poznato ìveali{te ili prestojuvali{te i sudot ne moè da im dostavi pokani i drugi akti. Naj~esto strankite vo svoe ime i za svoja smetka vo postapkite pred sudo-vite ovlastuvaat polnomo{nik. Polnomo{nik moè da bide sekoe delovno sposobno lice na koe strankata mu izdala isprava - polnomo{no. Advokatite se so zakon ovlasteni da vr{at zastapuvawe na strankite. Za da se spre~i nadripisarstvoto, so zakon e opre-deleno, zastapuvaweto so polnomo{no da go vr{at samo advokati. Pravilnoto zastapuvawe e eden od us-lovite za donesuvawe na polnova`na odluka, zatoa su-dot po slu`bena dol`nost za celo vreme vnimava dali strankite se pravilno zastapuvani.


[to pretstavuva zastapuvawe i koj moè da go 1. vr{i?Koi vidovi na zastapuvawe postojat?2. Koj moè da bide zastapnik i kakvi se negovite 3. prava i obvrski vo postapkata?Vo koj slu~aj se opredeluva zakonski zastapnik i 4. na koi lica?Vo koi slu~ai se opredeluva privremen zastap-5. nik?Koj moè da bide polnomo{nik i koi se negovi-6.


te ovlastuvawa i obvrski vo postapkata sprema strankite i sudot?[to prestavuva polnomo{noto i {to treba da 7. sodrì?[to se nadri pisari i kakva e nivnata polo`ba vo 8. postapkata?Kakvo e zna~eweto na pravilnoto zastapuvawe vo 9. postapkata i koi posledici nastanuvaat poradi propusti vo zastapuvaweto?


Celi na u~eweto: da go definira{ poimot proces-no dejstvo i da gi razlikuva{ vidovite procesni de-jstva; da gi razlikuva{ vidovite podnesoci, nivnata forma i sodrìna, i postapka po niv; da ja usvoi{ sodrìnata na zapisnikot i da znae{ da sostavi{ zapisnik; da go opi{e na~inot na dostavuvawe i da go sfati{ zna~eweto na rokovite i ro~i{tata; da razlikuva{ koj gi nadomestuva tro{ocite na post-apkata; da znae{ deka sekoja stranka ima pravo da gi razgleduva spisite i aktite vo predmetot.


TEMA VII

PROCESNI DEJSTVA


Poim i vidovi procesni dejstva;1.

Procesni dejstva na strankite i procesni dejstva 2. na sudot;

Podnesoci;3.

Vidovi podnesoci;4.

Poim, sodrìna i sostavuvawe na zapisnik;5.

Dostavuvawe vo postapkata;6.

Rokovi i ro~i{ta;7.

Pravo na strankite da gi razgleduvaat spisite na 8. postapkata;

Tro{oci na postpkata. 9.

Klu~ni zborovi:

procesni dejstva;- podnesok;- napad;- odbrana;- zapisnik;- dostavuvawe;- dostavnica;- oglas;- razgleduvawe spisi;- rok;- vra}awe vo porane{na sostojba;- ro~i{te;- tro{oci.-


1. POIM I VIDOVI PROCESNI DEJSTVA

Parni~nata postapka se poveduva, se vodi i se dovr{uva niz aktivnostite na procesnite subjekti. Sekoja proces-na aktivnost predizvikuva procesno dejstvo koe e pred-videno vo zakonot.

Procesnite dejstva se aktivnostite na subjektite na parnicata koi vo nea predizvikuvaat procesno dejs-tvo propi{ano vo zakon.

Parni~noto dejstvo moè da se prezeme so ~inewe odnosno dejstvuvawe (dejstvo), so ne~inewe, konkluden-tno (mol~ewe) i so propu{tawe. Parni~nite dejstva na site procesni subjekti vo princip se naso~eni kon ista cel, da se dade pravna za{tita i da se ostvari pravniot poredok.

Za da se smeta edno dejstvo za parni~no, toa mora da e predvideno vo ZPP i toa:

- vo zakonot mora da bidat utvrdeni pretpostavkite za prezemawe na toa dejstvo;

- mora da e utvrdena formata i voop{to pravilata kako toa dejstvo se prezema;

- mora da e predvideno dejstvoto {to go predizvikuva prezemaweto na toa dejstvo.

Postojat nekolku vidovi procesni dejstva koi se delat spored razli~ni kriteriumi.

a) Spored subjektite koi gi prezemaat parni~nite dejstva se razlikuvaat:

- parni~ni dejstva na sudot;- parni~ni dejstva na strankite.b) Spored sodrìnata parni~nite dejstva moàt da

bidat:- podgotvitelni dejstva;- dejstva {to zna~at donesuvawe na odluki.


v) Spored formata moàt da bidat:- pismeni i usni.g) Spored funkcijata parni~nite dejstva na stranki-

te se delat na:- ofanzivni (napad);- defanzivni(odbrana).d) Spored toa dali parni~nite dejstva gi prezemaat

dvete ili samo ednata stranka moàt da bidat:- ednostrani i dvostrani.|) Spored uslovenosta parni~nite dejstva se delat

na:- uslovni i bezuslovni.e) Spored toa dali samite go predizvikuvaat ili ne

go predizvikuvaat sakanoto dejstvo ili za toa e potre-bno sodejstvo od sudot, parni~nite dejstva na strankite moàt da bidat:

- neposredni i posredni.`) Spored toa dali, otkako }e bidat prezemeni, moè

ili ne da se otstrani nivnoto dejstvo, parni~nite dej-stva na strankite moàt da bidat:

- otpoviklivli ili neotpoviklivi,- a parni~nite dejstva na sudot:- izmenlivi ili neizmenlivi.

2. PROCESNI DEJSTVA NA STRANKITE I

PROCESNI DEJSTVA NA SUDOT

* Procesni dejstva na strankite

Parni~nite dejstva {to gi prezemaat strankite, za da moàt da proizvedat procesno pravno dejstvo, strankata treba da poseduva sposobnost da bide stranka i parni~na sposobnost. Parni~nite dejstva strankite gi prezemaat


po svoja volja. Ako strankata se vozdrùva od prezemawe na parni~ni dejstva, taa se izloùva na izvesni negativ-ni posledici vo parnicata. [to zna~i strankata nema obvrska da prezema procesni dejstva.

Parni~nite dejstva na strankata se naso~eni kon su-dot i proizveduvaat dejstvo vo momentot koga se preze-meni pred sudot. Parni~noto dejstvo na strankata moè da bide naso~eno kon sprotivnata stranka samo posredno preku sudot.

Parni~nite dejstva se ednostrani i ne zavisat od voljata na protivnikot. Vo postapkata strankite imaat sprotiv-staveni interesi, aktivnosta na ednata stranka e napad, a aktivnosta na drugata stranka e odbrana. Procesnite dejstva na strankata {to vr{i napad se ofanzivni pro-cesni dejstva, a na strankata koja se brani se defanzivni procesni dejstva. Osnovno ofanzivno dejstvo e tu`bata, a osnovno defanzivno dejstvo e odgovor na tu`bata odnosno prigovirite. Ponekoga{ moè da se slu~i istata stranka i da napa|a i da se brani. Na primer, ako na podnesena tu`ba sprotivnata stranka izjavi protivtu`ba.

* Procesni dejstva na sudot

Pokraj strankite vo tekot na postapkata naizmeni~no i sudot prezema parni~ni dejstva. Toa go vr{i po slu`bena dol`nost (ex oficio) ili po predlog na stranki-te. Za da moàt procesnite dejstva {to gi prezema sudot da imaat pravna va`nost, sudot treba da e nadleèn i da e pravilno sostaven. Parni~nite dejstva {to gi pre-zema sudot se raznovidni i mnogubrojni: donesuvawe na odluki, upravuvawe so postapkata, primawe na parni~ni dejstva od strankite (nivnite podnesoci), registrirawe na parni~nite dejstva na sudot i strankite (vodewe za-pisnici) i dostavuvawe na pismeno.


3. PODNESOCI

(forma, sodrìna i postapka po podnesoci)

Podnesocite se pismena so koi strnakite i drugite u~esnici vo postapkata prezemaat procesni dejstva.

So podnesoci se prezemaat procesni dejstva za koi zakonot predvidel da se prezemaat vo pismena forma. Toa se dejstvata {to se prezemaat nadvor od ro~i{teto. Takvite dejstva se tu`ba, odgovor na tu`ba, àlba, i vonredni pravni lekovi i drugi predlozi i soop{tenija {to se davaat nadvor od raspravata.

Isto taka, podnesocite moàt da se izjavuvaat usno na zapisnik kaj sudot. Vo koja forma }e bidat prezemeni zavisi od pravilata na postapkata. Podnesocite koi se upatuvaat do sudot, nadvor od ro~i{teto, se vo pismena forma, a podnesocite vo ro~i{teto se vo usna forma.

Podnesokot mora da sodrì sé {to e potrebno po nego da se postapi. Pred sé, toj mora da e razbirliv. Od elementi, toj treba da sodrì:

- nazna~uvawe na sudot;- ime, profesija, ìveali{te (prestojuvali{te) na

strankite, nivnite zakonski zastapnici, polnomo{nici (ako gi imaat);

- predmet na sporot;- sodrìna na izjavata;- potpis na podnositelot.Dokolku izjavata sodrì nekoe barawe, vo podnesokot

strankata treba da gi navede faktite vrz koi taa go zas-novala svoeto barawe kako i dokazot, toga{ koga toa e potrebno.

Podnesocite koi treba da se dostavat na sprotivnata stranka, mu se predavaat na sudot vo dovolen broj prime-


roci, za sudot i za sprotivnata strana. Na ist na~in se postapuva i koga so podnesokot se dostavuvaat i prilozi. Ispravite koi se podnesuvaat (priloùvaat) so podne-sokot se podnesuvaat vo original ili vo prepis.

Po podnesokot dostaven do sudot moè da sledat razli~ni postapuvawa {to zavisi od pove}e okolnosti.

Pred sé, podnesokot moè da bide nerazbirliv, i da ne sodrì sé {to e potrebno za da moè da se postapi po nego. Vo takov slu~aj sudot }e go pou~i podnositelot i }e mu pomogne da go ispravi odnosno dopolni podne-sokot. Za taa cel sudot moè da go povika vo sudot ili da mu go vrati podnesokot zaradi ispravka ili dopolnu-vawe. Ako podnesokot bide vraten, sudot opredeluva rok za povtorno podnesuvawe na podnesokot. Koga vrateniot podnesok }e bide povtorno podnesen vo dopolnitelniot rok, se smeta deka uredno mu bil podnesen na sudot u{te vo prviot rok.

Ako podnesokot povtorno ne bide podnesen vo oprede-leniot rok, se smeta deka e povle~en. A ako bide vraten bez ispravka odnosno dopolnuvawe, sudot }e go otfrli toj podnesok.

Podnesuvaweto na podnesokot moè da bide nedopu{teno. Nedopu{teniot podnesok sudot go otfr-la. Na primer, ako àlbata bide izjavena od neovlasteno lice.

Sudot }e go otfrli i podnesokot ~ie podnesuvawe e vrzano za rok, a podnesokot ne e podnesen vo rokot.

Ako podnesokot e razbirliv i sodrì sé {to e potreb-no da se postapuva po nego, toj e navremen i dozvolen, su-dot e dolèn da postapuva po toj podnesok, soobrazno so dejstvoto {to e prezemeno vo toj podnesok, a i so ogled na razvojniot stepen na postapkata.


4. VIDOVI PODNESOCI

Podnesok e sekoj pismen sostav vo koj strankite i dr. u~esnici vo postapkata prezemaat procesni dejstva.

Pod podnesok se podrazbiraat: tu`bata, àlbata, von-redniot praven lek, i dr. prolozi i soop{tenija {to se davaat nadvor od raspravata.

Ovde spa|aat i podnesocite {to ednata strana mu gi podnela na sudot, a so koi treba da se zapoznae i drugata strana (odgovor na tu`ba, odgovor na àlba, odgovor na vonreden praven lek i drugi podnesoci.

5. ZAPISNICI

(poim, sodrìna i sostavuvawe na zapisnik)

Parni~nata postapka se odviva vo pove}e stepeni i fazi. Po donesuvaweto na odlukata vo postapkata od prv stepen, moè so àlba da se predizvika postapka od vtor stepen. Vo postapkata po àlba se ispituva zako-nitosta i pravosilnosta na rabotata na prvostepeniot sud. Od druga strana, soobrazno so Na~eloto na usnost, procesnite dejstva se prezemaat vo usna forma pred prvo stepeniot sud.

Bidej}i ocenkata na zakonitosta i pravosilnosta na prvostepeniot sud ja opfa}a ne samo odlukata, tuku i procesnite dejstva koi i prethodele, potrebno e da postoi sredstvo so koe }e se registriraat procesnite dejstva {to gi prezemaat sudot, strankite i drugite u~esnici vo postapkata. Takvo sredstvo e zapisnikot.

Zapisnikot pretstavuva javna isprava {to ja sos-tavuva sudot, za dejstva {to gi prezemal toj, stranki-te i drugite u~esnici vo postapkata.

Zapisnik se sostavuva za dejstvata prezemeni na


ro~i{te, kako i za pravnite izjavi i soop{tenija, {to strankite ili drugite u~esnici gi davaat nadvor od ro~i{teto. Za pomalku va`nite izjavi ili soop{tenija ne se sostavuva zapisnik, tuku se stava slu`bena bele{ka na spisot.

Bidej}i zapisnikot e javna isprava, za negovata dokazna sila vaì praviloto: So sudskiot zapisnik se dokaùva vistinitosta na ona {to e vo nego sodràno, sé dodeka ne se dokaè sprotivnoto, odnosno deka faktite se nevistinito utvrdeni ili zapisnikot e nepravilno sostaven.

Ottuka, sudskiot zapisnik ne pretstavuva osnova za donesuvawe na sudska odluka, tuku pretstavuva dokazno sredstvo (dokaz) za sodrìnata na prezemenite procesni dejstva vrz osnova na koj povisokiot sud ja kontrolira pravilnosta na izvedenata postapka.

Vo zapisnikot, pred sé, treba da bidat sodràni, op{tite podatoci za sudot, prezemenite dejstva, pred-metot na sporot i u~esnicite i toa:

- naziv i sedi{te na sudot;- mesto kade {to se vr{i dejstvoto;- denot i ~asot koga se vr{i dejstvoto;- nazna~uvawe na predmetot na sporot;- imiwata na prisutnite stranki ili na treti lica i

nivnite zakonski zastapnici ili polnomo{nici.Vo zapisnikot se vnesuvaat su{testvenite podatoci

za sodrìnata na prezemenoto dejstvo.Vo zapisnikot za glavnata rasprava treba osobeno da

se vnese dali raspravata bila javna ili javnosta bila isklu~ena, sodrìnata na izjavite na strankite, niv-nite predlozi, dokazite {to gi ponudile, dokazite {to bile izvedeni, so naveduvaweto na sodrìnata na iska-zite na svedocite i ve{tacite kako i odlukite na sudot doneseni na ro~i{teto.


Zapisnikot go pi{uva zapisni~ar na toj na~in {to pretsedatelot na sovetot (sudija-poedinec) mu kaùva glasno {to da vnese vo zapisnikot. Na ovoj na~in so glasno diktirawe od pretsedatelot na sovetot, stranki-te imaat uvid i vr{at kontorla na sodrìnata na zapis-nikot, vo smisla na toa dali vo nego to~no se vnesuvaat podatocite. Ako toa ne e taka, strankata moè u{te pri pi{uvaweto da bara da se izvr{at ispravki, odnosno dopolnuvawa. Dokolku toa ne im bide uvaèno, moàt da baraat da se vnese vo zapisnikot toa {to strankata barala, a {to sudot ne i uvaìl.

Strankite imaat pravo da go pro~itaat zapisnikot i da stavat prigovor na negovata sodrìna.

Ova pravo go imaat i drugite lica ~ii izjavi se vnese-ni vo zapisnikot, no samo vo pogled na delot so nivnata izjava.

Sudskiot zapisnik stanuva oficijalen so potpisi-te na pretsedatelot na sovetot (sudijata poedinec), zapisni~arot, strankite odnosno nivnite zakonski zas-tapnici ili polnomo{nici, kako i tolkuva~ot.

Poseben vid na zapisnik e zapisnikot za sovetuva-we i glasawe, koga vo postapkata od prv stepen odluka donesuva sovetot. Vo postapkata po praven lek (àlba ili vonredni pravni lekovi) ne e potrebno sekoga{ da se sostavi vakov zapisnik. Koga odlukata se donesuva ednoglasno na originalot se stava zabele{ka za sovetu-vaweto i glasaweto.

Zapisnikot za sovetuvawe i glasawe go sodrì tekot na glasaweto i odlukata {to e donesena. Isto taka se vnesuvaat izdvoenite mislewa. Bidej}i sovetuvaweto i glasaweto se vodi na zatvorena sednica bez vklu~uvawe na javnosta, ne e dozvoleno da se razgleduva ovoj zapis-nik. Edinstveno povisokiot sud moè da go razgleda pri ispituvawe na zakonitosta i pravosilnosta na odlukata


koja bila donesena. Zatoa ovoj zapisnik po negovoto do-nesuvawe se stava vo zatvorena obvivka.

6. DOSTAVUVAWE Na~eloto na soslu{uvawe na strankite bara strankata vo tekot na parnicata sekoga{ da bide informirana za toa koi parni~ni dejstva }e bidat prezemeni, so kakva sodrìna, kade i vo koe vreme. Toa se postignuva so dostavuvawe. Propu{taweto da se izvr{i dostavuvawe na strankata pretstavuva nemo`nost za nea da rasprava pred sudot, a toa pak e su{testvena povreda na odredbite na parni~nata postapka poradi koja strankata moè da izjavi àlba i vonreden praven lek. Dostavuvaweto pretstavuva zakonski propi{ana aktivnost na sudot, za na adresatot (prima~ot) da mu se obezbedi mo`nost da se zapoznae so sodrìnata na pismenoto {to mu e upateno. Ponekoga{ moè da se slu~i adresatot i prima~ot na dostavata da se razli~ni lica. Toa se javuva vo situacija koga pismenoto go prima advokatot (polnomo{nikot), zakonskiot zastapnik ili drugo lice vo ime na adresatot. Zakonot predviduva nekolku na~ini na dostavuvawe:

Obi~no dostavuvawe• - postoi toga{ koga dostavuvaweto mu se vr{i na adresatot, ili za nego toa se vr{i na treto lice. Ako adresatot ne se zate~e vo svojot stan, toa za nego se vr{i so nekoj od vozrasnite ~lenovi na semejstvoto, a ovoj e dolèn toa da go primi. Dokolku ne se zate~e nikoj vo stanot dostavuvaweto moè da se izvr{i na nekoj od sosedite, ako tie toa go prifatat. Ako dostavuvaweto treba da se izvr{i na rabotnoto mesto, a adresatot ne e zate~en, dostavuvaweto moè da se izvr{i na drugo vraboteno lice dokolku toa prifati. Ne e dozvoleno da se izvr{uva dostavuvawe


na treto lice vo ime na adresatot, dokolku toa e sprotivna stranka vo parnicata.Li~no dostavuvawe• - e predvideno so zakon, toga{ koga postoi somnevawe deka po pravilata na obi~noto dostavuvawe ne bi se izvr{ilo dobro, a zna~eweto na pismenoto e takvo {to e potrebno da se predade li~no. Toa se postignuva so toa {to dostavuva~ot po neuspe{niot obid }e napravi u{te eden, vtor obid za li~no dostavuvawe. So cel vtoriot obid da bide uspe{en, dostavuva~ot }e ostavi pismo vo koe }e mu ukaè na adresatot koga i vo koe vreme }e dojde povtorno za da go izvr{i dostavuvaweto. Ako i po vtoriot obid ne se izvr{i dostavuvaweto, toa }e se napravi spored pravilata na obi~noto dostavuvawe.Dostavuvawe so oglas • - e najnesiguren na~in na dostavuvawe i zatoa se primenuva samo po isklu~ok, i toa: koga sudot nazna~uva privremen zastapnik na tuèniot ~ie{to prestojuvali{te ne e poznato; koga sudot nazna~uva privremen zastapnik na tuèniot i negoviot polnomo{nik koi se nao|aat vo stranstvo i ne moè da im se izvr{i dostavuvaweto; strankata }e ja smeni adresata, a za toa ne go izvestila sudot.

Dostavnica pretstavuva javna isprava so koja se potvrduva deka e izvr{eno dostavuvaweto.

Taa se priklu~uva na drugite spisi od predmetot. Nea ja potpi{uvaat i prima~ot i dostavuva~ot. Dokolku prima~ot e nepismen, dostavuva~ot }e go napi{e negovoto ime i prezime i }e napi{e vo zabele{ka zo{to liceto ne e potpi{ano. Dokolku treto lice go primi pismenoto, treba da se potpi{e, a dostavuva~ot e dolèn vo zabele{ka da stavi vo kakov odnos e so adresatot. Na kraj dostavuva~ot ja pi{uva datata na primawe i od toj moment zapo~nuvaat da te~at rokovite. Dokolku adresatot odbie da go primi pismenoto, dostavuva~ot toa }e go zabeleì vo zabele{ka.


7. ROKOVI I ROÎ[TA

Rokot pretstavuva vremenski interval od oprede-leno vreme, vo koe moè da se prezeme izvesno procesno dejstvo, odnosno opredeleno vreme pred istekot na koe ne moè da se prezeme izvesno procesno dejstvo.

Dodeka ne iste~e rokot, procesnite dejstva ne proiz-veduvaat pravni posledici. Rokot e sredstvo preku koe vremenski se odviva parnicata.

Spored toa koj gi opredeluva rokovite moàt da bi-dat:

- opredeleni so zakon - zakonski rokovi;

- opredelni od strana na sudot - sudski rokovi.

Zakonskite rokovi se prekluzivni rokovi i ne moàt da se prodolùvaat; za razlika od sudskite rokovi koi se neprekluzivni i moàt da se promenuvaat.

Spored toa od koj moment zapo~nuva da te~e rokot, rokovite moàt da bidat:

- subjektiveni - koi se smetaat od momentot na doz-navaweto na nastanot {to e relevanten za smetaweto na rokot;

- objektiveni - koi se smetaat od momentot na nasta-nuvaweto na relevantniot fakt.

Spored toa dali po istekot na rokot procesnoto dejst-vo moè da se prezeme razlikuvame:

- perimptorni (prekluzivni) rokovi - dejstvata se prezemaat za vremetraeweto na rokot, a po istekot na rokot pove}e ne moàt da se prezemat dejstva;

- dilatorni (odlo`ni) rokovi - procesnoto dejstvo ne moè da se prezeme pred istekot na rokot.


* Smetawe na rokovite

Rokovite se smetaat vo denovi, meseci i godini. Ako rokot e opredelen vo denovi, vo rokot ne se

zasmetuva denot koga e izvr{eno dostavuvaweto ili soop{tuvaweto, odnosno rokot zapo~nuva da te~e od na-redniot den.

Ako rokot e opredelen vo meseci ili godini, se zavr{uva so istekot na onoj den od posledniot mesec/go-dina, {to po svojot broj odgovara na denot koga zapo~nal rokot. Ako toj den go nema vo mesecot, rokot se zavr{uva vo posledniot den od toj mesec.

Ako posledniot den od rokot pa|a vo neraboten den ili dràven praznik, rokot istekuva vo prviot nare-den raboten den. Primer: Ako rokot iznesuva 3 meseci i zapo~nuva da te~e od 1 oktomvri, posledniot den od rokot e 1 januari. So ogled deka 1 januari e neraboten den, rokot istekuva na prviot raboten den od mesec ja-nuari.

* Ro~i{ta

Ro~i{teto pretstavuva vreme (termin, moment) koga sudot prezema izvesni procesni dejstva so u~estvo na strankite i drugite u~esnici vo parnicata.

Ro~i{teto go zakaùva sudot bez vlijanie od stranki-te. Za taa cel sudot navremeno }e gi povika strankite i drugite lica ~ie prisustvo go smeta za potrebno na ro~i{teto.

Ro~i{tata se zakaùvaat za prezemawe na razli~ni procesni dejstva: glavna rasprava, podgotvuvawe na glav-na rasprava, za izveduvawe na dokazi i dr.

Zakaùvaweto na ro~i{te se vr{i na toj na~in {to strankite se izvestuvaat so pokana ili usno na zapisnik


na prethodnoto ro~i{te. Kon pokanata na strankite im se dostavuva i podnesokot po povod koj se opredeluva ro~i{teto.

Vo pokanata se nazna~uva: mestoto, vremeto i prosto-rijata vo koja }e se odrì ro~i{teto. Osven ova se nave-duvaat i strankite, predmetot na sporot kako i dejstvata {to }e se izvedat na ro~i{teto. Vo pokanata sudot pre-dupreduva za posledicite od neopravdaniot izostanok od ro~i{teto. Minimalnto vreme koe sudot mora da go ostavi na strankata za da se podgotvi za ro~i{te e 8 dena od priemot na pokanata.

Voobi~aeno ro~i{tata se odrùvaat vo zgradata na sudot, no sudot moè da odlu~i toa da se odrì i nadvor od sudskata zgrada, ako najde deka toa e nu`no ili ako na toj na~in moè da se za{tedi na vreme i na tro{ocite od postapkata.

Sudot moè da go odloì ro~i{teto koga toa e po-trebno zaradi izveduvawe na novi dokazi ili od drugi opravdani pri~ini. Koga }e se odloì ro~i{teto, sudot vedna{ gi izvestuva prisutninte soop{tuvaj}i im go vremeto i mestoto na odrùvawe na slednoto ro~i{te.

* Vra}awe vo porane{na sostojba

Postapkata pred sudot se odviva po odreden zakonski redosled (stepeni, stadiumi i fazi), koj ne smee da se naru{uva ili propu{ta. Ako do toa sepak dojde, stanu-va zbor za propu{tawe vo parnicata koe predizvikuva {tetni posledici za strankata koja go napravila toa propu{tawe.

Strankata moè voop{to da ne prezeme niedno pro-cesno dejstvo ili samo da go propu{ti vremeto za preze-mawe na odredeno procesno dejstvo. Ako odredeno pro-cesno dejstvo se prezede po istekot na rokot {to bil


predviden za toa, dejstvoto se otfrla. Dokolku strankata propu{tila da go prezeme pro-

cesnoto dejstvo od opravdani pri~ini (ne znaela ili ne moèla da znae, bila spre~ena) zakonot predviduva mo`nost za vra}awe na postapkata vo porane{na

sosotojba26.

Postapkata se vr}a vo onaa sostojba vo koja bila pred da nastapi propu{taweto i se ukinuvaat site odluki koi gi donel sudot poradi propu{taweto.

Za da se dozvoli vra}awe vo porane{nata sostojba, potrebno e da bidat ispolneti opredeleni pretpostav-ki. Strankata:

- propu{tila rok ili ro~i{te za prezemawe na opre-deleno dejstvo;

- go zagubila pravoto da go prezeme toa dejstvo;- podnela predlog za vra}awe vo porane{nata sostojba

vo utvrdeniot rok;- gi storila verojatni opravdanite pri~ini za

propu{taweto.

Predlogot za vra}awe vo porane{na sostojba e vrzan za rok. Predvideni se dva vida na rokovi: subjektiven i objektiven. Subjektivniot rok iznesuva 15 dena i se smeta od denot koga prestanala pri~inata koja go pre-dizvikala propu{taweto. Objektivniot rok iznesuva 3 meseci i se smeta od denot na propu{taweto. Po istekot na objektivniot rok, iako subjektivniot sé u{te ne e iste~en, ne moè da se bara vra}awe vo porane{nata sostojba.

Na primer: Tuèniot poradi podolg prestoj vo bol-nica, propu{til da se pojavi na ro~i{teto za glav-nata rasprava. Bidej}i tuèniot ne go izvestil sudot

26 restitutio in integrum-vra}awe vo porane{na sostojba;


za oprav daniot izostanok, sudot donel presuda poradi izostanok na negova {teta. Tuèniot ima pravo da pod-nese predlog za vra}awe vo porane{na sostojba vo rok od 15 dena, otkako prestanala pri~inata za spre~enost. Ako tuèniot izlegol od bolnica, otkako pominale 3 meseci od odrùvaweto na ro~i{teto za glavnata ras-prava, go izgubil pravoto da podenese takvo barawe.

Po predlogot za vra}awe vo porane{na sostojba sudot odlu~va so re{enie protiv koe ne e dozvolena àlba.

8. RAZGLEDUVAWE NA SPISITE

Za sekoj konkreten slu~aj za koj se poveduva postapka pred sudot se oformuva predmet. Vo predmetot (papkata) se vnesuvaat site spisi: tu`ba, podnesoci na strankite, zapisnici koi gi vodi sudot, dostavnici, odluki, re{enija, àlbi, odluki po àlbi i sl. Site spisi vo predmetot se vnesuvaat po hronolo{ki red i sekoj spis dobiva reden broj. Se vodi i list so popis na spisite.

Predmetot ne smee da go napu{ti sudot. So nego kontakt imaat samo vrabotenite vo sudot. Dodeka e predmetot vo rabota, toj se nao|a pod kontrola na sudijata, a po zavr{uvaweto na postapkata, predmetot se arhivira.

Koga po praven lek po predmetot treba da rasprava i odlu~uva povisokiot sud, predmetot zaedno so site spisi vo nego se dostavuva do nadle`niot sud.

Strankite koi u~estvuvaat vo postapkata imaat pravo da gi razgleduvaat spisite i da gi prepi{uvaat na svoj tro{ok. Treti lica moàt da dobijat dozvola za razgleduvawe i prepi{uvawe na spisite ako za toa imaat opravdan interes {to treba da go dokaàt. Postoeweto na ovoj interes go ocenuva sudot. Od predmetot ne moè da se razgleduvaat i prepi{uvaat zapisnicite od sovetuvawe i glasawe pri donesuvawe na odluka.


9. TRO[OCI NA POSTAPKATA

Tro{ocite na postapkata gi so~inuvaat izdatoci-te storeni vo tekot i po povod na postapkata, a vo niv vleguvaat i nagradata za rabotata na advokatot i na drugite lica na koi zakonot im priznava pravo na nagrada.

Sudot, vr{ej}i ja sudskata funkcija vo konkretna parnica pravi izdatoci koi se nadomestuvaat od sudski-te taksi. Sudot nema da postapuva po tu`bata i nema da prezeme nitu edno procesno dejstvo, dokolku ne se pla-teni sudskite taksi.

Pokraj tro{ocite na sudot, i strankite pravat izda-toci koi treba da gi pokriva sekoja od strankite za vre-metraeweto na parnicata.

Otkako }e zavr{i parnicata, sudot donesuva odluka vrz kogo }e padne tovarot - dol`nosta da gi nadomesti site nastanati tro{oci, kako na sprotivnata strana taka i sprema sudot.

Spored Na~eloto na kauzata27 strankata koja vo ce-lost ja gubi parnicata dol`na e na sprotivnata strana i na vme{uva~ot da im gi nadomesti tro{ocite.

No, postoi eden isklu~ok odnosno, Na~elo na vina spored koe strankata e dol`na, nezavisno od ishodot na parnicata, na sprotivnata stranka da gi nadomesti tro{ocite {to gi predizvikala po svoja vina.

Za tro{ocite na postapkata sudot odlu~uva vo poseb-na odredba na dispozitivot na presudata ili so posebno re{enie za nadomest na tro{oci.

Rezime: Procesnite dejstva se aktivnosti na subjekti-te vo postapkata koi moàt da se prezemat so ~inewe,

27 kauza-cel;


ne~inewe, konkludentno i so propu{tawe. Tie se naso~eni kon ista cel, da se dade pravna za{tita i da se ostvari pravniot poredok. Procesnite dejstva se raznovidni. Strankite gi naso~uvaat svoite dejstva sprema sudot, a ne kon sprotivnata stranka. Sudot gi prezema proces-nite dejstva po slu`bena dol`nost. Strankite gi pre-zemaat procesnite dejstva nadvor od ro~i{te vo forma na podnesok. Podnesokot mora da sodrì: nazna~uvawe na sudot, strankite, predmetot na sporot, sodrìnata na izjavata i potpis. Sudot koga }e primi podnesok go ispituva dali e ureden. Za procesnite dejstva koi se prezemaat na ro~i{te se sostavuva zapisnik za da se ima dokaz za dejstvata. Zapisnikot e javna isprava ~ija dokazna sila se izedna~uva so ostanatite dokazi. Sudot na strankite im dostavuva pokani i drugi akti. Dosta-vuvaweto se vr{i na nekolku na~ini: obi~no, li~no na raka na strankite, ili posredno preku dostavuva~. Vo odredeni slu~ai dostavuvaweto se vr{i preku oglas. Za izvr{enoto dostavuvawe se sostavuva dostavnica koja ja potpi{uva liceto na koe e izvr{eno dostavuvaweto. Dostavnicata e javna isprava koja se vra}a kaj sudot i vrz osnova na nea sudot utvrduva dali dostavuvaweto e uredno izvr{eno. Strankite imaat pravo da se zapoz-naat so sodrìnata na aktite od predmetot na posta-pkata.Tie moàt da gi prepi{uvaat, snimaat i ~itaat spisite. Site dejstva vo postapkata se prezemaat vo odreden rok. Rokot pretstavuva protek na vreme vo koe moè da se prezeme ili da ne se prezeme nekoe dejstvo. Nekoi rokovi se opredeleni so zakon, a nekoi gi oprede-luva sudot. Sudot zakaùva vremenski termini vo koi se odrùvaat ro~i{ta za izveduvawe na procesni dejstva. Sudot gi povikuva potrebnite subjekti so ispra}awe na pokani. Pri toa vodi smetka da im ostane dovolno vreme (da se podgotvat) koe ne smee da bide pokratko od osum


dena od denot na dostavuvawe na pokanata. Najva`noto ro~i{te e ro~i{teto za glavna rasprava. Koga stranki-te i drugite u~esnici }e propu{tat nekoe dejstvo od opravdani pri~ini, se ispolnil uslovot da se vrati pos-tapkata vo porane{na sostojba. Vo sekoja postapka se pravat tro{oci. Tro{ocite gi nadomestuva strankata koja ja gubi postapkata, ili onoj po ~ija vina tie nasta-nale.


[to pretstavuvaat procesnite dejstva i koi vidovi 1. procesni dejstva postojat?Koi se procesnite dejstva na strankite i kon koj se 2. naso~eni?Koi procesni dejstva gi prezema sudot?3. [to se podnesoci i koi vidovi podnesoci postojat?4. [to treba da sodrì eden podnesok za da moè da 5. se postapuva po nego?[to pretstavuva zapisnikot i za koi procesni dej-6. stva se sostavuva?[to treba da sodrì zapisnikot i kakva e negovata 7. dokazna sila?[to pretstavuva dostavuvaweto i koi na~ini na 8. dostavuvawe postojat?[to pretstavuva dostavnicata, {to sodrì i kade 9. se upotrebuva? Koj ima pravo da gi razgleduva spisite vo predmetot?10. [to pretstavuva rokot, koi vidovi na rokovi pos-11. tojat i kako se presmetuvaat rokovite?[to e ro~i{te, koj moè da go zakaè i koi dejstva 12. se prezemaat za nivno organizirawe?Koga se vra}a postapkata vo porane{na sostojba, 13. koj moè da predloì vra}awe i vo koj rok?[to se tro{oci na postapkata, koj gi nadomestuva? 14.


Celi na u~eweto: da go definira{ dokazot i da gi klasificira{ vidovite dokazi; da go sfati{ zna~eweto na priznanieto i soslu{uvaweto na strankite; da go sporeduva{ svedo~eweto na svedocite i ve{tacite; da objasni{ kako se vr{i uvid; da gi opredeli{ ispravite kako dokazi; da gi opi{e{ materijalnite dokazi; da ja objasni{ potrebata od obezbeduvawe na dokazite.


TEMA VIII DOKA@UVAWE VO GRA\ANSKO-

SUDSKATA POSTAPKA


Poim za dokaz i dokaùvawe;1. Vidovi dokazi;2. Priznanie na strankata; 3. Svedok;4. Ve{tak;5. Uvid;6. Ispravi;7. Materijalni dokazi;8. Obezbeduvawe na dokazite i merki za nivno 9.

obeduvawe;Soslu{uvawe na strankite. 10.

Klu~ni poimi:dokaz;- dokazno sredstvo;- direktni i indirektni dokazi;- op{topoznati fakti;- zakonski pretpostavki;- izveduvawe na dokazi;- predmet na dokaùvawe;- tovar na dokaùvawe;- priznanie na stranka;- svedok;- ve{tak;- naod;- mislewe;- uvid;- ispravi;- obezbeduvawe na dokazi;- soslu{uvawe na stranki. -


1. POIM ZA DOKAZ I DOKA@UVAWE

Dokaz e sé ona {to nudi informacija za vistinitosta na eden fakt.

Dokaùvaweto e procesno dejstvo so pomo{ na koe sudot vrz osnova na dokazite ja utvrduva fakti~kata sostojba.

Predmet na dokaùvaweto se oddelni tvrdewa na parni~nite stranki za postoeweto ili nepostoeweto na faktite koi se od zna~ewe za donesuvawe na odlukata.

Vo procesot na dokaùvawe se dokaùva postoewe

odnosno nepostoewe na fakti i toa ne na koi bilo fakti, tuku na faktite {to se od zna~ewe za donesuvaweto na odlukata vo sporot t.n. prvano-relevantni fakti koi se re{ava~ki vo konkretniot spor.

Fakti~kata sostojba e celosno i pravilno utvrdena ako se pravilno utvrdeni site re{ava~ki, pravno-relevantni fakti za sporot. Faktite }e bidat pravilno utvrdeni ako dokazite so koi se utvrduva nivnata vistinitost se pravilno izvedeni i oceneti.

Vo slu~ai koga ne e mo`no da se utvrdat pravno-relevantnite fakti, sudot se koristi so indicii. Preku niv na posreden na~in moè da se zaklu~i za postoewe na pravno-relevantni fakti.

Vo postapkata ne se dokaùvaat faktite {to se op{to poznati (notorni) fakti. Stanuva zbor za fakti koi im se poznati na po{irok krug na lu|e, {to ne mora da zna~i deka tie fakti treba da im bidat poznati na site. Pr. Zemjotresot vo Skopje 1963 godina.

Ne treba da se dokaùvaat faktite {to strankata gi priznala pred sudot, no sudot dokolku se posomneva moè da gi dokaùva i ovie fakti.

Ne treba da se dokaùvaat faktite ~ie postoewe zakonot go pretpostavuva - zakonski pretpostavki. Na primer: Za tatko na deteto se smeta maòt na ènata so koj taa e vo brak vo momentot na ra|aweto na deteto. Faktite koi se sodràni vo javnite ispravi se smetaat


za vistiniti, sé dodeka vo sudska postapka ne se dokaè sprotivnoto.

Tovarot na dokaùvawe pa|a na onoj {to tvrdi, bez ogled dali e tuìtel ili tuèn. Vistinitosta na izvesno tvrdewe treba da ja dokaùva onoj koj tvrdi deka eden fakt postoi, a ne onoj koj go poreknuva postoeweto na toj fakt.

Spored Na~eloto na materijalna vistina - sudot e dolèn potpolno i vistinito da gi utvrdi spornite fakti, od koi zavisi osnovanosta na baraweto na strankata. Sudot moè da gi izvede i dokazite koi strankite ne gi predloìle, ako tie dokazi se od zna~ewe za dokaùvaweto.

2.VIDOVI DOKAZI

Dokazite vo gra|ansko-sudskite postapki moàt da bidat:

direktni- (neposredni);indirektni- (posredni).

Direktnite odnosno neposrednite dokazi ja nudat informacijata za postoeweto na faktot izvorno. Dodeka kaj indirektnite odnosno posrednite dokazi pome|u sudot i informacijata ima pre~ka. Direktnite dokazi se posigurni za{to sudot so svoite setila moè da go percipira dokazot, dodeka indirektnite dokazi se ponesigurni zatoa {to informacijata ja dobiva posredno od drug subjekt. Vo vakov slu~aj sudot moè da dobie iskrivena slika za vistinata.

Vo gra|ansko-sudskite postapki postojat slednite dokazni sredstva: priznanie na strankata, uvid, ispravi, svedoci, ve{taci i soslu{uvawe na stranki.

Na primer: Sudot pri uvidot izvorno se informira za fakti~kata sostojba, dodeka posreden dokaz bi bil ako pri svedo~ewe, svedokot raskaùva {to zboruvaat drugite, a ne {to toj samiot zabeleàl za odreden fakt.


3. PRIZNANIE NA STRANKATA

Priznanieto e dokazno sredstvo, procesno dejstvo na strankite. Toa pretstavuva procesno-pravna izjava na volja na strankata, sudot da go prifati tvrdeweto na protivnikot bez dokaùvawe. Postoi dilima za vrednosta na ova dokazno sredstvo. Poradi tie okolnosti nepi{ano pravilo e da se izbegne donesuvawe na sudska odluka isklu~ivo samo vrz osnova na priznanie, tuku sudot treba da utvrdi barem u{te eden dokaz. Ova od pri~ina {to do priznanie moè da dojde vrz osnova na ucena, zakana, iznuda, ili so cel da se prikrijat drugi fakti.

Priznanieto na strankite moè da bide: a) priznanie na faktite; b) priznanie na tu`benoto barawe.

a) Priznanieto na faktite zna~i deka sprotivnata stranka go priznava postoeweto na faktite vrz koi drugata strana go zasnova svoeto barawe. Faktite {to pred sudot gi priznava sprotivnata strana ne treba da se dokaùvaat.

Za da bide pravno relevantno, odnosno priznaenite fakti da se smetaat za utvrdeni, priznanieto na faktite treba da se izvr{i pred sudot i vo tekot na parnicata. Poradi toa priznanieto na fakt nadvor od parnicata ne e relevantno.

Ako strankata odnapred priznae fakt na koj sé u{te ne se povikala drugata strana, se narekuva prethodno priznanie. Toa }e ima dejstvo otkako drugata strana }e se povika na priznaeniot fakt.

Formata na priznanieto moè da bide: -Izre~no priznanie - se dava so govorno iskaùvawe,

a toa moè da se izvr{i usno na ro~i{te ili pismeno nadvor od ro~i{te.

-Konkludentno priznanie - postoi toga{ koga za nego se zaklu~uva vrz osnova na drugo odnesuvawe na strankata vo parnicata, odnosno od nejzinoto pasivno odnesuvawe.


b) Priznanieto na tu`benoto barawe zna~i priznavawe na fakti~kite navodi na protivnikot i na pravnata osnova vrz koja toj go zasnova svoeto barawe. Priznanieto na tu`benoto barawe ima po{irok opseg od priznanieto na faktite i nego moè da go dade samo tuèniot. Vrz osnova na priznanieto na tu`benoto barawe, ako postojat i drugi pretpostvki se donesuva presuda vrz osnova na priznanie.

4. SVEDOK

Svedok e lice koe na sudot mu dava informacii za faktite {to se dokaùvaat, za nastani na koi toj prisustvuval li~no i gi zabeleàl so svoite setila za vid, sluh, miris, dopir i dr. Verodostojnosta na izvestuvawata na svedokot, voop{to, zavisi od negovata sposobnost da zabeleùva, da pameti i da rasuduva, a isto taka i od negoviot stav sprema predmetot na sporot i sprema samite stranki.

Svedok vo parnicata moè da bide sekoe fizi~ko lice, osven parni~nite stranki i nivnite zakonski zastapnici.

Sekoe lice koe se povikuva za svedok, dol`no e da se javi na pokanata koja prethodno mu e dostavena i da svedo~i, dokolku so zakon poinaku ne e opredeleno.

Od ova pravilo postojat otstapki i toa:Kako svedok ne moè da se soslu{a lice koe so izjavata -

bi ja povredilo dol`nosta na ~uvawe slu`bena, delovna ili vojna tajna.

Svedok moè da odbie da svedo~i za ona {to strankata - kako na svoj polnomo{nik mu go doverila; za ona {to strankata ili drugo lice na svedokot kako na verski ispovednik mu se ispovedala i za fakti {to svedokot gi doznal kako advokat, lekar ili vo vr{ewe na nekoja druga profesija ili dejnost, ako postoi obvrska kako tajna da se ~uva ona {to se doznalo vo vr{eweto na taa profesija.

Svedokot moè da ne dade odgovor na odredeni pra{awa -


ako so toa bi se izloìl na teòk sram, na zna~itelna imotna {teta, ili na krivi~no gonewe sebe si ili svoite rodnini po krv vo prava linija neograni~eno i strani~na linija do tret stepen, duri i toga{ koga brakot prestanal, kako i staratelot, posvoenikot i posvoitelot.

Strankata koja predlaga odredeno lice da se soslu{a kako svedok, dol`na e da nazna~i za {to }e svedo~i toa, da go navede negovoto ime, negovoto zanimawe i adresa.

Sudot moè da bara svedokot da se zakolne, ako se somneva vo negoviot iskaz. Sudot ima odredeni ovlastuvawa vo pogled na svedokot koj e povikan, a ne se javil na pokanata bez opravdani pri~ini. Toj moè da naredi prisilno doveduvawe i pari~no da go kazni.

5. VE[TAK

Koga za utvrduvawe i razjasnuvawe na nekoi fakti e potrebno stru~no znaewe so koe sudot ne raspolaga se odreduva ve{ta~ewe. Ve{ta~eweto go vr{at ve{taci koi gi opredeluva sudot.

Ve{takot e lice koe vrz osnova na stru~no znaewe so kakvo sudot ne raspolaga, mu dava na sudot izvestuvawe za faktite {to se dokaùvaat.

Ve{tak moè da bide sekoe fizi~ko lice koe moè da bide svedok. Pome|u svedokot i ve{takot postojat sli~nosti, no i razliki:

Svedokot mu dava na sudot izvestuvawa vrz osnova na - svoi porane{ni zabeleùvawa za faktite.

Ve{takot mu dava na sudot izvestuvawa vrz osnova na - sega{nite zabeleùvawa za faktite {to se dokaùvaat i toa go pravi vo forma na naod i mislewe.

Svedokot e nezamenliv, nikoj drug ne moè da svedo~i - za ona {to toj go videl, slu{nal po~uvstuval.

Ve{takot e zamenliv i ve{ta~eweto moè da se - povtoruva pove}e pati i da se koristat drugi ve{taci.

Sudot moè ve{ta~eweto da go doveri i na stru~na

ustanova.


Za ve{takot postoi dol`nost da se javi na pokanata na sudot i da go iznese svojod naod i mislewe.

naod- e ona {to ve{takot go zabeleàl po razgleduvawe na predmetot na ve{ta~ewe;

misleweto- e subjektivno gledawe na pri~inskata povrzanost na odredeni pojavi koi gi zabeleàl ve{takot vo naodot.

Po barawe na ve{takot sudot moè da go oslobodi od dol`nosta za ve{ta~ewe, od isti pri~ini od koi i svedokot moè da odbie da svedo~i, odnosno da odbie da dade odgovor na nekoi pra{awa.

Ve{takot mu dava mislewe na sudot za faktite {to se dokaùvaat vrz osnova na stru~ni znaewa so koi sudot ne raspolaga. Toa zna~i deka ve{takot moè da vlijae vrz odlukata na sudot, pa zatoa postoi mo`nost za izzemawe na ve{takot, {to kaj svedocite go nema. Ve{tak moè da bide izzemen od istite pri~ini od koi moè da bide izzemen sudija ili sudija-porotnik.

Ve{takot mora sekoga{ da go obrazloì svojot naod i mislewe. Sudot go opredeluva brojot na ve{tacite i moè da opredeli ve{ta~eweto da se povtori od istite ili drugi ve{taci.

Ve{takot ima pravo na nadomestok i na nagrada za izvr{enoto ve{ta~ewe.

6. UVID

Uvidot e dokazno sredstvo koe vo postapkata se koristi koga za dokaùvawe na nekoi bitni fakti i okolnosti e potrebno neposredno zabeleùvawe na sudot.

Ova e mo}no dokazno sredstvo bidej}i sudot neposredno so svoite setila go percipira, zabeleùva dokazniot materijal.

Direktniot, neposreden vpe~atok {to sudot go ima pri uvidot e nezamenliv vo sozdavaweto na realna pretstava za da se utvrdi vistinitosta na faktot {to se dokaùva.


êsto uvidot e sloèno procesno dejstvo na sudot. Pokraj neposrednoto razgleduvawe i istraùvawe na svojstvata na lica, predmeti ili pojavi od strana na sudot, na uvidot moè da se vr{i i ve{ta~ewe. Za razjasnuvawe na faktite, vo nekoi slu~ai na uvidot se povikuvaat i svedocite, strankite i tretite lica koi indirektno se zasegnati od predmetot na postapkata.

Sovetot moè da go ovlasti pretsedatelot na sovetot, sam da go izvr{i uvidot. Izveduvaweto na ovoj dokaz e mo`no i po zamolnica na drug sud zaradi ekonomi~nost na postapkata.

Uvidot se vr{i na podvi`ni i na nepodvi`ni predmeti. Uvidot na podvi`ni predmeti se vr{i vo sudot. Ako predmetot koj treba da se razgleda ne moè da se donese vo sudot, toga{ se odi na uvid na mestoto kade {to se nao|a predmetot. Istoto se pravi koga se vr{i uvid na nedvi`nosti.

Uvid moè da se vr{i i na lica. Vakviot uvid se vr{i so pregled. Za uvidot zadolìtelno se sostavuva zapisnik.

7. ISPRAVI

Za isprava moè da se smeta sekoj predmet vrz koj so pismo e zabeleàn nekoj fakt.

Ispravite se dokazno sredstvo koe ~esto go koristat pravnite subjekti vo me|usebnite odnosi.

Postojat pove}e vidovi na ispravi:javni ispravi- - toa se ispravi koi vo propi{ana

forma gi izdal dràven organ vo granicite na svojata nadel`nost, kako i ispravite {to vo takva forma gi izdala organizacija ili druga institucija vo vr{eweto na javno ovlastuvawe {to e dovereno so zakon. Na primer: Izvod od mati~nata kniga na rodenite izdaden od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti; Sveditelstvo za zavr{eno obrazovanie izdadeno od u~ili{teto i sl.

Privatni ispravi- - gi izdavaat fizi~ki ili pravni lica. Na primer, priznanica.


Doma{ni ispravi- - toa se ispravi {to poteknuvaat od doma{ni organi, organizacii i institucii i od doma{ni fizi~ki i pravni lica.

Stranski ispravi;- Konstitutivni ispravi- - toa se ispravi so koi se

zasnovaat, menuvaat ili ukinuvaat pravnite odnosi. Na primer, menica.

Originalni ispravi;- Ispravi vo prepis- i dr.

Zakonot za parni~na postpka ja pretpostavuva dokaznata sila na ispravite. Za javnata isprava postoi pretpostavkata deka taa ja dokaùva vistinitosta na ona {to se potvrduva ili opredeluva so nea, sé dodeka nekoj vo sudska postapka ne go dokaè sprotivnoto. Zatoa, ako sudot se posomneva vo avtenti~nosta na javnata isprava, moè da pobara izjasnuvawe od organot koj ja izdal.

Zakonot za parni~na postapka ne ja pretpostavuva dokaznata sila na privatnite ispravi.

Stranka koja se povikuva na odredena isprava kako dokaz za svoite navodi e dol`na da mu ja podnese ispravata na sudot. Ako ispravata na koja se povikuva strankata se nao|a kaj sprotivnata stranka, taa moè da bara od sudot da ja zadolì strankata da ja podnese ispravata. Sprotivnata stranka ima ograni~ena dol`nost da ja podnese ispravata. Vo ZPP se veli deka sprotivnata strana e dol`na da ja podnese ispravata: ako i samata vo tekot na parnicata se povikuva na ispravata, a potoa se otkaàla od toa; ako spored zakonot e dol`na da ja pokaè ili predade ispravata; so ogled na sodrìnata ispravata se javuva kako zaedni~ka za dvete parni~ni stranki. Parni~niot sud ne moè da ja prisili sprotivnata stranka da ja pokaè ispravata, a dokolku ja povikal i strankata odbila da ja pokaè ili predade, toga{ sudot }e ceni od kakvo zna~ewe e takvoto odnesuvawe na taa stranka.

Ako ispravata na koja se povikuva edna od strankite se nao|a kaj treto lice, taa moè da predloì sudot da go povika toa lice da ja pokaè ili predade ispravata.


Tretoto lice e dol`no da ja pokaè ili predade ispravata ako spored zakon e dol`no da ja pokaè, ili ako istata ima sodrìna koja e zaedni~ka za tretoto lice i za strankata koja se povikuva na nea.

Ispravata na koja se povikuva strankata {to se nao|a kaj dràven organ ili pravno lice {to vr{i javni ovlastuvawa, a ~ie predavawe ili pokaùvawe strankata ne moè da go izdejstvuva, ja pribavuva sudot po slu`bena dol`nost.

8. MATERIJALNI DOKAZI

Dolgo vreme niz istorijata se nastojuvalo do vistinata da se dojde isklu~ivo preku svedoci i preku priznanieto. Me|utoa sé pove}e se napu{ta sfa}aweto deka svedocite ja imaat i treba da ja imaat glavnata uloga vo dokaùvaweto.

Denes vo utvrduvaweto na vistinata akcentot se stava na materijalnite dokazi i na niv se gleda kako na efikasno dokazno sredstvo.

Materijalen dokaz e sekoj predmet koj e od va`nost za utvrduvaweto na faktite vo postapkata.

Materijalen dokaz moè da bide sekoj predmet koj sluì kako izvor na podatoci za utvrduvawe na fakti va`ni za postapkata ili predmeti koi sluàt za razjasnuvawe na predmetot. Materijalni dokazi se i zapisnicite za uvid na samoto mesto, nadvor od glavnata rasprava, ispravi, knigi i dr. koi moàt da posluàt kako dokaz.

Za da moè eden predmet da bide materijalen dokaz potrebno e toj da bide za~uvan, neo{teten; da ne ja izmenil svojata supstancija; da e to~no registrirano kade e najden predmetot i vo kakov odnos e so predmetot na dokaùvawe.

Materijalnite dokazi kako dokazno sredstvo se sre}avaat pove}e vo krivi~nata postapka, me|utoa se primenuvaat i vo gra|anskite sudski postapki.

Na primer: Materijalen dokaz e èlezniot ili drven


kolec koj e zaboden vo zemjata so cel da ja pokaè granicata na me|ata pome|u dve nivi.

9. OBEZBEDUVAWE NA DOKAZI I MERKI ZA NIVNO OBEZBEDUVAWE

Ako postoi osnovan strav deka nekoj dokaz ne }e moè da se izvede, ili negovoto podocne`no izveduvawe }e bide ote`nato, moè vo tekot kako i pred poveduvaweto na postapkata da se predloì da se izvede ovoj dokaz.

Obezbeduvaweto na dokazite se vr{i pred da e povedena parnicata, vo tekot na parnicata, no i nadvor od glavnata rasprava i po pravosilnoto dovr{uvawe na parnicata, odnosno pred ili vo tekot na postapkata po vonredni pravni lekovi.

Postapkata za obezbeduvawe na dokazi se dozvoluva po podnesen predlog za obezbeduvawe na dokazi. Podnositelot e dolèn vo predlogot da gi navede faktite {to treba da se dokaàt, dokazite {to treba da se izvedat i pri~inite poradi koi smeta deka dokazot podocna ne }e moè da se izvede ili deka negovoto izveduvawe }e bide ote`nato.

Podnesokot so koj se bara obezbeduvawe na dokaz mu se dostavuva na protivnikot da se izjasni. No, sudot moè da odlu~i i bez prethodno izjasnuvawe na protivnikot.

So re{enieto so koe sudot go usvojuva predlogot, }e go zakaè i ro~i{teto na koe }e se izvedat dokazite.

Ako dakazite se izvedat pred da zapo~ne parnicata, Zapisnikot od izvedenite dokazi }e se ~uva vo sudot sé do otpo~nuvawe na postapkata.

10. SOSLU[UVAWE NA STRANKITE

Soslu{uvaweto na strankite e supsidierno dokazno sredstvo.

I pokraj postoeweto na razli~ni vidovi dokazi, moè da se slu~i da se javi potreba od utvrduvawe


na relevantni fakti vrz osnova na soslu{uvawe na strankite (tuìtelot i tuèniot). Vo ovoj slu~aj strankite se soslu{uvaat so ogled na svoite poznavawa (znaewa) za faktite {to se dokaùvaat.

Preku iskazot na strankite, pokraj drugite dokazni sredstva, se utvrduva vistinitosta na faktite {to se dokaùvaat. Na toj na~in soslu{uvaweto na strankite stanuva dokazno sredstvo.

Sudot moè da odlu~i da se izvede dokaz so soslu{uvawe na strankite koga nema drugi dokazi, ili koga i pokraj izvedenite drugi dokazi }e najde deka toa e potrebno za utvrduvawe na va`nite fakti.

Ako sudot se opredeli za ova dokazno sredstvo treba da se soslu{aat i dvete stranki. Sudot moè da ja soslu{a samo ednata stranka ako se uveri deka na drugata stranka ne i se poznati spornite fakti ili ako nejzinoto soslu{uvawe e nevozmo`no, od pri~ina {to ne se javila na pokanata.

Rezime: Utvrduvaweto na pravno-relevantnite fakti i fakti~kata sostojba se vr{i so dokazi. Za dokaz se smeta sé ona {to nudi informacija za vistinitosta na faktite. Dokazite moàt da bidat direktni i indirektni. Tovarot na dokaùvawe pa|a na onoj {to tvrdi ne{to, bez razlika dali e tuìtel ili tuèn. Sudot spored Na~eloto na materijalna vistina e dolèn potpolno i vistinito da gi utvrdi spornite fakti. Priznanieto na strankite sudot go ocenuva po sopstveno ubeduvawe. Svedok e lice koe na sudot mu dava informacija za ona {to go videl, slu{nal, po~uvstvuval, za fakti koi se od zna~ewe za donesuvawe na presuda. Svedokot moè da se oslobodi od svedo~ewe, odnosno da odbie da svedo~i za fakti za koi ima obvrska da gi ~uva kako tajna. Svedokot moè da se izzeme od svedo~ewe ako so svedo~eweto gi zagrozi sopstvenite interesi. Koga sudot saka da razjasni nekoj fakt za koj mu e potrebno stru~no znaewe i poznavawe, }e povika ve{tak. Ve{takot dava naod i mislewe. Vo odredeni slu~ai za dokaùvawe sudot primenuva uvid. Na uvidot


se pokanuvaat i drugi u~esnici, a ponekoga{ na uvidot se vr{i i ve{ta~ewe. Za isprava moè da se smeta sekoj predmet vrz koj so pismo e zabeleàn nekoj fakt. Javnite ispravi imaat pogolema dokazna sila vo odnos na privatnite.

Pra{awa za proverka na znaeweto:[to pretstavuvaat dokazite i koi vidovi dokazi 1. postojat?[to e predmet na dokaùvawe vo parni~nata 2. postapka?Na kogo pa|a tovarot na dokaùvawe?3. [to e priznanie na strankata i koi vidovi 4. priznanija postojat?Koj moè da bide svedok i koga svedokot moè da se 5. oslobodi od obvrskata da svedo~i?Vo koj slu~aj se primenuva dokaùvaweto so ve{tak 6. i koj moè da bide ve{tak?Koi se sli~nostite i razlikite pome|u svedokot i 7. ve{takot? [to e naod, a {to mislewe na ve{takot?8. Koga sudot go primenuva dokaznoto sredstvo, uvid 9. i so koi drugi dokazni sredstva se kombinira?[to se podrazbira pod isprava i koi vidovi ispravi 10. postojat?Kakva e dokaznata sila na javnite ispravi vo odnos 11. na dokaznata sila na privatnite ispravi?Kako se postapuva vo slu~aj koga ispravata na koja 12. se povikuva strankata se nao|a kaj drugo lice? Vo koi slu~ai se opredeluva obezbeduvawe na dokazi 13. i koj moè da podnese predlog za obezbeduvawe na dokazi?Kakvo dokazno sredstvo e soslu{uvaweto na 14. strankite i koga se primenuva?


Celi na u~eweto: da go razlikuva{ poveduvaweto na gra|anskite sudski postapki (parni~na, vonparni~na i izvr{na); da go usvoi{ poimot tu`ba i da gi razlikuva{ vidovote na tu`ba; da gi opi{e{ zadolìtelnite i fakultativnite elementi na sodrìnata na tu`bata; da znae{ do koga moè da se povlekuva i preina~uva tu`bata; da ja opi{e{ kumulacijata na tu`benite barawa.


TEMA IXPOVEDUVAWE NA PARNI^NA

POSTAPKA


Poveduvawe na parni~na postapka;1.

Poveduvawe na vonparni~na i izvr{na postapka;2.

Tu`ba (poim i vidovi);3.

Sodrìna na tu`bata;4.

Povlekuvawe i odrekuvawe od tu`ba;5.

Kumulacija na tu`beni barawa i preina~uvawe na 6. tu`ba.

Klu~ni poimi:poveduvawe na postapkata;- inicijativa za pokrenuvawe na postapka;- tu`ba;- tu`beno barawe (- petitum);preina~uvawe na tu`ba;- povlekuvawe na tu`ba;- odrekuvawe na tu`ba;- kumulacija na tu`beni barawa.-


1. POVEDUVAWE NA PARNI^NA POSTAPKA

Parni~nata postapka po svojata zakonska konstrukcija pominuva niz nekolku neraskinlivo povrzani stepeni, stadiumi i fazi vo koi parni~nite stranki i drugite subjekti na parni~nata postapka: sudot, strankite, zastapnicite, zame{uva~ite i dr. prezemaat niza pro-ces ni aktivnosti so cel da gi za{titat svoite prava i interesi.

Vo toa e sodràna i su{tinata i celta na parni~nata postapka - da se donese odluka so koja }e se izvr{i za{tita na subjektivnite gra|anski prava. Parni~nata postapka, voobi~aeno, pominuva niz slednite stadiumi i fazi: poveduvawe na parni~nata postapka; podgotovka na glavnata rasprava; glavnata rasprava; donesuvawe na odluka; ispituvawe na prvostepena odluka po àlba; vonredno re{avawe po pravosilna odluka.

Od momentot na poveduvaweto, pa sé do donesuvaweto na odlukata i nejzinoto ispituvawe od povisokite sudovi, postapkata se dviì niz zakonski opredelen redosled koj sudot go sproveduva po slu`bena dol`nost. Poslednite dve fazi od postapkata ne se ostvaruvaat po slu`bena dol`nost, tuku po inicijativa na strankite i dr. u~esnici. Zatoa, i mnogu parni~ni posapki gi nemaat ovie stepeni i fazi. Postapkata }e zavr{i vo onoj moment koga }e se sozdadat uslovi za donesuvawe na odlukata, a toa zna~i deka se utvrdeni faktite i okolnostite na koi }e se zasnova taa.

Sepak, za da zapo~ne da se vodi edna parni~na postapka potrebna e inicijativa za pokrenuvawe na takva postapka. Parni~nata postapka se pokrenuva so tu`ba. Toa e parni~no dejstvo so koe tuìtelot kako aktivna stranka na postapkata se obra}a do sudot i bara da mu pruì za{tita na negovoto povredeno ili zagrozeno subjektivno gra|ansko pravo.

2. POVEDUVAWE NA VONPARNI^NA I IZVR[NA POSTAPKA

Vonparni~nata postapka se poveduva na dva na~ina: - po slu`bena dol`nost;


- po predlog na ovlasteno lice.Koga vonparni~nata postapka se poveduva po slu`bena

dol`nost vaì na~eloto na oficijalnost. Spored ova na~elo postapkata se poveduva, se vodi i se dovr{uva po slu`bena dol`nost bez razlika na voljata na zainteresiranite lica ili organi.

Koga pak vonparni~nata postapka se poveduva po predlog na ovlasteno lice vaì Na~eloto na dispozicija, spored koe u~esnicite raspolagaat so svoite materijalno pravni i procesno pravni barawa, isto kako vo parni~nata postapka. Razlikata pome|u parni~nata i vonparni~nata postapka, koga e vo pra{awe Na~eloto na dispozicija, se sostoi vo pravoto na predlaga~ot vo vonparni~nata postapka da go povle~e predlogot bez da bara soglasnost od sprotivnata stranka.

Postapkata za izvr{uvawe i postapkata za obezbeduvawe se poveduvaat so podnesuvawe na predlog od strana na doveritelot. Vo ovie postapki dominira na~eloto na dispozicija. Kako i vo vonparni~nata taka i vo izvr{nata postapka ne se bara soglasnost od dol`nikot za povlekuvawe na predlogot. Vo odredeni slu~ai postapkata za izvr{uvawe i postapkata za obezbeduvawe se poveduvaat po slu`bena dol`nost od strana na dràven organ koga toj se pojavuva vo uloga na doveritel, a liceto sprema koe e pokrenata postapkata kako dol`nik.

3. TU@BA

Poimot na tu`bata vo teorijata se sfa}a vo materijalna i vo formalna smisla.

Vo materijalna smisla tu`bata se sfa}a kako pravo na pravna za{tita i kako sankcija za povredata na imotnite i drugite subjektivni prava. Vo ovaa smisla tu`bata u{te se narekuva pretencija (barawe) i se smeta kako element na sodrìnata na odnosnoto subjektivno pravo.

No dali }e dojde do taa za{tita i dali voop{to }e se rasprava i odlu~uva za ova subjektivno gra|ansko


pravo zavisi isklu~ivo od dispozicijata - voljata na tuìtelot. Bez tu`ba nema parni~na postapka (nemo iudex sine actore). Parni~nata postapka ne se pokrenuva po slu`bena dol`nost (no procedat iudex ex of cio).

Vo formalna ili procesna smisla tu`bata pretstavuva procesno dejstvo - barawe sudot da donese presuda, tu`bata e podnesok do sudot i parni~na pretpostavka da zapo~ne i da se vodi postapkata.

Tu`bata e prvo inicijalno parni~no dejstvo, parni~nata postapka se poveduva so tu`ba (osven vo postapkata za razvod na brak koja moè da se povede so spogodben predlog). Tu`bata ja podnesuva tuìtelot. Taa moè da se podnese vo forma na podnesok, a moè da se dade i usno na zapisnik kaj sudot.

Postojat pove}e vidovi na tu`bi koi se razlikuvaat spored razli~ni kriteriumi:

spored prirodata i dejstvoto na subjektivnoto - pravo {to se za{tituva se razlikuvvaat: stvarni tu`bi i li~ni tu`bi;

spored prirodata na tu`benoto barawe se - razlikuvaat: deklaratorni, konstitutivni i kondemnatorni tu`bi.

SODR@INA NA TU@BA4.

ZPP opredeluva koi elementi treba da gi sodrì tu`bata kako podnesok za da moè da se postapuva po nea t.n. zadolìtelna sodrìna i elementi koi gi opredeluva tuìtelot t.n. fakultativna sodrìna na tu`bata.

a) Zadolìtelnata sodrìna ja so~inuvaat: tu`benoto barawe (- petitum) koe treba da bide jasno

opredeleno i toa kako vo odnos na glavnata, taka i vo odnos na sporednite barawa. Spored tu`benoto barawe se opredeluva nadle`nosta i sostavot na sudot, i postapkata {to treba da se sprovede po tu`bata.

tu`bata mora da gi sodrì faktite vrz koi tuìtelot - go zasnova svoeto tu`beno barawe;

dokazite so koi se utvrduvaat faktite i vrz koi -


tuìtelot go zasnova svoeto tu`beno barawe;tu`bata mora da gi sodrì i elementite koi gi sodrì -

sekoj podnesok: nazna~uvawe na sudot; imeto, profesijata i ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na strankite, na nivnite zakonski zastapnici i polnomo{nici, ako gi imaat; predmetot na sporot; sodrìnata na baraweto i potpis na tuìtelot, a vo nekoi slu~ai i vrednosta na sporot.

b) fakultativna sodrìna na tu`bata ja so~inuvaat: elementite koi moàt, no ne mora da bidat navedeni (na primer, pravnata osnova).

5. POVLEKUVAWE I ODREKUVAWE NA TU@BATA

Povlekuvaweto na tu`bata e dejstvo na tuìtelot so koe izjavuva deka se otkaùva od baraweto, sudot da mu dade pravna za{tita vo parnicata {to e povedena po taa tu`ba.

Iako tuìtelot slobodno raspolaga so tu`bata - dispozicija, sepak povlekuvaweto na tu`bata e ograni~eno vo dvojna smisla:

vo interes na tuèniot (tuèniot treba da dade - soglasnot za povlekuvaweto na tu`bata od strana na tuìtelot); poradi javen interes (koga so povlekuvaweto }e se - zagrozat interesi na dràvata).

Tuìtelot moè da ja povle~e tu`bata i bez soglasnost na tuèniot ako toj ne se vpu{til vo raspravawe za glavnata rabota. Ako tuèniot se vpu{til vo rasprava za glavnata rabota, so negova soglasnost tuìtelot moè da ja povle~e tu`bata sé do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava.

Izjavata za povlekuvawe na tu`bata ne moè da se otpovika. Ovaa izjava dejstvuva vo parnicata od momentot na nejzinoto predavawe vo sudot. Povle~enata tu`ba }e


se smeta deka ne bila ni podnesena i za istata pravna rabota moè povtorno da se podnese tu`ba.

Vo parnicata tuìtelot moè da se odre~e od tu`benoto barawe.

Odrekuvaweto od tu`bata pretstavuva izjava so koja tuìtelot se otkaùva od pravoto, sudot da dade za{tita na baraweto sodràno vo tu`bata. Odrekuvaweto dejstvuva taka {to tuìtelot ne moè za istata rabota povtorno da podnese tu`ba. Za odrekuvaweto e potrebna soglasnost na tuèniot. Toa moè da se napravi do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava.

6. KUMULACIJA NA TU@BENI BARAWA I PREINAÛVAWE NA TU@BA

Poradi ekonomi~nost na postapkata i polesnoto ostvaruvawe na pravnata za{tita, dozvoleno e tuìtelot da podnese pove}e tu`beni barawa protiv edno lice, kako i da podnese edna tu`ba protiv pove}e lica. Ovaa mo`nost vo pravoto se narekuva kumulacija na tu`benite barawa.

Postojat dva vida na kumulacija i toa:objektivna kumulacija- postoi koga tuìtelot vo edna tu`ba upatena kon edno lice }e istakne pove- }e tu`beni barawa; s- ubjektivna kumulacija postoi koga na stranata na tuìtelot ili tuèniot }e se pojavat pove}e lica (soparni~ari).

Vo tekot na parnicata moè da dojde do preina~uvawe

na tu`bata odnosno da se izmeni sodrìnata na tu`bata. Preina~uvaweto na tu`bata moè da bide objektivno i subjektivno.

objektivno preina~uvawe- na tu`bata se odnesuva na promena na tu`benoto barawe. Toa moè da se napravi so istaknuvawe na drugo tu`beno barawe,


so zgolemuvawe na postojnoto tu`beno barawe ili so istaknuvawe na novo tu`beno barawe pokraj postojnoto.subjektivno preina~uvawe- na tu`bata se odnesuva na promena na parni~nite stranki. Do subjektivno preina~uvawe na tu`bata doa|a koga tuìtelot mesto tuèniot }e tuì drugo lice. Vo vakov slu~aj za prvobitno tuèniot parnicata se gasne.

Preina~uvaweto na tu`bata e mo`no sé do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava. Tuèniot treba da dade soglasnost za preina~uvaweto na tu`bata.

Rezime: Parni~nata postapka se poveduva so tu`ba. Inicijativa za poveduvawe na parni~na postapka moè da dade lice ~ie pravo e zagrozeno, povredeno ili osporeno. Za razlika od nea, vonparni~nata i izvr{nata postapka se poveduvaat so predlog. Tu`bata vo materijalna smisla e pravo na pravna za{tita i sankcija za povredata na subjektivnoto pravo - pretencija. Vo formalna smisla na zborot tu`bata e inicijalno procesno dejstvo. Tu`bata zadolìtelno treba da gi sodrì: tu`benoto barawe (petitum) i faktite vrz koi tuìtelot go zasnova svoeto tu`beno barawe; nazna~uvawe na sudot, strankite, zastapnicite, predmetot na sporot i negovata vrednost. Fakultativno tu`bata moè da ja sodrì i pravnata osnova. Tu`bite moàt da bidat stvarni i li~ni, deklaratorni, konstitutivni i kondemnatorni. Poradi ekonomi~nost na postapkata zakonot dozvoluva da se napravi kumulacija na tu`beni barawa. Koga eden tuìtel }e istakne pove}e tu`beni barawa vo edna tu`ba, stanuva zbor za objektivna kumulacija. Koga so edna tu`ba pove}e tuìteli }e istaknat edno tu`beno barawe, se raboti za subjektivna kumulacija - soparni~ari. Sé do zaklu~uvawe na glavnata rasprava tuìtelot moè slobodno da raspolaga so tu`bata: moè da ja povle~e, da ja preina~i ili da se odre~e od nea.



Kako se poveduva parni~na postapka?1. Na koj na~in se poveduva vonparni~na, a na koj 2. izvr{na postapka?[to pretstavuva tu`bata i koi vidovi na tu`bi 3. postojat?Koi elementi na tu`bata se zadolìtelni, a koi 4. fakultativni?[to pretstavuva preina~uvaweto na tu`bata, kakvo 5. moè da bide i do koga e mo`no da se napravi?Koga tuìtelot moè da ja povle~e tu`bata, a 6. koga za povlekuvaweto e potrebna soglasnost na tuèniot?[to pretstavuva odrekuvaweto od tu`ba i kakvo 7. dejstvo ima toa?



Celi na u~eweto: da gi razlikuva{ zadolìtelnite od nezadolìtelnite fazi na podgotvuvawe na glavnata rasprava; da gi opi{e{ ispituvaweto na tu`bata od strana na sudot i odlukite koi sudot moè da gi donese vo ovaa faza; da go istakne{ zna~eweto na dostavuvaweto na tu`bata na odgovor do tuèniot; da go objasni{ dostavuvaweto na pokana i posledicite od nejavuvawe na pokana; da go opi{e{ odrùvaweto na podgotvitelno ro~i{te i odlukite koi sudot moè da gi donese vo ovaa faza; da go sfati{ zakaùvaweto na glavna rasprava kako faza na podgotovkata na glavnata rasprava.


TEMA HPODGOTVUVAWE NA GLAVNA RASPRAVA


Fazi na podgotvuvawe na glavna rasprava;1. Ispituvawe na tu`ba;2. Dostavuvawe tu`ba na odgovor do tuèniot; 3. Povikuvawe; 4. Odrùvawe na podgotvitelno ro~i{te;5. Zakaùvawe na glavna rasprava. 6.

Klu~ni poimi:podgotovka na glavna rasprava;- fazi na podgotvuvawe na glavna rasprava; - zadolìtelni fazi;- fakultativni fazi;-

- ispituvawe na tu`ba;navremenost;- dostavuvawe na tu`ba na odgovor;- zakaùvawe na glavna rasprava;- podgotvitelno ro~i{te;- re{enie;- presuda poradi izostanok;- presuda poradi priznanie;-


1. FAZI NA PODGOTVUVAWE NA GLAVNA RASPRAVA

Raspravaweto po tu`bata od tuìtelot se vr{i pred prvostepeniot sud na glavna rasprava. Poradi toa glavnata rasprava pretstavuva centralen i vaèn stadium na prvostepenata postapka, no isto taka i na postapkata po tu`bata vo celina.

Glavnata rasprava e i najsloèniot stadium za postapkata po tu`ba, zatoa {to vo nego se koncentrira aktivnosta na site procesni subjekti. Poradi seto ova potrebno e glavnata rasprava da se podgotvi odnapred. Za taa cel, na glavnata rasprava i prethodi stadiumot {to se narekuva podgotvuvawe na glavnata rasprava.

Podgotvuvaweto na glavnata rasprava moè da se sostoi od ~etiri fazi:

prethodno ispituvawe na tu`bata;- dostavuvawe na tu`bata do tuèniot na odgovor;- odrùvawe na podgotvitelno ro~i{te; - zakaùvawe na glavnata rasprava.-

Nekoi od ovie ~etiri fazi se zadolìtelni, a nekoi fakultativni. Kaj postapkata za razvod na brak ima i petta faza, ro~i{te za obid za mirewe na bra~nite drugari.

Koga za odlu~uvawe po tu`bata e nadleèn sudski sovet, podgotvuvaweto na glavnata rasprava, go vr{i i so nego rakovodi pretsedatelot na sovetot. Vo tekot na podgotvuvaweto na glavnata rasprava pretsedatelot na sovetot e ovlasten da donesuva odredeni odluki za upravuvawe so postapkata vo forma na re{enie, a protiv niv ne e dozvolena àlba.

2. ISPITUVAWE NA TU@BA

Prethodno ispituvawe na tu`bata e zadolìtelna faza na podgotvuvaweto na glavnata rasprava. Toa se sostoi od dejstvo ili zbir dejstva na sudot {to


toj gi prezema otkako }e mu bide podnesena tu`bata. Pritoa sudot ispituva dali postojat ili ne procesni pretpostavki za da moè da se postapuva po tu`bata.

Pretsedatelot na sovetot ili sudijata-poedinec, najprvin ispituva dali tu`bata e razbirliva i celosna. Ponatamu se ispituva dali postojat nedostatoci koi se odnesuvaat na sposobnosta na strankite, nivnoto zastapuvawe i ovlastuvaweto na zasatapnicite.

Isto taka sudot ispituva dali tu`bata e podnesena navremeno, ako so posebni propisi e opredelen rok za podnesuvawe na tu`bata.

Na krajot se ispituva dali postoi nadle`nost na sudot da postapuva po tu`bata (stvarna i mesna nadle`nost).

Po prethodno ispituvawe na tu`bata pretsedatelot na sovetot moè da donese re{enie so koe se otfrla tu`bata:

- ako utvrdi deka re{avaweto na tu`benoto barawe ne spa|a vo sudska nadle`nost;

- ako tu`bata e podnesena nenavremeno.Pretsedatelot na sovetot donesuva re{enie so koe

sudot se oglasuva za nenadleèn i predmetot mu se otstapuva na nadle`niot sud.

3. DOSTAVUVAWE TU@BA NA ODGOVOR DO TU@ENIOT

Ako sudot utvrdi deka postojat site procesni pretpostavki za prodolùvawe na postapkata, pretsedatelot na sovetot ili sudijata-poedinec moè da ja prodolì postapkata, taka {to }e mu ja dostavi tu`bata na tuèniot na odgovor.

Ovaa faza e fakultativna. Tuèniot ne e dolèn da dade odgovor. Vo odgovorot toj moè da se izjasni za navodite na tu`bata, moè da gi priznae faktite kako i barawata istaknati vo tu`bata. Sudot vrz osnova na toa moè da donese presuda poradi priznanie. Tuèniot vo odgovorot na tu`bata moè da istakne prigovori (materijalni i procesualni).


Odgovorot na tu`bata se dava vo rok {to }e go opredeli samiot sud. Toj rok ne moè da bide podolg od 15 do 30 dena.

4. POVIKUVAWE

Sudot so pokana gi povikuva strankite i drugite lica ~ie prisustvo go smeta za potrebno. Kon pokanata, do strankite }e se dostavi i podnesokot {to dal povod za povikuvawe.

Pokanata im se dostavuva navremeno na povikanite lica. Treba da se dostavi na strankite taka {to da im ostavi dovolno vreme za podgotvuvawe, najmalku 8 dena od priemot na pokanata.

So pokanata do tuèniot }e se dostavi i tu`bata, ako ne mu bila dostavena porano.

Vo pokanata sudot gi naveduva strankite koi se povikuvaat, predmetot na sporot, dejstvata {to }e se izvr{at na ro~i{teto i vo koe svojstvo se povikuva liceto. Potoa, go nazna~uva mestoto, prostorijata i vremeto na odrùvawe na ro~i{teto.

Sudot vo pokanata gi povikuva strankite da gi donesat vo sudot site dokazi so koi raspolagaat, vo vrska so sporot.

Vo pokanata sudot gi predupreduva strankite na zakonskite posledici poradi izosatanuvaweto od ro~i{teto. Dokolku povikanoto lice od opravdani pri~ini ne e vo mo`nost da se javi na pokanata dol`no e navremeno da go izvesti sudot i da priloì dokaz za opravdanosta.

5. PODGOTVITELNO ROÎ[TE

Podgotvitelnoto ro~i{te e tretata i fakultativna faza na podgotvuvaweto na glavnata rasprava. Dali }e se zakaè ova ro~i{te ocenuva pretsedatelot na sovetot. Koga po prethodnoto


ispituvawe na tu`bata, odnosno po odgovorot na tu`bata, pretsedatelot na sovetot }e utvrdi deka postapkata moè da prodolì, po pravilo }e zakaè podgotvitelno ro~i{te.

Podgotvitelnoto ro~i{te ne se zakaùva koga za sudewe e nadleèn sudija-poedinec.

Pretsedatelot na sovetot moè vedna{ da zakaè ro~i{te za glavnata rasprava ako smeta deka, so ogled na odgovorot na tu`bata i prirodata na sporot, ne e potrebno odrùvawe na podgotvitelno ro~i{te.

Zakaùvaj}i go podgotvitelnoto ro~i{te, pretsedate-lot }e naredi eden primerok od tu`bata da mu se dostavi na tuèniot, dokolku pred toa ne mu bila dadena na odgovor.

Podgotvitelnoto ro~i{te treba da se opredeli, taka {to na strankite da im se ostavi dovolno vreme da se podgotvat, najmalku 8 dena od priemot na pokanata.

Podgotvitelnoto ro~i{te se zakaùva so cel da se olesni ponatamo{noto vodewe na postapkata, odnosno da se otstranat pre~kite {to go popre~uvaat postapuvaweto, a pokraj toa i da se sredi samiot materijal {to se odnesuva na glavnata rabota, za da moè glavnata rasprava da se zavr{i brzo i uspe{no.

Na podgotvitelnoto ro~i{te sudot o~ekuva strankite da bidat aktivni i da sorabotuvaat so nego. Aktivnosta na strankite e vo nivna korist, za pobrzo i poefikasno zavr{uvawe na postapkata.

Vo ovaa faza od podgotovkata na glavnata rasprava, pretsedatelot na sovetot donesuva odluki, pribira i izveduva dokazi. Strankite na podgotvitelnoto ro~i{te moàt da se vpu{taat vo raspravawe po glavnata rabota.

Na ova ro~i{te moè da se donesat odluki za: procesni pra{awa (Re{enie za otfrlawe na - tu`bata);meritorni odluki (Presuda poradi izostanok i - Presuda poradi priznanie).

Spored rezultatite od raspravaweto na podgotvitel-noto ro~i{te pretsedatelot na sovetot }e odlu~i koi


svedoci i ve{taci }e se povikaat na glavnata rasprava i koi drugi dokazi da se pribavat.

6. ZAKA@UVAWE NA GLAVNA RASPRAVA

Zakaùvaweto na glavnata rasprava e ~etvrtata faza na podgotvuvaweto na glavnata rasprava. Ova e zadolìtelna faza i posledna vo ovoj stadium na postapkata.

Ako parnicata ne e zavr{ena prethodno, so povlekuvawe na tu`ba ili so nejzino otfrlawe (pri prethodno ispituvawe na tu`bata) ili so Presuda poradi priznanie, izostanok ili poramnuvawe, se zakaùva glavna rasprava. Pretsedatelot na sovetot ili sudijata-poedinec donesuva Re{enie za zakaùvawe na ro~i{te za glavnata rasprava. Na glavnata rasprava }e se rasprava za site pravni i fakti~ki pra{awa od koi zavisi donesuvaweto na odlukata za tu`benoto barawe.

Ro~i{teto za glavnata rasprava se zakaùva taka {to strankite da imaat dovolno vreme da se podgotvat, najmalku 8 dena od dostavuvaweto na pokanata. Ro~i{teto za glavnata rasprava moè da se zakaè i usno na zapisnik na podgotvitelnoto ro~i{te.

Vo ovaa faza moàt da se donesat site odluki {to pretsedatelot na sovetot moè da gi donese vo prethodnite fazi na podgotvuvaweto na glavnata rasprava.

Rezime:Glavnata rasprava e centralen stadium na postapkata, zatoa mora dobro da se podgotvi. Podgotvuvaweto na glavnata rasprava e stadium koj e sostaven od ~etiri fazi. Prva faza e ispituvawe na tu`ba i taa e zadolìtelna faza. Ako sudot utvrdi deka se ispolneti pretpostavkite za prodolùvawe na postapkata, }e ja dostavi tu`bata na odgovor do tuèniot. Ova e fakultativna faza. Tuèniot moè, no i ne mora da dade odgovor. Slednata faza e podgotvitelno ro~i{te


koe ne se zakaùva ako za sudewe e nadleèn sudija-poedinec. I ovaa faza e fakultativna. Pretsedatelot na sovetot go zakaùva podgotvitelnoto ro~i{te so cel da si go olesni ponatamo{noto vodewe na postapkata. Pretsedatelot na sovetot na ova ro~i{te moè da donese re{enie za otfrlawe na tu`bata, presudi poradi izostanok i priznanie. Od rezultatot na podgotvitelnoto ro~i{te pretsedatelot na sovetot }e opredeli koi svedoci i ve{taci }e gi povika na glavnata rasprava. Ako postapkata ne e zavr{ena vo prethodnata faza, sledi zadolìtelna faza: zakaùvawe na glavna rasprava. Glavnata rasprava se zakaùva so donesuvawe na re{enie.

Pra{awa za proverka na znaeweto:1. Od koi fazi e sostavena podgotovkata na glavnata

rasprava?2. Koi fazi na podgotovkata na glavnata rasprava se

zadolìtelni, a koi se fakultativni?3. Kakvi odluki donesuva pretsedatelot na sovetot

ili sudija-poedinecot koga ja podgotvuva glavnata rasprava?

4. Kakva faza e ispituvaweto na tu`bata i koi dejstva gi opfa}a?

5. Koga se dostavuva tu`bata na odgovor do tuèniot, i dali toj e obvrzan da dade odgovor i vo koj rok se dava odgovor na tu`ba?

6. Koja faza po red e podgotvitelnoto ro~i{te, so koja cel se zakaùva i koi odluki moàt da se donesat na nego?

7. Na koj na~in pretsedatelot na sovetot ili sudija-poedinecot }e ja zakaè glavnata rasprava?


Celi na u~eweto: da go sfati{ otvoraweto na glavnata rasprava, proverkata dali se prisutni povikanite lica i odluki koi sudot moè da gi donese na glavanata rasprava; da ja sfati{ dokaznata postapka vo pravoto na sudot da go opredeluva redosledot na izveduvawe na dokazite; da go istakne{ zna~eweto na red i disciplina na glavnata rasprava i merkite koi sudot moè da gi prezeme pri eventualno prekr{uvawe; da gi objasni{ situaciite koga se prekinuva, koga se stava postapkata vo miruvawe, koga se odloùva i prodolùva postapkata; da go istakne{ zna~eweto na zaklu~uvaweto na glavnata rasprava.


TEMA XI GLAVNA RASPRAVA


Otvorawe na glavnata rasprava; 1.

Dokazna postapka;2.

Redosled na izveduvawe na dokazite; 3.

Odrùvawe na redot na glavnata rasprava;4.

Prekinuvawe, miruvawe, odloùvawe i 5. prodolùvawe na postapkata;

Zaklu~uvawe na glavnata rasprava. 6.

Klu~ni poimi:

edinstvo na glavnata rasprava;- povikuvawe na stranki;- rakovodewe so glavnata rasprava;- otvorawe na glavnata rasprava;- dokazna postapka;- odrùvawe na redot;- odluki;- prekinuvawe; - miruvawe;- odloùvawe;- prodolùvawe;- zavr{ni zborovi;- zaklu~uvawe na glavnata rasprava. -


OTVORAWE NA GLAVNATA RASPRAVA 1.

Glavnata rasprava e vtoriot i najglavniot i centralen stadium na prvostepenata postapka, no i na postapkata vo celina.

Glavnata rasprava go ima vakvoto zna~ewe zatoa {to na nea, sudskiot sovet ili sudija-poedinecot go pretresuva celiot procesen materijal. Gi ocenuva navodite na strankite, izvedenite dokazi i rezultatite na dotoga{noto raspravawe. Vrz osnova na toa ja donesuva kone~nata odluka po tu`benoto barawe.

Na glavnata rasprava doa|aat do izraz pove- }eto od osnovnite na~ela vrz koi e organizirana parni~nata postapka: usnost, neposrednost, javnost, kontradiktornost, raspravnost i drugi.

Spored Na~eloto na parni~na postapka, koncentracija na postapkata i edinstvo na glavnata rasprava, glavnata rasprava treba po pravilo da se zavr{i na edno ro~i{te, a ako toa ne e mo`no doa|a do odlagawe na ro~i{teto.

Rakovodeweto so glavnata rasprava pretstavuva zbir na dejstva so koi sudot upravuva so po~etokot, tekot i zavr{uvaweto na glavnata rasprava. Sudot ima celosna sloboda sam da go opredeluva redosledot na dejstvata koi }e se prezemat na glavnata rasprava. Pretsedatelot na sovetot odnosno sudija-poedinecot rakovodi so glavnata rasprava, ja otvora glavnata rasprava, gi ispituva strankite i nivnite zastapnici, gi izveduva dokazite i im dava zbor na ~lenovite na sovetot, na zastapnicite i na strankite i gi objavuva odlukite na sovetot.

Pretsedatelot na sovetot ja otvora glavnata rasprava i go objavuva predmetot na raspravaweto. Potoa, utvrduva dali povikanite lica se prisutni. Dokolku nekoi od povikanite lica ne se prisutni, proveruva dali se uredno povikani i dali go opravdale svoeto izostanuvawe.

Eden od glavnite uslovi da se odrì glavnata


rasprava e strankite da bidat uredno povikani i da im se ovozmoì u~estvo vo raspravata.

Otsustvoto i na dvete stranki go popre~uva odrùvaweto na glavnata rasprava i predizvikuva miruvawe na postapkata. Izostanuvaweto na drugite lica koi se povikani na ro~i{teto za glavnata rasprava, ne go popre~uva nejzinoto odrùvawe, no vo dadeni situacii moè da dovede do odlagawe na ro~i{teto.

Na ova ro~i{te moè da se donesat odluki za: procesni pra{awa (Re{enija za: odrùvawe -

na glavnata rasprava, za odloùvawe na glavnata rasprava, za izveduvawe na dokazi i sl.);

meritorni odluki (Presuda poradi izostanok i - Presuda poradi priznanie).

DOKAZNA POSTAPKA2.

Dokolku se ispolneti uslovite za odrùvawe na ro~i{teto, prvoto ro~i{te za glavnata rasprava zapo~nuva so izlagaweto na tu`bata. Ako prethodno ne bilo odràno podgotvitelno ro~i{te, tuèniot treba da odgovori na navodite vo tu`bata. So toa strankite se vpu{tile vo raspravawe po glavnata rabota i ja zapo~nale dokaznata postapka.

Vo dokaznata postapka do izraz doa|a na~eloto na kontradiktornost, odnosno strankite gi sprotivstavuvaat svoite argumenti.

Sekoja stranka treba:da gi iznese site fakti {to se potrebni za - utvrduvawe na navodite {to taa gi iznesuva;da predloì dokazi so koi }e se potvrdat tie - fakti; da se izjasni za navodite i ponudenite dokazi na - sprotivnata stranka.

Isto taka, vo dokaznata postapka e prisutno Na~eloto na odbrana i zastapuvawe, spored koe sudot e dolèn da

ovozmoì na sekoja od strankite da gi otfrli od sebe navodite od sprotivnata stranka.


Sudot }e donese re{enie vo koe }e gi nazna~i spornite fakti za koi treba da se izvedat dokazi. Vo ova re{enie sudot gi nazna~uva i dokazite koi gi otfrla za{to smeta deka tie ne se od va`nost za donesuvawe na odlukata, i }e gi navede pri~inite za odbivaweto. Sovetot go donesuva vakvoto re{enie na zapisnik i protiv nego ne e dopu{tena àlba.

REDOSLED NA IZVEDUVAWE NA DOKAZITE3.

Pravniot odnos {to e predmet na parni~nata postapka }e bide pravilno razre{en samo ako pravilno bide utvrdena fakti~kata sostojba. Celosno i pravilno utvrdena fakti~ka sostojba postoi toga{ koga sudot pravilno }e gi utvrdi i dokaè site re{ava~ki fakti.

Soslu{uvaweto na svedocite, ve{tacote i strankite go vr{i pretsedatelot na sovetot. Po zavr{enoto soslu{uvawe na svedok, ve{tak i stranka, ~lenovite na sovetot moàt direktno da im postavuvaat pra{awa. Strankite, i nivnite zastapnici i polnomo{nici koga sakaat da postavat pra{awa do svedocite, ve{tacite i sprotivnata stranka, moàt toa da go napravat samo indirektno preku pretsedatelot na sovetot. Pretsedatelot na sovetot }e izvr{i preformulirawe na pra{awata so cel da se izbegnat vulgarnosti i nepristojni pra{awa. Pretsedatelot na sovetot }e zabrani postavuvawe na pra{awe i odgovor po nego, ako toa pra{awe vo sebe ve}e sodrì odgovor.

Zabraneto e na svedocite, ve{tacite i na strankite pri soslu{uvaweto da im se postavuvaat kapciozni (tendenciozni) pra{awa.

Soslu{anite svedoci i ve{taci ostanuvaat vo sudnicata za da ne dojdat vo kontakt so svedocite i ve{tacite koi doprva treba da se soslu{aat.

Spored Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite, sudot e sloboden vo ocenkata na dokaznata sila na dokazite. Spored toa, na koj dokaz kolkava verba }e mu


posveti i po koj redosled }e gi izveduva dokazite sudot e napolno sloboden.

Sudot moè da odlu~i soslu{anite svedoci povtorno da gi soslu{a. Toa sudot }e go pravi sé dodeka ne stekne uveruvawe za vistinitosta na dokazite.

Od sudskata praktika: naj~esto sudot zapo~nuva so ~itawe na dokazite priloèni vo pismena forma. Potoa gi ~ita zapisnicite od soslu{uvaweto na strankite, svedocite, ve{tacite i izvr{eniot uvid.

Dokolku sudot oceni deka od vaka izvedenite dokazi ne moè da se utvrdi fakti~kata sostojba, moè da go dopolni dokaùvaweto so izjavi na strankite, svedocite, ve{tacite i dr.

4. ODR@UVAWE NA REDOT NA GLAVNATA RASPRAVA

Pretsedatelot na sovetot e zadolèn za odrùvawe na redot vo sudnicata i po~ituvawe na dostoinstvoto na sudot. Sankciite vo vrska so redot na glavnata rasprava gi izrekuva sudskiot sovet. Sovetot moè da gi izre~e slednite sankcii: opomena, otstranuvawe i pari~na kazna.

- Opomena mu se izrekuva na lice koe u~estvuva vo postapkata, ili na nea prisustvuva kako publika, ako go navreduva sudot, ili ne se pridrùva na naredbite na pretsedatelot na sovetot za odrùvawe na redot vo sudnicata;

- ako opomenata ostane bezuspe{na, liceto }e se otstrani od sudnicata, a moè i pari~no da bide kazneto;

- ako od sudnicata bide otstraneta stranka, ro~i{teto }e se odrì bez nejzino prisustvo;

- ako od sudnicata bide otstranet polnomo{nikot na strankata (advokat), na nejzino barawe sovetot }e go odloì ro~i{teto. Sovetot }e go odloì ro~i{teto i koga e otstranet polnomo{nikot, a strankata ne prisustvuva na ro~i{teto. Za ova }e ja izvesti strankata i advokatskata komora;


- sovetot }e postapi isto, ako redot vo sudnicata go naru{uva Narodniot pravobranitel, Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel i }e go izvesti organot {to go pretstavuvaat.

So pari~na kazna od ~etiri prose~ni plati na RM isplateni vo posledniot mesec, moè da se kazni: stranka, zakonski zastapnik na strankata, polnomo{nikot i zame{uva~ot, ako so svoite procesni dejstva pote{ko gi zloupotrebile pravata koi proizleguvaat od Na~eloto na sovesno koristewe na procesnite prava.

5. PREKINUVAWE, MIRUVAWE, ODLO@UVAWE I PRODOL@UVAWE NA POSTAPKATA

Poradi kompleksnosta na postapkata, vo tekot na nejzinoto odrùvawe moàt da nastapat pri~ini poradi koi doa|a do odredeni zastoi. Zastoite na postapkata moàt da bidat vo forma na:

a) prekinuvawe;b) miruvawe;v) odloùvawe;g) zastanuvawe;d) zapirawe.

Prekinot na postapkataa) pretstavuva privremeno zastanuvawe so postapkata, ako postojat so zakon utvrdeni pri~ini poradi koi sudot ili edna od strankite ne se vo sostojba da gi prezemaat procesnite dejstva.

Pritoa, dodeka ne prestanat tie pri~ini, sudot privremeno gi zapira parni~nite aktivnosti. Koga }e prestanat pri~inite, postapkata }e prodolì. Zakonot gi nabrojuva pri~inite za prekin na postapkata, a sudot so re{enie samo utvrduva deka nastpil prekinot na postapkata.

Postapkata sekoga{ }e se prekine:koga }e umre strankata ili }e ja zagubi procesnata -


sposobnost, a nema polnomo{nik vo parnicata;koga }e umre zakonskiot zastapnik na strankata -

ili ako prestane negovoto ovlastuvawe za zastapuvawe na strankata, a nema nazna~eno polnomo{nik;

koga }e prestane da postoi stranka koja e pravno - lice ili koga nadleèn organ }e ja zabrani negovata rabota;

koga }e nastapat posledici od ste~ajna postapka - na pravno lice;

koga poradi vojna ili drugi pri~ini }e prestane - so rabota sudot i dr.

Miruvawe na postapkatab) pretstavuva privremeno zastanuvawe so postapkata po barawe na strankite - dispozicija (materijalno upravuvawe so postapkata).

Do miruvawe moè da dojde samo ako i dvete stranki izrazat volja za toa. Pri miruvaweto na postapkata doa|a do zastoj na parni~nite dejstva. Miruvaweto moè da se slu~i samo vo postapkata pred prvostepeniot sud. Sudot donesuva re{enie so koe na deklarativen na~in samo utvrduva od koj den miruva postapkata i gi predupreduva strankite za pravnite posledici, ako navreme ne podnesat predlog za prodolùvawe na postapkata. Miruvaweto trae opredeleno vreme, 4 meseci. A postapkata }e prodolì ako edna od strankite podnese predlog za prodolùvawe, pred da iste~at 4 meseci od koga nastapilo miruvaweto na postapkata. Po istekot na ovoj rok, }e se smeta deka tu`bata e povle~ena.

Pretpostavki za miruvawe na postapkata nastapuvaat:koga dvete stranki se spogodile postapkata da -

miruva;koga dvete stranki izostanale na podgotvitelno -

ili na ro~i{te za glavnata rasprava;koga prisutnite stranki na ro~i{teto ne sakaat -

da raspravaat;koga ednata stranka }e izostane, a drugata }e -

predloì miruvawe na postapkata;koga na ro~i{teto }e dojde samo tuìtelot, a nema -

da predloì da se donese presuda poradi izostanik.


Dodeka trae miruvaweto na postpakata procesnite dejstva ne se prezemaat, sudskite i zakonskite rokovi ne te~at.

v) Odloùvawe na postapkata pretstavuva privremeno zastanuvawe so postapkata za{to ne moè da se odrì ro~i{te za glavna rasprava, ili na ro~i{teto ne moàt da se izvr{at site parni~ni dejstva zaradi koi bilo zakaàno.

Bez razlika na kolku ro~i{ta }e se odrì glavnata rasprava, taa pretstavuva edna procesna celina.

Ro~i{teto za glavnata rasprava naj~esto se odlaga za{to treba da se izvedat u{te nekoi drugi dokazi ili zatoa {to nekoi od izvedenite dokazi treba povtorno da se izvedat.

Na primer: Ako na ro~i{teto strankata ne e prisutna, odnosno vo nejzino ime i za nejzina smetka prisustvuva nejziniot polnomo{nik, a sudot saka strankata li~no da se izjasni, }e ja odloì raspravata.

Koga }e se odloì ro~i{teto za glavnata rasprava, pretsedatelot na sovetot e dolèn za slednoto ro~i{te da gi pribavi dokazite zaradi ~ie izveduvawe bilo odloèno ro~i{teto, kako i da gi izvr{i drugite podgotovki za da moè raspravata da se zavr{i na slednoto ro~i{te.

g) Prodolùvawe na postapkata }e sledi otkako }e prestanat pri~inite za nejziniot zastoj.

Za da prodolì postapkata treba da bidat ispolneti dva uslova:

da se otstraneti pre~kite poradi koi do{lo do - zastoj na postapkata;

strankite vo opredelen rok da podnesat predlog - za nejzino prodolùvawe;

sudot da donese re{enie za prodolùvawe na - postapkata.

Spored Na~eloto na neposrednost, novoto ro~i{te treba da se odrì pred istiot sovet, a pritoa


pretsedatelot na sovetot nakratko }e go izloì tekot na porane{nite ro~i{ta.

Sovetot moè da odlu~i raspravata da otpo~ne odnovo. Glavnata rasprava mora da zapo~ne odnovo ako se odrùva pred izmenet sovet. So konsultacija so strankite, sovetot moè da odlu~i da ne se izveduvaat dokazi, tuku da se pro~itaat zapisnicite za ve}e izvedenite dokazi.

d) Zastanuvawe so postapkata e privremeno zapirawe samo na nekoi procesni aktivnosti i nema vlijanie vrz te~eweto na rokovite, pa zatoa treba da se prezemat procesnite dejstva koi se vrzani za niv.

Vo zakonot se opredeleni nekolku slu~ai koga sudot treba da zastane so postapkata dodeka:

Centarot za socijalna rabota ne opredeli drug - zakonski zastapnik na lice pod staratelstvo;

trae rokot vo koj Narodniot pravobranitel, - Javniot obvinitel treba da se izjasnat dali }e zemat u~estvo vo postapkata;

stane pravosilno re{enieto so koe ne e dozvoleno - poramnuvawe;

ne stane pravosilna me|unarodna presuda. -

|) Zapirawe na postapkata pretstavuva kone~en (definitiven) zastoj na postapkata, vo koja ne se prezemaat procesni dejstva i prestanuvaat site aktivnosti na sudot.

6. ZAKLUÛVAWE NA GLAVNATA RASPRAVA

Po izveduvaweto na site dokazi, dvete stranki po~nuvaj}i od tuìtelot imaat pravo nakuso da mu se obratat na sudot so zavr{ni zborovi, so koi se rezimiraat pravnite i fakti~kite aspekti na predmetot.

Koga sovetot smeta deka predmetot e raspraven taka {to sudot moè da donese odluka, pretsedatelot na sovetot }e soop{ti deka glavnata rasprava e zaklu~ena.


Potoa sovetot se povlekuva na sovetuvawe i glasawe zaradi donesuvawe na odluka.

Ovoj del na postapkata e taen, odnosno javnosta so zakon e isklu~ena.

Sovetot moè da odlu~i, glavnata rasprava da ja zaklu~i i koga ostanalo da se pribavat izvesni spisi {to sodràt dokazi potrebni za odlu~uvawe, ili ako treba da se po~eka zapisnikot od dokazite izvedeni od sudija, a strankite }e se otkaàt od raspravaweto za tie dokazi.

Vo tekot na sovetuvaweto i glasaweto sovetot moè da odlu~i zaklu~enata glavna rasprava povtorno da se otvori, ako toa e potrebno, zaradi dopolnuvawe na postapkata ili razjasnuvawe na oddelni pova`ni pra{awa.

Rezime:Glavnata rasprava e vtoriot i najglavniot stadium na koj se pretresuva celiot procesen materijal. Na glavnata rasprava doa|aat do izraz Na~eloto na usnost, neposrednost, kontradiktornost i dr. Spored Na~eloto na koncentracija na postapkata i edinstvo na glavnata rasprava, taa treba da se zavr{i na edno ro~i{te. Ako toa ne e mo`no doa|a do odlagawe. So glavnata rasprava rakovodi pretsedatelot na sovetot ili sudija-poedinec. Toj e celosno sloboden vo opredeluvaweto na redosledot na izveduvawe na dejstvata: ja otvora glavnata rasprava, go objavuva predmetot na postapkata, ja izloùva tu`bata, gi soslu{uva strankite, svedocite, ve{tacite i gi objavuva odlukite. Otkako dobro }e se protrese dokazniot materijal, na kraj pretsedatelot na sovetot ili sudija-poedinecot im dava mo`nost na dvete stranki u{te edna{ da go obrazloàt svojot stav so zavr{ni zborovi. Vo odredeni situacii postapkata se stava vo miruvawe. Taa moè da se prekine, i pak da prodolì. Koga e iscrpen celokupniot materijal i moè da se premine kon donesuvawe presuda, pretsedatelot }e objavi deka glavnata rasprava e


zaklu~ena. Posle ova sudot se povlekuva na sovetuvawe i glasawe.


Kakov stadium e glavnata rasprava?1. So koi dejstva zapo~nuva glavnata rasprava?2. Koi na~ela doa|aat do izraz na glavnata rasprava?3. Koj e glaven uslov da se odrì glavnata 4. rasprava i kako se postapuva vo slu~aj na negovo neispolnuvawe?[to pretstavuva rakovodewe so glavnata rasprava 5. i koj go vr{i?Po koj redosled se izveduvaat procesnite dejstva i 6. dokazite na glavnata rasprava?Vo koj slu~aj doa|a do odlagawe na glavnata rasprava, 7. a koga taa }e prodolì?Koga glavnata rasprava zapo~nuva odnovo?8. Koga doa|a do prekin, miruvawe i odloùvawe na 9. glavnata rasprava?Kakvo e zna~eweto na zaklu~uvaweto na glavnata 10. rasprava za strankite?


Celi na u~eweto: da znae{ {to e sudska odluka i koi vidovi odluki postojat; da ja opi{e{ postapkata na donesuvawe na sudska odluka; da objasni{ kako se izgotvuva, soop{tuva i dostavuva sudska odluka; da gi razlikuva{ vidovite na presudi.


TEMA XII SUDSKI ODLUKI


Poim za sudska odluka;1.

Vidovi sudski odluki;2.

Postapka za donesuvawe na sudska odluka; 3.

Na~in na izgotvuvawe na sudskite odluki; 4.

Soop{tuvawe i dostavuvawe na sudska odluka.5.

Klu~ni poimi:

sudska odluka;- presudi;- re{enija;- osnovanost na barawata;- sovetuvawe i glasawe;- dostavuvawe;- delumna presuda;- dopolnitelna presuda;- me|upresuda;- ispravka na presuda.-


1. POIM ZA SUDSKA ODLUKA

Donesuvaweto na odlukata pretstavuva parni~no dejstvo, odnosno zbir na pove}e parni~ni dejstva. Koga odlukata se donesuva vrz osnova na rezultatite od glavnata rasprava, donesuvaweto na taa odluka pretstavuva poseben, tret i posleden stadium na postapkata pred prvostepeniot sud.

Vo tekot na postapkata sudot donesuva brojni odluki kako vo pogled na upravuvaweto so postapkata, taka i vo pogled na predmetot na postapkata.

Odlukite {to se odnesuvaat vo pogled na predmetot na postapkata se narekuvaat presudi, a onie koi se odnesuvaat na upravuvaweto so postapkata se narekuvaat re{enija.

VIDOVI SUDSKI ODLUKI2. (presudi i re{enija)

Kone~nite odluki moàt da bidat presudi i re{enija.

So presuda se odlu~uva za osnovanosta na baraweto na tuìtelot, da mu se dade soodvetna pravna za{tita, odnosno za osnovanosta na tu`benoto barawe {to toj go istaknal kon tuèniot.

So presudata vrz konkretniot sporen slu~aj28 se primenuva pravna norma od soodvetniot zakon.

Donesuvaweto na presudata - presuduvaweto, pretstavuva sloèna mislovna operacija so golemo intelektualno i stru~no angaìrawe na onie {to ja donesuvaat. Vo tekot na postapkata sudot moè da donese nekolku vidovi na presudi.

1. Vo zavisnost od toa kakva za{tita se dava so presudata, postojat tri vida na presudi i toa:

a) deklaratorni presudi - so niv se utvrduva postoewe ili nepostoewe na nekoe pravo ili praven

28 in concreto-konkretniot slu~aj;


odnos, ili se utvrduva vistinitosta ili nevistinitosta na nekoja isprava. Na primer, presuda za utvrduvawe na tatkovstvo;

b) konstitutivni presudi - so niv se ustanovuva nov praven odnos {to dotoga{ ne postoel, ili se vr{i promena, odnosno ukinuvawe na postojan praven odnos. Na primer, presuda za razvod na brak;

v) kondemnatorni presudi - so niv se naloùva na osudenata stranka ne{to da ~ini, da trpi ili da propu{ti. Na primer, presuda za nadomest na {teta.

2. Vo zavisnost od toa dali so presudata se odlu~uva za tu`benoto barawe vo celost ili ne postojat:

a) celosni presudi - tie se kone~ni presudi zatoa {to vo izrekata se opfateni site barawa {to bile istaknati vo parnicata, i po nejzinoto donesuvawe nema pove}e za {to da se rasprava i da se odlu~uva vo istata;

b) necelosni presudi - se me|upresuda, delumna presuda, dopolnitelna presuda.

- Me|upresudata po svojata priroda e deklaratorna i so nea se odlu~uva za osnovanosta na tu`benoto barawe - pravnata osnova, a ne i za iznosot na tu`benoto barawe.

- Delumnata presuda se donesuva koga se istaknati pove}e tu`beni barawa (kumulacija na barawata), a samo nekoi od niv se sozreani za re{avawe i vo pogled na niv taa e kone~na, a za drugite barawa postapkata prodolùva.

- Dopolnitelna presuda se donesuva koga sudot ne odlu~il za site barawa koi se istaknati vo tu`bata, poradi toa {to odlu~il so delumna presuda ili propu{til za niv da odlu~i vo celosnata presuda.

3. Ednostrani presudi - nekontradiktorni se:a) Presuda vrz osnova na priznanie - ako tuèniot

do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, go priznae tu`benoto barawe, sudot bez natamo{no raspravawe }e donese presuda so koja go usvojuva tu`benoto barawe.

b) Presuda vrz osnova na odrekuvawe - sudot donesuva koga tuìtelot do zaklu~uvaweto na glavnata rasprava


}e se odre~e od tu`benoto barawe, a sudot bez natamo{no raspravawe }e donese presuda so koja go odbiva tu`benoto barawe.

v) Presuda poradi izostanok - se donesuva koga tuèniot }e izostane na ro~i{te na koe bil uredno povikan, a ne go opravdal izostanokot, ili }e dojde, no nema da se vpu{ti vo raspravawe po tu`benoto barawe.

g) Presuda poradi nepodnesuvawe odgovor na tu`ba - se donesuva ako tuèniot vo opredeleniot rok ne dal odgovor na tu`bata, a tu`bata i pokanata mu bile uredno dostaveni. Osnovanosta na tu`benoto barawe proizleguva od faktite navedeni vo tu`bata i ne se vo sprotivnost so dokazite, a ne postojat ni okolnosti od koi proizleguva deka tuèniot opravdano bil otsuten.

Re{enieto e vtor vid na odluka vo parni~nata postapka. So re{enie se odlu~uva za pra{awa od procesna priroda. Na primer, re{enie za odloùvawe na glavnata rasprava; re{enie za izveduvawe na dokazi; re{enie za miruvawe na postapkata; re{enie za zaklu~uvawe na glavnata rasprava; re{enie za zakaùvawe na ro~i{te i dr.

3. POSTAPKA NA DONESUVAWE NA SUDSKA ODLUKA

Najprvo, sudot treba da ja utvrdi fakti~kata sostojba. Toa zna~i, od ona {to mu go predloìle strankite i od ona {to toj smetal deka e va`no da se utvrdi, da go izdvoi re{ava~koto(relevantnoto) za donesuvaweto na odlukata - fakti~ka osnova na presudata.

Za da moè kone~no da odlu~i za sporniot odnos, sudot treba da iznajde soodvetna pravna norma - kvalifikacija na deloto i istata da ja primeni na utvrdenata fakti~kata sostojba - pravna osnova na presudata.

Samata presuda treba da pretstavuva logi~en zaklu~ok od tie dve osnovi.


Presudata se donesuva vedna{ po zaklu~uvaweto na glavnata rasprava i ja donesuva sudot vo ist sostav. Donesuvaweto na presudata moè da se odloì samo po isklu~ok, koga predmetot e sloèn i toa najmnogu do 15 dena.

Po zaklu~uvaweto na glavnata rasprava, sovetot se povlekuva na sovetuvawe i glasawe vo prostorija vo koja moàt da bidat prisutni samo ~lenovite na sovetot i zapisni~arot.

Odlukite {to treba da gi donese sudski sovet ili op{tata sednica na Vrhovniot sud se donesuvaat so glasawe. Za da bide usvoena odlukata, za nea treba da glasaat mnozinstvo od sudiite.

Sovetuvaweto mu prethodi na glasaweto. Sovetuvaweto zna~i raspravawe za site pra{awa koi se postaveni vo tekot na postapkata, a od koi zavisi odlukata po tu`benoto barawe, bilo tie da se od fakti~ka ili od pravna priroda.

Pretsedatelot na sovetot mora da im ukaè na sudiite-porotnici na oddelni odredbi od materijalnoto i procesno pravo vrz osnova na koi sporniot odnos treba da bide razre{en. Pritoa toj ne treba da im sugerira kakva odluka da donesat.

Pretsedatelot na sovetot opredeluva po koj redosled }e se razgledaat opredeleni pra{awa.

^lenovite na sovetot ne moàt da odbijat da glasaat za pra{awata {to }e gi postavi pretsedatelot.

Ponekoga{ se slu~uva glasovite na ~lenovite na sovetot da se odvojat, pa za oddelni pra{awa da ne moè da se postigne mnozinstvo, pra{awata }e se razdelat i glasaweto }e se povtoruva sé dodeka ne se postigne mnozinstvo.

Za sovetuvaweto i glasaweto se vodi zapisnik vo koj zadolìtelno se vnesuva donesenata odluka. Vo zapisnikot se zabeleùvaat i izdvoenite mislewa na oddelni ~lenovi na sovetot.

Zapisnikot se zape~atuva vo zatvoren plik koj moè da go otvori samo povisok sud.


4. IZGOTVUVAWE NA SUDSKA ODLUKA

Presudata se donesuva i objavuva vo ime na gra|anite na Republika Makedonija, a taka zapo~nuva i pismeno izrabotenata presuda.

Presudata mora da bide pismeno izrabotena. Istata treba da sodrì: voved, izreka, obrazloènie i pravna pouka.

Vovedot treba da sodrì: nazna~uvawe deka presudata se izrekuva vo imeto na gra|anite na Republika Makedonija, naziv i sostav na sudot, podatoci za strankite i nivnite zastapnici, predmetot na sporot, denot na zaklu~uvawe na glavnata rasprava, kako i denot na donesuvawe na presudata.

Izrekata na presudata ja sodrì odlukata na sudot za usvojuvawe ili odbivawe na oddelni barawa {to se odnesuvaat na glavnata rabota i na spornite barawa i odluki za postoeweto ili nepostoeweto na pobaruvaweto istaknato zaradi prebivawe.

Vo obrazloènieto sudot }e gi izloì barawata na strankite i nivnite naodi za faktite vrz koi se zasnovaat tie barawa, dokazite, relevantnite fakti koi gi utvrdil - fakti~kata sostojba, i popisite vrz koi sudot ja zasnoval presudata.

Vo pravnata pouka sudot ja upatuva strankata koja ne e zadovolna od presudata na mo`nosta da vloì àlba -do koj sud i vo koj rok.

SOOP[TUVAWE I DOSTAVUVAWE NA 5. ODLUKITE

Donesenata presuda se objavuva. Objavuvaweto pretstavuva posebno proceno dejstvo na sudot pri koe pretsedatelot na sovetot, odnosno sudijata-poedinec, javno }e ja pro~ita izrekata i nakratko }e gi soop{ti pri~inite za istata.

Objavuvaweto na presudata, kako i dostavuvaweto na presudata na strankite, predizvikuva posebni procesno-pravni posledici:


Sudot e vrzan za svojata presuda od momentot koga e 1. objavena ili ispratena na strankite;Sprema strankite presudata proizveduva dejstvo od 2. momentot koga im e dostavena.

Otkako presudata }e bide pismeno izrabotena, po eden primerok im se dostavuva na strankite. Od momentot na priemot na presudata za strankite i sudot zapo~nuvaat da te~at rokovi za izjavuvawe na pravni lekovi i za nastanuvawe na pravosilnost i izvr{nost.

Rezime: Donesuvaweto na sudska odluka pretstavuva zbir na procesni dejstva, a vo isto vreme e i tret i posleden stadium na postapkata pred prvostepeniot sud. Odlukite moàt da bidat presudi i re{enija. So presuda se odlu~uva za osnovanosta na tu`benite barawa na tuìtelot i so nea se primenuva pravna norma na konkreten slu~aj. Re{enijata se donesuvaat za ureduvawe na procesno-pravni pra{awa vo postapkata. Presuduvaweto e sloèna mislovna operacija. Presudata treba da pretstavuva logi~en zaklu~ok od utvrdenata fakti~ka sostojba/osnova i pravnata kvalifikacija na deloto. Donesenata presuda se objavuva i se dostavuva na strankite. Ova dejstvo predizvikuva pravni posledici bidej}i sudot e vrzan za svojata odluka, a sprema strankite presudata predizvikuva dejstvo od momentot koga im e dostavena. Presudata mora da bide izrabotena pismeno. Postojat tri vida presudi, spored toa kakva za{tita se dava: deklaratorni, konstitutivni i kondemnatorni. So ogled na tu`benoto barawe, presudite moàt da bidat: celosni, delumni, dopolnitelni i me|u- presuda.

Pra{awa za proverka na znaeweto:[to pretstavuva sudska odluka i koi vidovi 1. postojat?Kako se donesuvaat sudskite odluki?2. Na koj na~in se izgotvuva sudska odluka?3. Koga sudskata odluka se soop{tuva (objavuva), a 4. koga se dostavuva na strankite?Koi vidovi na presudi postojat i koga se 5. donesuvaat?


Celi na u~eweto: da go sfati{ zna~eweto i vidovite na pravni lekovi; da gi istakne{ instancite vo postapkata; da ja objasni{ àlbata kako edinstven redoven praven lek i postapkata po nea pred prvostepen i vtorostepen sud; da gi razlikuva{ vonrednite pravni lekovi - revizija, barawe na za{tita na zakonitosta i povtoruvawe na postapkata; da nabroi{ nekoi od osnovite za dopu{tenost i pri~inite za izjavuvawe na vonredni pravni lekovi i odlukite koi se donesuvaat po niv; da ja opi{e{ postapkata po revizija; da znae{ {to e pravosilnost i izvr{nost na sudskite odluki.


TEMA XIIIPRAVNI LEKOVI


Poim i zna~ewe na pravnite lekovi;1. Vidovi pravni lekovi;2. Instancii vo postapkata; 3. @alba (poim, dejstvo, sodrìna i pri~ini);4. Postapka po àlba pred prvostepeniot sud;5. Postapka po àlba pred vtorostepen sud;6. Vonredni pravni lekovi (revizija, barawe 7. na za{tita na zakonitosta i povtoruvawe na postapkata);Dopu{tenost na vonrednite pravni lekovi;8. Pri~ini za izjavuvawe na vonredni pravni 9. lekovi;Postapka od tret stepen (postapka po revizija);10. Poim za pravosilnost i izvr{nost na sudskite 11. odluki.

Klu~ni poimi:praven lek;- redoven praven lek;- vonreden praven lek;- instancii na - postapkata;àlba;- rok za àlba;- devulativno - svojstvo;suspenzivno dejstvo;- postapka na - prvostepen sud;dozvolenost na - àlba;

navremenost na àlba;- celosnost;- otfrlawe na àlba;- postapka na - vtorostepen sud;odbivawe;- neosnovanost na àlba;- ukinuvawe na presuda;- preina~uvawe na presuda;- revizija;- povtoruvawe na - postapkata;barawe za{tita na - zakonitosta.


1. POIM I ZNAÊWE NA PRAVNITE LEKOVI

Praven lek pretstavuva parni~no dejstvo na strankata so koe taa predlaga sudot da ja ukine ili da ja izmeni odlukata izre~ena na nejzina {teta.

Vo nekoi slu~ai toa procesno dejstvo go prezema ovlasten dràven organ, postapuvaj}i soglasno so svojata nadle`nost i ovlastuvawe.

Na primer: Javniot obvinitel i Javniot pravobranitel i dr. koga so zakon se ovlasteni da vloàt praven lek (na primer, àlba) vo postapka vo koja ne u~estvuvale, ako so odlukata e povreden javen interes ili interesot na RM.

Pravnite lekovi im ovozmoùvaat na strankite i drugite u~esnici vo postapkata da go iskaàt svojot revolt, negoduvawe protiv odlukite na sudot koga smetaat deka nivnite prava i interesi ne se dovolno i pravilno za{titeni od strana na sudot.

Zna~eweto na pravnite lekovi se ogleda i vo kontrolata na povisokiot sud vrz rabotata na poniskiot sud. Koga protiv nekoja sudska odluka }e se izjavi praven lek, po pravilo po nego vo povisoka instancija odlu~uva povisok sud koj moè da ja izmeni, ukine ili poni{ti nepravilnata odluka.

2. VIDOVI PRAVNI LEKOVI (REDOVNI I VONREDNI)

Pravnite lekovi moàt da bidat:Redovni pravni lekovi so koi se napa|aat (pobivaat)

nepravosilni odluki. Vonredni pravni lekovi so koi se pobivaat pravosilni

odluki. Edinstven redoven praven lek vo na{ite sudski

postapki e àlbata. Spored Ustavot na RM se garantira pravoto na àlba protiv site poedine~ni pravni akti doneseni vo postapkite od prv stepen pred sudovite.


Kako vonredni pravni lekovi koi im stojat na raspolagawe na strankite se: revizija, barawe za za{tita na zakonitosta i povtoruvawe na postapkata.

INSTANCII VO POSTAPKATA3.

Vo gra|ansko-sudskite postapki za edno isto delo vo razli~ni stepeni se povikani da postapuvaat i odlu~uvaat pove}e sudovi - instanciona nadle`nost. Za instanciona nadle`nost stanuva zbor i koga po eden ist predmet postapuva i odlu~uva razli~en sostav na sudii na eden ist sud.

Instanciite pretstavuvaat podelba na rabotite na dva ili pove}e sudovi vo odnos na eden ist spor odnosno predmet, kako i podelba na rabotite pome|u dva sostava na eden ist sud vo odnos na eden ist spor ili predmet.

Spored Ustavot na RM sudskata za{tita na gra|anskite subjektivni prava moè da se vr{i vo tri instancii - stepeni.

Vo prv stepen za{titata na gra|ansko-subjektivnite prava ja vr{at osnovnite sudovi.

Koga strankite ne se zadovolni od prvostepenata presuda na osnovnite sudovi imaat, spored Ustavot na RM, pravo na àlba. So toa im e ovozmoèno za istiot sudski predmet ili spor da moè da odlu~uva povisok, vtorostepen sud. Vtorostepeniot sud e Apelacioniot sud koj ja pretstavuva vtorata instancija vo za{titata na pravata.

Iako, Apelacioniot sud vo vtor stepen odlu~uval za istiot predmet, strankite i ponatamu moàt da ostanat nezadovolni od odlu~uvaweto. Za{titata na pravata ne zavr{uva tuka, pred vtorostepeniot sud.

Strankite imaat pravo da podnesat vonredni pravni lekovi i da iniciraat postapka od tret stepen. Vo tret stepen - instancija nadle`nosta se prenesuva kaj Vrhovniot sud kako najvisok sud vo dràvata.


@ALBA4. (poim, dejstvo, sodrìna i pri~ini)

@albata e redoven praven lek {to se izjavuva protiv nepravosilna presuda na prvostepeniot sud.

@albata ima dvojno dejstvo:Suspenzivno (odlo`no) dejstvo- - navreme vloènata àlba spre~uva, odnosno odloùva presudata da stane pravosilna i izvr{na;Devolutivno dejstvo- - za istata pravna rabota da moè da postapuva i odlu~uva drug povisok sud.

@albata e podnesok na strankata vo koj taa moè da iznese novi fakti i da predloì novi dokazi, kako i da istakne prigovori.

Za da moè da se postapuva po àlbata, taa treba da sodrì: Nazna~uvawe na sudot do koj se dostavuva, broj i datum na presudata {to se napa|a, koj del od presudata go napa|a i potpis na podnositelot.

Pri~ini poradi koi moè da se izjavi àlba se:ako sudot napravil su{testvena povreda na - pravilata na parni~nata postapka; ako sudot pogre{no ili necelosno ja utvrdil - fakti~kata sostojba;ako sudot pogre{no primenil pravna norma od - materijalnoto pravo.

Rokot za ̀ alba izjavuva 15 dena od denot na dostavuvawe na odlukata na strankite i te~e poedine~no za sekoja od niv. Vo nekoi parni~ni postapki (stopanski sporovi, sporovi od mala vrednost, rabotni odnosi i dr.) rokot za àlba iznesuva 8 dena.

5. POSTAPKA PO @ALBA PRED PRVOSTEPEN SUD

Po àlbata protiv prvostepenata presuda odlu~uva

vtorostepeniot sud. Strankite ja dostavuvaat àlbata


do prvostepeniot sud, koj pred da mu ja dostavi na vtorostepeniot sud, prezema opredelni parni~ni dejstva.

Prvostepeniot sud ja ispituva àlbata protiv negovata presuda so cel da utvrdi:

Dali àlbata e dozvolena - - àlbata e dozvolena ako ja izjavilo ovlasteno lice, strankite i drugite u~esnici vo postapkata, kako i Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel, Naroden pravobranitel i drugi organi ovlasteni so zakon. @alba ne moè da podnese lice koe se otkaàlo od pravoto na àlba;

Dali àlbata e navremena - - àlbata e navremena ako e izjavena pred da iste~e rokot za nejzino podnesuvawe.

Dali àlbata e celosna - - àlbata e celosna ako gi sodrì site potrebni podatoci za da moè da se postapuva po nea.

Ako prvostepeniot sud utvrdi deka àlbata protiv presudata e nedozvolena, nenavremena ili necelosna }e ja otfrli so re{enie.

Ako àlbata protiv presudata e dozvolena, navremena i celosna, prvostepeniot sud }e dostavi primerok od àlbata do sprotivnata stranka. Taa ima mo`nost da dade odgovor na àlbata vo rok od 8 dena od denot na dostavuvaweto. Po priemot na odgovorot na àlba ili po izminuvaweto na rokot za odgovor na àlba, pretsedatelot na sovetot ili sudija-poedinecot, }e ja dostavi àlbata zaedno so site spisi na vtorostepeniot sud.

POSTAPKA PO @ALBA PRED 6. VTOROSTEPEN SUD

Vtorostepeniot sud ja ispituva prvostepenata presuda vo onoj del vo koj se pobiva so àlba, vo granicite na àlbenite pri~ini. Po slu`bena dol`nost vnimava na primenata na materijalnoto pravo i na odredbite od parni~nata postapka.

- Vtorostepeniot sud so re{enie moè da ja otfrli


àlbata kako nenavremena, necelosna ili nedozvolena ako toa propu{til da go napravi prvostepeniot sud. Pri toa ne se vpu{ta vo meritorno razgleduvawe na àlbata.

- Vtorostepeniot sud moè da ja odbie àlbata kako neosnovana, i da ja potvrdi prvostepenata presuda koga }e najde deka ne postojat pri~inite navedeni vo àlbata.

- Vtorostepeniot sud moè da ja ukine prvostepenata presuda i da go vrati predmetot na prvostepeniot sud na povtorno odlu~uvawe. Toj moè da go stori toa dokolku utvrdi deka treba da se utvrdat novi fakti ili da se izvedat novi dokazi.

- Vtorostepeniot sud moè da ja preina~i prvostepenata presuda so toa {to }e donese nova presuda ako vrz osnova na raspravata utvrdi poinakva fakti~ka sostojba od onaa vo prvostepenata presuda; ako prvostepeniot sud pogre{no gi ocenil ispravite ili posredno izvedenite dokazi, a odlukata na prvostepeniot sud e zasnovana isklu~ivo vrz tie dokazi; ako prvostepeniot sud od faktite {to gi utvrdil izvel pogre{en zaklu~ok za postoeweto na drugi fakti, a vrz tie fakti e zasnovana presudata; ako fakti~kata sostojba e pravilno utvrdena, no pogre{no e primeneto materijalnoto pravo.

Vtorostepeniot sud ne moè da ja preina~i presudata na {teta na strankata koja se àlela ako samo taa izjavila àlba.

7. VONREDNI PRAVNI LEKOVI

Po nastapuvaweto na pravosilnost na presudata (donesena vo prv ili vtor stepen) so vonreden praven lek moè da se inicira postapka pred nadle`niot sud za ispituvawe na pravosilnosta na presudata.

Vonredni pravni lekovi se revizija i povtoruvawe na postapkata.

Revizijata e vonreden praven lek {to go koristat


strankite za da pobijat pravosilna presuda donesena vo vtor stepen. Revizijata se izjavuva vo rok od 30 dena od denot na dostavuvawe na presudata. Taa predizvikuva postapuvawe od tret stepen pred Vrhovniot sud. Revizijata e nesuspenziven praven lek, ne go zadrùva izvr{uvaweto na presudata protiv koja e izjavena.

Predlog za povtoruvawe na postapkata e vonreden praven lek koj se koristi protiv sudska odluka so koja postapkata e zavr{ena pravosilno, bez razlika vo koj stepen nastapila pravosilnosta.

Barawe za za{tita na zakonitosta e vonreden praven lek so koj se koristi Javniot obvinitel, i toa protiv odluka donesena vo prv stepen protiv koja ne e izjavena àlba, i protiv odluka donesena vo vtor stepen protiv koja ne e izjavena revizija.

8. OSNOVI ZA DOPU[TENOST NA VONREDNITE PRAVNI LEKOVI

Dopu{tenosta na vonrednite pravni lekovi isto kako i kaj redovniot praven lek - àlbata e opredelena so odredeni vremenski ramki. Ispituvaweto na zakonitosta i pravosilnosta na formalno-pravosilna presuda odnosno re{enie se inicira pred nadleèn sud so vonreden praven lek.

Bidej}i postojat pove}e vidovi na vonredni pravni lekovi, za sekoj od niv postojat razli~ni uslovi za dopu{tenost na pravniot lek.

a) Osnovite za dopu{tenost na revizijata se opredeleni dvojno i toa koga moè da se izjavi revizijata i od koi pri~ini. Vo pogled na dozvolenosta e opredeleno dvojno ograni~uvawe za izjavuvawe na revizija:

- Spored vidot i vrednosta na sporot - kumulativno29 vo imotni sporovi vo koi tu`benoto barawe se odnesuva na pobaruvawe vo pari, predavawe na predmeti ili ~inewe, ako vrednosta na predmetot na sporot na

29 kumulativno-zbirno;


pobivaniot del na presudata nadminuva iznos opredelen vo zakonot.

- Spored vidot na sporot - revizijata e sekoga{ dozvolena vo sporovite za izdr{ka; sporovi za avtorski prava i prava od industriska sopstvenost; nelojalna konkurencija i dr. bez ogled na vrednosta na sporot.

b) Osnovite za dopu{tenost na baraweto za za{tita na zakonitosta (BZZ) se po{iroko opredeleni od revizijata. BZZ se podiga protiv pravosilna sudska odluka i toa:

- protiv pravosilna sudska odluka donesena vo prv stepen;

- protiv pravosilna sudska presuda donesena vo vtor stepen;

- protiv odluka donesena po povod revizija ili BZZ.

v) Osnovite za dopu{tenost na baraweto za povtoruvawe na postapkata se naj{iroko opredeleni. Toa moè da se izjavi protiv sudska odluka so koja postapkata e zavr{ena pravosilno, bez razlika vo koj stepen nastapila pravosilnosta.

9. PRIÎNI ZA IZJAVUVAWE NA VONREDNI PRAVNI LEKOVI I ODLUKI PO NIV

Revizijata moè da se izjavi samo poradi:su{testvena povreda na pravilata na parni~nata a) postapka; poradi pogre{na primena na materijalnoto b) pravo.

Ne moè da se izjavi revizija zaradi pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sosotjba.

Za su{testvena povreda na pravilata na parni~nata postapka se smetaat povredite za mesnata nadle`nost, neodrùvawe na glavna rasprava, se odlu~ilo za barawe za koe ve}e te~e druga parnica, nezakonski bila isklu~ena javnosta od glavnata rasprava.


Od ovie pri~ini revizijata moè da se izjavi samo ako povredata e storena vo postapka pred vtorostepeniot sud.

Odlu~uvaj}i po revizija reviziskiot sud moè da donese: presuda so koja ja odbiva revizijata kako neosnovana; re{enie so koe delumno ili vo celost se ukinuva pravosilnata presuda {to se pobiva so revizijata ili ja otfrla tu`bata; presuda so koja ja usvojuva revizijata i ja preina~uva pobivanata presuda, zatoa {to materijalnoto pravo bilo pogre{no primeneto.

Pri~inite za povtoruvawe na postapkata se grupirani vo tri grupi.

Prvata grupa ja so~inuvaat su{testveni povredi na parni~nata postapka (ako vo postapkata u~estvuval sudija {to trebal da bide izzemen, ako na strankata poradi propu{tawe na dostavuvawe ne í e dadena mo`nost da rasprava pred sudot, ako nekoja od strankite ne e zastapuvana od ovlasteno lice i dr.).

Vtorata grupa pri~ini za povtoruvawe na postapkata e pojavuvawe na krivi~ni dela. Na primer: Odlukata na sudot se zasnova na laèn iskaz na svedok ili ve{tak, falsifikuvana isprava, krivi~no delo na sudija i dr.

Tretata grupa pri~ini za povtoruvawe se novi fakti ili novi dokazi (strankata otkrila novi dokazi koi bi vlijaele da se donese poinakva odluka).

Vo postapkata za povtoruvawe na postapkata, sudot donesuva re{enie so koe se dozvoluva povtoruvaweto na postapkata i se ukinuva odlukata donesena vo porane{nata postapka.

Pri~ini poradi koi moè da se podnese barawe za povtoruvawe na postapkata se:

a) su{testveni povredi na parni~nata postapka;b) pogre{na primena na materijalnoto pravo.Za razlika od revizijata koja moè da se izjavi poradi

istite pri~ini, samo protiv odluka na vtorostepen sud, BZZ moè da se izjavi i protiv odluka na prvostepen sud i protiv odluka po revizija. Me|utoa, BZZ moè da podnese samo Javniot obvinitel.


10. POSTAPKA OD TRET STEPEN (REVIZIJA)

Postapkata po revizija ja vodi Vrhovniot sud na RM. No, revizijata se dostavuva do prvostepeniot sud {to

ja izrekol prvostepenata presuda. Toj ispituva dali revizijata e navremena, celosna i dozvolena.

Nenavremena, necelosna i nedozvolena revizija sudot }e ja otfrli so re{enie bez odrùvawe na ro~i{te.

Ako revizijata e uredna, pretsedatelot na sovetot na prvostepeniot sud }e im dostavi primerok na sprotivnata stranka i na Javniot obvinitel koj e nadleèn da pokrene BZZ. Sprotivnata stranka vo rok od 30 dena moè da podnese do sudot odgovor na revizija, nadle`niot JO da se izjasni po podnesenata revizija.

Po istekot na rokot i po izjasnuvaweto, prvostepeniot sud }e ja dostavi revizijata zaedno so site spisi preku vtorostepeniot sud do reviziskiot sud. Reviziskiot sud najprvin ispituva dali ima formalni pre~ki da postapuva po revizijata.

Ako utvrdi neurednost na revizijata, }e ja otfrli so re{enie.

Ako nema formalni pre~ki, reviziskiot sud donesuva odluka po revizijata.

Vrhovniot sud moè da donese edna od slednive odluki:

Presuda so koja ja odbiva revizijata kako neosnovana; - Re{enie so koe delumno ili vo celost se ukinuva - pravosilnata presuda {to se pobiva so revizijata ili ja otfrla tu`bata; Presuda so koja ja usvojuva revizijata i ja preina~uva - pobivanata presuda, zatoa {to materijalnoto pravo bilo pogre{no primeneto.

11. POIM ZA PRAVOSILNOST I IZVR[NOST NA SUDSKITE ODLUKI

Pravosilnosta pretstavuva svojstvo na presudata so koe taa dobila pravna sila po sila na zakon.


Koga presudata }e stane pravosilna, taa stanuva i avtoritetna, kone~na i izvr{na.

Pravosilnosta moè da bide:Formalna pravosilnost - po nastapuvawe na

pravosilnosta na presudata postoi zabrana za istata pravna rabota povtorno da se sudi30. Sudot po slu`bena dol`nost vnimava dali za baraweto vo postapkata e ve}e pravosilno presudeno, i ako utvrdi deka e taka, vedna{ }e ja otfrli tu`bata.

Materijalna pravosilnost - sodrìnata na presudata se smeta za vistinita po nastapuvawe na pravosilnosta, odnosno ne moè povtorno da se ispituva vistinitosta na faktite koi ja so~inivaat fakti~kata sostojba (osnova) za donesuvawe na presudata. Pravosilnata presuda go obvrzuva sekoj na koj taa se odnesuva. Strankite ne moàt po svoja volja da ja ukinat presudata. Taa avtoritetno, pravno gi regulira odnosite me|u strankite.

Pravosilnosta ne nastapuva avtomatski so donesuvaweto na odlukata. Pravosilna e onaa presuda koja pove}e ne moè da se pobiva so àlba - formalna pravosilnost. Ako protiv presudata pove}e ne moè da se izjavuvaat vonredni pravni lekovi - nastapuva materijalna pravosilnost.

Sudskata odluka stanuva izvr{na ako stanala pravosilna, i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata koja proizleguva od presudata.

Sé {to se odnesuva na pravosilnosta na presudata se odnesuva i na pravosilnosta na re{enijata vo sudskite postapki.

Rezime: Pravnite lekovi pretstavuvaat parni~no dejst-vo na strankata so koe taa predlaga sudot da ja ukine ili da ja izmeni odlukata izre~ena na nejzina {teta. Postojat redovni i vonredni pravni lekovi. Eden spor moè da se re{ava vo tri instancii so podnesuvawe na

30 no bis in idem-ne povtorno za istoto;Res juducata-presudena rabota;


pravni lekovi. Instanciite pretstavuvaat podelba na rabotite pome|u sudovite vo odnos na eden ist spor. @albata e redoven praven lek {to se izjavuva protiv nepravosilna presuda na prvostepeniot sud. Taa ima svojstvo da go devoluira sudot, pa po àlba za istiot predmet }e odlu~uva vtorostepen sud. @albata se vloùva so cel da se suspendira(odloì), presudata da stane pravosilna i izvr{na. @albata e podnesok na strankata vo koj taa moè da iznese novi fakti i dokazi i da istakne prigovori. Pri~inite poradi koi moè da se izjavi àlba se: su{testvena povreda na pravilata na parni~nata postapka, pogre{no ili necelosno utvrdena fakti~ka sostojba i pogre{no primeneta pravna norma od materijalnoto pravo vrz konkretniot slu~aj. @alba se izjavuva vo rok od 15 dena od denot na dostavuvaweto na odlukata na strankite. Strankite ja dostavuvaat àlbata do prvostepeniot sud koj utvrduva dali e dozvolena, celosna i razbirliva, navremena i izjavena od ovlasten podnesuva~. Ako àlbata e dozvolena, navremena i celosna, prvostepeniot sud }e dostavi primerok od àlbata do sprotivnata stranka, koja ima mo`nost da dade odgovor na àlbata vo rok od 8 dena od denot na dostavuvaweto. Po priemot na odgovorot na àlba ili po izminuvaweto na rokot za odgovor na àlba, pretsedatelot na sovetot ili sudija-poedinecot }e ja dostavi àlbata zaedno so site spisi na vtorostepeniot sud. Isto taka, vtorostepeniot sud ja ocenuva urednosta na àlbata. Toj moè da ja otfrli, da ja odbie àlbata, da ja ukine ili da ja potvrdi prvostepenata presuda. So vonreden praven lek moè da se inicira postapka pred nadle`niot sud za ispituvawe na pravosilnosta na presudata. Vonredni pravni lekovi se revizija i povtoruvawe na postapkata. Pravosilnosta pretstavuva svojstvo na presudata so koe taa dobila pravna sila po sila na zakon. Koga presudata }e stane pravosilna, taa stanuva i avtoritetna, kone~na i izvr{na. Pravosilnosta moè da bide: formalna - presuda koja pove}e ne moè


da se pobiva so àlba; materijalna - ako protiv presudata pove}e ne moè da se izjavuvaat vonredni pravni lekovi. Sudskata odluka stanuva izvr{na ako stanala pravosilna, i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata koja proizleguva od presudata.


[to pretstavuvaat pravnite lekovi i kakvo e 1. nivnoto zna~ewe?Koi vidovi na pravni lekovi postojat?2. [to se instancii i vo kolku instancii se odlu~uva 3. vo sudskite postapki?Kakov praven lek e àlbata i kakvi dejstva ima vo 4. odnos na napadnatata presuda?Kako postapuva prvostepeniot sud koga }e primi 5. àlba za negova presuda?Koga prvostepeniot sud }e ja preprati àlbata 6. so celokupnata dokumentacija na vtorostepeniot, àlben sud i koi odluki toj moè da gi donese vo vrska so àlbata?[to e vonreden praven lek, koi vidovi postojat i 7. koga se podnesuvaat?Koi odluki moàt da se donesat po vonrednite 8. pravni lekovi?[to pretstavuva pravosilnost i koga nastapuva?9. Koga sudskite odluki stanuvaat izvr{ni? 10.

206 I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaII DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


VTOR DEL

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO

- IZBORNA-

ÊTVRTA GODINA

VTOR DEL

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO ZA IV GODINA

(izboren predmet)


Celi na u~eweto: da go razbere{ poimot i predmetot na vonparni~na postapka; da go identifikuva{ odnosot na vonparni~nata so drugite gra|anski postapki; da gi razlikuva{ na~elata koi se specifi~ni za vonparni~na postapka; da go sporeduva{ raspravnoto so istra`noto na~elo; da gi razlikuva{ u~esnicite vo vonparni~nata postapka; da ja objasnuva{ sposobnosta da se bide stranka (jus stendi in justitio); da ja objasnuva{ specifi~nosta na vonparni~nata sposobnost; da go sfati{ zna~enweto na kauzalnata legitimacija; da go razlikuva{ poveduvaweto na vonparni~nata postapka po slu`bena dol`nost (ex of cio) od poveduvaweto na postapkata po predlog na ovlasteno lice; da go elaborira{ tekot na vonparni~nata postapka.

II DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


TEMA I VONPARNI^NA POSTAPKA


Poim i predmet na vonparni~nata postapka;1. Odnos na vonparni~nata so drugite gra|anski 2.

postapki; Na~ela na vonparni~nata postapka;3. Sporedba na raspravno so istra`no na~elo;4. U~esnici vo vonparni~nata postapka;5. Sposobnost da se bide stranka 6. (jus stendi in justio); Specifi~nosti na vonparni~nata sposobnost;7. Kauzalna legitimacija;8. Poveduvawe na postapkata po slu`bena 9.

dol`nost i poveduvawe po predlog od ovlasteno lice;

Tek na vonparni~nata postapka.10.

Klu~ni poimi:

- Vonparni~na postapka- istra`no na~elo- Raspravno na~elo- U~esnici- procesualno delovna sposobnost- Postulaciona sposobnos- Kauzalna ili stvarna legitimacija- Re{enie- @alba



1. POIM I PREDMET NA VONPARNI^NATA POSTAPKA

Gra|ansko-sudskata postapka e sloèna postapka i se sostoi od tri oddelni postapki i toa parni~na, vonparni~na i izvr{na postapka.

Vonparni~nata postapka e vid na gra|ansko-sudska postapka vo koja sudot rasprava i odlu~uva za li~ni, semejni, imotni i drugi gra|ansko-pravni odnosi vo koi po pravilo nema sprotivnost na interesite me|u pravnite subjekti.

Vonparni~noto postapuvawe moè da bide razgleduvawe i odlu~uvawe t.e. za{tita na li~nosta i slobodata na li~nosta. Vo postapkata za zadrùvawe vo ustanova na du{evno-bolni lica ili za{tita na imotnite prava na licata, koi sami ne se vo sostojba da se griàt za sebe zaradi maloletnost, vonparni~noto postapuvawe moè da se odnesuva na zdobivawe na pravata na nedvi`nost ili za ureduvawe na odnosi me|u pove}e sopstvenici.

Vonparni~nata postapka ne e edinstvena postapka, nea ja so~inuvaat golem broj na vonparni~ni postapki koi me|u sebe se razlikuvaat vo pogled na poveduvaweto, tekot i dovr{uvaweto, kako i vo pogled na brojot i zna~eweto na u~esnicite vo niv.

I pokraj toa {to vonparni~nite postapki se smetaat za nesporni, vo oddelni slu~ai na vonparni~na postapka, sudot rasprava i odlu~uva i za sporni gra|ansko-pravni odnosi. Ovie postapki se narekuvaat kontenciozni vonparni~ni postapki.

2. ODNOSOT NA VONPARNI^NATA SPREMA DRUGITE SUDSKI POSTAPKI

Vonparni~nata postapka kako sudska postapka ima opredelen odnos so drugite sudski postapki, krivi~nata i postapkata po upravni sporovi. Kako poseben vid na gra|ansko-sudska postaka, vonparni~nata postapka ima opredeleni odnosi i so parni~nata i so izvr{nata postapka.



Teorijata na sporot ja pravi prvata razlika pome|u parni~nata i vonparni~nata postapka. Spored ovaa teorija parni~nata postapka e sporna postapka zatoa {to vo nea se utvrduvaat i ostvaruvaat sporni prava, a vonparni~nata postapka e nesporna bidej}i vo nea se za{tituvaat nesporni prava.

Teorijata na prevencija i represija gi razlikuva parni~nata od vonparni~nata postapka po celta koja se postignuva so postapkite. Spored ovaa teorija celta na vonparni~nata postapka e da se spre~at idnite povredi na gra|ansko-subjektivnite prava (prevencija), dodeka cel na parni~nata postapka e da se otstranat ve}e nastanatite povredi na tie prava (represija).

Teorija na strankite, spored ovaa teorija parnicata e postapka vo koja sekoga{ ima dve stranki so sprotivni interesi, dodeka vo vonparni~nata postapka nema stranki, tuku u~esnici koi me|u sebe nemaat sprotivstaveni inte-resi.

Teorija na konstitutivna priroda na vonparni~nite akti. Spored ovaa teorija odlukite {to gi donesuva sudot vo parni~nata postapka imaat deklarativna priroda bidej}i so niv se utvrduvaat samo postojnite odnosi me|u strankite, a odlukite {to gi donesuvaat sudovite vo vonparni~nata postapka imaat konstitutivna priroda, za{to so niv se oblikuvaat t.e. ustanovuvaat novi pravni odnosi ili se menuvaat i ukinuvaat postojnite.

Teorijata za redoven i vonreden pat na pravna za{tita ukaùva na toa deka parni~nata postapka se javuva kako redoven pat na za{tita na gra|ansko-subjektivnite prava, a vonparni~nata postapka e samo vonreden pat za postignuvawe na istata cel.

3. NAÊLA NA VONPARNI^NATA POSTAPKA

Ne~eloto na oficijalnost e edno od osnovnite na~ela na vonparni~nata postapka. Toa se primenuva vo site vonparni~ni postapki, nezavisno po ~ija inicijativa se poveduva postapkata. Slu`benoto vodewe i rakovodewe so postapkata zna~i deka {tom edna{ taa e povedena, nea vo celost ja vodi sudot po slu`bena dol`nost.



Na~elo na dispozicija na strankite. Strankite vo celost raspolagaat so site svoi materijalno-pravni i procesno-pravni barawa i slobodno vlijaat vrz procesot i tekot na postapkata. Strankite moàt da se otkaàt od svoite barawa, moàt da gi povle~at podnesenite predlozi, moàt da gi priznaat barawata na svoite protivnici, da zaklu~at poramnuvawe i sl.

Na~elo na materijalna vistina i istra`no na~elo. Sudot e dolèn potpolno i vistinito da gi utvrdi

spornite fakti od koi zavisi osnovanosta na baraweto. Ostvaruvaweto na Na~eloto na materijalna vistina e obezbedeno so istra`noto na~elo i Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite. Istra`noto na~elo se odnesuva na utvrduvawe na fakti~kiot materijal i na pribiraweto na dokazniot materijal t.e. se odnesuva na materijalnoto rakovodewe so postapkata.

Slobodnata ocenka na dokazite e tesno povrzana so Na~eloto na materijalnata vistina. Toa zna~i deka sudijata po svoja slobodna ocenka vrz osnova na dokazniot materijal pribran vo postapkata, ocenuva koj fakt se smeta za dokaàn i vistinit, a koj ne.

Na~elo na soslu{uvawe na u~esnicite i posebna grià za licata koi ne se vo sosotojba sami da se griàt za svoite prava.

Za pravata na strankite odnosno u~esnicite, vonparni~niot sud odlu~uva otkako }e pribavi izjavi od niv. Na~eloto na soslu{uvawe na u~esnicite vo vonparni~nata postapka ne e isto {to i Na~eloto na obostrano soslu{uvawe na strankite vo parni~nata postapka. Vo vonparni~nata postapka izjavite moàt da se davaat i bez prisustvo na drugite zainteresirani lica. Sudot e dolèn da vnimava da gi ostvarat svoite prava licata koi poradi maloletnost, du{evna bolest ili drugi okolnosti ne se vo sostojba sami da se griàt.

Na~elo na javnost ovozmoùva javnost vo sudeweto, zgolemuvawe na ~uvstvoto na odgovornost kaj sudijata i kaj drugite u~esnici vo postapkata pred sudot, nudi pogolema garancija deka sudeweto se odviva objektivno i ima opredeleno vlijanie vrz prisutnite za podigawe



na pravnata svest. Javnosta moè da se isklu~i od celata postapka ili samo od nejzin del so zakon ili so odluka na sudot.

Na~elo na usnost, kontradiktornost i neposrednost. Sudot e dolèn da ovozmoì na sekoja stranka da

se izjasni za barawata i navodite na drugata stranka. Neposrednosta zna~i deka sudskata odluka ja donesuva sovetot {to gi izvel procesnite dejstva vo tekot na postapkata. Ako sudijata bide smenet, izzemen i sli~no, postapkata zapo~nuva od po~etok kaj nov sudija ili sudski sovet.

4. SPOREDBA NA RASPRAVNO I ISTRA@NO NAÊLO

Za razlika od parni~nata postapka, kade {to sudot vo celost e vrzan za baraweto na strankite, vo vonparni~nata postapka sudot utvrduva i fakti koi u~esnicite ne gi iznele, ako tie se va`ni za donesuvawe na pravilna odluka. Ova go iskaùva istra`noto na~elo ili maksima koja se primenuva vo vonparni~nata postapka.

Materijalnoto upravuvawe so postapkata se odnesuva na utvrduvawe na fakti~kiot materijal (fakti~kata sostojba), kako edna od dvete va`ni pra{awa za donesuvawe na pravilna odluka. Vo taa smisla ova upravuvawe so postapkata se odnesuva i na pribiraweto, odnosno iznao|aweto na potrebniot dokazen materijal, preku koj }e se utvrdat pravno-relevantnite fakti.

Vo vrska so materijalnoto upravuvawe so postapkata e i raspravnoto na~elo, Na~eloto na slobodna ocenka na dokazite i Na~elo na utvrduvawe na vistinata.

Raspravnoto na~elo vo vonparni~nata postapka se ogleda vo toa {to u~esnicite se dol`ni da gi iznesat site fakti, vrz koi gi zasnovaat svoite predlozi i da predloàt dokazi so koi se utvrduvaat tie fakti. Raspravnoto na~elo pove}e e zastapeno vo parni~nata postapka vo odnos na vonparni~nata.



5. UÊSNICI VO VONPARNI^NATA POSTAPKA

Vo vonparni~nata postapka se javuvaat slednive u~esnici: Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel, sudot, organot za staratelstvo, fizi~kite i pravnite lica ~ii prava i interesi se zasegnati so postapkata, zakonski zastapnici, polnomo{nici, ve{taci, svedoci i dr.

Sudot ima osobena polo`ba i uloga vo vonparni~nata postapka. Negovoto vlijanie e najzna~ajno. Toj ja poveduva, vodi i zavr{uva vonparni~nata postapka. Vo ovaa smisla sudot upravuva so postapkata vo formalna smisla. Sudot go opredeluva vremenskiot tek na postapkata, zakaùva i odrùva ro~i{ta, odloùva ro~i{te, odreduva sudski rokovi, ja prekinuva postapkata i drugo.

Materijalnoto upravuvawe so postapkata zna~i deka vonparni~niot sud po slu`bena dol`nost gi utvrduva pravno-relevantnite fakti, gi iznao|a dokazite so koi tie se potvrduvaat.

Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel i organot za staratelstvo vo vonparni~nata postapka isto taka imaat posebna polo`ba, uloga i vlijanie. Ovie organi se ovlasteni i zadolèni da povedat izvesni vonparni~ni postapki pred sudot. Site ovie organi koga poveduvaat odredena vonparni~na postapka imaat polo`ba na stranka, iako nemaat sposobnost da bidat stranka vo postapkata.

Kako subjekti vo vonparni~nata postapka se pojavuvaat licata ~ii prava i interesi se zasegnati ili treba da bidat ostvareni.

6. SPOSOBNOST DA SE BIDE STRANKA

Vo vonparni~na postapka strankite se ozna~eni so terminot u~esnik. Sepak se pravi razlika me|u glavni i drugi u~esnici. Glavnata rabota pome|u strankata i u~esnikot e vo nivnata razli~na polo`ba vo vonparni~nata postapka.

Strankata-u~esnik e lice po ~ij predlog redovno se poveduva vonparni~nata postapka i liceto protiv



koe taa se poveduva, a tie po pravilo u~estvuvaat vo postapkata sé do nejzinoto dovr{uvawe. Bez niv postapkata ne moè da se povede i polnova`no da se zavr{i. Ova e slu~aj so site vonparni~ni postapki koi se poveduvaat po predlog, a osobeno so spornite vonparni~ni postapki.

U~esnik pak e liceto koe vleguva vo ve}e povedena vonparni~na postapka. U~esnicite ili baraat sudot da donese odluka koja neposredno }e se odnesuva na niv, ili pak baraat da se izmeni, ukine ve}e donesena odluka. Pritoa, stapuvaweto na u~esnikot vo vonparni~nata postapka ne e vrzano za odreden procesualen stadium kako {to e toa slu~aj so zame{uvaweto vo parni~nata postapka.

Sposobnosta da se bide stranka vo vonparni~nata postapka e sposobnost ili mo`nost da se bide nositel na prava ili obvrski {to proizleguvaat od procesno-pravniot odnos.

Ovaa sposobnost ja imaat onie subjekti koi spored gra|anskoto pravo se sposobni da bidat nositeli na prava i obvrski, odnosno imaat pravna sposobnost.

Pravnata sposobnost, kako op{ta i apstraktna mo`nost da se bide nositel na prava i obvrski vo ramkite na pravniot subjektivitet, ne e ednistvena pravna kategorija. Taa se javuva kako op{ta, posebna i ograni~ena sposobnost.31 Pritoa, site tri vida na pravna sposobnost moàt da se sretnat kaj fizi~kite lica, dodeka kaj pravnite lica moè da se zboruva samo za posebna pravna sposobnost, a po isklu~ok i za ograni~ena pravna sposobnost.

So posebni propisi se opredeluva koj moè da bide

31 Op{ta pravna sposobnost zna~i mo`nost na licata da bidat nositeli na site gra|ansko-subjektivni prava i obvrski, osven na onie za koi e potrebna posebna pravna sposobnost.Posebna pravna sposobnost e mo`nost na licata da bidat nositeli samo na odredeni gra|anski prava i obvrski, a za koi e propi{ana potreba od posebna pravna sposobnost - lekari, advokati i dr. Ograni~ena pravna sposobnost e mo`nost na licata da bidat nositeli na opredeleni prava i obvrski, {to pretstavuva ograni~uvawe na op{tata delovna sposobnost.



stranka vo vonparni~nata postapka, osven fizi~kite i pravni lica.

Takvi se dràvnite organi i institucii: Javnoto obvinitelstvo i Centarot za socijalna rabota.

7. SPECIFI^NOSTI NA VONPARNI^NATA SPOSOBNOST

Za samostojno vr{ewe na procesnite dejstva vo gra|ansko-sudskite postapki od koi za u~esnicite vo postapkata nastanuvaat prava i obvrski, pokraj sposobnosta da se bide stranka potrebno e da se ima procesna sposobnost. Toa e sposobnost na strankata sama ili preku polnomo{nik, da vr{i ili prezema procesni dejstva, a so toa da proizveduva procesno-pravni dejstva i da gi prima procesnite dejstva na svojot protivnik vo postapkata.

Licata koi gi vr{at tie dejstva mora da imaat priznaena sposobnost za volja - delovna sposobnost. Zatoa procesnata sposobnost u{te se narekuva procesno-delovna sposobnost.

Procesna sposobnost imaat fizi~kite lica koi spored gra|anskoto pravo imaat op{ta delovna sposobnost. Toa se polnoletni lica, dokolku po polnoletstvoto so sudska odluka ne im e odzemena ili ograni~ena op{tata delovna sposobnost. Odnosno, dokolku nad niv ne e prodolèno roditelskoto pravo, kako i maloletnite lica koi so stapuvaweto vo brak pred polnoletstvoto se zdobile so op{ta delovna sposobnost.

Za razlika od delovnata sposobnost kaj koja razlikuvame op{ta, posebna i ograni~ena, procesnata sposobnost se javuva kako op{ta i kako posebna.

Procesnata sposobnost vo parni~nata postapka se narekuva parni~na sposobnost, a vo vonparni~nata postapka se narekuva vonparni~na sposobnost.

Postulacionata sposobnost e sposobnosta na strankata sama, bez posredstvo na drugo lice (polnomo{nik, tolkuva~), da vr{i procesni dejstva vo pravno-relevantna forma. Taa, kako i nejzinata negacija



- postulaciona nesposobnost, moè da se odnesuva na vr{ewe na site procesni dejstva t.e. na edna postapka vo celina.

Postulacionata sposobnost sekoga{ pretpostavuva deka strankata e procesno sposobna, dodeka nedostigot na procesnata sposobnost ne zna~i deka strankata istovremeno e postulaciono nesposobna.

8. KAUZALNA LEGITIMACIJA

Kauzalnata ili stvarna legitimacija32 pretstavuva odnosot na strankite sprema predmetot na postapkata {to ja vodat tie. Toa e odnos na strankata sprema pravoto, odnosno vrskata {to proizleguva od odnosot za koj se vodi postapkata.

Vo parni~nata postapka kauzalna legitimacija ima liceto koe spored gra|anskoto pravo e nositel na pravoto i obvrskata. Zatoa kauzalnata legitimacija se javuva kako sposobnost da se bide stranka.

Vo vonparni~nata postapka kauzalnata legitimacija ima po{iroka primena za razlika od parni~nata postapka. Toa e pravo na edno lice da povede odredena vonparni~na postapka - aktivna legitimacija; i dol`nost da u~estvuva vo postapkata {to e povedena protiv edno lice - pasivna legitimacija.

Kauzalnata legitimacija se javuva samo vo dvostranite vonparni~ni postapki. Za pasivna legitimacija ne moè da se zboruva kaj ednostranite vonparni~ni postapki, zatoa {to kaj niv nema stranka protiv koja se vodi postapkata.

Ponekoga{ pravo da povedat edna vonparni~na postapka imaat i lica koi ne se neposredno pravno zainteresirani za predmetot za koj se poveduva taa postapka. Zatoa vo vrska so toa postoi mislewe deka vo vonparni~na postapka e dopu{ten popularen predlog ili popularna tu`ba.

Sepak, vo vonparni~nata postapka meritornite i

32 legitimacija-ovlastuvawe;



kone~ni odluki moàt da se donesuvaat samo po predlog na legitimirani lica, odnosno organi. Osven toa, pravilo na vonparni~nata postapka e sudot sekoga{ da vnimava pred nego da ne se sklu~i pravno delo bez soslu{uvawe, ili soglasnost na licata koi se potrebni za toa delo da bide polnova`no.

Vo vonparni~nata postapka pravo da izjavat praven lek imaat ponekoga{ i onie koi ne se stranki vo prava smisla na zborot tuku se u~esnici, pa i toga{ koga, voop{to, ne zele u~estvo vo postapkata vo koja e donesena odluka protiv koja go izjavuvaat pravniot lek.

Na primer: Vo postapkata za izdavawe dozvola na maloletnik da stapi vo brak, roditelite odnosno staratelite u~estvuvaat vo prvostepenata postapka, no nemaat svojstvo na stranka, nitu se u~esnici. No, dokolku sudot donese re{enie so koe na maloletnikot mu se dozvoluva da stapi vo brak, protiv taa odluka tie imaat pravo na ̀ alba. Isto taka i Javniot obvinitel ima pravo po taa odluka da izjavi àlba, iako toj voop{to ne u~estvuval vo prvostepenata postapka.

POVEDUVAWE NA POSTAPKATA PO 9. SLU@BENA DOL@NOST I POVEDUVAWE PO

PREDLOG OD OVLASTENO LICE

Vonparni~nite postapki se poveduvaat po predlog na ovlasteno lice i po slu`bena dol`nost (ex o cio).

Vo oficijalnite vonparni~ni postapki celosno e afirmirano Na~eloto na oficijalnost. Postapkata se poveduva, prodolùva i dovr{uva po slu`bena dol`nost, bez ogled na toa dali poveduvaweto na postapkata go baraat zainteresiranite stranki. Predlog za poveduvawe na oficijalni vonparni~ni postapki moè da podnese i zainteresiranata stranka, no toj predlog nema karakter na inicijalen akt, tuku pretstavuva samo signal do nadle`niot organ - sudot, toj da ja povede odnosnata vonparni~na postapka.

Sepak, takviot predlog predizvikuva odredeno pravno



dejstvo za podnositelot. So podnesuvaweto na predlogot, podnositelot 1. se zdobiva so svojstvo na stranka, pa zatoa mora na negova strana da postoi praven interes za podnesuvawe na predlogot. Dokolku predlogot so koj se povede oficijalna 2. vonparni~na postapka se pokaè kako neosnovan, sudot moè da go zadolì podnositelot da gi nadomesti tro{ocite na postapkata.

Toa zna~i deka postapkata ja poveduva samiot sud po sopstvena inicijativa, {tom doznae deka za toa nastapile pretpostavkite.

Vo taa smisla oficijalni vonparni~ni postapki se: postapka za raspravawe na ostavina, postapka za proglasuvawe na testament koga se vr{i nadvor od postapkata za raspravawe na ostavina i postapka za utvrduvawe nadomestok za eksproprirana nedvi`nost.

Po slu`bena dol`nost se ureduvaat semejnite i statusnite odnosi, no ne stanuva zbor za oficijalni vonparni~ni postapki. Na{eto pravo poznava slu~ai koga opredeleni vonsudski organi se ovlasteni po slu`bena dol`nost da povedat pred sudot vonparni~na postapka za ureduvawe na izvesni odnosi. Toa e slu~ajot so Javniot obvinitel i Javniot pravobranitel - vo postapkata za proglasuvawe na is~eznati lica za umreni i za dokaùvawe na smrtta; Centarot za socijalna rabota - vo postapkata za li{uvawe od vr{ewe na roditelski prava i vo postapkata za prodolùvawe na vr{ewe na roditelski prava i dol`nosti po polnoletstvoto.

Vonparni~ni postapki koi ne se poveduvaat po slu`bena dol`nost se poveduvaat po predlog na ovlasteni lica i organi. Vo ovie vonparni~ni postapki e afirmirano Na~eloto na dispozicija na strankite. Strankite raspolagaat so svoite materijalno-pravni i procesno-pravni barawa. Vo taa smisla licata odnosno organite po ~ij predlog se poveduva vonparni~nata postapka, moàt vo sekoj moment da se spogodat so sprotivnata stranka, da sklu~at poramnuvawe, a moàt



i da go povle~at svojot predlog. I vo dvata slu~aja postapkata se zapira.

Od druga strana pak, bidej}i ne moè vonparni~niot sud da postapuva bez predlog od ovlasteno lice ili organ, vo ovie postapki, vonparni~niot sud ne moè na strankata da priznae ne{to {to taa ne go barala.

Po predlog se poveduvaat site vonparni~ni postapki, osven postapkite koi se oficijalni.

10. TEK NA VONPARNI^NA POSTAPKA

Vo vonparni~nata postapka posebno e afirmirana istra`nata maksima. Sudot po slu`bena dol`nost mora da gi uvidi site okolnosti i odnosi koi imaat vlijanie na donesuvaweto na sudskata odluka.

Za taa cel sudot moè da soslu{a stranki, svedoci, da izvr{i uvid, ve{ta~ewe i razgleduvawe na razli~ni ispravi.

Soslu{uvaweto moè da se izvr{i usno i pri soslu{uvaweto na ednata stranka ne e zadolìtelno prisustvoto na drugata. Pri ocenuvawe na dokazite, sudot po slobodna ocenka utvrduva dali izvesnite fakti }e gi zeme za dokaàni i vistiniti ili ne.

Odlukite {to gi donesuva sudot vo vonparni~nata postapka se vo forma na re{enie.

Re{enijata {to se donesuvaat na ro~i{tata, sudijata vedna{ gi objavuva. Re{enijata {to ne se objaveni na ro~i{te im se soop{tuvaat na strankite i u~esnicite so dostavuvawe na zaveren prepis od re{enieto.

So re{enijata so koi na strankata ili u~esnikot im se naloùva odredeno ~inewe, sudot }e odredi i rok vo koj obvrzanoto lice e dol`no da go izvr{i ~ineweto.

Redoven praven lek {to se izjavuva protiv re{enieto vo vonparni~nata postapka e àlbata. Izjavenata àlba go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto - ima suspenzivno dejstvo, osven vo slu~ai koga sudot moè da odlu~i àlbata da ne go zadrùva izvr{uvaweto na



re{enieto i vo slu~ai opredeleni so zakon. Donesenoto re{enie vo vonparni~na postapka od prv

stepen moè da se pobiva poradi:bitni povredi na odredbite na vonparni~nata - postapka;poradi pogre{no ili nepotpolno utvrdena - fakti~ka sostojba;poradi pogre{na primena na materijalnoto - pravo.

@albata se podnesuva do prvostepeniot sud {to go donel re{enieto, vo dovolen broj na primeroci za site stranki i u~esnici.

Prvostepeniot vonparni~en sud moè da ja otfrli àlbata dokolku ne e blagovremena ili dozvolena; ili da ja uvaì vo celost ili delumno.

Dokolku prvostepeniot sud ne ja uvaìl àlbata i ne ja otfrlil, istata ja dostavuva za re{avawe na vtorostepeniot sud.

Rezime: Vonparni~nata postapka e vid na gra|ansko-sudska postapka vo koja sudot rasprava i odlu~uva za li~ni, semejni, imotni i drugi gra|ansko-pravni odnosi, vo koi po pravilo nema sprotivnost na interesite me|u pravnite subjekti. Kako poseben vid gra|ansko-sudska postaka, vonparni~nata postapka ima opredeleni odnosi i so parni~nata i so izvr{nata postapka. Tie me|u sebe se razgrani~uvaat so pomo{ na Teorijata na sporot; Teorijata na prevencija i represija; Teorija na strankite; Teorija na konstitutivna priroda na vonparni~nite akti; Teorija za redoven i vonreden pat na pravna za{tita. Vo vonparni~nata postapka se zastapeni na~elata koi se zastapeni i vo parni~nata postapka, iako vo razli~en obem i so razli~no zna~ewe. Sepak, edno od najspecifi~nite na~ela e Na~eloto na posebna grià za licata koi sami ne se vo sostojba da se griàt za svoite prava. Sudot postapuva po slu`bena dol`nost. Javniot obvinitel, Javniot pravobranitel i organot za staratelstvo vo vonparni~nata



postapka isto taka imaat posebna polo`ba i uloga. Vo vonparni~nata postapka strankite se ozna~eni so terminot u~esnik. U~esnikot odnosno strankata e lice po ~ij predlog redovno se poveduva vonparni~nata postapka i liceto protiv koe taa se poveduva. Bez niv postapkata ne moè da se povede i polnova`no da se zavr{i. U~esnik e liceto koe vleguva vo ve}e povedena vonparni~na postapka. Strankite mora da poseduvaat strane~ka, vonparni~na procesna sposobnost i kauzalna legitimacija. Odlukite {to sudot gi donesuva vo vonparni~nata postapka se vo forma na re{enie. Re{enieto doneseno vo vonparni~na postapka od prv stepen moè da se napa|a so àlba.

Pra{awa za proverka na znaeweto:[to pretstavuva vonparni~nata postapka?1. Koi odnosi se ureduvaat vo vonparni~nata 2. postapka?Vo kakov odnos e vonparni~nata so parni~nata 3. postapka i so koi teorii se razgrani~uvaat me|u sebe? Koi na~ela se zastapeni vo vonparni~nata postapka, 4. a koi se specifi~ni za vonparni~nata postapka?[to se podrazbira pod u~esnik, kakvi u~esnici se 5. strankite? Koi sposobnosti treba da gi poseduvaat u~esnicite 6. vo vonparni~na postapka?[to e procesna sposobnost vo vonparni~na postapka, 7. a {to kauzalna legitimacija?Kako se poveduva vonparni~na postapka?8. So kakva odluka sudot odlu~uva vo vonparni~na 9. postapka?So koj praven lek moè da se napa|a re{enieto, vo 10. koj rok i do koj organ se upatuva?


223I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaII DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


Celi na u~eweto: da gi razlikuva{ vidovite von-parni~ni postapki; da ja sporeduva{ postapkata za odzemawe na delovna sposobnost so postapkata za vra}awe na delovnata sposobnost; da ja objasnuva{ postapkata za zadrùvawe na lice vo zdravstvena ustanova zaradi lekuvawe na du{evna bolest; da gi identifikuva{ uslovite i postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i dokaùvawe na smrt; da gi objasnuva uslovite i pri~inite za otstapkata za li{uvawe na roditel od vr{ewe na roditelski prava, opredeluvawe na roditel da ima polo`ba na staratel, kako i vra}awe na odzemeno roditelsko pravo; da go razbira prodolùvaweto na roditelskoto pravo i po polnoletstvoto na deteto; da ja objasnuva{ postapkata za davawe na dozvola za sklu~uvawe brak na maloletni lica i po svatovstvo; da ja elaborira{ postapkata za raspravawe na ostavina; da ja objasnuva{ postapkata na ostavinskiot sud po smrtovnica; da go objasnuva{ ri~i{teto za raspravawe na ostavina (donesuvawe na re{enie); da gi sfa}a{ naslednite barawa po pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe; da ja objasnuva{ postapkata koga za ostavina e nadleèn stranski organ; da ja identifikuva{ postapkata po testament; da se zapoznae{ so ostanatite postapki za ureduvawe na imotnite odnosi; da ja razbere{ postapkata za sostavuvawe na ispravi, zaverka kaj notar i potvrduvawe, ~uvawe na ispravi i poni{tuvawe sudski, odnosno notarski depozit.



TEMA IIVIDOVI VONPARNI^NI POSTAPKI

Struktura na temata: Vidovi vonparni~ni postapki;1. Odzemawe na delovna sposobnost i vra}awe na 2. delovna sposobnost; Zadrùvawe na lice vo zdravstvena ustanova za 3. lekuvawe na du{evni bolesti; Proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i 4. dokaùvawe na smrt; Li{uvawe na roditelot od vr{ewe na roditelski 5. prava, opredeluvawe na roditel da ima polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava; Prodolùvawe na roditelsko pravo i po 6. polnoletstvoto na deteto; Davawe dozvola za sklu~uvawe na brak;7. Raspravawe na ostavina;8. Smrtovnica;9. Ro~i{te za raspravawe na ostavina (donesuvawe na 10. re{enie); Nasledni barawa po pravosilnost na re{enieto za 11. nasleduvawe;Postapka koga za ostavina e nadleèn stranski 12. organ;Postapka po testament;13. Postapki za ureduvawe na imotni odnosi;14. Postapka za sostavuvawe na ispravi, zaverka 15. kaj notar i potvrduvawe i ~uvawe na ispravi i poni{tuvawe na sudski, notarski depozit.

Klu~ni poimi: - testament;- t ;- dokaùvawe na smrt;- postapka za

ureduvawe na li~ni sostojbi;

- postapka za ureduvawe na semejni odnosi;

- postapka za ureduvawe na imotni

odnosi; - upravuvawe i

koristewe na zaedni~ki predmeti;

- ureduvawe na odnosite me|u eta`nite sopstvenici;

- delba na zaedni~ki predmet ili imot;

- smrtovnica;- postaka za zaveruvawe;- vonparni~na postapka.



VIDOVI VONPARNI^NI POSTAKI1.

Za razlika od parni~no-sudskata postapka i krivi~o-sudskata postapka vo koi se sre}ava edna op{ta i pove}e posebni postapki, vo vonparni~nata i izvr{nata sudska postapka ne postoi ovaa podelba. Vo vonparni~nata postapka postojat samo posebni postapki. Vonparni~nite postapki moàt da se grupiraat spored predmetot na regulirawe. Spored toa postojat slednive vidovi vonparni~ni postapki:

Postapki za ureduvawe na li~ni sostojbi1. : li{uvawe od delovna sposobnost i proglasuvawe na lice za delovno sposobno; zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti; proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i dokaùvawe na smrtta;Postapki za ureduvawe na semejni odnosi2. : davawe dozvola za sklu~uvawe na brak; li{uvawe od vr{ewe na roditelski prava, opredeluvawe na roditel da ima polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava; prodolùvawe na roditelskite prava i dol`nosti po polnoletstvoto; proglasuvawe na dete rodeno vo brak.Postapki za ureduvawe na imotni odnosi:3. raspravawe na ostavina; ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti; ureduvawe na odnosi me|u eta`ni sopstvenici; delba na zaedni~ki predmeti ili imot; ureduvawe na me|i; opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost.Postapki za pravna va`nost na ispravite, 4. ~uvawe na ispravi vo sudot i sudski depozit: sostavuvawe i potvrduvawe na ispravi; poni{tuvawe na ispravi; ~uvawe na ispravi; sudski depozit.Postapki za zaveruvawe:5. potpisi, prepisi, rakopisi, prevodi.



ZVP sodrì op{ti odredbi koi se odnesuvaat na site vonparni~ni postapki koi se uredeni so ZVP, kako i za onie vonparni~ni postapki koi se uredeni so drugi zakoni. Osven sudovite, vonparni~ni postapki vodat i notarite.

2. ODZEMAWE NA DELOVNA SPOSOBNOST

Delovnata sposobnost e va`no svojstvo na fizi~-koto lice. Za delovno sposobno se smeta lice koe navr{ilo osumnaeset godini i ima razviena svest i volja, i moè samostojno ili preku polnomo{nik da prezema dejstva so koi se steknuva so prava i obvrski.

Zna~i treba da se ispolneti slednite pretpostavki:- fizi~koto lice da ima opredelena vozrast;- da e mentalno (psihi~ki) zdravo. Za najniska granica na vozrast od koga liceto ima

odredena razviena svest i volja se zema 14-tata godina. Poradi toa se razlikuva: ograni~ena, posebna i op{ta delovna sposobnost.

Op{tata delovna sposobnost se javuva kako najvisok stepen na delovna sposobnost na fizi~kite lica.

Vozrasta i psihi~koto zdravje kako pretpostavki ne se odnesuvaat samo vo pogled na nastanuvaweto na delovnata sposobnost, tuku tie se pretpostavki i za nejzinoto traewe.

Vo postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost sudot odlu~uva za delumno ili napolno li{uvawe od delovna sposobnost na lice koe poradi du{evno zaboluvawe, slaboumnost, upotreba na alkohol ili drugi nervni otrovi, narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i dr., ne e vo sostojba da se griì za sebesi i za za{tita na svoite prava i interesi.

Za li{uvawe od delovnata sposobnost na lice, nadleèn e sudot, na ~ie podra~je toa lice imalo posledno ìveali{te odnosno prestojuvali{te.

Postapkata za napolno ili delumno li{uvawe od



delovna sposobnost sudot ja poveduva: po slu`bena dol`nost ili po predlog od bra~en drugar, dete, vnuk, roditel, dedo, baba, brat, sestra i sekoj drug koj so toa lice ìvee vo trajna zaednica, i po predlog od nadle`niot organ za staratelstvo.

Poveduvawe na postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost po slu`bena dol`nost od strana na sudot se opravduva so zasegnatost na op{testveniot interes.

Koga postapkata se poveduva so predlog, vo nego treba da se navedat faktite od koi proizleguva deka postojat uslovi za li{uvawe na liceto od delovna sposobnost i dokazite so koi se potvrduvaat tie fakti.

Postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost e itna.

Za nejzino poveduvawe treba da bide izvesten nadle`niot organ za staratelstvo, ako postapkata e povedena po negov predlog.

Vo itni opravdani slu~ai sudot moè vo tekot na postapkata za liceto, sprema koe se vodi, da mu nazna~i privremen zastapnik, sudot }e go soslu{a liceto ako e mo`no toa.

Ako liceto sprema koe e povedena postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost ima nedvièn imot, nazna~uvaweto na privremen zastapnik odnosno staratel se zapi{uva vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite.

Na ro~i{teto se povikuva predlaga~ot na postapkata i privremeniot zastapnik odnosno staratel.

Sudot }e go ispita liceto, sprema koe se vodi postapka za li{uvawe od delovna sposobnost, za site bitni fakti za donesuvawe na re{enie, ako e mo`no toa i ako ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje.

Sudot e dolèn da gi soslu{a i licata koi moàt da dadat podatoci za ìvotot i povedenieto na liceto sprema koe se vodi postapkata, a po potreba za tie fakti



moè da pribavi podatoci od organot ili organizacijata koja raspolaga so niv.

Za da ja utvrdi vistinskata sostojba za zdravjeto na liceto, sudot }e odredi liceto da bide pregledano od najmalku dvajca lekari, od koi eden od niv mora da bide specijalist za nervni i du{evni bolesti. Pregledot se vr{i pod nadzor i spored upatstvata na sudijata.

Dodeka trae postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost, liceto moè da bide zadràno vo zdravstvena organizacija za du{evni bolesti, no najdolgo do tri meseci, ako e toa neophodno za utvrduvawe na negovata du{evna sostojba, osven vo slu~aite koga poradi takvoto zadrùvawe bi nastanale {tetni posledici po negovoto zdravje.

Protiv re{enieto za zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za du{evni bolesti, àlba moè da podnese predlaga~ot, liceto sprema koe e povedena postapkata i negoviot privremen zastapnik odnosno staratel.

Po sproveduvaweto na postapkata, sudot odlu~uva dali liceto sprema koe se vodi postapkata }e go li{i celosno ili delumno od delovnata sposobnost.

Sudot moè da go odloì donesuvaweto na re{enieto za delumno li{uvawe od delovna sposobnost poradi upotreba na alkohol ili drugi opijati, ako opravdano se o~ekuva deka liceto }e se popravi, odnosno se podloìlo na lekuvawe vo soodvetna zdravstvena organizacija.

Ako po celosnoto li{uvawe od delovna sposobnost se utvrdi deka sostojbata na liceto e popravena, sudot }e go izmeni re{enieto i }e odredi delumno li{uvawe od delovnata sposobnost.

Po prestanokot na pri~inite poradi koi liceto e li{eno od delovna sposobnost, sudot }e go proglasi za delovno sposobno.

Re{enijata doneseni vo ovaa postapka se zapi{uvaat vo mati~nite knigi na rodenite, javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata vrz nedvi`nostite i vo organot za staratelstvo.



3. ZADR@UVAWE NA LICE VO ZDRAVSTVENA USTANOVA ZA LEKUVAWE NA DU[EVNI

BOLESTI

Vo postapkata za zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti, sudot odlu~uva koga du{evno-bolnoto lice treba da bide ograni~eno vo slobodata na dvièweto ili kontaktiraweto so nadvore{niot svet.

Zdravstvenata organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti e dol`na vedna{ da prijavi kaj sudot da otpo~ne postapka.

Prijavata sodrì podatoci za toa koj go dovel liceto vo zdravstvena organizacija, za prirodata i stepenot na bolesta i dokazite vrz osnova na koi organizacijata zaklu~ila za zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice. Prijava ne se podnesuva ako liceto e zadràno vo zdravstvena organizacija vrz osnova na re{enie vo postapka za li{uvawe od delovna sposobnost ili vo krivi~na postapka.

Postapkata za zadrùvawe vo zdravstvena organizacija sudot ja poveduva po slu`bena dol`nost koga:

}e primi prijava; - na drug na~in }e soznae deka nekoe lice e zadràno - vo zdravstvena organizacija.

Postapkata e itna. Sudot vedna{ }e naredi zadrànoto lice da bide pregledano. Toj e dolèn da gi ispita site okolnosti od zna~ewe za donesuvaweto na re{enie i da go soslu{a liceto nad koe se vr{i pregled, ako toa e mo`no i ako ne vlijae {tetno vrz negovoto zdravje.

Koga sudot }e re{i pregledanoto lice da bide zadràno vo zdravstvenata organizacija, istovremeno }e go odredi i vremeto koe ne moè da bide podolgo od edna godina.

Ako zdravstvenata organizacija oceni deka zadrànoto lice treba da ostane na lekuvawe i po istekot na vremeto odredeno vo re{enieto na sudot, dol`na e 30 dena pred istekot na toa vreme od sudot da pobara prodolùvawe na zadrùvaweto.



Po predlogot na liceto koe e zadràno vo zdravstvenata organizacija, negoviot staratel ili licata odnosno organot, sudot moè da donese re{enie za otpu{tawe i pred istekot na odredenoto vreme za zadrùvawe, ako najde deka zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice e podobrena. Pred donesuvawe na re{enieto, sudot }e pobara izve{taj i mislewe od zdravstvenata organizacija za zdravstvenata sostojba na zadrànoto lice.

4. PROGLASUVAWE NA ISÊZNATO LICE ZA UMRENO I DOKA@UVAWE NA SMRT

Smrtta na ~ovekot e mo{ne zna~aen gra|ansko-praven fakt. So smrtta ~ovekot prestanuva da postoi kako fizi~ko lice, a so toa i kako nositel na imotni prava i na opredeleni funkcii vo semejstvoto i op{testvoto.

So smrtta na edno lice nastanuva potreba da se raspravaat i da se razre{at razni pravni odnosi:

na kogo preminuva negoviot imot;- koj namesto nego }e vr{i funkcija na zakonski - zastapnik i sli~no.

Vo vrska so toa se sproveduvaat izvesni postapki: raspravaweto na ostavinata, nazna~uvawe na staratel i sli~no.

Nastapuvaweto na smrtta mora nepobitno da bide dokaàno i taa se zapi{uva vo mati~nata kniga na umrenite.

Vo postapkata za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i za dokaùvawe na smrtta, sudot proglasuva is~eznato lice za umreno odnosno utvrduva smrt na lice za koe nema dokazi deka e umreno spored uslovite predvideni so zakonot.

Is~eznuvaweto na edno lice e okolnost koja isto taka sozdava potreba da se utvrdat opredeleni pravni odnosi, {to za licata {to se vo izvesna vrska so toa lice sozdava sostojba na nesigurnost: odrùvawe na bra~nata zaednica, vr{ewe na roditelskite prava, raspolagawe



so imotot i sli~no. Ako edno lice e is~eznato dolgo vreme i ne se znae dali e ìvo ili ne, taka {to nema nepobiten dokaz za negovata smrt, toga{ smrtta na toa lice se pretpostavuva spored zakonot.

Predlog za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno moè da podnese sekoe lice koe ima praven interes za toa, pritoa krugot na legitimiranite lica ne e opredelen.

Vo toj krug spa|aat:bra~niot drugar na is~eznatoto lice - toj e - zainteresiran kako vo pogled na traeweto na brakot, taka i vo pogled na zavr{uvaweto na roditelskite prava i dol`nosti, podelba na bra~niot imot i nasleduvaweto;negovite deca; - negovite roditeli i drugi rodnini zainteresirani - za naslednite prava;drugi lica - lice koe znae deka vo testamentot na - is~eznatoto lice e ozna~eno kako naslednik; Javniot obvinitel i Javniot pravobranitel koga e - vo pra{awe javen interes.

Predlogot za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno gi sodrì faktite {to se od zna~ewe za donesuvawe na re{enie, a ako predlaga~ot ne e javniot obvinitel, vo predlogot se naveduva vo {to se sostoi interesot na predlaga~ot za proglasuvawe na is~eznatoto lice za umreno.

Sudot, po priemot na predlogot, ocenuva dali ima potreba od soslu{uvawe na svedoci i pribavuvawe na podatoci i izvestuvawa.

Ako sudot utvrdi deka se ispolneti uslovite za poveduvawe na postapka }e dade oglas i }e go povika is~eznatoto lice, i sekoj drug {to znae za negoviot ìvot, da se javi kaj sud vo rok od 3 meseci od objavuvawe na oglasot. Po istekot na toj rok is~eznatoto lice }e se proglasi za umreno.

Po istekot na rokot odreden vo oglasot, sudot }e zakaè ro~i{te na koe }e gi soslu{a predlaga~ot i staratelot na is~eznatoto lice, i vo zavisnost od



rezultatite na postapkata }e donese re{enie.Za umreno }e bide proglaseno liceto:- za ~ij ìvot vo poslednite pet godini nemalo

nikakvi vesti, a od ~ie ra|awe pominale najmalku {eeset godini;

- za ~ij ìvot vo poslednite pet godini nemalo nikakvi vesti, a za koe moè da se veruva deka pove- }e ne e ìvo;

- koe is~eznalo vo brodolom, soobra}ajna nesre}a, poàr, poplava, zemjotres i druga smrtna opasnost, a za ~ij ìvot nemalo nikakvi vesti najmalku {est meseci od denot koga prestanala opasnosta;

- koe is~eznalo za vreme na voena sostojba, a za ~ij ìvot nemalo nikakvi vesti edna godina od denot koga prestanale neprijatelstvata.

Vo re{enieto so koe is~eznatoto lice se proglasuva za umreno se ozna~uva denot, a po mo`nost i ~asot, koj se smeta kako vreme na smrtta. Kako den na smrtta se smeta denot, koga vrz osnova na izvedenite dokazi, moè da se veruva deka is~eznatoto lice umrelo, odnosno denot koj verojatno ne go preìvealo.

Ako is~eznatoto lice proglaseno za umreno se javi na sudot i bara otpovikuvawe na re{enieto, sudot otkako }e ja utvrdi negovata istovetnost so is~eznatoto lice, bez natamo{na postapka }e go otpovika svoeto porane{no re{enie.

Protiv re{enieto so koe is~eznatoto lice e progalesno za umreno i protiv re{enieto so koe toa re{enie e otpovikano, kako i protiv re{enieto so koe baraweto e odbieno, ili postapkata e zaprena, àlba moè da izjavi predlaga~ot, staratelot na liceto za koe se vodi postapkata, Javniot obvinitel i Javniot pravobranitel.

Ako smrtta na nekoe lice ne moè da se dokaè so isprava predvidena so Zakonot za mati~ni knigi, sekoe lice koe ima praven interes, kako i Javniot obvinitel i Javniot pravobranitel moè da mu predloì na sudot da se izvedat dokazi za smrtta i da se donese re{enie so



koe }e se utvrdi smrtta na toa lice. Pravosilnoto re{enie so koe se utvrduva smrtta na

nekoe lice se dostavuva do nadle`niot mati~ar za upis vo mati~na kniga na umreni.

5. LI[UVAWE NA RODITEL OD VR[EWE NA RODITELSKI PRAVA,

OPREDELUVAWE NA RODITEL DA IMA POLO@BA NA STARATEL I VRA]AWE NA

RODITELSKITE PRAVA

Zaradi odgleduvawe na decata i nivno osposobuvawe za ìvot i da stanat korisni ~lenovi na zaednicata, kako i zaradi zacvrstuvawe na semejstvoto, roditelite imaat prava i dol`nosti da se griàt za li~nosta, pravata i interesite na svoite maloletni deca.

Vo postapkata za li{uvawe od vr{ewe na roditelski prava i vra}awe na roditelskite prava, sudot utvrduva dali postojat pri~ini roditelot da bide li{en od vr{eweto na roditelskite prava ili da ima polo`ba na staratel, odnosno da mu bide vrateno vr{eweto na roditelskite prava.

Majkata i tatkoto imaat ednakvi prava i dol`nosti sprema deteto. Roditelite imaat isti prava i dol`nosti sprema decata rodeni vo brak ili nadvor od brakot.

Dokolku roditelite (edniot ili dvajcata), roditelskoto pravo go vr{at sprotivno od interesite na deteto i na zaednicata, tie moàt da bidat li{eni od vr{eweto na roditelskite prava.

Za za{tita na imotnite interesi na maloletnoto dete, roditelite (edniot ili dvajcata) moàt da bidat ograni~eni vo vr{eweto na roditelskite prava - moè da bide opredeleno tie da imaat polo`ba na staratel.

[tom prestanat pretpostavkite zaradi koi na roditelite im bilo odzemeno roditelskoto pravo, odnosno bilo opredeleno tie da imaat polo`ba na



staratel, vr{eweto na roditelskite prava im se vra- }a.

Za odzemawe na roditelskite prava i za vra}awe na istite nadleèn e sudot na ~ie podra~je liceto sprema koe se poveduva postapkata ima ìveali{te odnosno prestojuvali{te, ili sudot na ~ie podra~je deteto ima ìveali{te odnosno prestojuvali{te.

Postapkata za li{uvawe od vr{ewe na roditelskite prava i za vra}awe na roditelskite prava se poveduva po predlog od nadle`niot organ za staratelstvo, a postapkata za vra}awe na roditelskite prava i po predlog na roditelot koj e li{en od vr{eweto na tie prava.

Vo postapkata za li{uvawe ili vra}awe na roditelskite prava, sudot }e go soslu{a predlaga~ot, roditelot sprema kogo se vodi postapkata ako e mo`no toa, roditelot sprema kogo ne se vodi postapkata ako ne e predlaga~ i drugi lica koi moàt da dadat potrebni izvestuvawa.

Ako predlogot za vra}awe na roditelskite prava ne e podnesen od nadle`niot organ za staratelstvo, sudot }e pobara mislewe i od toj organ.

Protiv donesenoto re{enie vo postapkata za li{uvawe ili vra}awe na roditelskite prava, àlba moè da podnese - roditelot na kogo se odnesuva re{enieto i nadle`niot organ za staratelstvo.

Pravosilnoto re{enie za odzemawe ili vra}awe na roditelskite prava, sudot }e mu go dostavi na nadle`niot mati~ar zaradi zapi{uvawe vo mati~nata kniga na rodenite.

6. PRODOL@UVAWE NA RODITELSKO PRAVO I PO POLNOLETSTVOTO NA DETETO

Ako poradi fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci deteto ne e sposobno samo da se griì za sebe i za za{titata na svoite prava i interesi po



polnoletstvoto, so sudska postapka moàt da se prodolàt roditelskite prava.

Za postapkata za prodolùvawe na roditelskite prava i dol`nosti po polnoletstvoto nadleèn e sudot na ~ie podra~je roditelot ima ìveali{te odnosno prestojuvali{te, i sudot na ~ie podra~je deteto ima ìveali{te, prestojuvali{te.

Mesnata nadle`nost e izborna, izborot na nadle`niot sud go vr{i predlaga~ot. Sudot do koj e podnesen predlogot ne moè da se proglasi za nadleèn zatoa {to e nadleèn i drug sud.

Predlog za prodolùvawe na roditelskite prava i dol`nosti po polnoletstvoto moàt da podnesat roditelite na deteto ili nadle`niot organ za staratelstvo.

Sudot e dolèn da utvrdi dali postojat fizi~ki ili psihi~ki nedostatoci poradi koi deteto i po polnoletstvoto ne e sposobno samo da se griì za svojata li~nost, prava i interesi.

Za utvrduvawe na okolnostite sudot }e go soslu{a maloletnikot, ako e mo`no toa i ako ne e {tetno po negovoto zdravje, negovite roditeli, nadle`niot organ za staratelstvo i }e pribavi mislewe od lekar - specijalist za zdravstvenata i psihi~kata sostojba na maloletnikot.

Protiv re{enieto za prodolùvawe na roditelskite prava i dol`nosti po polnoletstvoto, àlba moàt da podnesat roditelite na deteto ili nadle`niot organ za staratelstvo.

@albata ne go zadrùva izvr{uvaweto. Povisokiot sud e dolèn da donese odluka po àlba

vo rok od 8 dena. Re{enieto za prodolùvawe na roditelskite prava i

dol`nosti po polnoletstvoto se zapi{uva vo mati~nata kniga na rodenite, i vo javnite knigi vo koi se zapi{uvaat pravata na nedvi`nostite.

Postapkata za prestanok na roditelskite prava i dol`nosti se poveduva po predlog od nadle`niot



organ za staratelstvo ili od strana na roditelite na deteto.

7. DAVAWE DOZVLA ZA SKLUÛVAWE NA BRAK

Za sklu~uvawe na polnovaèn brak potrebno e licata da imaat delovna sposobnost - da se polnoletni. Dokolku edno ili dvete lica koi sakaat da sklu~at brak, ne se polnoletni, potrebna e dozvola za sklu~uvawe na brak od sudot.

Me|u drugite uslovi za sklu~uvawe na brak, Zakonot za brak predviduva vozrast od 18 godini i me|u licata koi sakaat da sklu~at brak da ne postoi srodstvo od opredelen vid i stepen.

Sudot }e dozvoli da sklu~i brak i lice koe napolnilo 16 godini, ako postojat okolnosti koi ukaùvaat deka sklu~uvaweto na brakot e opravdano, i deka liceto dostignalo telesna i du{evna zrelost za vr{ewe na pravata i dol`nostite {to nastanuvaat so sklu~uvawe na brakot.

Za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak na lice koe napolnilo 16 godini e nadleèn sudot na ~ie podra~je toa lice ima ìveali{te odnosno prestojuvali{te.

Predlog za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak podnesuva maloletnoto lice.

Ako dvete lica koi sakaat da sklu~at brak se maloletni, podnesuvaat zaedni~ki predlog da im se dozvoli sklu~uvawe na brak do sudot mesno nadleèn za eden od niv, no ako sekoj od niv ìvee na podra~je na razli~en sud, maloletnite predlaga~i imaat pravo na izbor na mesno nadleèn sud.

Sudot e dolèn da gi ispita site bitni okolnosti za odlu~uvawe, da gi ispita li~nite svojstva, imotnata sostojba i drugi okolnosti koi se odnesuvaat na liceto so koe maloletnikot saka da sklu~i brak.

Za ispituvawe odnosno utvrduvawe na okolnostite, sudot }e go soslu{a maloletnikot, negovite roditeli odnosno staratelot, liceto so koe maloletnikot saka da sklu~i brak, a po potreba moè da izvede i drugi dokazi



i da pribavi drugi podatoci od nadle`niot organ za staratelstvo ili drugi organi i organizacii.

Vo re{enieto so koe na maloletnikot mu se dozvoluva sklu~uvawe na brak, se naveduva so koe lice mu se dozvoluva da sklu~i brak, kako i toa deka brakot moè da se sklu~i po pravosilnosta na re{enieto.

Re{enieto so koe se dozvoluva sklu~uvawe na brak mu se dostavuva na maloletnoto lice, na negovite roditeli odnosno staratelot i na nadle`niot organ za staratelstvo, a protiv re{enieto so koe se odbiva baraweto àlba moè da podnese samo maloletnoto lice.

Predlogot za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak me|u rodnini po svatovstvo se podnesuva zaedni~ki do sudot mesno nadleèn za eden od niv. Vo baraweto rodninite treba da gi iznesat li~nite podatoci za sebe, a vo taa smisla osobeno za rodninskata vrska, kako i faktite za da se utvrdi deka ima osobeno opravdani pri~ini, da im se dozvoli sklu~uvawe na brak.

Sudot e dolèn da gi ispita site okolnosti, i da utvrdi dali postojat osobeno opravdani pri~ini za sklu~uvawe na brak, imaj}i gi predvid sfa}awata i obi~aite na narodot.

Protiv re{enieto so koe se odbiva ili se dozvoluva sklu~uvawe na brak me|u rodnini, àlba moàt da podnesat samo podnositelite na predlogot.

8. RASPRAVAWE NA OSTAVINA

Po smrtta na edno fizi~ko lice negoviot imot preminuva na drugi lica. Licata na koi preminuva imotot (ostavinata) na umrenoto lice (ostavitelot) se negovi pravni sledbenici (naslednici).

Vo momentot na smrtta na ostavitelot, ostavinata preminuva na naslednicite, koi sekoga{ se utvrduvaat podocna, vo postapka za raspravawe na ostavina.

Vo postapkata za raspravawe na ostavina, sudot gi utvrduva:

naslednicite na umreniot;- imotot koj ja so~inuva negovata ostavina; -



pravata od ostavinata {to im pripa|aat na - naslednicite, legatarite i na drugi lica.

Postapkata za raspravawe na ostavina se poveduva po slu`bena dol`nost, {tom sudot }e doznae za smrtta na liceto ili deka liceto e proglaseno za umreno.

Izveduvaweto na dokazi i zemawe na izjava za otkaùvawe od nasledstvo go vr{i sudijata so zapisni~ar. Drugite izjavi i predlozi od u~esnicite moàt da gi zemat na zapisnik i stru~ni sorabotnici, so zapisni~ar. Zapisnikot go potpi{uvaat u~esnicite {to prisustvuvale na dejstvata vo postapkata, sudijata odnosno stru~niot sorabotnik i zapisni~arot.

Izjava za prifa}awe na nasledstvo moè da se dade i pred notar.

U~esnici vo postapkata za raspravawe na ostavina se: naslednicite i legatarite i drugite lica koi ostvaruvaat nekoe pravo na ostavina.

Za raspravawe na ostavina mesno nadleèn e sudot na ~ie podra~je ostavitelot vo vreme na smrtta imal postojano ìveali{te odnosno prestojuvali{te (ostavinski sud).

Sudot }e mu go doveri na notar sproveduvaweto na ostavinskata postapka i }e mu go dostavi ostavinskiot predmet so site spisi. Koga notarot kako poverenik na sudot postapuva vo ostavinskata postapka, ovlasten e da gi prezeme site dejstva vo postapkata i da donese odluka samo vo soglasnost so site u~esnici.

Sudot na ~ie podra~je umrel ostavitelot, odnosno sudot na ~ie podra~je se nao|a ostavinata na ostavitelot, moè da naredi privremeni merki za obezbeduvawe na ostavinata.

9. SMRTOVNICA

Koga nekoe lice }e umre ili e proglaseno za umreno, mati~arot nadleèn da izvr{i upis na smrtta vo mati~nite knigi na umrenite e dolèn vo rok od 30 dena od denot na smrtta, da mu dostavi smrtovnica na ostavinskiot sud.



Ako na ostavinskiot sud mu e dostavena nepotpolna smrtovnica ili samo izvod od mati~nata kniga na umrenite, sudot moè da sostavi smrtovnica ili sostavuvaweto na smrtovnicata da mu go dodeli na nadle`niot mati~ar.

Smrtovnica se sostavuva sekoga{ koga nekoe lice }e umre ili bide proglaseno za umreno, bez ogled dali ima ili nema imot. Smrtovnicata se sostavuva vrz osnova na podatocite dobieni od rodninite na umreniot, od licata so koi umreniot ìveel, kako i drugi lica koi moàt da dadat podatoci koi se vnesuvaat vo smrtovnicata.

Smrtovnicata gi sodrì slednive podatoci:1. Prezime, tatkovo ime i ime na umreniot, a za

umrenite ènski lica i mominsko prezime, zanimawe na umreniot, datum na negovoto ra|awe i dràvjanstvo;

2. Den, mesec i godina, a po mo`nost i ~asot na smrtta kako i mestoto na smrtta;

3. Mesto vo koe umreniot imal ìveali{te, odnosno prestojuvali{te;

4. Prezime i ime, datum na ra|awe, zanimawe, ìveali{te odnosno prestojuvali{te na bra~niot drugar na umreniot i negovite deca;

5. Prezime i ime, datum na ra|awe i ìveali{te odnosno prestojuvali{te na drugi rodnini i lica koi bi moèle da bidat povikani na nasledstvo vrz osnova na zakon, kako i na licata koi se povikani na nasledstvo vrz osnova na testament;

6. Pribli`na vrednost na nedvi`niot i dvi`niot imot na umreniot.

10. ROÎ[TE ZA RASPRAVAWE NA OSTAVINA (DONESUVAWE NA RE[ENIE)

Ro~i{te za raspravawe na ostavinata se odrùva toga{ koga e opredeleno so zakon, deka toa mora da se odrì, i toga{ koga odrùvaweto na ro~i{teto go bara nekoe od licata {to se povikani za nasledstvo.



Na ro~i{teto mora da bidat povikani site lica ~ii prava i interesi se zasegnati, a isto taka i licata koi moàt da pridonesat da se raspravi ostavinata - zainteresirani lica.

Zainteresirani lica se onie koi polagaat pravo na nasledstvo, lica koi moàt da baraat izdvojuvawe na ostavinata, kako i lica koi imaat pobaruvawa sprema ostavinata ili ostavitelot.

Ako ostavitelot ostavil testament, na ro~i{teto treba da bidat povikani lica koi spored toj testament bi moèle da polagaat pravo na nasleduvawe, a dokolku ostavitelot opredelil izvr{itel na testamentot, na ro~i{teto treba da bide povikano i toa lice.

Licata koi treba da prisustvuvaat na ro~i{teto se povikuvaat so ispra}awe na pokana.

Nasledni~kata izjava moè da ja dade naslednikot li~no ako e delovno sposoben. Za delovno nesposobnite, izjavata ja dava nivniot zakonski zastapnik. Nasledni~-kata izjava moè da se dade i preku polnomo{nik so zavereno polnomo{no.

Sudot otkako }e utvrdi na koi lica im pripa|a pravoto na nasleduvawe, so re{enie }e gi oglasi za naslednici. Re{enieto za proglasuvawe na naslednici mora da bide obrazloèno.

Otkako }e bide doneseno i izraboteno, re{enieto im se dostavuva na naslednicite.

11. NASLEDNI BARAWA PO PRAVOSILNOST NA RE[ENIETO ZA NASLEDUVAWE

Otkako re{enieto so koe e zavr{ena ostavinskata postapka na ostavitelot stanalo pravosilno, moè dopolnitelno da se pronajde imot na ostavitelot.

Vo vakov slu~aj sudot povtorno }e go raspredeli novopronajdeniot imot so novo re{enie. Vo postapkata po novopronajden imot moè da se pojavat slednive situacii:

- novopronajdena ostavina, a vo postapkata za raspravawe na ostavinata niedno od licata povikani



na nasledstvo, ne dalo negativna nasledni~ka izjava. Toga{ sudot }e ja raspredeli ostavinata vrz osnova na prethodno donesenoto re{enie.

- novopronajdena ostavina, a vo postapkata za raspravawe na ostavinata nekoe od licata dalo negativna nasledni~ka izjava. Vo vakov slu~aj sudot }e go povika toa lice da dade nova izjava za novopronajdenata ostavina. Ovaa izjava nema nikakvo vlijanie na prethodno donesenoto re{enie vo ostavinskata postapka.

- novopronajdena ostavina, no porano ne bila sprovedena postapka za raspravawe na ostavinata, odnosno nema pravosilno re{enie za raspravawe na ostavinata. Vo vakov slu~aj postapuvaweto na ostavinskiot sud e prvo postapuvawe i se vodi po pravilata za raspravawe na ostavinata.

- pronajden nov testament, bez razlika dali so re{enieto za nasleduvawe bila raspravena ostavinata spored zakonot, zatoa {to ne bilo poznato deka ostavitelot imal ostaveno testament, ili spored toga{ poznatiot testament, potrebno e da se zeme slednata volja na ostavitelot navedena vo podocneèn - nov testament.

- se pojavi lice koe ne u~estvuvalo vo postapkata za raspravawe na ostavinata, kako naslednik polaga pravo vrz ostavinata, ostavinskiot sud }e go upati liceto da go ostvari svoeto pravo so pokrenuvawe na tu`ba vo parni~na postapka.

12. POSTAPKA KOGA ZA OSTAVINA E NADLE@EN STRANSKI ORGAN

Koga za raspravawe na ostavina e nadleèn stranski organ, sudot na ~ie{to podra~je ostavitelot umrel, po priemot na smrtovnicata, so oglas }e gi povika site lica vo zemjata koi polagaat pravo na ostavinata kako naslednici, legatari ili doveriteli da se javat vo sudot i da gi prijavat svoite pobaruvawa.

Ako vo rokot povikanite lica ne gi prijavat svoite pobaruvawa, podvi`niot imot od ostavinata sudot }e mu



go predade na nadle`niot organ na stranskata dràva ili na lice ovlasteno od toj organ za primawe na imotot.

Primerok od oglasot }e se dostavi do najbliskoto diplomatsko-konzularno pretstavni{tvo na stranskata dràva vo na{ata zemja. Oglasot ne se objavuva ako vrednosta na ostavinata, bez da bidat odbieni dolgovite, ne go nadminuva iznosot od 150.000 denari.

Dokolku nekoj od naslednicite ili legatarite istakne pobaruvawe, sudot }e ja zadrì ostavinata, odnosno del od nea potreben za namiruvawe na takvoto pobaruvawe, sé dodeka organot na stranskata dràva ne donese pravosilna odluka po toa pobaruvawe.

Naslednicite koi se nao|aat vo na{ata zemja, moàt da mu predloàt na sudot vo Republika Makedonija da ja sprovede ostavinskata postapka. Sudot }e gi povika naslednicite i legatarite od stranstvo, vo rok od {est meseci od denot na dostavuvaweto na pokanata, da istaknat prigovor za nenadle`nost na sudot na Republika Makedonija. Dokolku nema prigovor, sudot }e ja raspravi ostavinata.

13. POSTAPKA PO TESTAMENT

Testamentot pretstavuva posledna volja na zave{tatelot za raspredeluvawe na negoviot imot po negovata smrt, {to go ostavil umreniot mu se dostavuva na sudot za proglasuvawe.

Sudot kade e predaden ili kaj kogo se ~uva testamentot, koga }e utvrdi deka negoviot sostavuva~ e umren ili proglasen za umren, e dolèn da go otvori testamentot, bez da go povredi pe~atot, da go pro~ita i za toa da sostavi zapisnik. So toa testamentot e proglasen.

Sudot }e postapi na ovoj na~in, bez ogled na toa dali testamentot e polnovaèn spored zakon i bez ogled dali ima pove}e testamenti od istoto umreno lice. Otvoraweto i ~itaweto na testamentot se vr{i vo prisustvo na dvajca polnoletni gra|ani, koi moàt da bidat i od redot na naslednicite.



Pri proglasuvaweto na testamentot moàt da prisustvuvaat naslednicite, legatarite i drugite zainteresirani lica i da baraat prepis od testamentot, odnosno od zapisnikot za proglasuvawe na testamentot.

Sudot, kaj kogo se nao|a testamentot ili kade mu e predaden, }e go proglasi testamentot i pokraj toa {to za raspravaweto na ostavinata e nadleèn drug sud ili stranski organ.

Za proglasuvawe na testament se sostavuva zapisnik.

Dokolku umreniot napravil usten testament, a za toa postoi isprava koja svedocite ja potpi{ale svoera~no, sodrìnata na ovaa isprava sudot }e ja proglasi na na~in propi{an za proglasuvawe na pismen testament.

Izvorniot pismen testament i ispravata za usniot testament, zapisnikot za soslu{uvawe na svedocite na usniot testament, se ~uvaat vo sudot posebno od drugite spisi, a nivniot zaveren prepis se priloùva kon spisite.

Ako pismeniot testament is~eznal ili e uni{ten nezavisno od voljata na ostavitelot, a me|u zaintere-siranite lica nema spor za postoeweto na testamentot, za formata vo koja toj e sostaven i negovata sodrìna, kako i za na~inot kako is~eznal ili bil uni{ten, sudot takviot testament, otkako }e gi soslu{a zainteresiranite lica i po nivnite predlozi }e gi izvede potrebnite dokazi }e sostavi zapisnik, koj }e go proglasi spored odredbite {to vaàt za proglasuvawe na pismen testament.

14. POSTAPKI ZA UREDUVAWE NA IMOTNI ODNOSI

* Opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost

Poradi javen interes dràvata moè da odlu~i da odzeme- eksproprira, nedvièn imot od fizi~ki i pravni lica. Za ekspropriraniot imot na sopstvenicite im sleduva nadomestok.



Postapkata za odreduvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost sudot ja poveduva po slu`-be na dol`nost, koga }e mu bidat dostaveni spisite od nadle`niot organ na upravata.

Organot na upravata go povikuva sopstvenikot na ekspropriraniot imot za da se spogodat okolu nadomestokot. Dokolku ne uspeat da postignat spogodba za nadomestok vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na re{enieto za eksproprijacija, organot na upravata e dolèn pravosilnoto re{enie so site spisi, bez odlagawe da go dostavi do sudot zaradi odreduvawe na nadomestok.

Sopstvenikot na ekspropriraniot imot moè i neposredno da se obrati do sudot so barawe toj da go odredi nadomestokot za ekspropriranata nedvi`nost.

Za odreduvawe na nadomestok sudot najnapred }e ja odredi vrednosta na nedvi`nosta i za taa cel zakaùva ro~i{te.

Na ro~i{teto sudot gi povikuva porane{niot sopstvenik i korisnikot na eksproprijacijata, i }e im dade mo`nost da se izjasnat za dokazite {to gi pribavil po slu`bena dol`nost, za vrednosta na ekspropriranata nedvi`nost, za vidot i obemot, odnosno za visinata na nadomestokot vo pari.

U~esnicite moàt da se spogodat za vidot i obemot odnosno za visinata na nadomestokot vo pari. Spogodbata sudot ja vnesuva vo svojata odluka. Dokolku u~esnicite ne se spogodat, po soslu{uvaweto i izveduvaweto na dokazite, sudot }e donese re{enie so koe }e go opredeli vidot i obemot odnosno visinata na nadomestokot vo pari.

Sudot po predlog na porane{niot sopstvenik }e odredi privremena merka, zabrana da se uriva ekspropriranata zgrada ili stan do pravosilnoto zavr{uvawe na postapkata za odreduvawe na nadomestok.

* Ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti

Koga pome|u pove}e sopstvenici na eden ist imot }e nastane spor okolu upravuvaweto i koristewe na toj zaedni~ki predmet ili imot, sudot }e go opredeli



na~inot na nivno upravuvawe i koristewe. Predlog za ureduvawe na na~inot na upravuvawe i

koristewe na zaedni~ki predmeti moè da podnese sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kiot predmet.

Koga sudot }e najde deka e sporna sopstvenosta ili goleminata na sopstveni~kite delovi od zaedni~kiot predmet, }e ja prekine postapkata, a predlaga~ot }e go upati da povede parni~na postapka. Ako predlaga~ot ne povede proces vo odredeniot rok, }e se smeta deka predlogot go povlekol.

Sudot za raspravawe po predlogot }e zakaè ro~i{te na koe gi povikuva site nositeli na pravata na zaedni~kite predmeti.

Sudot na ro~i{teto }e gi izvede site dokazi i vrz osnova na rezultatot od sprovedenata postapka, }e donese re{enie. Protiv re{enieto so koe e ureden na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~kite predmeti, àlba moè da podnese sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kite predmeti. * Ureduvawe na odnosite me|u eta`ni sopstvenici

Eta`na sopstvenost e zaedni~ka sopstvenost na delovi od stanbena zgrada koi gi koristat site sopstvenici na poedine~ni stanovi vo istata zgrada - vlez, skali, lift, pokriv, podrumi i sl.

Vo slu~aj na neispolnuvawe na dol`nosta na sekoj od eta`nite sopstvenici, okolu odrùvaweto i popravkite na eta`nata sopstvenost, moè da se pokrene postapka pred sud. Postapkata se poveduva po predlog na koj bilo od eta`nite sopstvenici.

Sudot po priemot na predlogot zakaùva ro~i{te na koe se povikuvaat i se soslu{uvaat site eta`ni sopstvenici od soodvetnata zgrada. Po potreba, sudot }e izvede i drugi dokazi. Po izveduvaweto na potrebnite dokazi, vrz osnova na rezultatot od postapkata, sudot donesuva re{enie so koe gi ureduva odnosite na eta`nite sopstvenici.

Sudot vo re{enieto za popravki odnosno za prepravki na zgradata odreduva koi popravki ili prepravki }e se



izvr{at, obrazloùvaj}i ja nivnata celesoobraznost i opravdanost. So re{enie za utvrduvawe na otkupnata cena na posebnite delovi, sudot ja utvrduva cenata na sekoj poseben del oddelno.

@alba protiv re{enieto moè da izjavi sekoj etaèn sopstvenik.

* Delba na zaedni~ki predmet ili imot

Zaedni~ka sopstvenost postoi koga pove}e lica se sopstvenici na edna ista stvar, ~ii delovi ne se opredeleni, no moàt da se opredelat.

Postapkata za delba na zaedni~ki predmeti ili imot, se pokrenuva kaj sudot koj treba da odlu~i za na~inot i uslovite na delbata na zaedni~kiot predmet odnosno imot.

Predlog za delba na zaedni~ki predmet ili imot moè da podnese sekoj od nositelite na pravata na zaedni~kiot predmet ili imot. Kon predlogot za delba na nedvi`nost se priloùva dokaz za sopstvenosta i za drugi stvarni prava na nedvi`nosta.

Sudot }e zakaè ro~i{te na koe }e gi povika nositelite na pravata na zaedni~kiot predmet ili imot, i licata koi imaat pravo na slu`benost ili drugi stvarni prava na predmetite koi se predmet na delba.

Ako vo tekot na postapkata u~esnicite se spogodat za na~inot na delba, takvata spogodba sudot }e ja vnese vo zapisnik. Dokolku ne e mo`no zaedni~kiot predmet odnosno imot da se podeli fizi~ki, ili ako so toa zna~itelno bi se namalila negovata vrednost, sudot moè da odredi predmetot da mu pripadne samo na eden od nositelite na pravoto, pri {to }e go odredi iznosot na vrednosta {to treba da im se isplati na drugite nositeli na pravata. * Ureduvawe na me|i

Vo postapkata za ureduvawe na me|i sudot vr{i obnovuvawe ili ispravawe na me|ite.

Postapkata za ureduvawe na me|i se poveduva po predlog, a koga toa e opredeleno so zakon i po slu`bena



dol`nost. Predlog za utvrduvawe na me|i moè da podnese sekoj

od nositelite na pravoto na grani~na nedvi`nost. Vo predlogot za ureduvawe na me|i se naveduvaat

katastarskite ozna~uvawa na grani~nite nedvi`nosti i se nazna~uva vo koja mera i poradi {to me|ata e o{tetena, pa e potrebno nejzino obnovuvawe ili ispravawe.

Sudot po potreba, zakaùva ro~i{te na samoto mesto. Na ro~i{teto se povikuvaat site u~esnici, a sudot moè da odlu~i da povika i ve{ti lica.

Vo pokanata za ro~i{teto u~esnicite se povikuvaat da gi donesat so sebe site ispravi, skici i drugi dokazi, a po mo`nost da dovedat i svedoci.

Dokolku vo tekot na postapkata se pojavi spor za pravoto na grani~nata povr{ina, sporot }e go re{i sudot {to ja vodi postapkata do opredelena vrednost na spornata povr{ina.

Ureduvaweto na me|i se ozna~uva so me|nici (grani~ni znaci) na samoto mesto.

15. POSTAPKA ZA SOSTAVUVAWE NA ISPRAVI, ZAVERKA KAJ NOTAR I POTVRDUVAWE I

ÛVAWE NA ISPRAVI I PONI[TUVAWE NA SUDSKI I NOTARSKI DEPOZIT

Vo postapkata za sostavuvawe i potvrduvawe na ispravi sudot sostavuva i potvrduva ispravi, koga toa e odredeno so zakon ili koga e potrebno ispravata da ima karakter na javna isprava.

Ovaa nadle`nost premina na notarite so formiraweto na notarijatot kako samostojna i nezavisna javna slu`ba.

Notarski ispravi se ispravi za pravni raboti i izjavi {to gi sostavuva notarot vo forma na notarski akt, zapisnici za pravni raboti kako i potvrdi za fakti koi notarot gi utvrdil so neposredno zabeleùvawe ili so pomo{ na ispravi.

Pri sostavuvawe na notarskite ispravi treba



da se vnimava tie da bidat napi{ani jasno i ~itlivo. Kratenkite vo ispravite moàt da se upotrebuvaat samo ako se voobi~aeni ili op{topoznati. Praznite mesta vo tekstot se popolnuvaat so crti i bez nikakvi izmeni i bri{ewa, kako i dopolnuvawata me|u redovite. Koga e neophodno da se izvr{i nekoja izmena, dopolnuvawe ili bri{ewe, toa se vr{i na krajot na ispravata, i toa se zaokruùva zborot {to se bri{e ili menuva, taka {to zborot da ostane ~itliv, se naveduva izmenata ili dopolnuvaweto na krajot na ispravata i se nazna~uva brojot na izbri{anite ili izmenetite zborovi. Po potpisot na notarot ne smeat da se dopi{uvaat nikakvi izmeni ili dopolnuvawa. Notarot e dolèn notarskata isprava svoera~no da ja potpi{e na krajot na ispravata. Pokraj potpisot toj }e go stavi i svojot slu`ben pe~at.

Sostavuvawe na drugi ispravi - koga za va`nosta na pravnoto delo e potrebno postoewe na javna isprava, sudot e dolèn da u~estvuva vo sostavuvaweto na ispravata, samo toga{ koga toa e odredeno so zakon.

Pri sostavuvawe na isprava za sklu~uvawe na pravno delo, sudijata ispituva dali u~esnicite se delovno sposobni i ovlasteni da go sklu~at pravnoto delo. Sudot }e postapi na ist na~in i koga sostavuvaweto na ispravata se vr{i preku polnomo{nik.

Otkako }e ja utvrdi delovnata sposobnost i ovlastu-vaweto na u~esnicite, odnosno na polnomo{nikot, su di-ja ta ispituva dali postoi vistinska i seriozna volja da se sklu~i soodvetno pravno delo.

Sudijata e dolèn da ja objasni smislata na pravnoto delo {to se sklu~uva, da im ukaè na u~esnicite za posledicite {to proizleguvaat od toa pravno delo i da ispita dali pravnoto delo e dozvoleno.

Ako sudijata so ispituvaweto utvrdi deka ne moè da se sostavi isprava, baraweto }e go odbie so re{enie. Pri sostavuvaweto na isprava za sklu~uvawe na pravno delo, soobrazno, se primenuvaat odredbite za sudski testament. Za sostavuvawe na ispravi se sostavuva zapisnik {to go potpi{uvaat, pokraj sudijata i zapisni~arot i drugite



u~esnici.

Potvrduvawe na ispravi - potvrduvaweto na ispravi se vr{i koga na privatnata isprava treba da se dade zna~ewe na javna isprava. Pri potvrduvawe na privatna isprava, notarot i u~esnicite ja potpi{uvaat sekoja stranica na privatnata isprava. Na krajot na ispravata, no nad potpisot na notarot, se stavaat potpisite na u~esnicite i svedocite ako u~estvuvale vo sostavuvaweto na ispravata. Ispravata potvrdena vo sudot ima ista va`nost kako i ispravata sostavena od sudot.

Potvrduvaweto na ispravata se vr{i na toj na~in {to strankite koi sklu~ile nekoe pravno delo von sudot, donesuvaat sostavena isprava za sklu~uvawe na toa delo.

Ispravata po forma i sodrìna treba da odgovara na pravilata za javnite ispravi.

Potvrduvaweto na ispravi se vr{i so stavawe na klauzula za potvrduvawe, koja ja zaveruva sudijata so svoj potpis i pe~at na sudot.

Po izvr{enata potvrda, originalnite primeroci na potvrdena isprava se predavaat na u~esnicite.

Vo postapkata za ~uvawe na ispravi, vo sudot se primaat na ~uvawe ispravi za da se obezbedat imotni ili drugi prava. Za predavawe na ispravi na ~uvawe vo sudot se sostavuva zapisnik, vo koj se nazna~uva kako e utvrden identitetot na sostavuva~ot na ispravata {to ja predava na ~uvawe, kako i samata isprava {to se predava na ~uvawe.

Koga na ~uvawe se predava testament vo otvorena ili vo zatvorena obvivka, sudot }e go stavi testamentot vo posebna obvivka i }e ja zape~ati.

Sudot na podnositelot na ispravata }e mu izdade potvrda deka ispravata e predadena na ~uvawe vo sudot.

Ispravata predadena na ~uvawe vo sud }e mu se vrati na podnositelot po negovo barawe. Za vra}awe na ispravata se sostavuva zapisnik.

Vo sudski depozit moàt da se predadat pari,



blagorodni metali, hartii od vrednost i drugi ispravi {to moàt da se pretvorat vo pari, skapocenosti i drugi predmeti izraboteni od blagorodni metali, koga toa e opredeleno so poseben propis.

Ako vo sudski depozit se predavaat pari ili stranska valuta, sudot vo rok od tri dena po priemot, parite, odnosno stranskata valuta }e gi vloì na posebna smetka kaj ovlastena banka, ako so posebni propisi poinaku ne e opredeleno.

Vo predlogot za primawe vo sudski depozit predlaga~ot e dolèn da go ozna~i predmetot {to se polaga vo depozit, liceto vo ~ija korist go vr{i deponiraweto i pri~inite na deponiraweto, a po potreba za toa }e priloì i dokaz.

Ako sudot ne go otfrli predlogot, }e donese re{enie deka predmetot go primil vo depozit i }e go opredeli na~inot na negovoto ~uvawe. Dokolku liceto vo ~ija korist e predaden predmetot vo depozit ne go podigne deponiraniot predmet vo opredeleniot rok, sudot }e go povika deponentot da go prezeme predmetot predaden vo depozit.

Postapkata za sudski depozit ednakvo se primenuva i za notarskiot depozit.

Rezime: Za razlika od parni~nata postapka kade postoi edna op{ta i pove}e posebni postapki, vo vonparni~nata postapka postojat samo posebni postapki. Tie moàt da se podelat vo nekolku grupi. Vo zavisnost od predmetot na regulirawe postojat: postapki za ureduvawe na li~ni sostojbi: li{uvawe od delovna sposobnost i proglasuvawe na lice za delovno sposobno; zadrùvawe vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti; proglasuvawe na is~eznato lice za umreno i dokaùvawe na smrtta; postapki za ureduvawe na semejni odnosi: davawe dozvola za sklu~uvawe na brak; li{uvawe od vr{ewe na roditelski prava, opredeluvawe na roditel da ima polo`ba na staratel i vra}awe na roditelskite prava; prodolùvawe na roditelskite prava i dol`nosti po



polnoletstvoto; proglasuvawe na dete rodeno vo brak; postapki za ureduvawe na imotni odnosi: raspravawe na ostavina; ureduvawe na na~inot na upravuvawe i koristewe na zaedni~ki predmeti; ureduvawe na odnosi me|u eta`ni sopstvenici; delba na zaedni~ki predmeti ili imot; ureduvawe na me|i; opredeluvawe na nadomestok za eksproprirana nedvi`nost; postapki za pravna va`nost na ispravite, ~uvawe na ispravi vo sudot i sudski depozit: sostavuvawe i potvrduvawe na ispravi; poni{tuvawe na ispravi; ~uvawe na ispravi; sudski depozit; postapki za zaveruvawe: potpisi, prepisi, rakopisi, prevodi. Pra{awa za proverka na znaeweto:

Koi vidovi na vonparni~ni postapki postojat?1. Koi lica se li{uvaat od delovna sposobnost, koj 2. ja pokrenuva postapkata za li{uvawe od delovna sposobnost? Koi procesni dejstva gi prezema sudot i kako 3. odlu~uva za odzemawe na delovnata sposobnost?[to mu se nazna~uva na lice za koe e povedena 4. postapka za odzemawe na delovnata sposobnost? Koga se vodi postapka za vra}awe na odzemenata 5. delovna sposobnost?Za koi lica se pokrenuva postapka za zadrùvawe 6. vo zdravstvena organizacija za lekuvawe na du{evni bolesti, koj ja pokrenuva i od koi pri~ini?Koga se pokrenuva postapka za proglasuvawe na 7. is~eznato lice za umreno, koj ja pokrenuva i koi fakti treba da se utvrdat za da se proglasi liceto za umreno? Koi aktivnosti gi prezema sudot vo postapkata za 8. da ja utvrdi smrtta na edno lice i za da go proglasat is~eznatoto lice za umreno? Od koi pri~ini se pokrenuva postapka za li{uvawe 9. na roditelite od vr{ewe na roditelskite prava?Koga se opredeluva roditelot da ima polo`ba 10. na staratel, a vo koj slu~aj doa|a do vra}awe na odzemenoto roditelsko pravo?



Vo koj slu~aj doa|a do prodolùvawe na roditelskoto 11. pravo po polnoletstvoto?Pod koi uslovi sudot }e im dade dozvola na 12. maloletni lica i lica vo srodstvo po svatovstvo da sklu~at brak?Koi dejstva se prezemaat vo postakata za raspravawe 13. na ostavina?[to e smrtovnica i kako postapuva sudot po nea?14. Koj u~estvuva na ro~i{teto za raspravawe na 15. ostavina i koga sudot }e donese re{enie? Koi nasledni barawa moàt da se istaknat po 16. pravosilnosta na re{enieto za nasleduvawe?Koi se specifi~nostite na postapkata po 17. testament?Vo koi postapki se ureduvaat imotni odnosi?18. Na koj na~in postapuva notarot pri sostavuvawe na 19. ispravi, zaverka, potvrda i ~uvawe na ispravi?[to pretstavuva sudski odnoso notarski depozit?20.



Celi na u~eweto: da go sfa}a{ poimot i predmetot na izvr{na postapka; da go objasnuva{ zna~eweto na izrazite vo izvr{nata postapka: izvr{na isprava, potvrda na izvr{nost, pobaruvawe, doveritel, dol`nik, u~esnik, slu`beno lice, javni knigi, katastar; da gi razbira{ na~elata na izvr{nata postapka; da go objasnuva{ poveduvaweto na izvr{nata postapka; da gi istaknuva{ situaciite za moèn premin na pobaruvaweto ili obvrskata vo izvr{nata postapka; da gi razlikuva{ subjektite vo izvr{nata postapka; da gi identifikuva{ sredstvata i predmetite na izvr{uvawe; da go razbira{ pravoto na prigovor od treto lice poradi nepravilnosti na izvr{uvaweto, pravoto na àlba po re{enie na prvostepeniot sud; da go sfa}a{ protivizvr{uvaweto, odlagaweto i zapiraweto na izvr{uvaweto; da ja elaborira{ postapkata za izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no pobaruvawe, izzemawe od izvr{uvawe, izvr{ni dejstva, popis na predmeti, proda`ba na predmeti i namiruvawe na doveritelot; da gi istaknuva{ specifi~nostite na izvr{uvawe na pari~no pobaruvawe na dol`nik; da go razlikuva{ izvr{uvaweto vrz podvi`ni i nedvi`ni predmeti; da go objasnuva{ redosledot na dejstvata pri izvr{uvawe na nedvi`nosti; da go razbira{ izvr{uvaweto vrz drugi imotni prava; da gi opi{uva{ predavaweto na opredeleni i zamenlivi predmeti; da go sfa}a{ izvr{uvaweto na obvrska na dejstvo, trpewe ili nestoruvawe; da go objasnuva{ izvr{uvaweto za predavawe i ispraznuvawe na nedvi`nost; da go objasnuva{ izvr{uvaweto na sudska odluka so koja rabotnikot se vra}a na rabota; da ja opi{uva{ delbata na predmeti; da go identifikuva{ zapi{uvaweto na pravo vo javna kniga.



TEMA III IZVR[NA POSTAPKA


Poim i predmet na izvr{na postapka;1. Zna~ewe na izrazite vo izvr{na postapka: izvr{na 2. isprava, potvrda na izvr{nost, pobaruvawe, doveritel, dol`nik, u~esnik, slu`beno lice, javni knigi, katastar;Ne~ela na izvr{nata postapka; 3. Poveduvawe na izvr{na postapka;4. Premin na pobaruvaweto ili obvrskata vo 5. izvr{nata postapka;Subjekti vo izvr{nata postapka; 6. Sredstva i predmeti na izvr{uvawe; 7. Pravo na prigovor od treto lice poradi 8. nepravilnosti na izvr{uvaweto, pravoto na àlba po re{enie na prvostepeniot sud; Protivizvr{uvawe, odlagawe i zapirawe na 9. izvr{uvaweto;Izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no 10. pobaruvawe, izzemawe od izvr{uvawe, izvr{ni dejstva, popis na predmeti, proda`ba na predmeti i namiruvawe na doveritelot; Specifi~nosti na izvr{uvawe na pari~no 11. pobaruvawe na dol`nik; Izvr{uvawe vrz podvi`ni i nedvi`ni predmeti; 12. Redosled na dejstva pri izvr{uvawe vrz 13. nedvi`nosti;Izvr{uvawe vrz drugi imotni prava;14. Predavawe na opredeleni i zamenlivi predmeti;15. Izvr{uvawe na obvrska na dejstvo, trpewe ili 16. nestoruvawe;Izvr{uvawe za predavawe i ispraznuvawe na 17. nedvi`nost;Izvr{uvawe na sudska odluka so koja rabotnikot se 18. vra}a na rabota;Delba na predmeti;19. Zapi{uvawe na pravo vo javna kniga.20.



Klu~ni poimi:pobaruvawe; - izvr{na isprava; - doveritel; - dol`nik; - u~esnik; - imot;- izvr{iteli;- popis na predmeti;- premin na pobaruvawe ili obvrska;- imotni prava;- akcii;- udeli;- potvrda- na izvr{nost;javni knigi; - katastar;- prisilno izvr{uvawe;- sudska odluka.-



1. POIM I PREDMET NA IZVR[NATA POSTAPKA

Izvr{nata postapka e samostojna sudska postapka vo koja se za{tituvaat gra|ansko-subjektivni prava.

Taa se vodi so cel prisilno da se izvr{at sudski

odluki koi glasat na ispolnuvawe na obvrska, i pri-

silno izvr{uvawe na odluka donesena vo upravna pos-

tapka koja glasi na ispolnuvawe na pari~na obvrska. Predmet na izvr{uvawe e pobaruvawe koe proizleguva

od izvr{nata isprava. Osnova za izvr{uvawe e izvr{na isprava. Izvr{uvaweto zapo~nuva na barawe na doveritelot, vrz osnova na izvr{nata isprava. Nadleèn za sproveduvawe na izvr{uvaweto e izvr{itel. Izvr{nata postapka po svoja su{tina e itna, izvr{itelot postapuva vedna{ {tom }e go primi baraweto od doveritelot.

Izvr{uvaweto na izvr{nata isprava moè da se sproveduva samo kaj eden izvr{itel.

2. ZNAÊWE NA IZRAZITE VO IZVR[NATA POSTAPKA

Od poimot na izvr{nata postapka proizleguva

deka predmet na izvr{nata postapka se pravata koi proizleguvaat od izvr{na isprava. Vo taa smisla, eden od klu~nite poimi koi se upotrebuvaat vo izvr{nata postapka e poimot izvr{na isprava.

Za izvr{ni ispravi se smetaat:- izvr{na sudska odluka i sudsko poramnuvawe;- izvr{na odluka i poramnuvawe vo upravna postapka,

ako glasat na ispolnuvawe na pari~na obvrska;- izvr{na notarska isprava;- drugi ispravi koi kako izvr{ni ispravi se

predvideni so zakon. Za da moè da se sprovede izvr{uvawe, preduslov e

nabroenite ispravi da stanat izvr{ni.Sudskata odluka e izvr{na ako stanala pravosilna,



i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na dol`nikovata obvrska. Donesenata odluka vo upravna postapka e izvr{na ako stanala kone~na, i ako istekol rokot za dobrovolno ispolnuvawe na obvrskata.

Sudsko poramnuvawe odnosno poramnuvawe sklu~eno vo upravna postapka e izvr{no, ako pobaruvaweto pristignalo po poramnuvaweto.

Notarska isprava e izvr{na ako stanala izvr{na spored poseben propis koj ja ureduva izvr{nosta na takvata isprava.33

Izvr{nite ispravi glasat na odredeno pobaruvawe. Pobaruvawe e pravo na naplata na pari~en iznos

ili pravo na nekoe storuvawe, ili nestoruvawe ili trpewe.

Kako i vo drugite gra|ansko-sudski postapki i vo izvr{nata postapka se sre}avaat stranki i u~esnici. Stranki vo izvr{nata postapka se: doveritel i dol`nik.

- Doveritel e lice ~ie pobaruvawe se ostvaruva vo izvr{nata postapka i po ~ie barawe se poveduva taa.

- Dol`nik e lice sprema koe se ostvaruva toa pobaruvawe, protiv koe se vodi postapkata.

- U~esnik e lice koe vo izvr{uvaweto ostvaruva nekoe svoe pravo ili praven interes, a ne e stranka vo izvr{uvaweto.

Izvr{uvaweto go vr{at izvr{iteli. Izvr{itel e lice koe vr{i javni ovlastuvawa koi

se utvrdeni so Zakonot za izvr{uvawe. Ministerot za pravda go imenuva izvr{itelot vrz osnova na konkurs. Izvr{itelot se imenuva za podra~jeto na osnoven sud i izvr{uva izvr{ni ispravi na sudot ili organot ~ie sedi{te e na podra~jeto za koe e imenuvan, a pri sproveduvaweto na izvr{uvaweto prezema dejstva na celata teritorija na RM.

Za da moè da se izvr{i edna izvr{na isprava, taa treba da bide podobna za izvr{uvawe. Izvr{nata isprava e podobna za izvr{uvawe ako vo nea se nazna~eni

33 Zakonot za notarijat;



doveritelot i dol`nikot, kako i predmetot, vidot, obemot i vremeto na ispolnuvawe na obvrskata.

Vo ramkite na izvr{uvweto nekoi od pravata koi se steknuvaat vo ovaa postapka se zabeleùvaat vo javni knigi i registri. Toa se knigi za evidencija na prava koi gi vodat soodvetni dràvni organi vo propi{ana forma i vo propi{ana postapka.34

3. NAÊLA NA IZVR[NA POSTAPKA

Izvr{nata postapka e izgradena vrz odredeni na~ela. Vo izvr{nata postapka, kako i vo drugite dve gra|anski postapki, zastapeno e Na~eloto na dispozicija na strankite. No vo izvr{nata postapka se zastapeni i na~ela koi se specifi~ni samo za ovaa postapka. Taka na~elata na usmenost, javnost, pomo{ na neukata stranka i neposrednost se zastapeni vo mo{ne ograni~en obem, dodeka na~elata na raspravnost i barawe na vistinata, voop{to, ne se zastapeni. Na~eloto za upotreba na jazikot i pismoto e zastapeno, i za nego se primenuvaat supsidierno35 odredbite od Zakonot za parni~na postapka. Zatoa pak vo izvr{nata postapka se zastapeni: Na~eloto na itnost, za{tita na dol`nikot, Na~eloto na socijalno postapuvawe i sl.

- Na~eloto na dispozicija na strankite dominira vo izvr{nata postapka zatoa {to taa se pokrenuva po barawe na ovlasteno lice- doveritel ili organ na dràvata, i trae sé dodeka toa barawe ne bide povle~eno (izre~eno ili so konkludentno dejstvo). Zna~ajno e deka vo izvr{noto pravo postojat institutite, povlekuvawe

34 Takvi se: Kniga na tapii; Katastar na nedvi`nosti; Centralen depozitar za hartii od vrednost; Centralen registar na RM - Zaloèn registar; Intab-ulacionen protokol; Centralen registar na RM - Registar na vloùvawa vo nedvi`nosti na nerezidenti vo RM; Registar na vozduhoplovi na RM; Edin-stven registar na dano~ni obvrznici; Evidenten registar za ste~aj; Sudski registar; Trgovski registar; Edinstven registar na imatelite na smetki; Registar na motorni i priklu~ni vozila i evidencija na registrirani mo-torni i priklu~ni vozila.35 dopolnitelno



na predlogot za izvr{uvawe i odrekuvawe od izvr{noto barawe, koi soodvetstvuvaat na povlekuvaweto na tu`bata i odrekuvaweto od tu`benoto barawe vo parni~nata postapka.

- Na~eloto na oficijalnost e zastapeno vo pomal obem, a se izrazuva preku sproveduvawe privremeni merki za obezbeduvawe.

- Vo pogled na istra`nosta, sudot ima ovlastuvawe da utvrduva fakti i da izveduva dokazi po svoja inicijativa. No sudot moè da utvrduva fakti koi ne se sporni pome|u strankite, no samo ako tie se povikale na niv. Isto taka sudot moè ova na~elo da go primeni i pri utvrduvawe na pri~ini za odloùvawe na izvr{uvaweto, i pri utvrduvawe na pri~ina za ukinuvawe na odredeni prethodni ili privremeni merki. Sudot sekoga{ e dolèn da utvrdi izvesni fakti.36

- Na~eloto na strog formalen legalitet zabranuva vo izvr{nata postapka da se ispituva pravosilnosta na izvr{noto barawe bidej}i toa bi zna~elo povtorno presuduvawe za ista rabota.37

- Za{tita na dol`nikot e na~elo so koe se vr{i za{tita vo pogled na li~nosta na dol`nikot i vo pogled na sredstvata za izvr{uvawe. Imeno, dozvoleno e samo edno sredstvo na prisila vo izvr{uvaweto na nepari~no pobaruvawe - pari~na kazna. Dol`ni~kiot pritvor ne e dozvolen. Posebno se bara da se vodi smetka za dostoinstvoto na li~nosta na dol`nikot.

- Na~eloto na socijalno postapuvawe se odnesuva na toa da ne moè da se sprovede izvr{uvawe vrz predmeti i vrz prava koi se nu`no neophodni za zadovoluvawe na osnovnite ìvotni potrebi na dol`nikot i na licata koi spored zakon, toj e dolèn da gi izdrùva, ili za vr{ewe na samostojna dejnost koja za dol`nikot e glaven izvor na sredstva za ìvot.38

36 Na primer, toa se pri~ini poradi koi se zapira izvr{uvaweto ili se ograni~uva izvr{uvaweto, se utvrduva vrednosta na predmetot i sl.37 res iudicata38 vidi Na~elo na socijalno postapuvawe vo prviot del od ovaa kniga.



- Itnost i redoslednost na postapkata e na~eloto koe nalaga izvr{itelot pri sproveduvawe na izvr{uvaweto da postapuva vedna{. Koga sprema ist dol`nik pobaruvawa imaat pove}e doveriteli, izvr{itelot e dolèn predmetite da gi zeme vo rabota po redot kako {to gi primil.

4. POVEDUVAWE NA IZVR[NA POSTAPKA

Izvr{nata postapka se poveduva so barawe.-Barawe za izvr{uvawe Doveritelot svoeto barawe za izvr{uvawe go dostavuva

do izvr{itelot vo pismena forma so priloùvawe na izvr{nata isprava vo original. Izvr{itelot e dolèn da postapuva po baraweto. Toj ne moè da odbie izvr{uvawe.

-Postapuvawe na izvr{itelotSo vra~uvaweto na izvr{nata isprava ~ie izvr{uvawe

se bara, izvr{itelot e ovlasten da izbere sredstva za izvr{uvawe i predmeti na dol`nikot zaradi celosno izvr{uvawe na izvr{nata isprava. Izvr{uvaweto po pravilo se sproveduva sekoj den od 06,00 do 21,00 ~asot. So dozvola na pretsedatelot na osnovniot sud na ~ie podra~je se sproveduva izvr{uvaweto, izvr{uvaweto moè da se sprovede nadvor od utvrdenoto vreme.

-Izvr{ni dejstva vo stanot na dol`nikot

Izvr{itelot e dolèn pri prezemawe na izvr{ni dejstva vo stanot na dol`nikot, pri prebaruvawe na oblekata {to ja nosi toj na sebe i pri prezemawe na drugi izvr{ni dejstva, da postapuva so dol`na po~it sprema li~nosta na dol`nikot i ~lenovite na negovoto semejstvo. Za prezemawe na ovie izvr{ni dejstva, toj treba da obezbedi pismena dozvola od pretsedatelot na osnovniot sud na ~ie podra~je se sproveduva izvr{uvaweto. Na izvr{nite dejstva vo stanot na dol`nikot na koi ne prisustvuva dol`nikot, negov



zakonski zastapnik, polnomo{nik ili polnoleten ~len na negovoto doma}instvo, mora da prisustvuva policija i dvajca polnoletni svedoka.

- Izvr{ni dejstva vo prostorija na pravno lice

Izvr{uvaweto vo prostorija na pravno lice se sproveduva taka {to izvr{itelot pred prezemaweto na izvr{noto dejstvo }e pobara od pretstavnikot na slu`benoto lice, toj samiot ili liceto koe toj }e go opredeli, da bide prisutno pri negovoto prezemawe. Koga treba da se sprovede izvr{noto dejstvo vo prostorija {to e zaklu~ena, a dol`nikot ne e prisuten ili ne saka da ja otvori prostorijata, izvr{itelot }e ja otvori prostorijata vo prisustvo na policija i dvajca polnoletni svedoci. Ako pretstavnikot na pravnoto lice odbie da postapi vo soglasnost so baraweto na izvr{itelot ili ako izvr{itelot ne go zate~e vo prostoriite na pravnoto lice pri prezemaweto na izvr{noto dejstvo, dejstvoto }e go prezeme vo prisustvo na policija i dvajca polnoletni svedoka.

- Izvr{itelot za prezemenite dejstva sostavuva poseben zapisnik

Dokolku ne moè da se obezbedi prisustvo na dvajca svedoka, izvr{itelot povikuva notar. Izvr{itelot, za prezemenite dejstva, sostavuva poseben zapisnik koj go potpi{uvaat prisutnite svedoci i policijata. Ako izvr{itelot dejstvata gi prezemal vo prisustvo na notar, notarot sostavuva zapisnik.39

Izvr{itelot e ovlasten da go otstrani liceto koe go popre~uva sproveduvaweto na izvr{uvaweto, a spored okolnosta na slu~ajot i da pobara pomo{ od policija.

39 soglasno so Zakonot za vr{ewe na notarski raboti.



5. PREMIN NA POBARUVAWETO ILI OBVRSKATA VO IZVR[NATA POSTAPKA

Izvr{uvaweto moè da se sprovede i po barawe od lice koe vo izvr{nata isprava ne e ozna~eno kako doveritel.

Ova e mo`no samo ako toa lice dokaè deka pobaruvaweto od izvr{nata isprava mu e preneseno ili na drug na~in preminalo vrz nego. Toj fakt liceto moè da go dokaè so javna ili spored zakon zaverena isprava. Ako na ovoj na~in toa ne e mo`no, prenosot na pobaruvaweto se dokaùva so pravosilna odluka donesena vo parni~na postapka.

Na ovoj na~in doveritelot }e stane dol`nik, a dol`nikot dol`nikov dol`nik.

Izvr{itelot }e odredi rok za izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik. Toj go dostavuva izjasnuvaweto do doveritelot i dol`nikot. Po istekot na rokot opredelen od izvr{itelot za izjasnuvawe na dol`nikoviot dol`nik, izvr{uvaweto prodolùva so nalog za prenos na pobaruvaweto za naplata ili namesto isplata.

Ako pove}e doveriteli podnele barawe za prenos vo razli~ni denovi, izvr{itelot }e go prenese pobaruvaweto na doveritelot koj prv podnel barawe. Ako pak pove}e doveriteli podnele barawe vo ist den i vreme, pobaruvaweto }e se prenese vrz doveritelot ~ie pobaruvawe e najgolemo.

Prenosot na pobaruvaweto }e se smeta za sproveden koga nalogot za prenos na pobaruvaweto e dostaven do dol`nikoviot dol`nik.

Izvr{itelot na barawe od doveritelot vrz kogo e preneseno pobaruvaweto, }e opredeli rok vo koj dol`nikot treba da dade objasnuvawa {to mu se potrebni na doveritelot zaradi ostvaruvawe na toa pobaruvawe, i da mu gi predade ispravite {to se odnesuvaat na toa pobaruvawe.

Doveritelot vrz kogo e prenesen del od pobaruvaweto e dolèn, ako toa go bara dol`nikot, vo rokot {to }e



go opredeli izvr{itelot, da poloì garancija deka, po ostvaruvaweto na toa pobaruvawe, }e gi vrati ispravite koi se odnesuvaat na pobaruvaweto.

Izvr{itelot }e sprovede izvr{uvawe protiv dol`nikot zaradi predavawe na ispravite, ako toj sam ne gi predade. Predavawe na ispravite {to se nao|aat kaj treto lice, doveritelot moè da bara so tu`ba, ako toa pravo bi go imal dol`nikot.

Na ispravata {to mu se predava na doveritelot, izvr{itelot }e zabeleì deka e sproveden prenos na pobaruvaweto za koe e naloèno izvr{uvawe.

6. SUBJEKTI VO IZVR[NATA POSTAPKA

Spored definicijata, GSP pretstavuva vkupnost na dejstva i me|usebni odnosi na sudot, strankite i drugite u~esnici vo postapkata. Vo parni~nata postapka subjekti se: sudot, strankite (tuìtel i tuèn), nivnite zastapnici, polnomo{nici, kako i tretite lica (zame{uva~i), svedocite, ve{tacite, tolkuva~ite i drugi.

Vo izvr{nata postapka subjekti se: izvr{itelot, sudot, strankite (dol`nik i doveritel), u~esnicite i drugi. Kako i vo drugite gra|ansko-sudski postapki i vo izvr{nata postapka se sre}avaat stranki i u~esnici. Stranki vo izvr{nata postapka se: doveritel i dol`nik.

- Doveritel e lice ~ie pobaruvawe se ostvaruva vo izvr{nata postapka i po ~ie barawe se poveduva taa.

- Dol`nik e lice sprema koe se ostvaruva toa pobaruvawe, protiv koe se vodi postapkata.

- U~esnik e lice koe vo izvr{uvaweto ostvaruva nekoe svoe pravo ili praven interes, a ne e stranka vo izvr{uvaweto.

Strankite vo izvr{nata postapka treba da poseduvaat sposobnosti: strane~ka sposobnost, procesna sposobnost i legitimacija.



Izvr{uvaweto go vr{at izvr{iteli. Izvr{itel e lice koe vr{i javni ovlastuvawa koi

se utvrdeni so Zakonot za izvr{uvawe. Ministerot za pravda go imenuva izvr{itelot vrz osnova na konkurs.40

Izvr{itelot se imenuva za podra~jeto na osnoven sud i izvr{uva izvr{ni ispravi na sudot ili organot ~ie sedi{te e na podra~jeto za koe e imenuvan, a pri sproveduvaweto na izvr{uvaweto prezema dejstva na celata teritorija na RM.41

Odgovornost za {teta - izvr{itelot e odgovoren za {teta {to }e ja pri~ini na treti lica so nezakonsko sproveduvawe na izvr{nite dejstva i so neispolnuvawe na dol`nostite {to gi ima kako izvr{itel.

Za ovaa cel koga }e bide imenuvan za izvr{itel, toj e dolèn da sklu~i dogovor za osiguruvawe koj iznesuva 50. 000 evra vo denarska protivvrednost za eventualno obe{tetuvawe na treti lica.

Izvr{itelot ima zamenik-izvr{itel, koj go zamenuva izvr{itelot koga toj e spre~en da sproveduva izvr{ni dejstva zaradi bolest, otsustvo ili privremeno odzemawe na pravoto za vr{ewe na profesijata -suspenzija.

40 za izvr{itel moè da bide izbrano lice koe e dràvjanin na RM; da e delovno sposoben; da ima zavr{eno praven fakultet; da ima najmalki 5 godini rabotno iskustvo na pravni ili 3 godini na izvr{ni raboti; da ima poloèno ispit za izvr{iteli; aktivno da go vladee makedonskiot jazik; da ne e krivi~no osudu-van i da ne se vodi postapka; da ima oprema i prostor za vr{ewe na izvr{ni raboti; i da dade izjava pred notar za svojata imotna sostojba. 41 Izvr{ni dejstva koi gi prezema izvr{itelot: prima barawa za izvr{uvawe; vr{i dostava na sudski pisma, na nalozi, zapisnici, zaklu~oci i drugi do-kumenti koi proizleguvaat od vr{eweto na negovata rabota; vr{i legiti-mirawe na strankite i u~esnicite vo postapkata; pribira podatoci za imot-nata sostojba na dol`nikot vo funkcija na izvr{uvaweto; donesuva nalozi i zaklu~oci, sostavuva zapisnici, barawa i slu`beni bele{ki; vr{i popis, pro-cena, plenidba i proda`ba na podvi`ni predemti, prava i nedvi`nosti; prima sredstva od dol`nikot; predava vo vladenie, raspredeluva sredstva; vr{i ise-luvawe i drugi izvr{ni dejstva potrebni za sproveduvawe na izvr{uvaweto opredeleni so zakon i podzakonski akti; vr{i objavuvawa vo sredstvata za javno informirawe; vr{i drugi dejstva predvideni so zakon.



7. SREDSTVA I PREDMETI NA IZVR[UVAWE

Izvr{uvaweto se sproveduva so prezemawe na opredeleni dejstva - izvr{ni dejstva, odnosno so primena na posebni metodi za sproveduvawe na izvr{uvaweto vo zavisnost od vidot na pobaruvaweto. Se razlikuvaat dva vida izvr{uvawe:

- izvr{uvawe zaradi namiruvawe (naplata) na pari~no pobaruvawe;

- izvr{uvawe zaradi namiruvawe (ostvaruvawe) na nepari~no pobaruvawe.

Predmet na izvr{uvawe moè da bide: sekoj dol`nikov predmet ili imotno pravo, {to so zakon ne se izzemeni od izvr{uvawe, odnosno dokolku izvr{uvaweto vrz niv ne e ograni~eno so zakon.

Sredstva na izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na pari~no pobaruvawe:

- Proda`ba na podvi`ni predmeti;- Proda`ba na nedvi`nosti;- Proda`ba na hartii od vrednost i udeli vo trgovski

dru{tva;- Prenos na pari~no pobaruvawe;- Pretvorawe na drugi imotni prava vo pari;- Prenos na sredstva {to se vodat kaj nositel na

platen promet;

Sredstva na izvr{uvawe zaradi ostvaruvawe na nepari~no pobaruvawe:

- Predavawe ili isporaka na podvi`ni predmeti;- Ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti; - Obvrska na dejstvo, trpewe ili nestoruvawe;- Vra}awe na rabotnik na rabota;- Zapi{uvawe na prava vo javna kniga;- Proda`ba na predmeti za koi ne e mo`na fizi~ka

delba;- Davawe izjava na volja.



8. PRAVO NA PRIGOVOR OD TRETO LICE PORADI NEPRAVILNOSTI NA

IZVR[UVAWETO, PRAVOTO NA @ALBA PO RE[ENIE NA PRVOSTEPENIOT SUD

Strankata ili u~esnikot koj{to smeta deka pri izvr{uvaweto se storeni nepravilnosti, moè da podnese prigovor do pretsedatelot na osnovniot sud na ~ija teritorija se sproveduva izvr{uvaweto.

Prigovorot se podnesuva vo pismena forma vo rok od 3 dena po denot na osoznavaweto na nepravilnosta, no ne podocna od 15 dena po zavr{uvaweto na izvr{uvaweto. Toj treba da e obrazloèn, argumentiran i potkrepen so soodvetni dokazi.

Pretsedatelot na sudot koga }e go primi prigovorot, go razgleduva i gi ispituva navedenite okolnosti za nepravilnostite na izvr{uvaweto.

Po prigovorot toj treba da odlu~i vo rok od 72 ~asa od negoviot priem. Pretsedatelot na sudot odlu~uva so re{enie so koe moè da go odbie ili da go usvoi prigovorot.

Vo slu~aj da go odbie prigovorot, strankata ili u~esnikot imaat pravo da podnesat àlba protiv re{enieto do Apelacioniot sud, na ~ie podra~je se nao|a Osnovniot sud.

@albata se podnesuva vo rok od 3 dena od priemot na re{enieto preku Osnovniot sud. Primerok od àlbata se dostavuva do sprotivnata stranka i u~esnikot, koj moè vo rok od tri dena da podnese odgovor na àlba.

Pretsedatelot na Osnovniot sud e dolèn vo rok od 3 dena da mu go dostavi predmetot na Apelacioniot sud.

Apelacioniot sud e dolèn da odlu~i po àlbata vo rok od 5 dena. @albata nema suspenzivno dejstvo. Protiv pravosilnata odluka na Apelacionot sud ne se dozvoleni revizija i povtoruvawe na postapkata.



9. PROTIVIZVR[UVAWE, ODLAGAWE I ZAPIRAWE NA IZVR[UVAWETO

Koga izvr{uvaweto e ve}e sprovedeno, dol`nikot moè da podnese do sudot, odnosno organot koj ja donel izvr{nata isprava, predlog za protivizvr{uvawe, baraj}i doveritelot da mu go vrati ona {to go dobil so izvr{uvaweto, ako izvr{nata isprava e pravosilno ukinata, preina~ena, poni{tena ili stavena von sila.

- Protivizvr{uvawePredlogot za protivizvr{uvawe moè da se podnese

vo rok od eden mesec od denot koga dol`nikot doznal za pri~inata za protivizvr{uvaweto, a najdocna vo rok od edna godina od denot na zavr{uvaweto na izvr{uvaweto.

- Postapka po predlogot za protivizvr{uvawe Predlogot za protivizvr{uvawe sudot, odnosno

organot koj ja donel izvr{nata isprava, }e go dostavi do doveritelot i }e go povika da se izjasni za toj predlog vo rok od osum dena od denot na dostavuvaweto. Ako vo toj rok doveritelot mu prigovori na predlogot, sudot, odnosno organot so re{enie }e odlu~i po prigovorot.

Dokolku doveritelot ne prigovori, sudot, odnosno organot so re{enieto so koe go usvojuva predlogot }e mu naloì na doveritelot vo rok od 15 dena da mu go vrati na dol`nikot ona {to go dobil so izvr{uvaweto. Vakvo re{enie sudot, odnosno organot }e donese i ako doveritelot navremeno ne se izjasni ili izjavi deka ne mu se protivi na predlogot.

- Nemo`nost na protivizvr{uvawePredlogot za protivizvr{uvawe nema da se usvoi, ako

se bara vra}awe na predmet vo pogled na koj nastapile takvi fakti~ki ili pravni promeni, {to ve}e vra- }aweto ne e mo`no.

- Povlekuvawe na baraweto za izvr{uvawe Doveritelot moè da go povle~e baraweto bez

soglasnost na dol`nikot, osven vo slu~aite koga so



povlekuvawe na baraweto se zloupotrebuvaat pravata na doveritelot.

Pri povlekuvawe na baraweto, izvr{itelot go zapira izvr{uvaweto.

- Odlagawe na izvr{uvaweto Doveritelot moè da bara odlagawe na izvr{uvaweto.

Odlagaweto na izvr{uvaweto e za odreden vremenski period, a najmnogu do 30 dena. Toj moè da bara odlagawe na izvr{uvaweto najmnogu dva pati. Vo vremeto za koe e odloèno izvr{uvaweto, doveritelot go gubi steknatiot redosled za prvenstvena naplata koe go steknal vo vremeto na barawe na izvr{uvaweto.

I pretsedatelot na sudot moè da bara odlagawe na izvr{uvaweto.

-Zapirawe na izvr{uvawetoDokolku doveritelot pobaral odlagawe na izvr{uva-

weto pove}e od dvapati, izvr{itelot go zapira izvr{uva-weto.

10. IZVR[UVAWE ZARADI NAPLATA NA PARI^NO POBARUVAWE, IZZEMAWE OD

IZVR[UVAWE, IZVR[NI DEJSTVA, POPIS NA PREDMETI, PRODA@BA NA PREDMETI I

NAMIRUVAWE NA DOVERITELOT

-Izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no pobaruvawePredmet na izvr{uvawe zaradi naplata na pari~no

pobaruvawe moè da bide: sekoj dol`nikov predmet ili imotno pravo, {to so zakon ne se izzemeni od izvr{uvawe, odnosno dokolku izvr{uvaweto vrz niv ne e ograni~eno so zakon. Izvr{uvaweto zaradi naplata na pari~noto pobaruvawe se ostvaruva so proda`ba na predmeti i namiruvawe na doveritelot.

-Izzemawe od izvr{uvawe Vo izvr{nata postapka se primenuva Na~eloto na

socijalno postapuvawe.



Celta na ova na~elo e od humani pri~ini da se za{titat strankite, i poradi toa e predvideno izzemawe od izvr{uvawe na opredeleni predmeti koi se potrebni na ~ovekot za negovo normalno ìveewe.42

Izvr{ni dejstvaIzvr{uvaweto se sproveduva so: popis, procena,

plenidba i proda`ba na predmetite i namiruvawe na doveritelot od iznosot dobien so proda`bata.

-Popis na predmeti: Izvr{itelot, pred da pristapi kon popisot na predmeti, so nalog }e mu naloì na dol`nikot da go plati iznosot utvrden vo izvr{nata isprava zaedno so kamatata i tro{ocite.

Dokolku vo utvrdeniot rok dol`nikot ne postapi po nalogot na izvr{itelot, toj }e go opredeli: vremeto i mestoto na popisot.

Otsustvoto na doveritelot ili na dol`nikot ne spre~uva da se pristapi kon popisot. Za izvr{eniot popis }e se izvesti strankata koja ne prisustvuvala na popisot. Moàt da se popi{at:

predmetite koi se nao|aat vo vladenie na - dol`nikot; kako i negovite predmeti {to se nao|aat vo vladenie - na doveritelot; dol`nikovite predmeti {to se nao|aat vo vladenie - na treto lice moàt da se popi{at samo so soglasnost od toa lice.

Pri popisot na predmeti }e se popi{at onolku predmeti kolku {to e potrebno za namiruvawe na doveritelovoto pobaruvawe i na tro{ocite na izvr{uvaweto.

Izvr{itelot }e gi ostavi popi{anite predmeti na ~uvawe kaj dol`nikot ako, po predlog od doveritelot, ne opredeli popi{anite predmeti da mu se predadat na ~uvawe na doveritelot ili na treto lice.

Posledicite od uni{tuvawe ili o{tetuvawe na predmetite dadeni na ~uvawe na doveritelot ili na treto

42 vidi Na~elo na socijalno postapuvawe vo izvr{nata postapka.



lice gi podnesuva doveritelot, osven ako uni{tuvaweto ili o{tetuvaweto e posledica od vi{a sila.

Na dol`nikot mu e zabraneto da raspolaga so popi{anite predmeti.

So popisot doveritelot steknuva zalo`no pravo vrz popi{anite predmeti.

-Procena na predmetite - istovremeno so popisot na predmetite }e se izvr{i i nivna procena. Procenata ja vr{i ovlasten procenitel, a so prethodno dadena soglasnost od strana na dol`nikot, procena vr{i izvr{itelot koj go sproveduva popisot. Za popisot i procenata izvr{itelot sostavuva zapisnik.

- Proda`ba na predmetite: Otkako }e se napravi popis i procena na predmetite, }e se premine na proda`ba so cel tie da se vpari~at, i so iznosot da se namiri pobaruvaweto na doveritelot, kako i tro{ocite na postapkata za izvr{uvawe.

Proda`ba na predmeti se vr{i so: usno (javno) naddavawe ili so neposredna spogodba me|u kupuva~ot i izvr{itelot.

Na~inot na proda`ba na predmetite go opredeluva izvr{itelot, vodej}i smetka za toa da se postigne najpovolno pretvorawe na predmetite vo pari.

Dokolku popi{anite predmeti ne moàt da se prodadat pod procenetata vrednost na prvoto naddavawe, odnosno vo rokot {to izvr{itelot go opredelil za proda`ba so neposredna spogodba, ili ako na prvoto naddavawe ne e postignata cena vo visina na procenetata vrednost, izvr{itelot po predlog od strankata, }e opredeli novo naddavawe na koe predmetite moàt da se prodadat pod procenetata vrednost, no ne pod edna tretina od taa vrednost.

- Izvr{itelot }e ja zapre postapkata ako nitu edna od strankite ne stavila predlog za vtoro naddavawe vo propi{aniot rok, odnosno predlog za povtorna proda`ba so neposredna spogodba, ili ako predmetite ne moèle da se prodadat ni na vtoroto naddavawe, odnosno so neposredna spogodba vo povtorniot rok opredelen od strana na izvr{itelot.



11. SPECIFI^NOSTI NA IZVR[UVAWE NA PARI^NO POBARUVAWE NA DOL@NIK

Kako {to ve}e spomenavme vo izvr{nata postapka se primenuva Na~eloto na socijalno postapuvawe i Na~eloto na za{tita na li~nosta na doveritelot, spored koi so Zakonot za izvr{uvawe se izzemaat od izvr{uvawe predmeti neophodni za ìvot na dol`nikot.43

- Zabrana za izvr{uvaweZakonot predvidel deka ne moè da se izvr{uva od

primawa vrz osnova na:zakonska izdr{ka; - nadomestok na {teta nastanata poradi naru{uvawe - na zdravjeto ili namaluvawe, odnosno gubewe na rabotnata sposobnost;nadomestok na {teta za zagubena izdr{ka poradi - smrt na dava~ot na izdr{kata; primawe vrz osnova na nadomestok poradi telesno - o{tetuvawe spored propisite za invalidskoto osiguruvawe; socijalna pomo{; - primawa vrz osnova na privremena nevrabotenost; - dodatok za deca; - stipendija, kredit i pomo{ na u~enici i studenti; - primawe na vojnici i pitomci na voeni u~ili{ta - i dr.

- Ograni~uvawe na izvr{uvaweOsven zabranata za izvr{uvawe predvideno e i

ograni~uvawe, odnosno, do koj iznos ili vo kolkav procent, od pari~nite primawa na dol`nikot moè da se opredeli izvr{uvawe.44

Izvr{uvaweto vrz pari~no pobaruvawe se sproveduva

43 vidi Na~elo na socijalno postapuvawe vo izvr{na postapka. 44 Na primer, izvr{uvaweto vrz plata i penzija, kako i vrz nadomestok namesto plata moè da se sprovede do iznosot od edna polovina, a za pobaruvawa po druga osnova - do iznosot od edna tretina na platata ili penzijata.



so: zabrana i prenos. Zabrana i prenos na pari~no pobaruvawe se sproveduva

vo iznos koj e potreben za namiruvawe na doveritelovoto pobaruvawe.

Ako pove}e doveriteli baraat izvr{uvawe vrz isto pobaruvawe koe e delivo, zabrana i prenos se sproveduva vo soodvetni iznosi, posebno vo korist na sekoj doveritel.

Redot na prvenstvo na zalo`ni prava na pove}e doveriteli se opredeluva spored denot i vremeto na priemot na baraweto za izvr{uvawe kaj izvr{itelot.

12. IZVR[UVAWE VRZ PODVI@NI I NEDVI@NI PREDMETI

Izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti se sproveduva so popis, procena, plenidba i proda`ba na predmetite i namiruvawe na doveritelot od iznosot dobien so proda`bata.

Izvr{uvaweto vrz podvi`ni i nedvi`ni predmeti se vr{i na ist na~in kako i namiruvaweto na pobaruvaweto so proda`ba na predmetite koi se popi{ani i proceneti od kaj dol`nikot.45

Izvr{uvawe vrz nedvi`nosti se sproveduva so pribele{ka na nalogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti vo javna kniga, so utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nosta, so proda`ba na nedvi`nosta i so namiruvawe na doveritelite od iznosot dobien so proda`bata.

13. REDOSLED NA DEJSTVA PRI IZVR[UVAWE VRZ NEDVI@NOSTI

Izvr{uvawe vrz nedvi`nosti se sproveduva so pribele{ka na nalogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti vo javna kniga, so utvrduvawe na vrednosta na

45 vidi vo lekcija br. 10



nedvi`nosta, so proda`ba na nedvi`nosta i so namiruvawe na doveritelite od iznosot dobien so proda`bata.

-Vo javnata kniga }e se izvr{i pribele{ka na nalogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti. So taa pribele{ka doveritelot steknuva pravo svoeto pobaruvawe da go namiri od nedvi`nosta (pravo na namiruvawe) i vo slu~aj treto lice podocna vrz istata nedvi`nost da stekne pravo na sopstvenost ili pravo na raspolagawe.

Po zapi{uvaweto na pribele{kata na nalogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti ne moè za namiruvawe na drugo pobaruvawe na istiot ili na drug doveritel da se sprovede izvr{uvawe vrz istata nedvi`nost.

- Izvr{itelot so zaklu~ok }e opredeli ve{to lice koe vo rok od 15 dena po priemot na zaklu~okot }e izvr{i i }e mu dostavi na izvr{itelot procena za vrednosta na nedvi`nosta, vrz osnova na nejzinata pazarna vrednost na denot na procenata i vrz osnova na drugi fakti koi vlijaat na nejzinata visina.

Po priemot na procenata od ve{toto lice, izvr{itelot so zaklu~ok ja utvrduva vrednosta na nedvi`nosta. Doveritelot koj ima pravo da se namiri od proda`nata cena na nedvi`nosta, a koe po redot na prvenstvo doa|a pred doveritelot {to baral izvr{uvawe, moè da predloì izvr{uvaweto da se zapre ako utvrdenata vrednost na nedvi`nosta ne go pokriva, ni delumno, iznosot na pobaruvaweto na toj doveritel.

- Izvr{itelot donesuva zaklu~ok za proda`ba na nedvi`nosta so koj se opredeluvaat na~inot i uslovite na proda`bata, kako i vremeto i mestoto na proda`bata, ako proda`bata se vr{i so naddavawe. Zaklu~okot za proda`ba se objavuva vo sredstvata za javno informirawe i se dostavuva do strankite, do zalo`nite doveriteli, do u~esnicite vo postapkata, do licata koi imaat zapi{ano ili zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe i do nadle`niot organ na upravata.

Liceto koe ima zakonsko pravo na prvenstveno kupuvawe na nedvi`nost koja e predmet na izvr{uvawe so proda`ba, ima prvenstvo pred najpovolniot ponuduva~



ako vedna{ po zaklu~uvaweto na naddavaweto izjavi deka nedvi`nosta ja kupuva pod isti uslovi.

Proda`ba na nedvi`nosti se vr{i so usno (javno) naddavawe. Usnoto (javno) naddavawe za proda`ba na nedvi`nost se odrùva pred izvr{itelot vo prostorii {to toj }e gi opredeli. Strankite i zalo`nite doveriteli moàt vo sekoe vreme da se spogodat proda`bata na nedvi`nosta da se izvr{i vo opredelen rok so neposredna spogodba preku ovlasteno, pravno ili fizi~ko lice za promet so nedvi`nosti predvideni so zakon.

Vo javnoto naddavawe moàt da u~estvuvaat samo lica koi prethodno poloìle garancija.

Kupuva~ ne moè da bide izvr{itelot ili drugo lice koe slu`beno u~estvuva vo postapkata na proda`ba.

Ako nedvi`nosta ne moèla da se prodade na prvoto javno naddavawe, izvr{itelot }e zakaè vtoro javno naddavawe na koe nedvi`nosta moè da se prodade pod utvrdenata vrednost, no ne pod dve tretini od taa vrednost.

Za proda`bata na nedvi`nosta, izvr{itelot sostavuva zapisnik i donesuva zaklu~ok za proda`ba, koj go dostavuva do site u~esnici na naddavaweto. Protiv zaklu~okot dozvolena e tu`ba. Podnesenata tu`ba ne go zadrùva sproveduvaweto na zaklu~okot za proda`ba.

Po uplatata na cenata za nedvi`nosta, izvr{itelot vo rok od tri dena donesuva zaklu~ok za izvr{ena proda`ba koj pretstavuva pravna osnova za steknuvawe na pravoto na sopstvenost.

Od iznosot dobien so proda`bata, prvenstveno se namiruvaat tro{ocite na izvr{uvaweto i dava~kite pristignati za poslednata godina koi ja tovarat prodadenata nedvi`nost. Sledni se namiruvaat pobaruvawata obezbedeni so zalo`no pravo, pobaruvawata na doveritelite po ~ie barawe e sprovedeno izvr{uvawe i nadomestok za li~ni slu`benosti i stvarni tovari koi se gasnat so proda`bata.

Doveritelite se namiruvaat po redot na steknuvawe na zalo`noto pravo i pravo na namiruvawe na



doveritelite {to barale izvr{uvawe, odnosno po redot na zapi{uvaweto vo javnata kniga na li~nite slu`benosti i stvarnite tovari.

Pove}e pobaruvawa {to imaat ist red na namiruvawe se namiruvaat srazmerno na iznosite, ako iznosot dobien so proda`bata ne e dovolen za celosno namiruvawe.

14. IZVR[UVAWE VRZ DRUGI IMOTNI PRAVA

Osven vrz podvi`ni i nedvi`ni stvari na dol`nikot, kako i pari~ni sredstva, izvr{uvawe moè da se izvr{i i vrz akcii i drugi hartii od vrednost vo sopstvenost na dol`nikot i udel vo trgovsko dru{tvo.

a) Izvr{uvaweto vrz akcii se sproveduva so zabrana za raspolagawe i optovaruvawe, nivna proda`ba i namiruvawe na doveritelot.

- Zabrana za raspolagawe i optovaruvawe na akcii se vr{i so dostavuvawe na nalogot za zabrana za raspolagawe i optovaruvawe do Centralniot depozitar za hartii od vrednost koj vodi knigi na akcii. So zapi{uvawe na zabranata, doveritelot steknuva zalo`no pravo na akciite.

- Proda`ba na akciite i namiruvawe na doveritelot - akciite opfateni so zabranata za raspolagawe i optovaruvawe se stavaat na proda`ba na berza so po~etna cena vo visina na nominalnata vrednost. Izvr{itelot i ovlastenoto lice za proda`ba na akcii sklu~uvaat dogovor za proda`ba na akciite vo ime na dol`nikot.

b) Izvr{uvawe na udel vo trgovsko dru{tvo - vrz udelot vo trgovsko dru{tvo se sproveduva izvr{uvawe so zaplenuvawe na udelot, negova procena, proda`ba i namiruvawe na doveritelot.

- Zaplenuvawe na udel se vr{i so dostavuvawe na nalogot za zaplena na udelot do trgovskoto dru{tvo koe vodi kniga na udeli. So zaplenuvaweto, doveritelot se steknuva so zalo`no pravo na udelot. Trgovskoto dru{tvo e dol`no vo knigata na udeli da zapi{e deka udelot



e zaplenet. Toa e dol`no, bez odlagawe, da go izvesti izvr{itelot za izvr{eniot upis. Po dostavuvaweto na nalogot za zaplena na udelot, trgovskoto dru{tvo ne smee vo odnos na zaplenetiot udel vo knigata na udeli da vr{i nikakvi upisi vrz osnova na raspolagawa na dol`nikot. Toa e dol`no, bez odlagawe, da go izvesti izvr{itelot za sekoja promena vo pogled na zaplenetiot udel, osobeno za prisilnoto izvr{uvawe za naplata na drugo pobaruvawe ili za obezbeduvawe na takvo pobaruvawe.

- Procena i proda`ba na udelot i namiruvawe na doveritelot - zaplenetiot udel se prodava na javna proda`ba. Moè da se prodava i so neposredna spogodba, ako za toa se soglasile dvete strani. Izvr{itelot sklu~uva dogovor za proda`ba na udelot vo ime na dol`nikot. Ako udelot se prodava na javna proda`ba ili so neposredna spogodba, toj prethodno mora da bide procenet. Izvr{itelot ja utvrduva vrednosta na udelot so ovlasten procenitel. Kupuva~ot na udelot se steknuva so prava i obvrski soglasno so Zakonot za trgovskite dru{tva. Sodru`nicite vo trgovskoto dru{tvo imaat pravo na prvenstveno kupuvawe na udelite.

15. PREDAVAWE NA OPREDELENI I ZAMENLIVI PREDMETI

PREDAVAWE I ISPORAKA NA PODVI@NI PREDMETI

Namiruvawe na doveritelot moè da se izvr{i i so predavawe na zamenlivi predmeti.

Izvr{uvawe zaradi predavawe na eden ili pove- }e opredeleni predmeti {to se nao|aat kaj dol`nikot se sproveduva taka {to izvr{itelot gi odzema tie predmeti od dol`nikot i so potvrda mu gi predava na doveritelot.

Dokolku predmetot se nao|a kaj treto lice }e se postapi na ist na~in. Ako tretoto lice ne saka da gi



predade predmetite, doveritelot moè da mu predloì na izvr{itelot vrz nego da go prenese dol`nikovoto pobaruvawe, sprema treto lice, na predavawe na predmeti.

Koga predmetite ne se najdeni ni kaj dol`nikot ni kaj treto lice, po predlog na doveritelot, izvr{itelot }e ja proceni vrednosta na predmetite i so zaklu~ok }e opredeli dol`nikot vo opredelen rok da mu go isplati iznosot na taa vrednost.

Koga izvr{nata isprava glasi na isporaka na opredeleno koli~estvo na zamenlivi predmeti {to se nao|aat kaj dol`nikot ili kaj treto lice, izvr{uvaweto se sproveduva na propi{aniot na~in za predavawe na opredeleni predmeti.

Dokolku predmetite ne se najdeni ni kaj dol`nikot ni kaj treto lice, izvr{uvaweto se sproveduva taka {to doveritelot }e go ovlasti izvr{itelot vo opredelen rok, na tro{ok na dol`nikot, da gi nabavi tie predmeti na drugo mesto ili pak na drug na~in. Izvr{itelot, so zaklu~ok, }e mu naloì na dol`nikot odnapred da mu go poloì na izvr{itelot iznosot potreben za nabavka na predmetite.

Ako predmetite ne moàt da se nabavat ni na drugo mesto, ni na poinakov na~in, po predlog na doveritelot, izvr{itelot }e ja proceni vrednosta na predmetite i so zaklu~ok }e opredeli vo opredelen rok, dol`nikot da mu go isplati iznosot na taa vrednost.

16. IZVR[UVAWE NA OBVRSKA NA DEJSTVO,TRPEWE ILI NESTORUVAWE

Izvr{uvawe na obvrski na dejstvo, trpewe ili nestoruvawe se pravi na toj na~in {to se bara od dol`nikot da go izvr{i toa dejstvo, da trpi nekoj drug da izvr{i odredeno dejstvo ili da se vozdrì od storuvawe.

Koga dejstvoto koe treba da bide izvr{eno od strana na dol`nikot, moè da go stori drugo lice,



izvr{uvaweto se sproveduva taka {to izvr{itelot go ovlastuva doveritelot na tro{ok na dol`nikot da mu doveri na drugo lice da go stori toa dejstvo ili da go stori toj sam.

Dokolku stanuva zbor za dejstvo {to moè da go izvr{i samo dol`nikot, izvr{itelot so nalog za izvr{uvawe }e mu ostavi na dol`nikot potreben rok za ispolnuvawe na obvrskata. So nalogot za izvr{uvawe izvr{itelot go izvestuva dol`nikot deka, dokolku dol`nikot vo opredeleniot rok ne ja ispolni obvrskata, sudot so re{enie }e izre~e pari~na kazna.

Ako dol`nikot vo toj rok ne ja ispolni obvrskata, izvr{itelot }e go sprovede re{enieto za izre~enata pari~na kazna. Vo toj slu~aj, izvr{itelot istovremeno }e donese nov nalog, so koj na dol`nikot }e mu ostavi nov rok za ispolnuvawe na obvrskata i }e go izvesti deka, dokolku dol`nikot vo opredeleniot rok ne ja ispolni obvrskata, sudot povtorno so re{enie }e izre~e nova pari~na kazna vo pogolem iznos otkolku so prethodnoto re{enie.

Protiv dol`nikot, koj i pokraj taa kazna nema da ja ispolni svojata obvrska, sudot i natamu }e postapuva na ist na~in, sé dodeka vkupniot zbir na pari~nite kazni po oddelni re{enija ne dostigne desetkraten iznos na prvata izre~ena kazna.

Ako izvr{itelot ne moè da ja izvr{i pari~nata kazna, sudot po izvestuvawe od izvr{itelot, }e ja zameni so zatvorska kazna.

Dol`nikot moè da ja ispolni svojata obvrska sprema doveritelot i so trpewe i nestoruvawe.

Izvr{itelot, po predlog od doveritelot, so nalog }e mu naloì na dol`nikot da poloì garancija za {tetata, ako doveritelot stori, verojatno deka bi pretrpel {teta so toa {to dol`nikot i natamu bi se odnesuval sprotivno na svojata obvrska. Vrz osnova na nalogot za polagawe na garancija, izvr{uvaweto se sproveduva po predlog na doveritelot.

Vospostavuvawe na porane{nata sostojba - ako poradi dol`nikovoto odnesuvawe, sprotivno na



obvrskata od izvr{nata isprava, nastanala promena koja ne e vo soglasnost so doveritelovoto pravo, izvr{itelot }e go ovlasti doveritelot, po negov predlog, sam, a po potreba i so negova pomo{, da ja vospostavi porane{nata sostojba na tro{ok i rizik na dol`nikot.

Povtorno sme}avawe na posed - ako vrz osnova na izvr{nata isprava, donesena vo postapkata po tu`ba poradi sme}avawe na posed, izvr{uvaweto e sprovedeno ili dol`nikot dobrovolno ja ispolnil svojata obvrska, pa potoa povtorno stori sme}avawe na posed, koe vsu{nost ne se razlikuva od porane{noto, izvr{itelot na barawe na doveritelot, vrz osnova na istata izvr{na isprava donesuva nov nalog so koj se naloùva vra}awe na predmetite vo posed ili vospostavuvawe na sostojbata pred sme}avawe na posedot.

17. IZVR[UVAWE ZA PREDAVAWE I ISPRAZNUVAWE NA NEDVI@NOST

Izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti se sproveduva taka {to izvr{itelot, otkako }e gi otstrani licata i predmetite od taa nedvi`nost, mu ja predava nedvi`nosta vo posed na doveritelot. Izvr{uvaweto se sproveduva sprema site lica i predmeti zateknati na nedvi`nosta vo momentot na sproveduvaweto na izvr{uvaweto.

Otstranuvawe na podvi`ni predmeti Podvi`nite predmeti {to treba da se otstranat mu

se predavaat na dol`nikot, a ako ovoj ne e prisuten, na polnoleten ~len na negovoto doma}instvo ili na negov polnomo{nik. Ako pri prezemaweto na izvr{nite dejstva ne e prisutno ni edno od licata na koi moàt da im se predadat predmetite ili tie lica ne sakaat da gi primat, predmetite }e mu se predadat na ~uvawe na drugo lice, na tro{ok na dol`nikot.

Izvr{itelot }e go predupredi dol`nikot deka, po istekot na rokot {to toj go opredelil, predmetite }e bidat prodadeni i od proda`nata cena namireni



tro{ocite za ~uvawe i proda`ba na predmetite. Izvr{itelot so zaklu~ok }e opredeli proda`ba

na predmetite za smetka na dol`nikot, ako ovoj vo ostaveniot rok ne bara predavawe na predmetite i ne gi nadomesti tro{ocite za ~uvawe. Del od cenata postignata so proda`bata, {to }e preostane po namiruvaweto na tro{ocite za ~uvawe i proda`ba na predmetite, se polaga kaj sudot vo korist na dol`nikot.

18. IZVR[UVAWE NA SUDSKA ODLUKASO KOJA RABOTNIKOT SE VRA]A NA RABOTA

Izvr{uvaweto spored izvr{na isprava po koja rabotodavecot e dolèn rabotnikot povtorno da go vrati na rabota, se sproveduva so izrekuvawe na pari~na kazna sprema rabotodavecot i odgovornoto lice kaj rabotodavecot. Pari~na kazna se sproveduva kako i kaj izvr{uvaweto na dejstvo {to moè da go izvr{i samo dol`nikot.

Barawe za izvr{uvawe na izvr{nata isprava, spored koja rabotodavecot e dolèn rabotnikot da go vrati na rabota ili odnovo da mu gi doveri rabotite {to gi vr{el porano, moè da se podnese vo rok od {est meseci od denot koga rabotnikot steknal pravo da go podnese toa barawe.

19. DELABA NA PREDMETI

Dokolku so sudska odluka e opredeleno da se izvr{i fizi~ka delba na predmet koj e vo zaedni~ka sopstvenost na dvajca ili pove}e sopstvenici, toa }e se izvr{i na toj na~in {to predmetot }e se podeli na delovi srazmerno na sopstveni~kite udeli na sopstvenicite.

No, dokolku ne e mo`na fizi~kata delba, zatoa {to predmetot - stvarta e nedeliva po svojata priroda i }e gi zagubi svojstvata koi gi ima kako stvar se vr{i delba so proda`ba na stvarta.



Proda`bata }e se sprovede na na~inot propi{an za izvr{uvawe vrz podvi`ni, odnosno nepodvi`ni predmeti.

Tro{ocite za sproveduvawe na izvr{uvaweto gi podnesuvaat site sopstvenici, odnosno nositeli na pravoto na raspolagawe srazmerno na vrednosta na svoite delovi vo zaedni~kiot predmet. Sopstvenikot koj predizvikal posebni tro{oci e dolèn da im gi nadomesti na onie sopstvenici {to gi imale.

20. ZAPI[UVAWE NA PRAVO VO JAVNA KNIGA

Izvr{uvawe na izvr{na isprava zaradi zasnovawe pravo na nedvi`nost so zapi{uvawe vo javna kniga, kako i zaradi prenos, ograni~uvawe ili ukinuvawe na pravoto zapi{ano vo javna kniga se sproveduva taka {to izvr{itelot naloùva vo javnata kniga da se izvr{i soodvetno zapi{uvawe.

Zapi{uvawe na pravo na sopstvenost, koga dol`nikot ne e zapi{an kako sopstvenik na nedvi`nost, moè da se izvr{i ako doveritelot, zaedno so baraweto za izvr{uvawe, podnese dokaz deka praven prethodnik na dol`nikot e liceto koe e zapi{ano kako sopstvenik.

Koga spored izvr{nata isprava, doveritelot e ovlasten sprema dol`nikot da bara zapi{uvawe na zalo`no ili nekoe drugo pravo na nedvi`nost, osven pravoto na sopstvenost, a dol`nikot ne e zapi{an kako sopstvenik na taa nedvi`nost, doveritelot moè so baraweto za izvr{uvawe da bara pravoto na sopstvenost da se zapi{e na dol`nikot, a potoa da se izvr{i zapi{uvawe na doveritelovoto pravo, ako podnese dokaz deka dol`nikot steknal pravo na sopstvenost vrz taa nedvi`nost.

Rezime:Izvr{nata postapka e samostojna sudska postapka vo koja se za{tituvaat gra|ansko-subjektivni prava. Predmet na izvr{uvawe e pobaruvawe koe proizleguva



od izvr{nata isprava. Pobaruvawe e pravo na naplata na pari~en iznos ili pravo na nekoe storuvawe ili nestoruvawe ili trpewe. Izvr{itel e lice koe vr{i javni ovlastuvawa koi se utvrdeni so Zakonot za izvr{uvawe. Doveritel e lice ~ie pobaruvawe se ostvaruva vo izvr{nata postapka i po ~ie barawe se poveduva taa. Dol`nik e lice sprema koe se ostvaruva toa pobaruvawe, protiv koe se vodi postapkata. U~esnik e lice koe vo izvr{uvaweto ostvaruva nekoe svoe pravo ili praven interes, a ne e stranka vo izvr{uvaweto. Vo izvr{nata postapka se primenuvaat na~elata: na dispozicija na strankite; na oficijalnost; na istra`nost; na strog formalen legalitet; za{tita na dol`nikot; na socijalno postapuvawe; itnost i redoslednost na postapkata. Izvr{nata postapka se poveduva so barawe. Izvr{uvaweto moè da se sprovede i po barawe od lice koe vo izvr{nata isprava ne e ozna~eno kako doveritel. Predmet na izvr{uvawe moè da bide: sekoj dol`nikov predmet ili imotno pravo, {to so zakon ne se izzemeni od izvr{uvawe, odnosno dokolku izvr{uvaweto vrz niv ne e ograni~eno so zakon. Strankata ili u~esnikot koj{to smeta deka pri izvr{uvaweto se storeni nepravilnosti moè da podnese prigovor. Dol`nikot moè da podnese do sudot, predlog za protivizvr{uvawe, baraj}i doveritelot da mu go vrati ona {to go dobil so izvr{uvaweto, ako izvr{nata isprava e pravosilno ukinata, preina~ena, poni{tena ili stavena von sila. Izvr{uvawe vrz podvi`ni predmeti se sproveduva so popis, procena, plenidba i proda`ba na predmetite i namiruvawe na doveritelot od iznosot dobien so proda`bata. Izvr{uvawe vrz nedvi`nosti se sproveduva so pribele{ka na nalogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti vo javna kniga. Izvr{uvaweto vrz akcii se sproveduva so zabrana za raspolagawe i optovaruvawe, nivna proda`ba i namiruvawe na doveritelot. Izvr{uvawe na udel vo trgovsko dru{tvo se sproveduva so zaplenuvawe na udelot, negova procena, i proda`ba i namiruvawe



na doveritelot. Namiruvawe na doveritelot moè da se izvr{i i so predavawe na zamenlivi predmeti. Dol`nikot moè da ja ispolni svojata obvrska sprema doveritelot i so trpewe i nestoruvawe. Izvr{uvawe zaradi ispraznuvawe i predavawe na nedvi`nosti se sproveduva taka {to izvr{itelot, otkako }e gi otstrani licata i predmetite od taa nedvi`nost, mu ja predava nedvi`nosta vo posed na doveritelot. Izvr{uvaweto, spored izvr{na isprava po koja rabotodavecot e dolèn rabotnikot povtorno da go vrati na rabota, se sproveduva so izrekuvawe na pari~na kazna sprema rabotodavecot i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.

Pra{awa za proverka na znaeweto:1. Koj ja sproveduva izvr{nata postapka?2. Kako zapo~nuva izvr{uvaweto?3. Koj e doveritel, a koj dol`nik vo izvr{nata

postaka?4. [to e izvr{na isprava? 5. [to e protivizvr{uvawe?6. [to e predmet na izvr{uvawe zaradi namiruvawe

na pari~no pobaruvawe?7. Koga doa|a do prenos na pobaruvawe? 8. [to e popis i koi predmeti moàt da bidat

opfateni so nego?9. Koga i kako se sproveduva javno naddavawe?10. Po koj redosled se namiruvaat pove}e doveriteli?11. Kako se sproveduva izvr{uvawe vrz nedvi`nost?12. Kako se sproveduva izvr{uvawe vrz akcii?13. Na koj na~in se sproveduva izvr{uvawe vrz udel vo

trgovsko dru{tvo?14. Vo koj slu~aj dol`nikot moè da ja ispolni

obvrskata so trpewe ili nestoruvawe?15. Kako se sproveduva odlukata na sudot za vra}awe na

rabotinik na rabota?


285I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaII DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


Celi na u~eweto: da gi razlikuva{ sredstvata za obezbeduvawe; da gi objasnuva{ uslovite za zasnovawe na zalo`no pravo vrz nedvi`nost, kako i obezbeduvawe so prenos na sopstvenost na predmeti i prava; da gi razlikuva{ na~inot i vidovite na zasnovawe na zalo`no pravo; da gi razlikuva{ privremenite merki; da gi identifikuva{ prethodnite merki.



TEMA IV POSTAPKA ZA OBEZBEDUVAWE


1. Sredstva za obezbeduvawe; 2. Uslovi za zasnovawe na zalo`no pravo vrz

nedvi`nost, kako i obezbeduvawe so prenos na sopstvenost na predmeti i prava;

3. Na~in i vidovi zasnovawe na zalo`no pravo; 4. Privremeni merki; 5. Prethodni merki.

Klu~ni poimi:

obezbeduvawe na pobaruvawe;- sredstva za obezbeduvawe.- zalo`no pravo- privremeni merki- prenos na sopstvenost-



SREDSTVA ZA OBEZBEDUVAWE1.

Postapka za obezbeduvawe e izvr{na postapka koja se sproveduva koga ne se ispolneti uslovite da se sprovede postapka na izvr{uvawe, pa zatoa se dava privremena za{tita preku prezemawe na opredeleni merki za obezbeduvawe, sé dodeka ne se ispolnat uslovite za sproveduvawe na izvr{uvawe, odnosno dodeka trae potrebata od privremena za{tita.

Vo postapkata za obezbeduvawe ne moàt definitivno da se realiziraat, tuku samo da se obezbedat pobaruvawa. Vo zavisnost od toa vo koj vremenski moment nastanala potrebata za obezbeduvawe na pobaruvaweto, postapkata za obezbeduvawe moè:

da se povede i vodi kako samostojna postapka pred poveduvaweto na parni~nata ili drugata postapka vo koja se odlu~uva za osnovanosta na pobaruvaweto ~ie obezbeduvawe se bara;da se povede i vodi simultano so nekoja druga postapka, odnosno kako atheziona postapka kon osnovnata postapka (pr. parni~nata postapka) vo koja se odlu~uva za osnovanosta na pobaruvaweto ~ie obezbeduvawe se bara.

Sredstva za obezbeduvawe na pobaruvawa se:- zalo`no pravo na nedvi`nost i zalo`no pravo na

podvi`ni predmeti;- prethodni merki;- privremeni merki;- prenos na sopstvenost na predmeti i prenos na

prava;- merki za obezbeduvawe predvideni so drug zakon.

Vo postapkata za obezbeduvawe sudot moè da opredeli samo edno od opredelenite sredstva. Ne e dozvoleno da se opredeli sredstvo za obezbeduvawe vrz predmeti i prava {to ne moàt da bidat predmet na izvr{uvawe.



2. USLOVI ZA ZASNOVAWE NA ZALO@NO PRAVO VRZ NEDVI@NOST, KAKO I

OBEZBEDUVAWE SO PRENOS NA SOPSTVENOST NA PREDMETI I PRAVA

Po predlogot za obezbeduvawe so zalo`no pravo na nedvi`nost i zalo`no pravo na podvi`ni predmeti, postapuva sudot na ~ie podra~je se vodi katastarot vo koj se vr{i zapi{uvaweto.

Obezbeduvawe so zalo`no pravo vrz nedvi`nost - so cel da se obezbedi naplatata na doveritelovoto pobaruvawe ili da se izbegne idna {teta, koja nema da moè da se otstrani po zavr{uvaweto na sudska postapka, sudot po predlog od doveritelot }e dozvoli vo katastarot da se zabeleì izvr{nosta na pobaruvaweto.

Zalo`no pravo vrz nedvi`nost na podra~je za koe ne e vostanoven katastar se zasnova so negovo zapi{uvawe vo intabulaciona kniga.

Zapi{uvaweto na zalo`no pravo i pribele{kata na izvr{nosta na pobaruvaweto imaat dejstvo i sprema treto lice koe podocna stanalo sopstvenik na taa nedvi`nost.

Obezbeduvawe so zalo`no pravo na podvi`ni predmeti - vrz osnova na izvr{na isprava {to glasi na pari~no pobaruvawe, doveritelot ima pravo da bara obezbeduvawe na toa pobaruvawe so zasnovawe zalo`no pravo vrz podvi`ni predmeti na dol`nikot.

Zalo`no pravo vrz podvi`ni predmeti se zasnova so popis na predmetite i so zapi{uvawe na zalogot vo Zalo`niot registar. Zapi{uvaweto na zalogot vo Zalo`niot registar ima dejstvo i sprema treto lice koe podocna stanalo sopstvenik na toj predmet.

Obezbeduvawe so prenos na sopstvenost na predmeti i prenos na prava - ednata ili dvete stranki moàt da podnesat predlog do sudot da opredeli ro~i{te na koe vo zapisnik }e se vnese nivnata spogodba za



obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe na doveritelot, so koja na doveritelot mu ja prenesuva sopstvenosta na nekoj predmet od dol`nikot ili za taa cel na doveritelot mu se prenesuva nekoe pravo od dol`nikot.

Spogodbata treba da sodrì odredbi za toa koga obezbedenoto pobaruvawe }e pristigne za naplata, odnosno kako negovoto pristignuvawe }e se opredeli.

Spogodbata moè da se odnesuva i na obezbeduvawe na nepari~ni pobaruvawa, no vo toj slu~aj vo spogodbata mora da bide odredena pari~na protivvrednost na toa pobaruvawe.

Doveritelot stanuva sopstvenik na nedvi`nosta koja ne e zapi{ana vo javna kniga, odnosno na podvi`nite predmeti so potpi{uvawe na zapisnikot. So potpi{uvawe na zapisnikot se smeta deka e izvr{en prenosot na pravoto.

Spogodbata za obezbeduvawe so prenos na sopstvenost i prenos na prava strankite moàt da ja sklu~at i kaj notar vo forma na notarski akt, so koj na doveritelot mu se prenesuva sopstvenosta na nekoj predmet od dol`nikot ili za taa cel na doveritelot mu se prenesuva nekoe pravo od dol`nikot.

Ako so spogodbata ne e opredeleno poinaku, dol`nikot e ovlasten i ponatamu da go koristi predmetot ~ija sopstvenost e prenesena na doveritelot, a doveritelot ne smee da go otu|i predmetot, nitu optovari.

So ispolnuvawe na prenesenoto pobaruvawe, doveritelot steknuva sopstvenost na predmetite so predavaweto so koe pobaruvaweto e ispolneto.

Ako dol`nikot vo opredeleniot rok ja ispolnil svojata obvrska sprema doveritelot, doveritelot e dolèn, bez odlagawe, da mu go vrati pravoto na sopstvenost na predmetite ili da mu go prenese nazad steknatoto pravo.

3. PRIVREMENI MERKI

Privremena merka moè da se dozvoli ako doveritelot go stori verojatno postoeweto na pobaruvaweto, i



opasnosta deka bez takva merka, dol`nikot }e ja osueti ili zna~itelno ote`ne naplatata na pobaruvaweto, so toa {to svojot imot, odnosno svoite sredstva }e gi otu|i, prikrie ili na drug na~in }e raspolaga so niv.

Privremena merka moè da se dozvoli pred poveduvaweto i vo tekot na sudska ili upravna postapka. Privremena merka ne e dopu{tena ako postojat uslovi za opredeluvawe na prethodna merka so koja moè da se postigne istata cel.

Privremeni merki za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe se:

- zabrana na dol`nikot da raspolaga so podvi`ni predmeti, kako i ~uvawe na tie predmeti;

- zabrana na dol`nikot da gi otu|i ili optovari svoite nedvi`nosti, ili stvarni prava koi vrz nedvi`nosta se zapi{ani vo negova korist;

- zabrana na dol`nikot da prodava hartii od vrednost i udeli;

- zabrana na dol`nikoviot dol`nik da mu isplati na dol`nikot pobaruvawe ili da mu predade predmeti ;

- nalog na nositelot na platen promet na dol`nikot ili na treto lice, po nalog na dol`nikot, da ne dozvoli od dol`nikovite smetki isplata na pari~niot iznos za koj e dozvolena privremena merka.

So privremena merka ne se steknuva zalo`no pravo.

Privremeni merki za obezbeduvawe na nepari~no pobaruvawe se:

- zabrana na otu|uvawe i optovaruvawe na podvi`ni predmeti kon koi e naso~eno pobaruvaweto, kako i ~uvawe na tie predmeti;

- zabrana na otu|uvawe i optovaruvawe na nedvi`nost kon koja e naso~eno pobaruvaweto, so pribele{ka na zabranata vo javna kniga;

- zabrana na dol`nikot da prezema dejstva {to moàt da mu nanesat {teta na doveritelot, kako i zabrana da se izvr{at promeni na predmetite kon koi e naso~eno pobaruvaweto;



- zabrana na dol`nikoviot dol`nik da mu gi predade na dol`nikot predmetite kon koi e naso~eno pobaruvaweto;

- pla}awe na nadomestok na plata na rabotnikot za vreme na spor zaradi nezakonitost na odlukata za prestanuvawe na rabotniot odnos, ako toa e neophodno za negova izdr{ka i izdr{kata na licata koi spored zakonot e dolèn da gi izdrùva.

Doveritelot moè vo predlogot za dozvoluvawe na privremena merka ili dopolnitelno, da izjavi deka namesto privremena merka se zadovoluva so polagawe na opredelen iznos na ime, garancija od strana na dol`nikot.

Ako dol`nikot priloì garancija, sudot }e ja zapre postapkata za opredeluvawe na privremena merka i }e gi ukine ve}e sprovedenite dejstva.

Sudot moè, po predlog na doveritelot, da opredeli privremena merka i koga toj nema da go stori verojatno postoeweto na pobaruvaweto i opasnosta, ako prethodno, vo rokot {to mu e ostaven, go poloì iznosot {to sudot }e go opredeli kako garancija za {tetata, {to na dol`nikot bi moèla da mu bide nanesena so opredeluvaweto i sproveduvaweto na privremenata merka.

4. PRETHODNI MERKI

Prethodnite merki se sredstvo za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe.

Uslovite koi treba da bidat ispolneti za sudot da donese odluka za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe so prethodni merki se: da postoi odluka koja glasi na pari~no pobaruvawe; odlukata da ne stanala pravosilna ili da ne stanala izvr{na; da postoi sudsko poramnuvawe ili poramnuvawe vo upravna postapka, spored koe pobaruvaweto ne pristignalo.

So cel sudot da opredeli prethodna merka za obezbeduvawe, doveritelot treba da ja stori verojatna



opasnosta deka bez takvo obezbeduvawe }e se osueti ili zna~itelno }e se ote`ne ostvaruvaweto na pobaruvaweto, ili da postoi pretpostavena opasnost.

Vidovi na prethodni merki - kako prethodni merki sudot opredeluva:

- popis na podvi`ni predmeti;- zabrana na dol`nikoviot dol`nik da mu isplati

na dol`nikot pobaruvawe ili da mu predade predmeti, kako i zabrana na dol`nikot da naplati pobaruvawe, da gi primi predmetite i so niv da raspolaga;

- zabrana na nositel na platen promet na dol`nikot ili na treto lice, po nalog od dol`nikot, da isplati od negovata smetka pari~en iznos za koj e dozvolena prethodna merka;

- pribele{ka na zalo`no pravo vrz nedvi`nost na dol`nikot ili vrz pravo zapi{ano vrz nedvi`nost.

So ogled na okolnostite na slu~ajot sudot moè, po predlog na doveritelot, da dozvoli dve ili pove}e prethodni merki, ako e potrebno toa.

Vo re{enieto so koe se dozvoluva prethodna merka zadolìtelno se nazna~uva iznosot na pobaruvaweto {to se obezbeduva so kamatata i tro{ocite, merkata za obezbeduvawe i vremeto za koe taa se opredeluva.

Rezime:Postapka za obezbeduvawe e izvr{na postapka koja se sproveduva koga ne se ispolneti uslovite da se sprovede postapka na izvr{uvawe, pa zatoa se dava privremena za{tita preku prezemewe na opredeleni merki za obezbeduvawe, sé dodeka ne se ispolnat uslovite za sproveduvawe na izvr{uvawe, odnosno dodeka trae potrebata od privremena za{tita. So cel da se obezbedi naplatata na doveritelovoto pobaruvawe ili da se izbegne idna {teta, koja nema da moè da se otstrani po zavr{uvaweto na sudska postapka, sudot po predlog od doveritelot, }e dozvoli obezbeduvawe: so upis na zalo`no pravo vo katastarot; so upis na zalo`no pravo vrz podvi`ni predmeti na dol`nikot;



so prenos na sopstvenost na predmeti i prenos na prava. Privremena merka moè da se dozvoli ako doveritelot go stori verojatno postoeweto na pobaruvaweto i opasnosta deka bez takva merka, dol`nikot }e ja osueti ili zna~itelno ote`ne naplatata na pobaruvaweto, so toa {to svojot imot, odnosno svoite sredstva }e gi otu|i, prikrie ili na drug na~in }e raspolaga so niv. Prethodnite merki se sredstvo za obezbeduvawe na pari~no pobaruvawe.

Pra{awa za proverka na znaeweto:1. [to se postignuva so postapkata za obezbeduvawe na

pobaruvawe?2. Koi vidovi na merki moè da se opredelat za

obezbeduvawe na pobaruvawe?3. [to se privremeni merki?4. [to se postignuva so privremenite merki?5. [to se prethodni merki?6. Koi vidovi na prethodni merki postojat?



RE^NIK NA NEPOZNATI POIMI

- avokacijapravo na povisokiot da prevzeme nadle`nosti od poniskiot

- adheziona postapka

pridru`na (krivi~na + parni~na) postaka vo koja se rasprava za krivi~no delo i za nadomest na {teta koja nastanala so vr{eweto na krivi~noto delo, koja treba da se rasprava vo parni~na postapka

- arbitraà nedràvno, dogovorno privatno presuduvawe

- bilateralen dogovor dogovor sklu~en me|u dve dràvi

- vocatio legis

vremenski period od objavuvaweto vo slu`ben vesnik, do stapuvawe vo sila na zakon koj iznesuva 8, 15 dena ili za posloèni zakoni 3 - 6 meseci

- delegacijapravo na povisokiot da ovlasti ponizok organ da vr{i nadle`nost od drug

- dosie

papka, predmet vo koj se sobiraat podatoci za edno lice so cel da posluàt vo daden moment

- eksteritorijalnost (ex teritoria)

izzemawe od jurisdikcija na oddelni delovi od teritorijata na dràvata: plovni, lete~ki objekti; ambasadi i konzularni prestavni{tva- princip na zname

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


- erga omnes op{ta dol`nost koja vaì za site gra|ani

- etika moralno postapuvawe

- zakonitost vo sklad so zakonot

- izbrani sudovi alternativno gra|ansko pravosudstvo

- inicira pokrenuva, aktivira

- imunitetizzemawe od vaèwe na zakonite sprema odredeni lica koi vr{at javni funkcii

- inkompatibilnost nespoivost na funkcii

- instanca stepen

- istraèn sudija sidija koj sproveduva istraga

- javno zanimawe (profesija)

zakonsko ovlastuvawe na odredeni lica da vr{at dejstvija i profesija za koja dobivaat licenca(advokati, izvr{iteli, notari, proceniteli)

- javni ovlastuvawa

prava i zadolènija koi proizleguvaat od vr{ewe na nekoja javna funkvija - profesija

- jurisdikcija presuduvawe

- jurisdikcija(ius dicere)sudska funkcija; izrekuvawe na pravo vrz konkreten slu~aj od strana na sudovite

- krajna nu`da se prevzema so cel da se odbie nepredizvikana opasnost

- kriterium usvoeno pravilo po koe se postapuva



- kodeks zbir na pravila za odnesuvawe

- konkludentno mol~e{kum

- kumulacija zbir

- lex loci

procesnoto dejstvie se vr{i spored zakonot {to vaì vo mestoto kade se izvr{uva dejstvieto

- lex fori

procesnoto dejstvie se vr{i spored zakonot {to vaì vo mestoto kade {to se nao|a sudot pred koj treba da se upotrebi dejstvieto

- materijalni zakoni zakoni so koi se ureduvaat nekoi op{testveni odnosi

- medijacija posreduvawe vo vonsudsko spogoduvawe

- multilateralen dogovor

dogovor sklu~en pome|u pove- }e dràvi

- mandat vreme za koe edno lice e izbrano za edna funkcija

- mnozinstvo minimalen broj na prisutni za da se donese odluka

- nu`na odbranaNu`na odbrana e onaa odbrana koja se prevzema so cel da se odbie protivpraven napad

- nemo iudex sine actore nema postapka bez tuìtel

- na~elni stavovi i pravni mislewa

se donesuvaat na sednica na site sudii koga postoi neizedna~ena primena na zakonite, i za ist slu~aj se donesuva razli~na sudska presuda

- notarijat nezavisna javna slu`ba



- obvinitelen akt akt so koj se pokrenuva krivi~nata postapka

- obi~ajno pravo

pravila usvoeni od gra|anite kako rezultat na pove- }evekovno povtoruvawe, primena

- ombudsman naroden pravobranitel

- pari~na kazna sankcija koja e izrazena vo pari

- postapka procedura, proces

- pravni odnosi op{testveni odnosi koi se regulurani so pravna norama

- procesni dejstvaaktivnosti, dejstvuvawa na subjektite vo eden proces, postapka

- prevencija spre~uvawe {tetni posledici

- pravni instituti pravni oblici

- poedine~ni pravni akti

akti koi se odnesuvaat na konktetno po ime opredelno lice

- procesna / vonprocesna postaka

parni~na/vonparni~na postapka

- personalno vaèwe na zakonite vaèwe sprema lica

-prisilen aparat organi koi vo imeto na dràvata primenuvaat sila

- pravosudstvo

dejnost na sudovite i drugite pravosudni organi so cel da se primenat pravnite normi na konkretni slu~ai

- pravosuden sistempovrzuvawe na sudovite i na drugite organi i slu`bi vo edna celina

II DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaOSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


- preporakaneobvrzuva~ko napatstvie kako moè da se postapi vo konkreten slu~aj

- pravosuden ispit

ispit so koj pravnicite se steknuvaat so mo`nost da zastapuvaat fizi~ki i pravni lica i dràvni organi

- prejudicielno prethodno

- represija upotreba na sila

- regulira ureduva

- res iudicata presudena rabota

- retroaktivno vaèwe na zakonite (restitutio in integram)

zabrana za vaèwe na zakonite nanazad vo minatoto

- reciprocitet

vzaemnost pri postapuvaweto (kako }e postapuva ednata dràva, na ist identi~en na~in }e postapuva i drugata dràva

- reizbor povtoren izbor na edno lice na ista funkcija

- relevanten vaèn, biten

- razumen rok bez odolgovlekuvawe

- sporen odnos problemati~en osporuvan odnos

- sankvija kazna

- sme}avawe na vladieniepopre~uvawe vo koristewe na stvar koja se nao|a vo posed na nekoe lice

- sporovi od mala vrednost

- sporovi ~ija vrednost ne nadminuvaat pove}e od 600 000 denari

- sudir na nadle`nost spor okolu nadle`nosta na dva ili pove}e organi ili sudovi

II DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaOSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina


- stopanski sporovi sporovi pome|u stopanski subjekti

- sudski depozit stvari ili ispravi ostaveni kaj sudot na ~uvawe

- subordinacijanadredenost i podredenost vo izvr{uvaweto na odredeni funkcii

-tu`bainicijalen akt, podnesok na strankata so koj se pokrenuva postapka pred sud

- formalni zakoni

zakoni so koi se ureduvaat na~inot, formata, metodot, postapuvaweto pri sproveduvawe na materijalnite zakoni na konkreten slu~aj

- formalni izvori pi{ani izvori

- fakti~ki izvori nepi{ani izvori

- hierarhija skalesta postavenost na organizacijata na nekoj organ

- centralizam sistem vo koj rabotite se upravuvaat od eden centar



KORISTENI KRATENKI:

GSP- Graganski sudski postapkiZPP- Zakon za parni~na postapkaZVP- Zakon za vonaparni~na postapkaZI- Zakon za izvr{uvaweURM- Ustav na RMZS - Zakon za sudoviteZN- zakon za notarijatZA- Zakon za advokaturaZJO- Zakon za janoto obvinitelstvoZJP- Zakon za javen pravobranitelZNP- Zakon za naroden pravobranitelKZ - Krivi~en zakonikZOO - Zakon za obligaciiRM - Republika MakedonijaOPP - Osnovi na privatno pravo



KORISTENA LITERATURA:

- Ustav na RM, Slu`ben vesnik na RM br.52/91; - Zakon za sudovite, Slu`ben vesnik na RM br.

58/2006,35/2008;- Zakon za parni~na postapka, Slu`ben vesnik na RM

br. 79/2005, 110/2008, 83/2009;- Zakon za vonaparni~na postapka, Slu`ben vesnik na

RM br. 9/2008;- Zakon za izvr{uvawe, Slu`ben vesnik na RM br.

35/2005;50/2006; 129/2006; 8/2008; 83/2009.- Zakon za notarijat, Slu`ben vesnik na RM br. 55/2007;

86/2008; 139/2009.- Zakon za advokatura, Slu`ben vesnik na RM br.

59/2002; 60/2006; 29/2007; 106/2008.- Zakon za javnoto obvinitelstvo, Slu`ben vesnik na

RM br. 150/2007; 111/2008.- Zakon za javenoto pravobranitelstvo, Slu`ben vesnik

na RM br. 47/1997.- Zakon za naroden pravobranitel, Slu`ben vesnik na

RM br. 60/2003; 114/2009.- Krivi~en zakonik, Slu`ben vesnik na RM br. 19/2004;

81/2005; 60/2006; 73/2006; 7/2008; 139/2008; 114/2009.- Zakon za obligacii, Slu`ben vesnik na RM br. 18/2001;

4/2002; 5/2003; 84/2008; 81/2009; 161/2009.- Re~nik na latniski pravni izrazi- Len~e Kuzmanova

2007 god.- Parani~na postapka- dr- Stevan Georgievski - Komentar na zakonot za Vonparni~na postapka- dr-

Stevan Georgievski, 1980god.- Komentar na Zakonot za prani~na postapka dr- Kiril

âvdar, 1998 god.- www.pravo.org.mk- Op{t del na gra|anskoto pravo- Vovedni temi-

dr. Rodna @ivkovska, 2006 god.- Imotno (Gra|ansko) pravo, Op{t del- Asen Grup~e,

1983 godina



PRILOZI



Primer br 1. - Tu`ba za nadomestok na {teta

DO OSNOVNIOT SUD

BITOLA

TU@ITEL:_________________

TU@EN: ___________________

T U @ B A

ZA NADOMESTOK NA [TETA

Vrednost na sporot ___________ den.

Tuèniot e sopstvenik na traktor, koj go upotrebuva za prevoz na zemjodelski proizvodi od svojot imot do pazarot.

Na den _________20___ godina, koga so traktorot vr{el na voobi~aen na~in transport na zemjodelski proizvodi, poradi nevn-imanie vo vozeweto slegol od selskiot pat i so traktorot udril vo yidanata ograda koja e podignata pred dvorot na tuìtelot, taka {to istata e sru{ena vo dolìna od 2 metri.

Dokaz:

1.Svedok M. K. od_____________

2.Ve{ta~ewe

3.Soslu{uvawe na strankite

Zatoa mu predlagam na Sudot da zakaè glavna rasprava, da gi izvede predloènite dokazi i potoa da donese

P R E S U D A

Se obvrzuva tuèniot M. V. od ______________, vo rok od 15 dena po priemot na presudata da ja plati {tetata {to mu ja napravil na tuìtelot, na toj na~in {to ogradata }e ja dovede vo prvobit-nata sostojba, ili na tuìtelot da mu go nadomesti iznosot od ____________ denari.

Vo ____________, _______200__god. Tuìtel _____________________



Primer br. 2 - Odgovor na tu`ba

DO OSNOVNIOT SUD

BITOLA

TU@ITEL:_________________

TU@EN:___________________

ODGOVOR NA TU@BA

ZA NADOMESTOK NA [TETA

Vrednost na soprot ________den.

Tuèniot vo celost go poreknuva tvrdeweto na tuìtelot iz-neseno vo tu`bata, kako nevistinito.

Tuìtelot tvrdi deka na den _________20___ godina so traktorot sum udril vo yidanata ograda i sum mu napravil {teta. Toj den jas so traktorot pominav pokraj ogradata na tuìtelot i vidov deka istata ve}e be{e sru{ena. So mene na traktorot be{e A.R. od_____________.

Dokaz: Soslu{uvawe na svedokot A.R. od _____________

Zatoa {to na tuìtelot ne sum nanel {teta, predlagam Sudot da go odbie tu`benoto barawe i da go zadolì tuìtelot da mu gi nadomesti parni~nite tro{oci na tuèniot.

Vo____________, _____200__god. Tuèn _________________



Primer br. 3 -Presuda poradi izostanuvawe

P. br. ____________/____

VO IME NA GRA\ANITE

NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Osnovniot Sud vo Skopje vo sovet sostaven od sudiite M. K., kako pretsedatel na sovetot i sudiite porotnici P. P. i D.S., kako ~lenovi na sovetot vo parnicata na tuìtelot T.B. od _________________ protiv tuèniot V. K. od ____________________, poradi nadomestok na {teta, na podgotvitelnoto ro~i{te odràno na __________________20___ godina, vo prisustvo na tuìtelot i ne-goviot polnomo{nik, donese

PRESUDA

Tuèniot e dolèn da mu ja plati {tetata na tuìtelot vo iznos od ____________ denari na ime nadomestok na {teta so kamata od podnesuvaweto na tu‘bata, pa do isplatata kako i da gi nadomesti parni~nite tro{oci vo iznos od ________________ denari, se vo rok od 15 dena pod strav na izvr{uvawe.

Obrazloènie

Tuìtelot vo tu`bata bara Sudot da go zadolì tuèniot da mu go plati iznosot od ______________ denari na ime nadomestok na {teta kako i da mu gi nadomesti parni~nite tro{oci.

Tuèniot ne do{ol na podgotvitelnoto ro~i{te do negovoto zaklu~uvawe iako uredno bil povikan, pa pretsedatelot na sovetot, na predlog od polnomo{nikot na tuìtelot, donese presuda poradi izostanuvawe bidej}i se ispolneti uslovite od ~len ______ od Za-konot za parni~na postapka. Odlukata za nadomest na parni~nite tro{oci se zasnovuva na odredbite na ~len ______ stav _____ od Zakonot za parni~na postapka.

Pravna pouka: Protiv presudata moè da se podnese àlba do Apelacioniot sud vo Skopje vo rok od 15 dena od dostavuvaweto na presudata. @albata se predava do ovoj Sud.

Osnoven Sud Skopje vo Skopje

Na den __________20___godina



Primer br. 4 - Presuda za storuvawe

P.br. 333/08

VO IME NA GRA\ANITE NA

REPUBLIKA MAKEDONIJA

Osnovniot Sud vo Kumanovo vo sovet sostaven od sudijata I. F. kako pretsedatel na sovetot i sudiite M. P. i T. R., kako ~lenovi na sovetot vo parnicata na tuìtelot _____________od ______ br._____ protiv tuèniot S. R. od __________________ poradi predavawe vo vladenie, na glavnata rasprava odràna na ______20___ godina vo prisustvo na strankite i polnomo{nikot na tuèniot donese

PRESUDA

Se obvrzuva tuèniot S. R. od Kumanovo da mu ja predade vo vladenie na tuìtelot T. M. od ________________, nedvi`nosta koja se nao|a na katastarska parcela br. _____ zapi{ana vo JK ul. br. _____KO ___________ i da mu gi nadomesti tro{ocite od parni~nata postapka vo iznos od ________________ denari vo rok od 15 dena od priemot na presudata pod strav na izvr{uvawe.

Obrazloènie

Tuìtelot bara, tuèniot da mu ja predade vo vladenie ka-tastarskata parcela br._____zapi{ana vo JK ul. __________ br. ____ na koja e sopstvenik.

Tuèniot se protivi na tu`benoto barawe naveduvaj}i deka ja kupil navedenata parcela. Sudot gi izvede predloènite dokazi i utvrdi deka tuìtelot T. M. e sopstvenik na navedenata katastar-ska parcela, {to go dokaùva so izvod od javnata kniga. Od dogovo-rot na koj tuèniot se povikuva se gleda deka se raboti za dogovor za zakup na navedenata parcela, a ne za kupoprodaèn dogovor.

Na osnova vaka utvrdenata fakti~ka sostojba Sudot zaklu~i deka tuìtelot e sopstvenik na navedenata parcela, koj tuèniot ja drèl na osnova dogovor za zakup, taka {to tuèniot ne dokaà deka taa parcela ja kupil.

Tu`benoto barawe e osnovano, pa e odlu~eno kako vo dispozitivot.

Odlukata za tro{ocite se zasnova na odredbata na ~len _____stav ___ od ZPP.

Pravna pouka: Protiv presudata moè da se podnese àlba do Apelacioniot sud vo Skopje vo rok od 15 dena od dostavuvaweto na presudata. @albata se predava do ovoj Sud.Osnoven Sud vo ______________

na den ______ 20___ godina



Primer br. 5. - @alba protiv presuda

DO OSNOVNIOT SUD SKOPJE SKOPJE

ZA APELACIONIOT SUD

VO SKOPJE

TU@ITEL: _________________

TU@EN:____________________

@ALBA NA TU@ITELOT

Protiv presudata na Osnovniot Sud vo Skopje

P. br. _________od __________20___ godina

Ja napa|am navedenata presuda poradi pogre{no i nepotpolno utvrdena fakti~ka sostojba i poradi pogre{na primena na materi-jalnoto pravo.

So navedenata presuda mi e odobreno tu`benoto barawe so koe barav tuèniot da se zadolì da mi ja plati {tetata poradi namaluvawe na platata za vreme na boleduvawe, na koe sum bil po-radi dobienata povreda na rabota.

Prvostepeniot Sud najde deka ne mi pripa|a nadomestok na {teta poradi toa {to za vreme na boleduvawe sum primil na-domestok na plata vo visina od 100% od osnovicata za nadomestok. Me|utoa, Sudot nemal vo vid deka kako osnov za nadomestok sluèla prose~nata plata ostavrena vo prethodnata godina, pa poradi toa nadomestokot za plata mi bil pomal od prose~nata plata koja sum ja primil dodeka sum bil na rabota poradi {to mi e napravena {teta od _________________ denari.

Poradi toa mu predlagam na vtorostepeniot Sud napadnata pre-suda da ja ukine i predmetot da go vrati na povtorno sudewe, ili ja prepravi i go usvoi tu`benoto barawe vo celost.

Baram nadomestok na tro{ocite za àlba.

Vo _______________,

_______ 20___



Primer br. 6. - Re{enie za otfrlawe na àlba

P. broj ____/____

Osnoven Sud Tetovo, pretsedatel na sovetot R. P. vo parnicata na tuìtelot S. V. od ______________ ul. “ _________________” br. ______, protiv tuèniot A. S. od ___________________ ul. “____________________” br. ______, poradi naplata na dolg, na _______________ 20___ godina donese

RE[ENIE

@albata na tuèniot se otfrla kako neblagovremena.

Obrazloènie

Tuèniot podnel àlba protiv presudata na ovoj Sud

P. br. ___________ od ______________ 20___ godina.

Od dostavnicata za vra~uvawe na presudata e utvrdeno deka spom-enatata presuda mu e vra~ena na tuèniot na ______________ 20 ____ godina.

@albata protiv ovaa presuda e predadena prepora~ano po po{ta vo Tetovo na _________________ istata godina. Poradi toa àl-bata e podnesena po istekot na rokot od 15 dena, taka {to istata e neblagovremena i se otfrla kako neblagovremena na osnova ~len ________ stav ____ od ZPP.

Osnoven Sud Tetovo

na den __________ 20 ___ godina



Primer br. 7. - Vtorostepena presuda

P. M. broj __________

VO IMETO NA GRA\ANITE NA REPUBLIKA MAKEDONI-JA

Apelacioniot Sud vo Skopje vo sovet sostaven od sudija A. N. kako pretsedatel na sovetot, S. I. i S. T., kako ~lenovi na sovetot vo parnicata na tuìtelot V. D. od Skopje ul. _________________br _________ kogo go zastapuva V. M., advokat od _____________________ protiv tuèniot N. G. od Skopje ul. ________________ br. _____ kogo go zastapuva B. S. advokat od ________________, poradi naplata na dolg, re{avaj}i po àlbata na tuèniot protiv presudata na Osnovniot Sud vo Skopje P. broj _____ od _______ 20___ god., na sednicata na sovetot od _______ 20__ god. donese

PRESUDA

Se odbiva àlbata na tuèniot kako neosnovana i se potvrduva presudata na Osnovniot Sud vo Skopje P. broj ______od ______20__ god.

Obrazloènie

So napnadnata presuda tuèniot e zadolèn na tuìtelot da mu go plati iznos od _________ denari na ime dolg i iznosot od _____________ denari na ime parni~ni tro{oci.

Protiv ovaa presuda tuèniot podnese àlba poradi bitni pov-redi na odredbite na parni~nata postapka, pogre{no i nepotpolno utvrdenata fakti~ka sostojba i pogre{na primena na materijal-noto pravo.

Ispituvaj}i ja pravosilnosta na pobienata presuda vo smisla na ~len ___ od ZPP Osnovniot Sud vo Skopje najde deka àlbata e neosnovana.

Prvostepeniot Sud pravilno ja utvrdil fakti~kata sostojba i pravilno gi ocenil izvedenite dokazi vo smisla na ~len ____ od ZPP, a nema ni bitni povredi na odredbite od parni~nata postapka.



Na vaka utvrdenata fakti~ka sostojba pravilno e primeneto materijalnoto pravo.

Neosnovan e naodot vo ̀ albata deka pla}aweto na dolgot ne bilo dospeano, zatoa {to od dogovorot za zaem se gleda deka tuèniot bil dolèn na tuìtelot da mu ja vrati sumata za mesec dena pred podnesuvaweto na tu`bata.

Od ovie pri~ini àlbata se pokaùva kako neosnovana, pa ovoj Sud odlu~i kako vo izrekata, a na osnova na ~len ____ od ZPP.

Apelacionen Sud vo Skopje

na den _________ 20___ godina



Primer br. 8. - Revizija na vtorostepena presuda

DO VRHOVNIOT SUD NA MAKEDONIJA, SKOPJE

TU@ITEL: __________od ______br.___

TU@EN: ____________od ______br. ___

REVIZIJA NA TU@ITELOTProtiv presudata na Apelacioniot Sud vo Skopje

P. broj _________ od __________ 20___ godina

So presudata na Apelacioniot Sud vo Skopje, P. broj _______ od _______ 20__ godina e uvaèna àlbata na tuèniot, preina~ena e presudata na Osnovniot Sud vo Skopje P. br. _____ od ______ 20 ___ godina i e odbieno tu`benoto barawe.

So ovaa revizija tuìtelot ja napa|a vtorostepenata presuda po-radi bitni povredi na odredbite od parni~nata postapka i poradi pogre{nata primena na materijalnoto pravo.

Prvostepeniot Sud na osnova izvedenite dokazi utvrdil deka tuèniot mi dolì suma od __________ denari, na ime zakupnina za iznajmen prostor.

Vtorostepeniot Sud bez izveduvawe na dokazi donesol sprotiven zaklu~ok, davaj}i im verba na svedocite, ne zemaj}i go vo predvid pismeniot dogovor za zakup.

Na toj na~in pogre{no se primeneti odredbite od Zakonot za obligacioni odnosi, spored koj zakupoprimatelot e dolèn da ja plati zakupninata.

Zatoa predlagam Vrhovniot Sud na Makedonija da ja ukine vtorostepenata presuda i predmetot go vrati na vtorostepeniot sud na povtorno re{avawe.

Vo _____________, _______20__ god. Tuìtel

J.S.



Primer br. 9. - Presuda po revizija

Rev. br. __________

VO IMENA GRA\ANITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Vhovniot Sud na Makedonija vo sovet sostaven od M. L., kako pretsedatel na sovetot, B. V. i D. T. kako ~lenovi na sovetot vo parnicata na tuìtelot J. S. od ______________, ul. ____________ br. _______, protiv tuèniot B. @. od ______________, ul. __________ br. _______, poradi naplata na dolg re{avaj}i po revizija na tuìtelot protiv presudata na Apelacioniot Sud vo Skopje RM br. _______ od _______ 20___ godina na sednica na sovetot od ___________ 20___ godina donese

P R E S U D A Se odbiva revizijata na tuèniot B. M. protiv presudata na Ape-

lacioniot Sud vo _________________ RM. _________ 20____ godina.

Obrazloènie

So presuda na Apelacioniot Sud vo Skopje RM. broj _____

od ________ 20___ godina uvaèna e àlbata na tuèniot, preina~ena e presudata na Osnovniot Sud vo ___________, P. broj _______ od ________ 20___ godina i e odbieno tu`benoto barawe.

Tuìtelot so revizija ja pobiva ovaa presuda poradi bitni pov-redi na odredbite od parni~nata postapka i poradi pogre{na pri-mena na materijalnoto pravo.

Ispituvaj}i ja napadnatata presuda vo smisla na ~len _____ od ZPP, Vrhovniot Sud na Makedonija najde deka revizijata e neosno-vana.

Revizioniot Sud nao|a deka ne postojat pri~ini poradi koi e iz-javena revizija, kako ni pri~inite poradi koi vnimava po slu`bena dol`nost.

Sudot ne moè da gi prifati pri~inite na tuìtelot izneseni vo revizijata poradi toa {to dogovorot na koj se povikuva ne e potpi{an od tuèniot, pa ne moè da sluì kako dokaz za postoewe na zakup.

Od ovie pri~ini revizijata ne e osnovana, pa e odlu~eno kako vo izrekata na osnova na ~len _____ od ZPP.

Vrhoven Sud na Makedonija

Vo __________, ______ 20__ god.



Primer br. 10 - Zapisnik za usna glavna rasprava

ZAPISNIK

od _____________ 20 ___ godina

ZA USNATA GLAVNA RASPRAVA

Odràna pred Osnovniot Sud Skopje 2, Skopje

Od Sudot prisutni: Tuìtel: __________________

Sudija: _________________ od_______________________

Sudii porotnici: Polnomo{nik:____________

1. ______________________ Tuèn: ____________________

2. ______________________ od _______________________

Zapisni~ar: _____________

Polnomo{nik:_____________

Predmet: __________________

Vrednost: _________________

Po objavuvaweto na predmetot na sporot vo ________ ~asot pristapija:

1. Za tuìtelot: advokat ___________________ od ____________

2. Za tuèniot: advokat ____________________ od _____________

Sudot donese

RE[ENIE

Rapravata da se odrì, i da po~ne odnovo soglasno ~len 301 stav 3 od ZPP, poradi izmenet sudski sovet.

Strankite se soglasuvaat dosega dostavenite dokazi da se cenat vo ponatamo{niot tek na postapkata, i da ne se izveduvaat pov-torno.



Sudot donese

RE[ENIE

Se zadolùva tuìtelot da dostavi za uplata na taksa za tu`ba dokaz vo rok od 8 dena, vo sprotivno Sudot }e postapi po odredbite od ZPP.

Se zadolùva polnomo{nikot na tuèniot da dostavi podatoci za izvr{ena uplata na pridonesi na ime na tuìtelot za utuèniot period.

Sudot konstatira deka taksata za tu`ba so koja be{e zadolèn tuìtelot ne e platena i ne e dostavena originalna uplatnica. Polnomo{nikot na tuìtelot izjavi deka iako tuìtelot bil up-aten za uplata na taksa istiot ne dostavil uplatnica za uplata na taksa za tu`ba.

Polnomo{nikot na tuèniot go izvestuva Sudot deka ne e vo mo`nost na dene{nata rasprava da dostavi podatoci za konkret-nata uplata na ime na tuìtelot za pridonesi vo Fondot za PIOM poradi postoewe na noviot na~in na evidencija na podatocite vo Fondot. Predlaga Sudot da mu ja odloì raspravata za pokratok rok za da moè da gi pribavi ovie podatoci bidej}i prethodno slu`bite na Fondot koristea odmor od koi pri~ini na dene{nata rasprava ne moè{e da se proiznese vo vrska so tvrdeweto deka se uplateni pridonesi na ime na tuìtelot.

Sudot donese

RE[ENIE

Raspravata se odlaga za ___________ 20 ___ vo ______ ~asot, {to e usmeno soop{teno na prisutnite i se smeta za uredna pokana.

Polnomo{nik naTuìtel

Pretsedatel na sovetsudija

Zapisni~ar Polnomo{nik na Tuèn



Jas, ____________________ od Skopje, so ìveali{te na ul.”_________________” br. ______ Skopje so EMBG _________________ i li~na karta Br. _________ izdadena od GUVR Skopje go davam sled-noto:

POLNOMO[NO

Na Advokatot M.K. od Skopje, so sedi{te na Bul.”K.J.Pitu” br.17 lokal 47- Skopje da moè da me zastapuva i vo moe ime i za moja smetka da gi prevzeme site potrebni dejstvija, za pokrenuvawe na Tu`ba za transformirawe na mojot raboten odnos od opredeleno vo neopredeleno vreme.

Voedno go ovastuvam Advokatot da moè vo moe ime i za moja smetka da gi prevzeme site potrebni dejstvija vo postapkata se do nejzino kone~no zavr{uvawe.

Isto taka go ovastuvam advokatot da moè da se otkaè od pra-voto na àlba, so cel Presudata da stane pravosilna i da moè da podense àlba vo moe ime i za moja smetka, dokolku ishodot na postapkata e na moja {teta.

Tro{ocite na advokatot mu gi priznavam soglasno advokatskata tarifa.

Skopje, 11.04.2008 godina

Ponomo{noto go dal:


Primer br. 11 - Polnomo{no


[ema br. 1 - 1 tema

Vidovi sudski postapki

Sudski postapki

Kazneni postapki Gra|anski postapki

krivi~na postapka

parni~na postapka

izvr{na postapka

prekr{o~na postapka

vonparni~na postapka

[ema br. 2-temaPiramida na sudskiot sistem

Vrhoven sud

Apelacioni sudovi

Osnovni sudovi

Upr

aven

sud



OSNOVNI SUDOVI APELACIONI

SUDOVI

vo I stepen - osnovna nadle`nost

vo I stepen

sporovi od imotno-pravni i drugi gra|ansko-pravni odnosi na fizi~kite i pravnite lica ~ija vrednost e do 150.000 evra vo denarska protivvrednost;

sudir na nadle`nost me|u osnovnite sudovi od svo-eto podra~je i

sporovi za osporuvawe i utvrduvawe na tatkovstvo i maj~instvo, utvrduvawe na postoewe na brak, za poni{tuvawe na brak i razvod na brak;

vr{at drugi raboti opre-deleni so zakon.

zakonska izdr{ka, ~uvawe i vospituvawe na deca; II stepen

sme}avawe na vladenie;po àlbite protiv odlukite na osnovnite sudovi od svoeto podra~je;

doìvotna izdr{ka;nadomest na {teta koja ne nadminuva vrednost od 150.000 evra;

sporovi od imotno-pravni i drugi gra|ansko-pravni odnosi na fizi~kite i pravnite lica ~ija vrednost e nad 150 000 evra;

postapka za obezbeduvawe i izvr{uvawe;

rabotni odnosi;

sporovi od nasledno-pravni odnosi;

vonparni~ni i ostvinski raboti;

vadewe na tapii i dr. raboti utvrdeni so zakon.

Pro{irena stvarna nadle`nost

vo trgovski sporovi kade dvete stranki se pravni lica ili dràvni organi, kako i sporovi od avtorski i drugi srodni prava i prava od industriska sopstvenost;

vodat sudski registar za politi~ki partii;

postapka za ste~aj i likvidacija;

vo sporovi za utvrduvawe i obezbeduvawe na prisilno izvr{uvawesporovi na doma{ni pravni i stranski (fizi~ki i pravni) lica koi proizleguvaat od nivnite stopanski, odnosno trgovski odnosi

[ema br. 3- 3 tema



VRHOVEN SUD

vo I stepen

za sudir na nadle`nost me|u osnovni sudovi od podra~jeto na razli~ni apelacioni sudovi, re{ava sudir na nadle`nost pome|u apelacioni sudovi, sudir na nadle`nost pome|u Upravniot i drug sud i odlu~uva za prenesuvawe na mesnata nadle`nost kaj ovie sudovi.

po barawe na strankite i drugite u~esnici vo postapkata za povreda na pravoto za sudewe vo razumen rok i

vr{i drugi raboti opredeleni so zakon.

II stepen

protiv odlukite na svoite soveti

po àlba na odlukite na Upravniot sud vo slu~ai predvideni so zakon;

re{ava po vonredni pravni lekovi protiv pravosilnite odluki na sudovite i odlukite na svoite soveti koga toa e opredeleno so zakon;

III stepen

tret i posleden stepen po àlbite protiv odlukite na apelacionite sudovi;

na Op{tata sednica

utvrduvaat na~elni stavovi i na~elni pravni mislewa po pra{awa od zna~ewe za obezbeduvawe na edinstvo vo primenata na zakonite od strana na sudovite;dava mislewe po predlozi na zakoni i drugi propisi koga so niv se ureduvaat pra{awa od zna~ewe za rabotata na sudovite;razgleduva pra{awa vo vrska so rabotewe na sudovite, primena na zakonite i sudskata praktika

donesuva delovnik i programa za rabota na sudot

podnesuva predlog do Sudskiot sovet za vremeno upatuvawe na sudija vo drug sud;

podnesuva barawe do Sudskiot sovet za poveduvawe na disciplinska postapka protiv sudija;podnesuva barawe za poveduvawe na postapka za utvrduvawe na nestru~no i nesovesno vr{ewe na sudskata funjcijapodnesuvawe na inicijativa za poveduvawe na postapka pred Sudskiot sovet na R.M. za utvrduvawe na trajno zagubena sposobnost za vr{ewe na sudskata funkcija;imenuva sostav na Sovetot za odlu~uvawe po àlbi protiv re{enie na Sud-skiot sovet za razre{uvawe na sudija ili izre~ena disciplinska merka;

odlu~uva po barawe za izzemawe na pretsedatelot na Vrhovniot sud;

Nadle`nost na sudovite vo gra|anskite sporovi


320 I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaOSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina

[ema br. 4

Sposobnost na strankite

Spo

sobn

ost

na s

tran

ki

akti

vna

- tu

ìt

el inte

rven

tna-

tret

o li

ce

pasi

vna-

tu

èn

Str

ane~

ka s

poso

bnos

t:

(spo

sobn

ost

da s

e bi

de

nosi

tel

na p

rava

i

obvr

ski)

Pro

cesn

a sp

osob

nost

: (s

poso

bnos

t st

rank

ata

sam

a il

i pr

eku

poln

omo{

nik

da p

reze

ma

proc

esni

dej

stvi

ja v

o po

stap

kata

)

Pro

cesn

a le

giti

mac

ija:

(od

nos

na s

tran

kata

so

pred

met

ot n

a po

stap

kata

fiz

i~ki

- ja

st

eknu

vaat

so

ra|a

we,

ja g

ubat

so

sm

rtta

prav

ni l

ica

- ja

st

eknu

vaat

so

upis

vo

Cen

tral

en

regi

star

, ja

guba

t so

bri

{ew

e od

re

gist

arot

fiz

i~ki

lu

ca -

ja

stek

nuva

at s

o po

lnol

etst

vo

prav

ni l

uca

so u

pus

vo

Cen

tral

en

regi

star

321I DEL OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godinaOSNOVI NA PRIVATNO PRAVO za IV godina

Testovi za proverka na znaeweto

Test 1

1. Samoza{titata e dozvolena:A pri nu`na odbrana i B --------------------------

2. Za razgrani~uvawe na pari~na od vonparni~na postapka vo RM e prifatena teorijata za:A legalno razgrani~uvaweB prevencija V represijaG strankite

3. Sudirot na nadle`nost pretstavuva:A izbegnuvawe nadle`nostB prevzemawe nadle`nostV spor za nadle`nosta

4. Javnosta nikoga{ ne prisustvuva vo onoj del na postapkata koga:A sudot sovetuva i glasa za presudataB preti opasnost od negativni poslediciV se iznesuvaat nevistini i kleveti

5. Opi{i ja ~ekor po ~ekor, postapkata za izbor na sudii.


Test 2

1. Vo materijalana smisla na zborot postapkata ja vodi:A branitelotB strankiteV sudot

2. So pomo{ na kontradiktornosta do vistinata se doa|a preku:A dokaùvaweB argumenntriraweV borba na misewa G inaetewe

3. Privremen zastapnik se odreduva na:A tuèniotB tuìtelotV svedokotG na bilo koj

4. Liceto KM po~inalo vo 2008 godina. Vo 2007 godina toj pokrenal parni~na postapka protiv negoviot sosed za sme}avawe na posed. Po smrtta na KM, parnicata:A prekinuvaB prodolùvaV zapiraG miruva

5. Sostavi polnomo{no so slednite podatoci: TM e stranka- tuìtel vo sporot za nadomest na {teta koja mu ja predizvikal tuèniot IS vo soobra}ajna nezgoda. Za svoj polmo{nik TM go ovlastuva advoka-tot FZ.



Test 3

1. Parni~nite dejstva se aktivnosti na subjektite na parnicata koi predizvikuvaat so zakon predvideni:A refleksiiB dejstvaV poslediciG reakcii

2. Objekt na uvidot moè da bidat:A predmeti i licaB podvi`ni predmetiV nedvi`ni stvariG op{testveni pojavi

3. Tovarot na dokaùvaweto pa|a na onoj {to vo postapkata:A tvrdiB pobivaV ubeduvaG brani

4. Liceto IS so izjava pred sudot se odrekol od tu`benoto barawe. Za istata rabota IS ne moè povtorno da podnese:A àlbaB tu`baV prigovorG prestavka

5. Sostavi tu`ba so slednite podatoci: MS e vo brak so nejziniot soprug KS ve}e 12 godini. Imaat dve maloletni deca (3 i 8 godini). Poradi naru{eni odnosi vo brakot, MS saka da se razvede od KS koj e hroni~en alkoholi~ar i mnogu ~esto ja maltretira nea i decata. Nekolku pati si zaminala od doma. Vo nekolku slu~ai bila povikuvana i polocijata. Taa se obratila i do Centarot za socijalni griì i bila smestena vo privremeno prifatili{te.



Test 4

1. Na glavnata rasporava i prethodi stadium koj se narekuva:A podgotvuvaweB zakaùvaweV odrùvaweG sproveduvawe - na glavna rasprava.

2. Ako ne se ispolneti zakonskite uslovi za odrùvawe na glavnata rasprava, sudot }e ja:A odloìB prodolìV prekineG zaklu~i- glavnata rasprava.

3. Izrekata na presudata ja sodrì:A odlukataB osnovataV premisataG hipotezata

4. @albata e redoven praven lek koj se izjavuva protiv nepravosilna prvostepena presuda vo rok od:A 8 denaB 10 denaV 15 denaG 30 dena - od denot na dostavuvaweto na strankite.

5. Sostavi presuda za razvod na brak spored slednite podatoci: MS e vo brak so nejziniot soprug KS ve}e 12 godini. Imaat dve maloletni deca (3 i 8 godini). Poradi naru{eni odnosi vo brakot, MS saka da se razvede od KS koj e hroni~en alkoholi~ar i mnogu ~esto ja maltretira nea i decata. Nekolku pati si zaminala od doma. Vo nekolku slu~ai bila povikuvana i polocijata. Taa se obratila i do Centarot za socijalni griì i bila smestena vo privremeno prifatili{te.



Test 5

1. Vonparni~na postapka se poveduva od ovlasteno lice so podnesu-vawe na:A molbaB prilogV predlogG tu`ba

2. Vo vonparni~nata postapka subjektite se narekuvaat:A nositeliB strankiV licaG u~esnici

3. BM, 65 godi{en penzioner, is~eznal. Negovata sopruga podnela predlog za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno bidej}i po negovto is~eznuvawe ne moè da raspolaga so nivniot zaedni~ki imot. Sudot }e donese re{enie za proglasuvawe na is~eznato lice za umreno ako za BM rodninite nemaat nikakvi vesti pove}e od:A 5 godiniB 3 godiniV 1 godinaG 6 meseci

4. Pravoto na naplata na pari~en iznos ili pravo na nekoe storu-vawe, nestoruvawe ili trpewe se narekuva:A dolgBpobaruvaweV nalogG naplata

5. Pod koi uslovi i koi lica moàt da pokrenat postaka pred sudot za odzemawe na delovna sposobnost na dedoto:PT e 80 godi{en starec koj boleduva od napredna faza na skleroza. Poradi nea ~esto zaborava i pravi problemi od koi negovite bliski trpat imotni {teti.


Documents

OSNOVI NA PRIVATNO PRAVO - e-ucebnicie-ucebnici.mon.gov.mk/pdf/117_Osnovi na privatno... · privatno pravo - za ~etvrta godina - izborna programa}e im ovozmo`i polesno da gi sovladaat