Otroci in mladi ne priznajo meja / Djeca i mladi ne ... · riblje kosti, atlas uzroka i posljedica, sistemska analiza okoline, coaching… Način kreiranja sadržaja bit će izrazito

Otroci in mladi ne priznajo meja / Djeca i mladi ne priznaju granice

GRADIVO / MATERIJAL PO

Mednarodnem taboru / Međunarodnom kampu »RAZNOLIKOST – VEZIVO IN BOGASTVO

OBMEJNEGA SOŽITJA« »RAZNOLIKOST – VEZIVO I BOGATSTVO ŽIVOTA

UZ GRANICU«

Poreč, 25. – 27.5. 2012

1

UDELEŽENCI/SUDIONICI Tabora se je udeležilo 123 otrok in 31 mentorjev. / Kamp je sudjelovalo 123 sudionika i 31 voditelja.

MODERATORJI/MODERATORI

Janko Selinšek Karin Crnek Marjan Jarnjak Marjana Frantar Mirjam Dominko

PREVAJALCI/PREVODITELJI Anita Kordič Franc Zupančič Milena Gašperšič Olga Naglič Radošić Tanja Povšič Vladimira Zupančič UREDNICE GRADIVA/UREDNICE MATERIJALA Iris Furlan Karin Elena Sánchez Petra Zega Sara Geiger Bukovec

2

VSEBINA/ SADRŽAJ I. KAJ JE PROJEKT OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA?/ ŠTA JE PROJEKT DJECA I MLADI NE

PRIZNAJU GRANICE? ............................................................................................................................ 3

II. KLJUČNI CILJI TABORA / KLJUČNI CILJEVI KAMPA ....................................................................... 3

III. METODE IN OBLIKE DELA NA TABORU/ METODE I OBLIKE RADA U KAMPU .......................... 4

IV. O MODERIRANJU IN VLOGI MODERATORJA / O MODERIRANJU, ULOZI MODERATORA I O

MODERATORIH KAMPA ....................................................................................................................... 5

V. DELAVNICE / RADIONICE ............................................................................................................. 7

1. SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH ORGANIZACIJ/ SUDJELOVANJE IZMEĐU DJECE IZ OBJE

ORGANIZACIJE ................................................................................................................................. 7

2. STEREOTIPI IN PREDSODKI DO HRVATOV IN SLOVENCEV/ STEREOTIPI I PREDRASUDE DO

HRVATA S SLOVENACA .................................................................................................................. 41

3. PARTICIPACIJA/SODELOVANJE OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / PARTICIPACIJA DJECE

U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA ................................................................................................... 60

4. OSVEŠČANJE LOKALNEGA PREBIVALSTVA NA OBMEJNEM OBMOČJU O POMENU

SOBIVANJA SLOVENCEV IN HRVATOV / OSVEŠČIVANJE LOKALNOG STANOVNIŠTVA NA

GRANIČNOM PODRUČJU O ZNAČENJU SUPOSTOJANJA SLOVENACA I HRVATA .......................... 92

5. OTROCI IN IGRA TER OTROKOVE PRAVICE / DJECA, IGRA I DJEČJA PRAVA ......................... 107

6. OTROCI IN MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / DJECA I MEĐUGENERACIJSKA

SOLIDARNOST .............................................................................................................................. 125

7. OTROCI IN ZDRAVJE / DJECA I ZDRAVLJE............................................................................. 144

VI. EVALVACIJA ......................................................................................................................... 157

VII. ŠE NEKAJ ISKRIC S TABORA/ JOŠ NEKOLIKO ISKRICA IZ KAMPA .......................................... 175

3

I. KAJ JE PROJEKT OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA?/ ŠTA JE

PROJEKT DJECA I MLADI NE PRIZNAJU GRANICE? Otroci in mladi ne priznajo meja (OMNPM) je projekt čezmejnega sodelovanja med Slovenijoin Hrvaško. Vodeči partner projekta je Savez društava Naša djeca Hrvatske (SDND), partnerjipa so: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Maribor in Društvo Našadjeca Varaždin. V maju 2012 je Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala 3-dnevni tabor za otroke (iz

otroških parlamentov in dječjih vijeća/dječjih foruma) in mentorje iz obmejnega območja

med Slovenijo in Hrvaško

Tabor je potekal v VIRC (Vzgojno izobraževalni in rekreacijski center) v Poreču

Djeca i mladi ne priznaju granice (OMNPM) je projekt prekograničnog surađivanja između Slovenije i Hrvatske. Vodeći partner projekta je Savez društva Naša djeca Hrvatske (SDND), partneri u projektu pa so: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Maribor i Društvo Naša djeca Varaždin. U svibnju 2012 Zveza prijateljev mladine Slovenije organizirala je 3-dnevni kamp za djecu

(djeca učesnici dječjih parlamenata i dječjih vijeća/dječjih foruma) i mentore iz pograničnog

područja između Slovenije i Hrvatske.

Kamp se održava u Virc (obrazovni i rekreacijski centar) u Poreču.

II. KLJUČNI CILJI TABORA / KLJUČNI CILJEVI KAMPA

1. Zbrati konkretne predloge, ideje za sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi otroki iz

otroških parlamentov in dječjih vijeća/dječjih foruma. Prikupiti konkretne prijedloge,

ideje za surađivanje između slovenske i hrvatske djece (učesnici dječjih parlamenata i

dječjih vijeća/dječjih foruma).

2. Ugotoviti, kakšne predsodke imajo otroci do Slovencev in Hrvatov in kateri so njihovi

predlogi za njihovo preseganje. Utvrditi koje predrasude imaju djeca do Slovenaca i do

Hrvata, te koji su njihovi prijedlozi za razbijanje tih predrasuda.

3. Zbrati primere dobrih praks sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih in nanizati ideje za

nove načine. Prikupiti primjere dobre prakse surađivanja djece u društvenim

aktivnostima i podati ideje za nove načine.

4. Našteti prednosti in izzive življenja ob meji ter zbrati predloge za učinkovite načine

osveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu sobivanja. Nabrojati prednosti i izazove koje

nudi život uz granicu i sakupiti prijedloge za djelotvorne načine osviješćanja lokalnog

stanovništva o važnosti suživota.

5. Ozavestiti pomen in potrebo igre za otroke. Osvijestiti o potrebi i važnosti igre za djecu.

6. Ozavestiti pomen otrokovih pravic in zbrati konkretne predloge za načine osveščanja

državljanov o otrokovih pravicah. Osvijestiti o važnosti dječjih prava i prikupiti konkretne

prijedloge o načinih osviješćanja građana o dječjim pravima.

4

7. Razlikovati med različnimi vrstami zdravja ter razmišljati o tem, kaj naj družba, skrbniki in

otroci sami storijo za otrokovo zdravje. Razlikovati između različitih vrsta zdravlja te

razmišljati o tome što društvo, povjerenici i djeca sami mogu napraviti za dječje zdravlje.

8. Izmenjati primere dobrih praks s področja medgeneracijske solidarnosti ter zbrati

konkretne ideje za medgeneracijsko solidarnost. Izmenjati primjere dobre prakse na

području međugeneracijske solidarnosti i prikupiti konkretne ideje za međugeneracijsku

solidarnost.

III. METODE IN OBLIKE DELA NA TABORU/ METODE I OBLIKE RADA

U KAMPU Tridnevni tabor smo organizirali v obliki moderiranega srečanja, na katerem so sočasno v pet prostorih potekale interaktivne delavnice pod vodstvom izkušenih moderatorjev. Vsega skupaj smo na taboru izvedli trideset 90-minutnih delavnic, ob koncu tabora pa smo pripravili tudi fotodokumentiran elektronski zapis idej, ugotovitev, predlogov, ki bo objavljen tudi na spletni strani projekta ter namenjen vsem udeležencem tabora in širši javnosti v Sloveniji in Hrvaški. Delavnice so izrazito aktivne in interaktivne, kar pomeni, da so moderatorji uporabljali različna moderatorska orodja in tehnike za doseganje ciljev delavnice; metode za ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, evalvacijo, postavljanje vizij in akcijskega načrtovanja, razprave, nastopi, ... KIVA, metoda odprtega prostora, storyboarding, pozitivno poizvedovanje, diagram ribje kosti, zemljevid vzrokov in posledic, sistemska analiza okolja, coaching .. Način ustvarjanja vsebin je izrazito izkustven, kar omogoča konstruktivno integracijo izkušenj udeležencev. Trodnevni kamp će se organizirati u oblici moderiranog susreta, gdje će se istovremeno, u pet različitih prostora, odvijati interaktivne radionice, koje će voditi vješti moderatori. U ta tri dana će se zajedno izvesti trideset 90- minutnih radionica. Na kraju kampa će se pripraviti fotodokumentirani elektronski zapis ideja, zaključaka, prijedloga…, koji ćemo objaviti na web stranici projekta i koji će biti dostupan svim učesnicima kampa, kao i ostaloj javnosti u Sloveniji i u Hrvatskoj.

5

KAJ JE MODERIRANJE?

Je način skupinskega dela, pri

katerem moderator pomaga

skupinam in organizacijam, da

delujejo učinkoviteje in da

njihovi člani sodelujejo tako,

da se med seboj dopolnjujejo,

ustvarjajo sinergijo in da

v čim večji meri izkoristijo

svoje potenciale z namenom

doseganja skupnega,

dogovorjenega in vrednega

cilja za vse člane skupine.

MODERATOR

… s svojimi veščinami, tehnikami in orodji:

• ustvarja komunikacijsko okolje, v

katerem lahko vsakdo razkrije svojo

resnico in spoštuje resnico drugih,

• je do vsebine skupinskih procesov

nepristranski in v njih ne sodeluje s svojimi

osebnimi stališči.

• … jeva temeljna naloga je, da vsakega

izmed članov skupine spodbudi k

razmišljanju, in tako prispeva k

aktivnejšemu sodelovanju, medsebojnemu

razumevanju in delitvi odgovornosti vseh

članov skupine v skupinskem procesu z

namenom doseči dogovorjeni cilj

skupinskega dela: porajanje idej,

sprejemanje odločitev, razreševanje

konfliktov, strateško planiranje,

organizacija dogodkov, doseganje soglasja

….

Radionice će biti izrazito intenzivne i interaktivne, što znači da će moderatori upotrebljavati različite moderatorske tehnike i vještine za postizanje ciljeva radionica; metode za kreativno razmišljanje, rješavanje problema, evalvaciju, postavljanje vizije i akcijskog planiranja, debate, nastupe,… KIVA, metoda otvorenog prostora, storyboarding, pozitivni upit, dijagram riblje kosti, atlas uzroka i posljedica, sistemska analiza okoline, coaching… Način kreiranja sadržaja bit će izrazito iskustven, što omogući konstruktivnu integraciju iskustva svih učesnika.

IV. O MODERIRANJU IN VLOGI MODERATORJA / O MODERIRANJU,

ULOZI MODERATORA I O MODERATORIH KAMPA

6

7

V. DELAVNICE / RADIONICE

1. SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH ORGANIZACIJ/ SUDJELOVANJE

IZMEĐU DJECE IZ OBJE ORGANIZACIJE

Moderator: Marjan Jarnjak

Omenjeni vsebinski sklop je potekal v »taboru sredi tabora«, ali »u kampu usred kampa«, saj smo vse aktivnosti izvajali v velikem šotoru na območju VIRC-a Poreč. Že prizorišče samo po sebi je nudilo veliko prostora ter razgiban delovni prostor, kjer pa je občasno odmevala tudi glasba, na katero smo zaplesali in se poigrali. Seveda pa smo se veliko naučili in se spoznali, kar je bil tudi splošni namen tega tabora. Imenovani sadržajni sastav bio je u »taboru sredi tabora« ili »u kampu usred kampa« jer smo

sve aktivnosti izvodili u velikom šatoru na području VIRC-a Poreč. Već prizorište događaja

samo po sebi nudilo je puno mjesta, prostranost i raznolikost, gdje se povremeno čula i

muzika na koju smo zaplesali i poigrali se. Naravno da smo se mnogo naučili i međusobno se

upoznali, što je bila i opća namjera ovog kampa.

Pravila, po katerih smo v naših delavnicah sodelovali:

(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z

moderatorjem)

DELAVNICA 1 – HRVAŠKI IN SLOVENSKI OTROCI CILJI DELAVNICE 1:

Otroci se predstavijo.

Primerjava razlik in predvsem podobnostmi med otroci z obeh strani meje.

Predstavitev otrok iz obeh institucij OP in DV.

(Vzpostavitev varnega prostora za sodelovanje med otroci in z moderatorjem)


moderatorjem)

8

Ko smo se dogovorili o pravilih sodelovanja, smo se še spoznali – najprej smo otroke poljubno premešali in razvrstili v pet približno enoakoštevilčnih skupin. Drug drugemu so se predstavili, nakar so razdeljeni v pare poskušali opisati nekaj osnovnih lastnosti, ki so jih v kratkem času imeli možnost opaziti drug pri drugem. Z veliko smeha so bile vzpostavljene prve osebne in skupinske vezi, kot podlaga za uspešno in konstruktivno delo. Najprej smo želeli preveriti, ali med otroci z obeh strani meja sploh obstajajo kakšne razlike? Najprije smo željeli provjeriti, dali između djece sa obje strane granice uopće postoje kakve razlike? Vsak od otrok je na listke napisal do tri stvari, ki jih ima, ali pa nima rad. Na plakatih je nato nastal kolaž enih in drugih stvari (početij, dejavnosti, živali, dogodkov, ipd.).

9

10

11

Kaj hitro so otroci lahko ugotovili, da jih veselijo ali imajo radi iste ali podobne stvari, podobno je tudi s tistimi, ki jih ne marajo. Ob prebiranju napisanih pojmov so se začeli tudi sami zavedati, da razen jezikovnih med njimi ni nobenih razlik. Od tedaj naprej ni šlo več za »hrvaške« in »slovenske« otroke, pač pa zgolj za otroke s podobnimi željami in potrebami. Čez čas so tudi majhne jezikovne nerodnosti povzročale zgolj smeh in ne več preprek v razumevanju. Odpraviti bo potrebno le še politične ovire (meddržavna in Schengenska meja), kar je naloga odraslih, sami pa bodo čez nekaj let lahko aktivno prispevali k boljšemu razumevanju in sodelovanju med narodoma. Ubrzo su djeca mogla ustanoviti, da ih vesele i vole iste ili slične stvari, a slično je i sa onim što ne vole. Uz čitanje napisanih pojmovima, počeli su i sami biti svjesni da, osim jezičnih, između njih nema nikakvih razlika. Od tog momenta dalje nije već išlo za „hrvatsku“ i „ slovensku“ djecu, nego samo za djecu sa sličnim željama i potrebama. Kroz neko vrijeme su i male jezične nepravilnosti prouzrokovale samo smijeh i ne više prepreke u razumijevanju. Potrebno je, da se odstrane još samo političke prepreke (međudržavna i Schengenska granica), što je zadatak odraslih, a sami će kroz nekoliko godina moći aktivno participirati k boljem razumijevanju i suradnji između naroda.

Otroški parlamenti (OP) in dječja vijeća (DV) delujejo pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije in Saveza Naša djeca Hrvatske. Obe organizaciji poskušata vključiti otroke v aktivnejšo udeležbo v javnih razpravah in jih osveščati o procesih in značilnostih družbe, na lokalnem in širših nivojih. V okviru te delavnice smo želeli preveriti odnos in razloge otrok za udeležbo otrok v OP in DV, ter izvedeti, kakšno vlogo imajo OP in DV v njihovem okolju ter družbi. Otroški parlamenti i dječja vijeća rade pod zaštitom Zveze prijateljev mladine Slovenije i Saveza Naša djeca Hrvatske. Obje organizacije pokušavaju uključiti djecu u aktivniju suradnju u javnim raspravama, osvješćivati ih o procesima i karakteristikama društva na lokalnim i širim nivoima. U okviru te radionice, željeli smo provjeriti odnos i razloge djece za naroda. u OP i DV te saznati kakvu ulogu imaju OP i DV u njihovom okruženju i društvu.

DELAVNICA 2 – OTROŠKI PARLAMENTI IN DJEČJA VIJEČA – PREDSTAVIMO SE CILJI DELAVNICE 2:

Predstaviti delovanje otroških parlamentov (OP) in diječjih vijeća (DV) – vloga in

razlike v SLO in HR.

Izmenjati primere dobre prakse med DV i n OP med HR in SLO otroci.


moderatorjem)

12

Razdeljeni v štiri skupine so otroci s pomočjo možganskega viharjenja poskušali najti

odgovore na naslednje teme: / Podijeljeni u četiri grupe djeca su sa pomoću

„brainstorminga“ pokušali naći odgovore na sljedeće teme:

ČESA SE LAHKO NAUČIJO ODRASLI OD OP IN DV? / ŠTO SE MOGU NAUČITI ODRASLI OD OP I DV?

Izbrani predstavniki ali prostovoljci skupin so ostalim skupinam predstavili svoje ugotovitve:

Na prvo vprašanje smo dobili sledeča odgovora: / Na prvo pitanje dobili smo sljedeće odgovore:

OP JE SKUPINA IZBRANIH OTROK, KI RAZPRAVLJAJO O DOLOČENI TEMI. TEMA JE ZA VSE ENAKA. OP JE GRUPA IZABRANE DJECE KOJA RASPRAVLJAJU O ODREĐENOJ TEMI. TEMA JE ZA SVE ISTA.

DV JE SKUPINA OTROK, KI SO JIH IZBRALI DRUGI OTROCI KOT SVOJE PREDSTAVNIKE, DA RAZPRAVLJAJO O NEKI TEMI IN SE TRUDIJO REŠITI NEKE PROBLEME. LOKALNA TEMA. DV JE GRUPA DJECE KOJE SU IZABRALA DRUGA DJECA KAO SVOJE PREDSTAVNIKE DA RASPRAVLJAJU O NEKOJ TEMI I DA SE TRUDE RIJEŠITI NEKE PROBLEME. LOKALNA TEMA.

Pri drugem vprašanju je bilo izpostavljeno:

Kod drugog pitanja bilo je ispostavljeno:

PRAVICA DO IZRAŽANJA LASTNEGA MNENJA / PRAVO DO IZRAŽAVANJA VLASTITOG MIŠLJENJA

AKTIVNA UDELEŽBA OTROK / AKTIVNA SURADNJA DJECE IMAŠ MOŽNOST SLIŠATI DRUGO MNENJE IN MIŠLJENJE / IMAŠ MOGUĆNOST ČUTI

DRUGE MISLI I MIŠLJENJA REŠEVANJE AKTUALNIH PROBLEMOV / RJEŠAVANJE TEMATSKIH PROBLEMA PRAVICA SODELOVANJA PRI AKTUALNIH TEMAH / PRAVO SURADNJE KOD

AKTUALNIH TEMA POSKUS AKTIVNEGA DELOVANJA / POKUŠAJ AKTIVNOG DJELOVANJA

KAJ JE OTROŠKI PARLAMENT /DIJEČJE VIJEČE, KAKO DELUJE IN KDO V NJEM SODELUJE?

ŠTO JE OTROŠKI PARLAMENT/DJEČJE VIJEĆE, KAKO DJELUJE I TKO U NJEMU SURAĐUJE? VLOGA OTROK V DRUŽBI IN RAZLOGI NJIHOVEGA SODELOVANJA V OTROŠKEM

PARLAMENTU /DJEČJEM VIJEĆU? ULOGA DJECE U DRUŠTVU I RAZLOZI NJIHOVOG SURAĐIVANJA U OTROŠKEM PARLAMENTU/DJEČJEM VIJEĆU?

ČESA SE VI NAUČITE V OP IN DV? ŠTO SE VI NAUČITE U OP I DV?

13

Na vprašanje Česa se vi naučite v OP in DV so otroci zapisali pojme:

Na pitanje Čega se vi naučite u OP i DV, djeca su zapisala pojme:

ORGANIZACIJA ZAUPANJE / POVJERENJE SOLIDARNOST TOLERANCA / TOLERANCIJA POSLUŠANJE / SLUŠANJE STRPNOST DO DRUGEGA MNENJA / TOLERANCIJA DO DRUGOG MIŠLJENJA REŠEVANJE PROBLEMOV / RJEŠAVANJE PROBLEMA NAČELA DEMOKRACIJE SPOŠTOVANJE / POŠTIVANJE OBNAŠANJE / PONAŠANJE RETORIKA POMOČ / POMOĆ RAZUMEVANJE / RAZUMIJEVANJE

Česa se lahko naučijo odrasli od OP in DV:

I čega se mogu odrasli naučiti od OP i DV:

ZAUPATI DRUG DRUGEMU / VJEROVATI DRUG DRUGOME

KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJE

ZASTOPATI SVOJE MNENJE / ZASTUPATI SVOJE MIŠLJENJE

POMAGATI DRUGIM / POMAGATI DRUGIMA

MIRNEJŠE REŠEVANJE SPOROV / MIRNIJE RJEŠAVANJE KONFLIKTA

SPOŠTOVATI MNENJE DRUGEGA / POŠTIVATI MIŠLJENJE DRUGOGA

IMETI POTRPLJENJE / IMATI STRPLJENJE

SLUŠATI DJECU / SLUŠATI DJECU

Z metodo »Filmske knjige« smo želeli ugotoviti razlike in podobnosti med OP in DV. Pri tem

so se znotraj skupin pogovorili in na liste zapisali temeljne značilnosti njihovih parlamentov,

po eno na vsak list posebej – posebej za OP in DV, nakar so jih položili na tla in jih uredili

glede na predložena vprašanja:

14

Razlike in podobnosti med OP in DV / Razlike i sličnosti između OP i

Da so bile razlike in podobnosti nazorno predstavljene, smo jih razdelili glede na OP in DV:

- Skozi celo leto razpravljajo na eno

temo. / Kroz cijelu godinu

raspravljaju o istoj temi.

- Parlamentarci delujejo v mestu ali

kraju. / Parlamentarci su aktivni u

gradu ili kraju.

- Vsi OP imajo v enem letu enako

temo. /Svi OP imaju u istoj godini istu

temu.

- v OP debatirajo

- Skozi leto razpravljajo na več tem in v

lokalnih okoljih. / Kroz godinu raspravljaju na

više tema i u lokalnim okruženjima.

- Parlamentarce izbirajo v šolah. /

Parlamentarce odabiru u školama.

- Vsako DV ima svojo temo, glede na potrebe

v lokalnem okolju (šoli, kraju, ...). / Svako DV

ima svoju temu , izabranu prema potrebama

na lokalnom nivou (školi, kraju,…).

- V DV so usmerjeni h konkretnim akcijam z

določenim ciljem, npr. zbiranje denarja z

nekim namenom, organiziranje pomoči. / U

DV usmereni su u konkretne akcije sa

određenim ciljem, npr. sakupljanje novaca sa

nekom namjerom, organiziranje pomoći.

15

TEME OP IN DV SO BILE: / TEME OP I DV BILE SU:

TEME OP TEME DV

- JUNAKI NAŠEGA ČASA / JUNACI NAŠEGA VREMENA - MEDIJI IN OTROCI IN JAVNE KAMPANJE / MEDIJI I DJECA I JAVNE KAMPANIJE - KAKO OBNOVITI OTROŠKA IGRIŠČA, PARKE / KAKO OBNOVITI DJEČJA IGRALIŠTA, PARKOVE - ZDRAVA PREHRANA ... / ZDRAVA PREHRANA…..

- ŽIVIMO ZELENO / ŽIVIMO ZELENO

- ZBIRANJE DENARJA ZA OBNOVO IGRIŠČA /

SAKUPLJANJE NOVACA ZA OBNOVU

IGRALIŠTA

- ORGANIZACIJA KONCERTA ZA

PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA POMOČ

HENDIKEPIRANIM OSEBAM / ORGANIZACIJA

KONCERTA ZA SAKUPLJANJE NOVACA ZA

POMOĆ HENDIKEPIRANIM OSOBAMA

- OTROŠKI SEJEM ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

ZA ORGANIZACIJO IZLETA, ... /DJEČJI SAJAM

ZA SAKUPLJANJE SREDSTAVA ZA

ORGANIZACIJU IZLETA

ENI OD DRUGIH BI VZELI OZ. POSNEMALI: / JEDNI OD DRUGIH BI UZELI TJ. UGLEDALI BI SE:

OP OD DV DV OD OP

- PROGRAM VEZAN NA LOKALNE SKUPNOSTI /

PROGRAM VEZAN NA LOKALNE ZAJEDNICE

1. ŠOLSKI PARLAMENT/ ŠKOLSKO VIJEĆE

2. REGIJSKI PARLAMENT/ REGIJSKO VIJEĆE

3. DRŽAVNI PARLAMENT/ DRŽAVNO VIJEĆE

- AKTIVNO UDELEŽBO / AKTIVNO UČEŠĆE

- DEJAVNOSTI DV / DJELATNOSTI DV

- ZBIRANJE DENARJA / SAKUPLJANJE FINANCIJA

- POMAGANJE DRUGIM / POMAGANJE

DRUGIMA

- AKCIJO /AKCIJU

- DOLOČITEV CILJEV, DOSEČI SPORAZUM /

ODREĐENJE CILJEVA, POSTIĆI SPORAZUM

- VEČJO FINANČNO POMOČ MESTA / VEĆA

FINANCIJSKA POMOĆ GRADA

- DA BI V PARLAMENTU TUDI KAJ NAREDILI / DA

BI U VIJEĆU TAKOĐER NEŠTO UČINILI

- RADI BI RAZPRAVLJALI O OTROKOVIH

PRAVICAH / HTJELI BI RASPRAVLJATI O DJEČJIM

PRIČAMA

- MOŽNOST PRITI V PARLAMENT / MOGUĆNOST

DOĆI U PARLAMENT

- DELAVNICE / RADIONICE

- SREČANJA OP / SUSRETI OP

- DAJANJE NASVETOV OBLASTEM / DAVANJE

SAVJETA VLASTIMA

- BOLJŠE TEME (ZDRAVA PREHRANA, IPD.) /

BOLJE TEME (ZDRAVA PREHRANA ISL.)

- RAZPRAVO / RASPRAVA

- OBŠIRNEJŠE TEME / ŠIRE TEME

- DEMOKRATIČNO IZBIRANJE / DEMOKRATSKI

ODABIR

- DA BI OTROCI IZBRALI TEME / DA DJECA

IZABERU TEME

- METODO POGOVORA IN RAZPRAVE / METODA

RAZGOVORA I RASPRAVE

- AKTIVNOSTI OP / AKTIVNOSTI OP

16

Pod Metode delovanja so oboji napisali pogovarjanje, razpravo, parlamentiranje, delegiranje, ipd., tako da so bile na tem področju v glavnem podobnosti. Ispod – Metode djelovanja oboji su napisali razgovaranje, rasprava, parlamentiranje,

delegiranje isl., tako da su bile na tom području u glavnom sličnosti.

In za katere teme si otroci želijo, da bi prišle na dnevni red njihovih OP in DV - katere so po

njihovem mnenju zanimive za obravnavo?

17

Po dveh delavnicah so bili otroci že navajeni pristopov, ki smo jih uporabljali za delo moderatorji, tako da so se skoraj sami začeli formirati v posamezne mešane skupine. Da je bila vsakršna heterogenost zagotovljena, smo z različnimi izštevankami in igrami še dodatno poskrbeli, pri tem pa nismo pozabili na vedno prisotne mentorje. VLOGA OTROK V DRUŽBI IN POMEN OP / DV ULOGA DJECE U DRUŠTVU I VAŽNOST OP / DV Po metodi Svetovne kavarne smo oblikovali štiri omizja. Vsako omizje je imelo enega stalnega gostitelja, ki je z obravnavano temo seznanil nove goste, ki so se pri omizjih menjali. Prav tako jih je seznanjal tudi z ugotovitvami prejšnjih gostov s kratkimi povzetki. Po metodi Svjetske kavane oblikovali smo četiri grupe za stolovima. Svaka grupa imala je

jednog stalnog domaćina koji je sa temom rasprave upoznao nove goste koji su se za

stolovima mijenjali. Također ih je upoznao sa konstatacijama prijašnjih grupa u kratkim

sažetcima.

Obravnavane teme so bile / Teme rasprave bile su:

v družbi na splošno / u društvu općenito

Moje udejstvovanje v OP / DV ima vpliv: Moj rad u OP / DV ima utjecaj:

doma / kod kuće

v šoli / u školi

na igrišču in prostem času / na igralištu i slobodnem vremenu

DELAVNICA 3 – VLOGA OTROK V DRUŽBI IN POMEN OP / DV

CILJI DELAVNICE 3:

Ugotoviti vpliv otrok v družbi in pomen DV in OP za njihovo okolje.

Namen in koristi OP in DV.

Potrebe v družbi po obstoju DV in OP.


moderatorjem)

18

19

Otroci so skozi poglobljene pogovore prišli do konkretnih odgovorov, ki so jih nato gostitelji

omizij predstavili vsem udeležencem delavnice.

20

21

In rezultati:

22

23

24

Z metodo »molčečega vrtiljaka« smo želeli ugotoviti, kaj menijo otroci o svojem udejstvovanju v OP in DV, ter kako vidijo (če sploh) svoje družbeno delovanje v prihodnje. V ta namen smo pripravili dva plakata, kamor so lahko napisali svoje misli, o katerih pa tokrat niso razpravljali z ostalimi udeleženci. Odgovori so bili neposredni in poučni (ponavljajoče odgovore omenjamo samo enkrat).

DELAVNICA 4 – KONKRETNI PREDLOGI ZA SODELOVANJE MED OP IN DV

CILJI DELAVNICE 3:

Sodelovanje med obema parlamentoma

Konkretni predlogi za sodelovanje


moderatorjem)

25

Sa metodom „šutljivog vrtuljka“ željeli smo utvrditi, što misle djeca o svojem učešću u OP i DV i kako vide (ako opće) svoje društveno učešće u budućnosti. U toj namjeri pripremili smo dva plakata gdje su mogli napisati svoje misli, o kojima pa ovoga puta nisu raspravljali sa ostalim učesnicima. Odgovori su bili neposredni i poučni (ponavljajuće odgovore pominjamo samo jedan puta).

Kakšno korist imajo od sodelovanja v parlamentih otroci?

Kakve koristi imaju od suradnje u vijećima djeca?

POVEMO SVOJE MNENJE – IZRAŽAVANJE VLASTITOG MIŠLJENJA – NAUČIMO SE POVEDATI SVOJE MNENJE

/ KAŽEMO SVOJE MIŠLJENJE – IZRAŽAVANJE VLASTITOG RAZMIŠLJANJA – NAUČIMO SE REĆI SVOJE

MIŠLJENJE VESELJE / VESELJE SPOZNAMO NOVE LJUDI / UPOZNAMO NOVE LJUDE S TEŽAVO SE POBLIŽE SEZNANITI / SA TEŠKOĆOM SE BLIŽE UPOZNAMO OTROCI NAJBOLJE RAZUMEJO DRUGE OTROKE / DJECA NAJBOLJE RAZUMIJU DRUGU DJECU OTROCI NA SREČANJIH SPOZNAJO NOVE PRIJATELJE, NOVE JEZIKE IN KULTURE / DJECA NA SUSRETIMA

UPOZNAJU NOVE PRIJATELJE, NOVE JEZIKE I KULTURE BOLJE SPOZNAJO OTROKOVE PRAVICE IN SODELUJEJO V RAZNIH DELAVNICAH / BOLJE UPOZNAJU DJEČJA

PRAVA I SUDJELUJU U RAZNIM RADIONICAMA OBLIKOVANJE V BOLJŠO OSEBO – RAZVRSTITEV VREDNOT (SODELOVANJE, SOLIDARNOST...)

/OBLIKOVANJE U BOLJU OSOBU-RASPOREĐENE VRIJEDNOSTI (SUDJELOVANJE, SOLIDARNOST…) SPOZNAVAMO OTROKOVE PRAVICE IN DOLŽNOSTI / UPOZNAJEMO DJEČJA PRAVA ALI I DUŽNOSTI BOLJE SE ZNAJTI V DRUŽBI, PRIDOBITI VELIKO ZNANJA / BOLJE SE SNALAZIMO U DRUŠTVU, DOBIJEMO

MNOGO ZNANJA NAUČIJO SE SODELOVATI Z ROKO V ROKI / NAUČE SE SURAĐIVATI SA RUKOM U RUCI LAHKO POVEMU SVOJE MISLI IN PREDLOGE / MOGU IZNIJETI SVOJE MISLI I PRIJEDLOGE OTROCI SO KASNEJE BOLJE INFORMIRANI IN BODO VEDELI, KAKO REAGIRATI V SITUACIJAH, POVEZANIH Z

OTROKOVIMI PRAVICAMI IN OBVEZNOSTMI / DIJECA SU KASNIJE BOLJE INFORMIRANA I KASNIJE ĆE ZNATI

KAKO REAGIRATI U SITUACIJAMA VEZANA UZ DJEČJA PRAVA I OBAVEZE NAUČIJO SE KOMUNICIRATI V VEČJIH SKUPINAH / NAUČE SE KOMUNICIRATI U VEĆIM GRUPAMA

26

27

Končali ste svoje delo v OP ali DV – kaj pa sedaj? Kako boste otroci svoje družbeno

udejstvovanje nadaljevali po končanju »mandata« v otroških parlamentih?

Završili ste svoj rad u OP ili DV – i što sada? Kako ćete djeca svoje društveno učešče

nastaviti nakon završenog „mandata“ u dječjim vijećima?

POMOČ STAREJŠIM / POMOČ STARIJIMA

DOBRODELNE AKCIJE / DOBROTVORNE AKCIJE

VKLJUČITEV V ORGANIZACIJO / UKLJUČENJE U ORGANIZACIJU

NUDIL BOM KORISTNE NASVETE NASLEDNJIM GENERACIJAM OP / NUDITI ĆEMO KORISNE SAVJETE

SLJEDEĆIM GENERACIJAMA DV

PROSTOVOLJKA (MENTORICA) ZPM, PROSTOVOLJKA RDEČEGA KRIŽA / DOBROVOLJKA (MENTORICA)

SAVEZA PRIJATELJA OMLADINE,DOBROVOLJKA CRVENOG KRIŽA

ODDALJEVAL SE BOM OD POLITIKE, TAKO BOM OHRANIL TREZNO GLAVO + RAZNA DRUŽENJA / UDALJITI

ĆU SE OD POLITIKE, TAKO ĆU SAČUVATI TRIJEZNU GLAVU + RAZLIČITA DRUŽENJA

POMOČ DRUGIM V OP / POMOĆ DRUGIMA U DV

POMOČ PRI OBČINSKIH HUMANITARNIH AKCIJAH / POMOĆ U OPĆINSKIM HUMANITARNIM AKCIJAMA

Z MALIMI DEJANJI POBOLJŠATI SVET / SA MALIM RADNJAMA POBOLJŠATI SVIJET

28

Otroci so bili res prizadevni, razmišljujoči in pripravljeni na nadalnje delo, a smo jim najprej

seveda zopet dali priložnost, da se razvedrijo in se bolje spoznajo, in sicer tako, da so se

morali na ritme glasbe zavrteti po prostoru, ter se postaviti v linijo glede na barvo svojih oči,

od plavih, preko zelenih, do temno rjavih. Sicer slovenski pregovor pravi, da »imajo vsake oči

svojega malarja«, francoski pa, da »se o okusih in barvah ne razpravlja«, pa smo tako vseeno

dosegli, da so si otroci lako pogledali v oči od blizu, pri tem pa se še nasmejali. Kot rečeno,

nekaterim so bile nekogaršnje oči npr. Bolj zeleno-rjave, nekomu pa bolj rjavo-zelene in

veselih zapletov in posredovanj ni manjkalo…

Nato smo jih razvrstili v tri skupine ter oblikovali tri omizja po principu svetovne kavarne.

Osnovni naslov tega dela delavnice je bil »Sodelovanje med obema parlamentoma (HR /

SLO)« / SURADNJA IZMEĐU OBA PARLAMENTA (HR/SLO)

Kakšno je? / Kakvo je?

Pogostost sodelovanja (je pogosto, občasno, redko)? / Učestalost suradnje (često,

privremeno, rijetko)?

Na katerih področjih (katere so skupne teme, projekti)? / Na kojim područjima (koje su

zajedničke teme, projekti)?

Katere regije (mesta, občine, pokrajine) sodelujejo? / Koje regije (gradovi, općine, pokrajine)

surađuju?

29

Kaj je že dobrega v sodelovanju? / Što je već dobro u suradnji?

- Kaj je že dobro? / Što je već dobro?

- Kaj že deluje? / Što već djeluje?

- Kaj je vredno obdržati? / Što je vrijedno zadržati?

30

31

Podvprašanja so služila zgolj kot iztočnice, da so otroci lahko svoja razmišljanja kar se da

razširili. In, kot je bila zapisana zadnja misel na zgornjem plakatu – VSE OVIRE LAHKO

PREMAGAMO! / SVE BARIJERE MOŽEMO SAVLADATI! tako so tudi prišli do konkretnih

odgovorov, ki so jih gostitelji omizij jih predstavili še drugim skupinam. Ugotovitve bodo

pomagale k razmišljanju njim samim in oblikovalcem OP in DV.

Katere so ovire v zdajšnjem sodelovanju, ali kaj ga preprečuje? / Koje su prepreke z

sadašnjoj suradnji ili što ih sprečava?

- Jezikovne? / Jezične?

- Politične? / Političke?

- Kulturne? / Kulturne?

- Materialne? / Materijalne?

- Druge? / Druge?

32

Šlo je za zadnjo delavnico pod skupnim naslovom SODELOVANJE MED OTROKI IZ OBEH

ORGANIZACIJ (OTROŠKI PARLAMENTI / DIJEČJA VIJEĆA, za to smo se odločili pridobiti še

nekaj mnenj otrok na vprašanja, ki smo jih zastavili drugi skupini, se pravi na drugi delavnici.

Želeli smo namreč ugotoviti, ali tokratnja (peta) skupina, kako drugače (ali enako) gleda na

izbrane teme, po tem, ko so bile za njimi že štiri delavnice, kjer so se spoznavali z vrstniki iz

obeh organizacij in se seznanjali z različnimi vsebinami.

Pod črto na plakatih z izbranimi temami, so lahko po metodi vrtiljaka dopisali svoje misli

(dotedanje rezultate lahko pogledate v poročilu za delavnico 2 na straneh 6 in 7.

Pod naslovom Vloga otrok v družbi / Uloga djece u društvu, smo dobili še sledeče

odgovore:

Svet je lepši, če ga obkroža prijateljstvo. / Svijet je ljepši ako ga okružuje prijateljstvo.

Z malimi pripombami lahko prisilimo družbo, da mislijo o določeni temi in s tem

počasi izboljšujemo svet. / Sa malim primjedbama možemo prisiliti društvo da misle o

određenoj temi i sa time polako poboljšamo svijet.

Del skupine. / Dio grupe.

Pomagamo velikim z idejami za doseganje ciljev. / Pomažemo velikim sa idejama za

postizanje ciljeva.

Pod naslovom Kaj se lahko naučijo odrasli od DV/OP / Što se mogu naučiti odrasli od

DV/OP, so otroci dopisali:

RAZBIJATI STEREOTIPE / RAZBIJATI STEREOTIPE

ŽIVOTNU LEKCIJU / ŽIVOTNA LEKCIJA

IMETI RAZUMEVANJE ZA DRUGE LJUDI / IMATI RAZUMIJEVANJE ZA DRUGE LJUDE

TUDI BREZ LAGAJA PRIDEŠ DO CILJA / I BEZ LAGANJA DOĐEŠ DO CILJA

DELAVNICA 5 – AKCIJSKI NAČRT ZA SODELOVANJE MED OP IN DV

CILJI DELAVNICE 5:

Zapisani predlogi za sodelovanje med OP in DV.

Ugotoviti, kako si otroci predstavljajo prihodnost OP in DV.

Ponudba enih in drugih – kaj so pripravljeni prispevati za dobro sodelovanje.


moderatorjem)

33

Ko bi jim le znali prisluhniti...

Na vprašanje Česa se vi naučite v DV/OP / Što se vi naučite u DV/OP, je bilo dodano

prejšnjim ugotovitvam:

o VZAJEMNO SPOŠTOVANJE / UZAJEMNO POŠTIVANJE

o POMOČ DRUGIM / POMOĆI DRUGIMA

o MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE / MEĐUSOBNO UVAŽAVANJE

Na vprašanje Kaj je OP / DV , kdo v njem sodeluje pa ni bila dodana nobena misel.

34

Zato pa so pod naslovom Razlogi vašega delovanja v OP ali DV / Razlozi vašeg

djelovanja u OP ili DV napisali:

o NAUČITI SE KOMUNICIRATI IN ARGUMENTIRATI / NAUČITI SE KOMUNICIRATI I

ARGUMENTIRATI

o SMEH IN ZABAVA / SMIJEH I ZABAVA

o SPOZNAVANJE NOVIH PRIJATELJEV IZ CELE SLO / UPOZNAVANJE NOVIH PRIJATELJA IZ CIJELE

SLO

35

Sledil je še Akcijski načrt za sodelovanje med OP in DV in naslovno temo delavnic smo lahko

zaključili.

Štiri skupine so viharile svoje možgančke na teme:

SODELOVANJE MED OBEMA JE POMEMBNO, ZA TO SMO PRIPRAVLJENI NAREDITI...

PRVI KORAK K BOLJŠEMU SODELOVANJU

VLOGA MOJE ORGANIZACIJE (ZPMS IN SAVEZ DRUŠTAVA NAŠIH DIJECA) PRI

VZPOSTAVITVI BOLJŠEGA SODELOVANJA

KAJ LAHKO SAM STORIM ZA TO

36

In tukaj so rezultati – zgovorni in slikoviti:

37

38

39

40

Sledilo je še zadnje dejanje pete delavnice – Moj prvi korak bo. /Moj prvi korak biti će Vsak je moral v skupini izbrati svoj par, ki mu je zaupal svoj prvi korak v smeri sodelovanja med OP in DV na ravni posameznika, slednji pa je njegov prvi korak zapisal na plakat. In, dobili smo precej konkretnih »prvih korakov« - pa poglejmo: Moj prvi korak bo… / Moj prvi korak biti će…

ZGUBITI PREDSODKE IN SE SPOPRIJATELJITI S PREDSTAVNIKI DV / IZGUBITI PREDRASUDE I SPRIJATELJITI SE

SA PREDSTAVNICIMA DV POGOVARJANJE BREZ PREDSODKOV / RAZGOVARANJE BEZ PREDRASUDA OHRANJANJE STIKOV S KAMPA / SAČUVATI KONTAKTE SA KAMPA UDELEŽIL SE BOM VEČ KAMPOV / UČESTVOVATI U VIŠE KAMPOVA PRIJATELJSTVO NA FACEBOOKU / PRIJATELJSTVO NA FACEBOOKU Z MNENJI PRIPOMOGEL DA SE SPREMENI SVET / SA MIŠLJENJIMA PRIPOMOĆI DA SE PROMJENI SVIJET SKYPE / SKYPE SKLEPANJE NOVIH PRIJATELJSTEV / SKLAPATI NOVA PRIJATELJSTVA ŠE KDAJ BOM VODIL TAKE DELAVNICE / PONEKAD ĆU VODITI OVAKVE RADIONICE IZMENJAVA MNENJ Z MENTORJI / RAZMJENA MIŠLJENJA SA MENTORIMA ŠE NAPREJ SE BOM UDELEŽEVAL OP / I DALJE ĆU UČESTVOVATI U DV FB / FB SPODBUJANJE DRUGIH K SODELOVANJU, OHRANJANJE STIKOV / POBUĐIVATI DRUGE K UČEŠĆU, SAČUVATI

KONTAKTE PRIJATELJE BO SEZNANILA S KAMPOM / PRIJATELJE UPOZNATI SA KAMPOM OBDRŽAL BOM KOMUNIKACIJO Z LJUDMI IN ŠOLAMI / ODRŽATI KOMUNIKACIJU S LJUDIMA I ŠKOLE

41

2. STEREOTIPI IN PREDSODKI DO HRVATOV IN SLOVENCEV/

STEREOTIPI I PREDRASUDE DO HRVATA S SLOVENACA

Moderatorka: Mirjam Dominko

KLJUČNI CILJI /KLJUČNI CILJEVI UGOTOVITI, KAKŠNE STEREOTIPE IN PREDSODKE IMAJO SLOVENSKI OTROCI DO HRVATOV IN HRVAŠKI OTROCI DO SLOVENCEV IN KATERI SO NJIHOVI PREDLOGI ZA PRESEGANJE TEH STEREOTIPOV IN PREDSODKOV / UTVRDITI KOJE STEROTIPE I PREDRASUDE IMAJU SLOVENSKA DJECA DO HRVATA I HRVATSKA DJECA DO SLOVENACA TE KOJI SU NJIHOVI PRIJEDLOZI ZA PREVAZILAŽENJE TIH STEROTIPOVA I PREDRASUDA

2. DELAVNICA

Kaj so stereotipi, kaj predsodki in, kako nastajajo?

3. DELAVNICA

Razkrinkajmo jih!

1. DELAVNICA

V čem smo si podobni, v čem različni?

5. DELAVNICA

Kaj lahko storimo otroci za preseganje

stereotipov in predsodkov

in za uspešen medkulturni dialog?

4. DELAVNICA

Stereotipi in predsodki so filtri, ki

zamegljujejo našo sposobnost

zaznavanja zunanjega sveta –

znebimo se jih!

42

1. delavnica: V ČEM SMO SI PODOBNI, V ČEM RAZLIČNI? / U ČEMU SMO SI SLIČNI, U ČEMU RAZLIČITI?

Cilji: 1. PREDSTAVITEV (osnovne tematike, posamezne delavnice, prevajalke, moderatorke, medsebojna predstavitev udeležencev).

2.USTVARITI NABOR KLJUČEV, po katerih se otroci ločujejo in, ki jih družijo ter so

podlaga za nastanek stereotipov in predsodkov. Ta nabor bo služil naslednji skupini za

izhodišče za razmislek o tem, kaj so stereotipi in predsodki in, kako nastanejo.

Posedli smo se v krog, se predstavili drug drugemu in se pogovorili, kako bodo potekali naslednji trije dnevi. Da bi delo čim lažje teklo, smo določili načela in pravila sodelovanja. Potipali smo, koliko vemo o stereotipih in predsodkih. Spoznali smo, kako bomo v petih delavnicah s petimi različnimi skupinami razkrivali, kako stereotipi in predsodki nastajajo, kakšen vpliv imajo na nas in, kako lahko zmanjšamo njihovo moč. Dogovorili smo se, da bomo na prvi delavnici najprej poiskali tiste značilnosti, ki nas ljudi družijo in tiste, ki nas ločujejo. Iz klobuka smo povlekli barvne lističe in se po barvah razporedili po skupinah. Z metodo možganske nevihte smo v vsaki skupini ustvarili svoj nabor individualnih in skupinskih značilnosti.

Nato smo se razdelili na dve veliki skupini: prva je na veliki plakat izbrala vse individualne, druga pa skupinske značilnosti, po katerih se ločujemo ali združujemo.

43

Ustvarili smo velik skupinski plakat, ki ni le vsebinsko zanimiv, ampak lepo odseva naše

sodelovanje: če smo v začetku še potrebovali pomoč prevajalke, je bila ta že po prvi uri

potrebna le še tu in tam. Plakat smo zapisali tako, kot smo se pogovarjali: v slovenščini in

hrvaščini. Prav zabavno je bilo odkrivati podobnosti v jeziku.

Plakat bo naslednji skupini v pomoč pri ustvarjanju definicije stereotipov in predsodkov in

ugotavljanju, kako do njih pride.

44

Otroci so poiskali tiste značilnosti, ki nas ljudi družijo in tiste, ki nas ločujejo (so podlaga za

nastajanje stereotipov in predsodkov). / Djeca su potražila one karakteristike, koje nas

ljude druže i one koji nas razdvajaju (osnova su za nastanak stereotipa i predrasuda).

Individualne značilnosti/indivudualne

karakteristike

Skupinske značilnosti/grupne

karakteristike

tip krvi / tip krvi barva kože / boja kože

vrednote / vrijednosti vera / vjera

zdravje / zdravlje starost / starost

emocije / emocije poreklo / podrijetlo

naslov / adresa Spol / spol

prihodnost / budućnost državljanstvo / državljanstvo

višina / visina parlament / parlament

teža / težina kultura / kultura

finančno stanje / financijsko stanje predsednik / predsjednik

karakter / karakter kulinarika / kulinarika

sluh / sluh izobrazba / obrazovanje

ime / ime narečje / dialekt

starost / starost finančna situacija / financijska situacija

hobi / hobi zgodovina / povijest

stil oblačenja / stil oblačenja jezik / jezik

barva oči / boja očiju organi / tijela

poklic / poziv

45

Delavnico smo zaključili s »kiparsko razstavo« in s »koncertom«. Najprej sta namreč skupini,

ki sta v prvem delu ustvarjali nabora ključev individualnih in skupinskih značilnosti in, v

katerih so bili pomešani slovenski in hrvaški otroci, ustvarili vsaka po eno živo skulpturo. Prva

skupina je prikazovala povezovanje, druga pa ločevanje. V vsaki skupini smo izbrali po tri

kiparje, ostali otroci so bili »gradbeni materijal«. / Radionicu smo zaključili sa „kiparskom

izložbom“ i sa „koncertom“. Najprije su dvije grupe , koje su u prvom dijelu stvarali nabor

ključeva individualnih i grupnih karakteristika i u kojem su bili izmiješana slovenska i hrvatska

djeca, kreirali svaki po jednu živu skulpturu. Prva grupa je prikazivala povezivanje, a druga pa

odvajanje.

Povezovanje in ločevanje

Na plakatni list, na katerega so skupine druga drugi puščala sporočila, smo zapisali / Na listu

poster na kojem su skupine napuštaju jedni druge poruke, što je napisao:

Sporočila skupin: / Poruke grupa:

Drugi skupini sporočamo: / Drugoj grupi poručujemo:

Fino se 'mejte! / Dobro se provedite! Vsaka razlika je lahko podobnost in obratno. / Svaka razlika može biti sličnost i obratno. Vsak ima svoje pomanjkljivosti in prednosti. / Svatko ima svoje mane i vrline. Predsodki nastajajo zaradi razlik, katere ljudje ne morejo sprejeti. / Predrasude nastaju zbog razlika koje ljudi ne mogu prihvatiti. Lahko najdete prijatelje, pa četudi so iz drugih držav. / Možete nači prijatelje pa makar su iz drugih zemalja. *

Delavnico smo zaključili s pesmijo. Otroci so se razdelili na hrvaško in slovensko skupino.

Hrvaški otroci so slovenske otroke naučili zapeti hrvaško pesmico in obratno. Res je bilo

zabavno poslušati slovenske otroke, ki so peli hrvaško pesmico o malem zajčku in hrvaške

otroke, ki so peli »Na planincah«.

46

2. delavnica: KAJ SO STEREOTIPI, KAJ PREDSODKI IN KAKO NASTANEJO / ŠTO SU TO STEREOTIPI, ŠTO PREDRASUDE I KAKO NASTAJU

Cilj: DEFINIRATI kategoriji stereotipov in predsodkov ter ugotoviti, kako in zakaj nastanejo eni in drugi.

Ko smo se pozdravili in predstavili, smo se najprej seznanili z vodilno tematiko delavnic na temo stereotipov in predsodkov in nalogo, ki je čakala skupino. Še prej pa smo imeli priložnost, da občutimo, kako se počutimo, ko smo žrtve stereotipov in predsodkov.

Izobčenec

Izmed vseh udeležencev smo izbrali tri pogumne prostovoljke, ki so bile pripravljene

odigrati vloge komika, kriminalca in politika. Vsaka je imela svoj navdihujoči govor, vendar

se publika prosti njihovemu pričakovanju ob poslušanju ni odzivala na vsebino: naj je

komičarka povedala še tako smešno šalo, se ji poslušalci niso smejali; naj je kriminalka še

tako opravičevala svojo usodo in naj je političarka obljubljala še tako svetlo prihodnost, so

ju v en glas izžvižgali. Saj menda tako »vsi vemo«, da »se kriminalci vsi po vrst lažejo,

politiki prav tako, komiki se pa tako ali tako samo napihujejo«.

Seveda so prostovoljke kmalu spoznale, za kaj gre, vendar so kljub temu poročale, da so se

počutile osamljeno, nesprejeto, slabo. Kako je šele, ko gre zares!

Definicija

Ko smo se seznanili z izsledki in s sporočili otrok prve delavnice, smo se posvetili definicijam.

Trije otroci so se javili za vlogo zapisovalcev in vsak je na svoj plakat zapisoval ideje o tem, kaj

so stereotipi, kaj predsodki in, kako nastanejo. To so naše ideje:

To so naše ideje / to su naše ideje

Stereotip / stereotip

47

NEUTEMELJENO PREPRIČANJE NEKE SKUPINE LJUDI / POSAMEZNIKA DO NEKE DRUGE SKUPINE LJUDI /

POSAMEZNIKA. / NEOSNOVANO UVJERENJE NEKE GRUPE LJUDI/POJEDINACA DO NEKE DRUGE GRUPE

LJUDI/POJEDINACA. ZMOTNO MIŠLJENJE DO DRUGAČNIH. / POGREŠNO MIŠLJENJE DO DRUGAČIJIH. NA PODLAGI GOVORIC… / NA OSNOVU GLASINA… GOVORE O SKUPINI LJUDI. / GOVORE O GRUPI LJUDI. LAHKO SO DOBRI IN SLABI, TODA NAM ZAPIRAJO PRAVI POGLED NA SKUPINO LJUDI. / MOGU BITI DOBRI I

LOŠI, ALI NAM ZATVARIJU PRAVI POGLED NA GRUPU LJUDI. JE VSESPLOŠNA PREDSTAVA LJUDI O DRUGAČNIH, KI JE NAVADNO ZMOTNA. / JE OPĆENITA PREDSTAVA

LJUDI DO DRUGAČIJIH, KOJA JE OBIČNO POGREŠNA. DRUŽBA DODAJA. / DRUŠTVO NAMEĆE. NEPRAVILNO MIŠLJENJE O OSEBI ALI SKUPINI; NA IZGLED OCENJUJEMO NEKOGA, BREZ DA BI GA PREJ

SPOZNALI; TO VODI DO KONFLIKTA. / NETOČNO MIŠLJENJE O OSOBI ILI GRUPI; NA IZGLED PROCENJAMO

NEKOGA BREZ DA BI GA PRIJE UPOZNALI; TO DOVODI DO KONFLIKTA. STEREOTIP JE VSESPLOŠNA PREDSTAVA DRUŽBE O NEKATERIH SKUPINAH LJUDI, KI JE NAVADNO ZMOTNA.

/ STEREOTIP JE OPĆA PREDSTAVA DRUŠTVA O NEKIM GRUPAMA LJUDI, KOJA JE OBIČNO POGREŠNA. V GLAVNEM POZITIVNI. / UGLAVNOM POZITIVNI. ŽALIJO ME. / ME VRIJEĐAJU.

Predsodek /predrasuda NADGRADNJA STEREOTIPA. MIŠLJENJE, KI NI UTEMELJENO Z IZKUŠNJO. /

NADGRADNJA STEREOTIPA. MIŠLJENJE, KOJE NEMA OSNOVE U ISKUSTVU. V NAPREJ DOLOČENA OPREDELITEV O POSAMEZNIKU ALI SKUPINI. / UNAPRIJED ODREĐENI STAVOVI O

POJEDINCU ILI GRUPI. NA OSNOVI IZGLEDA. / NA TEMELJU IZGLEDA. JE OSEBNO SLABO ALI DOBRO MIŠLJENJE O NEKI OSEBI ALI SKUPINI. / LIČNO JE SLABO ILI DOBRO

MIŠLJENJE O NEKOJ OSOBI ILI GRUPI. STRAH IN IZOGIBANJE OD NEPOZNANE OSEBE, KER NI KOT MI. / STRAH I IZBJEGAVANJE OD NEPOZNATE

OSOBE, JER NIJE KAO MI. TO PRIPELJE DO: KONFLIKTA, NEKOMUNIKACIJE, ŠE VEČJI STRAH, NEZNANJE; STOP! SHARE LOVE! / TO

DOVODI DO: KONFLIKTA, NEKOMUNIKACIJE, JOŠ VEĆI STRAH, NEZNANJE; STOP! SHARE LOVE! IZMIŠLJENA PREDSTAVA O NEKOM ALI O NEKI SKUPINI, KI NASTANE ZARADI NEZNANJA O NEKOM ALI O

NEČEM. / IZMIŠLJENA PREDSTAVA O NEKOM ILI NEKOJ GRUPI KOJA NASTANE ZBOG NEZNANJA O NEKOME

ILI O NEČEM. MNENJE O OSEBI ALI SKUPINI LJUDI BREZ PREDHODNEGA VEDENJA. ZARADI TEGA JE IZOLIRANA. /

MIŠLJENJE O OSOBI ILI GRUPI LJUDI BEZ PRETHODNOG ZNANJA. ZBOG TOGA JE IZOLIRANA. ZBIR LASTNOSTI KATERE DAJEMO OSEBI ALI SKUPINI KATERE NE POZNAMO. / SKUP OSOBINA KOJE

DAJEMO POJEDINCU ILI SKUPINI NE POZNAJUĆIJIH. VEDNO SO SLABE, ŽALIJO / UVJEK SU LOŠE, VRIJEĐAJU

KAKO NASTAJAJO / KAKO NASTAJU NASTANE ZARADI NEPOZNANJA / NASTAJE ZBOG NEPOZNAVANJA STARŠI / RODITELJI SKOZI ZGODOVINO / KROZ POVIJEST

48

NASTANEJO ZARADI TEGA, KER SI TUDI SAMI USTVARIMO TAKO MNENJE ALI PA NAM GA POSREDUJEJO

DRUGI. / NASTANU ZBOG TOGA JER SI I SAMI STVORIMO TAKVO MIŠLJENJE ILI NAM GA PROSLIJEDE

DRUGI. ZARADI PREPIROV, ZNAČILNOSTI NEKOGA, ZMOTNIH PREPRIČANJ. / ZBOG SVAĐA,OSOBINA NEKOGA,

KRIVIH UVJERENJA IZ NEZNANJA, STRAHA, PRIMITIVIZMA. / IZ NEZNANJA, STRAHA, PRIMITIVIZMA KOMPLEKSI, POLITIČNA SITUACIJA, STRAH, PRETEKLOST, NEZNANJE, NESTRINJANJE, SLABE IZKUŠNJE,

OBČUTKI, IZOLIRANOST, LJUBOSUMNOST. / KOMPLEKSI, POLITIČKA SITUACIJA, STRAH, PROŠLOST, NEZNANJE, NESLAGANJE, LOŠA ISKUSTVA, OSJEČAJI, IZOLIRANOST, LJUBOMORA.

SE IZGUBIJO S SPOZNAVANJEM OSEBE ALI SKUPINE, IZOBRAŽEVANJEM, IGNORIRANJEM. / NESTAJU

UPOZNAVANJEM POJEDINCA ILI SKUPINE, OBRAZOVANJEM, IGNORIRANJEM. SE IZGUBIJO S PREDAJO, VPLIVA DRUŽINE IN ŠIRŠEGA OKOLJA. / NESTAJU PREDAJOM, UTJECAJA OBITELJI I

ŠIRE SREDINE.

Skupna definicija /Zajednička definicija Stereotipi so: lažna mišljenja o nekom ali nečem, ki nastajajo iz strahu, preteklosti, občutkov in razmišljanja. /Stereotipi su: lažna mišljenja o nekome ili nečemu , koja nastaju iz straha, prošlosti, osjećaja i razmišljanja. Predsodki so izmišljena predstava o nekom ali nečem, ki nastajajo zaradi sebe ali drugih. / Predrasude su izmišljene predstave o nekome ili nečemu koje nastaju zbog sebe ili drugih.

49

Tako kot v prvi skupini, smo se razšli z zbiranjem sporočil naslednji skupini. / Isto kao u prvoj grupi, smo se razišli sa sakupljanjem poruka sljedećoj.

3. skupini sporočamo / Trećoj grupi poručujemo

Vsak človek naj bo to, kar je. / Svaki čovjek neka bude to što je. Naj se ne boji svojih lastnosti. / Naj se ne boji svojih lastnosti. Naj spoštuje druge in naj ne sklepa prehitro. / Neka poštuje druge i neka ne zaključuje

prebrzo.

Ne presojajmo ljudi, dokler jih ne poznamo. / Ne sudimo ljude, dok ih ne upoznamo.

Ne teptajte tujih občutkov. / Ne gazite tuđih osječaja.

Naj spoštuje druge in naj ne zaključuje prehitro. / Neka poštuje druge i neka ne donosi

zaključke prebrzo.

In s pesmijo: hrvaški otroci so zapeli slovensko pesmico, slovenski otroci hrvaško.

50

3. delavnica: RAZKRINKAJMO JIH! / DEMASKIRAJMO IH!

Cilj: UGOTOVITI ali med hrvaškimi otroci obstajajo predsodki o slovenskih otrocih in obratno.

Kot poprej, smo se po pozdravu in kratki predstavitvi najprej seznanili z vodilno tematiko delavnic na temo stereotipov in predsodkov in nalogo, ki je čakala skupino. Tudi tokrat smo najprej začutili, kako se ljudje počutimo, ko smo žrtve predsodkov. Igrali smo se igrico:

V akvariju

Celotno skupino smo razdelili na 2 skupini. Potem so »levorokci« dvignili roke in se znotraj

svoje skupine vsedli na tla. »Desnorokci« so jih tesno obstopili. Med seboj se obe skupini

nista smeli pogovarjati, lahko so se menili le udeleženci znotraj manjše skupine (torej

»levorokci med sabo in »desnorokci« med sabo). Manjšina je nato podelila svojo izkušnjo:

povedali so, kako so se počutili, ko so bili v manšini, »pod« večino in tesno obkroženi. Prav

tako je večina podelila svoje občutke.

Skupine smo nekajkrat zamenjali: daljši sredinec na nogi, Slovenci in Hrvati, ...

Ali obstajajo stereotipi med slovenskimi in hrvaškimi otroci? / Da li postoje

stereotipi između slovenske i hrvatske djece?

Spet smo se posedli v dve skupini, tokrat Slovenci skupaj, Hrvati skupaj. Na list papirja smo

zapisali stereotipe in predsodke, ki jih morda imamo drug o drugem:

Otroci so zapisali stereotipe in predsodke, ki jih morda imamo drug o drugem: / Djeca su

napisala stereotipe i predrasude koje možda imamo drugi o drugome:

Kakšni so Hrvati/Kakvi so Hrvati? Kakšni so Slovenci/Kakvi so Slovenci? NEVZGOJENI / NEODGOJENI OPUŠTENI / SPROŠČENI GLASNI / HRUPNI ZABAVNI / ZABAVNI SE NE PRILAGAJAJO / SE NE PRILAGOĐAVAJU ŠALJIVI / HUMORNI DOBER SLADOLED (POCENI) /DOBAR (JEFTIN) SLADOLED GOSTOLJUBIVI / GOSTOLJUBNI STRASTNI / STRASTNI RADI SE DRUŽIJO Z VSEMI / VOLE SE DRUŽITI SA

SVIMA OBSEDENI Z NOGOMETOM / OPSJEDNUT SA FUZBALOM KOMUNIKATIVNI / KOMUNIKATIVNI AGRESIVNI (VOZNIKI) /AGRESIVNI (VOZAČI) VEDNO ZA ZABAVO / UVIJEK ZA ZABAVU POMAGAJO / POMOGNU

51

Rišem portret slovenskega otroka, rišem portret hrvaškega otroka

/ Crtam potret slovenskog djeteta, crtam portret hrvatskog djeteta.

Zanimalo nas je, kako si slovenski otroci predstavljajo hrvaške in obratno. Iz portretov ne bi nikoli razbrali, katere so narisali slovenski otroci in predstavljajo hrvaške otroke in katere hrvaški; če ne bi nosili športnih dresov, seveda. / Zanimalo nas je, kako si slovenska djeca predstavljaju hrvatsku i obratno. Iz portreta ne možemo nikada razabrati koje su nacrtala slovenska djeca i predstavljaju hrvatsku djecu i koje hrvatska djeca; ako ne bi nosili sportskih dresova, naravno.

Tako, kot vse do sedaj, smo delavnico zaključili s pesmijo in sporočili naslednji skupini. / Tako kao i sve ostalo do sada smo radionicu završili sa pjesmom i porukama slijedećoj grupi.

52

4. skupini sporočamo: / Četvrtoj grupi poručujemo:

Vsi smo enaki / enakovredni. / Svi smo jednaki / jednakovrijedni. Imamo pravico do svojega mnenja. / Imamo pravo na svoje mišljenje. Večina stereotipov ni na realni podlagi. / Većina stereotipa nije na realnoj osnovi. Priznajmo si, da jih imamo tudi mi. / Priznajmo si, da ih imamo i mi. Ni jih tako težko preseči. / Nije ih tako teško prevazići.

4. delavnica: STEREOTIPI IN PREDSODKI SO FILTRI, KI ZAMEGLJUJEJO NAŠO SPOSOBNOST ZAZNAVANJA ZUNANJEGA SVETA – ZNEBIMO SE JIH!

/ STEREOTIPI I PREDRASUDE SU FILTERI, KOJI ZAMAGLE NAŠU SPOSOBNOST SAZNAVANJA VANJSKOG SVIJETA –OTARASIMO IH SE!

Cilj: 1. OZAVESTITI vlogo stereotipov in predsodkov pri dojemanju sveta in oblikovanju podobe o realnosti.

2. UNIČITI filtre. Po kratki predstavitvi vodilne tematike delavnice na temo stereotipov in predsodkov ter potem, ko smo se seznanili s sporočili otrok prejšnje skupine, smo si ogledali nalogo, ki nas je čakala.

Kako dojemamo svet in kako oblikujemo notranje predstave o realnosti?

/ Kako shvaćamo svijet i kako oblikujemo unutarnje predstave o realnosti?

Da bi že kar takoj začutili, kako si ljudje ustvarjamo podobe o drugih, tudi takih, ki jih sploh ne poznamo, smo se tokrat drug drugemu predstavili na neobičajen način. Usedli smo se po parih in sicer z otroci, ki jih do tedaj nismo poznali in drug o drugem zapisali: / Da bi već odmah osjetili kako si ljudi stvaramo likove o drugima, i takvih, koje uopće ne poznajemo, smo se ovaj put drug drugome predstavili na neobičan način. Sjeli smo se po parovima i to sa djecom koju do tada nismo poznavali i drugi o drugome zapisali:

Vse vem o tebi / sve znam o tebi

TVOJA NAJLJUBŠA JED JE ... / TVOJE NAJOMILJENIJE JELO JE…

TVOJA NAJLJUBŠA GLASBENA SKUPINA / PEVEC / PEVKA JE ... /

TVOJA NAJDRAŽA MUZIČKA GRUPA/PJEVAČ/PJEVAČICA JE…

TVOJ NAJLJUBŠI IGRALEC / IGRALKA JE ... / TVOJ NAJDRAŽI GLUMAC

/ GLUMICA JE…

TVOJA NAJLJUBŠA TV ODDAJA JE ... / TVOJA NAJDRAŽA TV EMISIJA

JE…

TI SPLOH NE MARAŠ … / TI UOPĆE NE VOLIŠ…

TI IMAŠ NAJRAJE ... / TI NAJVIŠE VOLIŠ…

53

Ko spoznavamo nove ljudi, si vnaprej predstavljamo, da jih poznamo, da vemo vse o njih. Spoznali smo komunikacijski model, ki razlaga, kako si ljudje na podlagi prepričanj, vrednot, izkušenj, spominov in drugih filtrov ustvarjamo podobe o realnosti in kako verjamemo, da je subjektivna realnost v resnici objektivna. Pogovarjali smo se o tem, kako pomembno je, da spoznavamo svetove drugih ljudi. / Kada upoznajemo nove ljude, unaprijed imamo predstavu da ih poznajemo, da znamo sve o njima. Upoznali smo komunikacijski model, koji objašnjava kako si ljudi na osnovi uvjerenja, vrijednosti, iskustva, sjećanja i drugih filtra stvaramo likove o realnosti i kako vjerujemo, da je subjektivna realnost u zbilji objektivna. Razgovarali smo se o tome kako je značajno da upoznajemo svjetove drugih ljudi.

Koliko novih, najbolj neumnih stereotipov in predsodkov lahko ustvarimo v

20 minutah?

Tokrat smo delavnico začeli ustvarjalno. V petih podskupinah smo si najprej izmišljali najbolj neumne, nove stereotipe.

54

Nekaj idej

Visoki ljudje so najboljši v pometanju.

Nizki ljudi lakše jedu hranu. Ljudje z več zobmi lažje pripovedujejo pravljice.

Ljudje, ki se jim ime začne s črko S imajo nadnaravne sposobnosti. Tisti, ki ima naprej ušesa, bo bogat. Tisti, ki imajo dolge prste, kradejo.

Tko jede jabuku, je zdrav.

Na koncu smo izbrali zmagovalca:

LJUDI, KOJI IMAJU ZELENE OČI VIDU SVIJET U ZELENOJ BOJI

55

UNIČIMO STEREOTIPE IN PREDSODKE

Odločili smo se, da bomo stereotipe in predsodke simbolično uničili – in sicer fizično. Najprej

je vsak otrok izdelal simbolično podobo stereotipa ali predsodka: nekateri otroci so izdelali

kipce iz plastelina, drugi so slikali, ... Ustvarjali smo z ljubeznijo in svoje izdelke smo skrbno

negovali ...

Potem smo jih razstavili ...

56

In nazadnje smo jih uničili ...

Za zaključek smo se pogovarjali o tem, kako smo se počutili, ko smo najprej ustvarjali in

potem uničevali in, kako pomembno je, da se stereotipov in predsodkov najprej zavedamo,

da se jih bomo lahko na koncu znebili.

Seveda smo tudi tokrat delavnico zaključili s pesmijo in sporočili naslednji skupini.

5. skupini sporočamo / Petoj grupu poručujemo:

Človeka ne dela obleka. / Čovjeka ne čini odjelo. Pozdravljena, nova skupina! / Bog nova grupo! Mi smo boljši od vas. / Mi smo bolji od vas. V vsakem človeku je dobro in predsodki tega ne smejo uničiti. / U svakom čovjeku postoji dobro i predrasude to ne smiju uništiti. Izgled vara. / Izgled laže. Nikad nemoj sudit po prvom dojmu. / Nikoli ne sodi po prvem vtisu.

57

5. delavnica: KAJ LAHKO OTROCI STORIMO ZA PRESEGANJE STEREOTIPOV IN PREDSODKOV IN ZA USPEŠEN MEDKULTURNI DIALOG / ŠTO MOŽEMO DJECA UČINITI ZA PREVAZILAŽENJE STEREOTIPA I PREDRASUDA I ZA USPJEŠAN MEĐUKULTURNI DALOG

Cilj: OZAVESTITI svojo aktivno vlogo v svetu pri boju proti stereotipom in predsodkom in za uspešen medkulturni dialog.

Po običajnem uvodu smo se za boljši stik s tematiko, stereotipov in predsodkov lotili na jezikovni ravni. Razdelili smo se v 6 skupin, vsaka je prejela v obdelavo stavek, ki je ponazarjal enega splošnih stereotipov. Naša naloga je bila, da te stereotipe z enim smiselnim, pametnim in udarnim stavkom razkrinkamo in s tem uničimo. / Podijelili smo se u 6 grupa, svaka je primila u obradu rečenicu koje je prikazivala jednoga od općih stereotipa. Naš zadatak je bio, da te stereotipe sa jednom logičkom, pametnom i udarnom rečenicom raskrinkamo i sa time uništimo.

Američani so debeli. / Zakaj pa? Razloži, a so tvoji sorodniki iz Amerike? / Amerikanci su gojazni./A zašto? Objasni, da li su tvoji rođaci iz Amerike?

Cigani kradejo./Ako si nekad čuo, da je Cigan nešto ukrao, ne znači, da su svi Cigani isti. Ne smiješ presuđivati jednog po svima. / Cigani kradu./Če si nekoč slišal, da je Cigan nekaj ukradel, ne pomeni da so vsi Cigani enaki.

Deklice v nerazvitih deželah ne potrebujejo šol. /Vsaka oseba, brez izjeme, ima pravico do šole. / Djevojčice u nerazvijenim državama ne trebaju škole. / Svaka osoba, bez iznimke, ima pravo do škole.

Blondinke so neumne. / Kaj pa, če je bil Albert Einstein blond? /Blondinke su glupe./A što ako je bio Albert Einstein blond?

Ljudje druge polti so sumljivi. / Svi smo različiti i ljude ne treba suditi po boji kože. /Ljudi sa drugačijim tenom su sumnjivi./Vsi smo različni in ljudi ni treba soditi po barvi kože.

Ni naključje, da so nekateri bogati, drugi pa revni. / Če si bogat, pomeni, da si delal / imaš poznanstva / negativne posle. Če si reven, ne pomeni, da so tvoji starši iz Afrike. Ne presojaj, ampak misli! / Nije slučajno, da su neki bogati , drugi siromašni. /Ako si bogat, znači, da si radio/imaš poznanstva/negativne poslove. Ako si siromašan , ne znači, da su tvoji roditelji iz Afrike. Nemoj suditi nego misli!

58

Potem smo se pogovarjali o tem, kaj lahko vsak posameznik stori za boljše sporazumevanje z drugimi in, ali lahko otroci pri tem kaj naučijo odrasle.

KAKO BI ODRASLE NAUČILI BOLJŠEGA MEDKULTURNEGA DIALOGA

Razdelili smo se na tri skupine in vsaka skupina je pripravila svoj izdelek - sporočilo odraslim

o tem, kaj si otroci mislijo o stereotipih in predsodkih in kaj jim glede tega priporočajo. /

poruka odraslim o tome što si djeca misle o stereotipima i predrasudama i što im

priporučaju.

Nekaj smo zapisali, nekaj narisali in veliko prikazali.

Povzetek zapisanega: / Sažetak zapisanog:

1. Stereotipi in predsodki so negativni, saj sodimo ljudi brez da bi jih spoznali, na

podlagi neresničnih informacij, ki nam jih vsilijo družba in mediji. / Stereotipi i

predrasude su negativni jer sudimo ljude bez da bi jih upoznali na osnovu nestvarnih

informacija, koje nam nameće društvo i mediji.

2. Sami začnemo razmišljati drugače – kritično do mnenj drugih, odpravimo

predsodke, ki jih imamo mi do drugih. Ko razčistimo pri sebi, lahko začnemo pri

drugih. / Sami počinjemo razmišljati drugačije-kritički do mišljenja drugih, uklonimo

predrasude koje imamo mi do dugih. Kad raščistimo kod sebe, možemo početi sa

drugima.

3. Starše vsakič, ko izrečejo predsodek ali stereotip opozorimo. Ko jim sami pokažemo,

da znamo razmišljati in smo jim na nek način zgled, jih lahko naučimo nedolžne

otroške pameti. / Roditelje uvijek, kad kažu predrasudu ili stereotip upozorimo. Kad

59

im sami pokažemo da znamo razmišljati i smo im na neki način uzor, možemo ih

naučiti nevine dječje pameti.

KRATKA JEZIKOVNA DELAVNICA

V tej skupini smo delo zaključili čisto na poseben način: hrvaški otroci so zapisali kratko

zgodbico z naslovom Šuma Striborova in jo predali slovenskim v prevod; slovenski otroci pa

so zapisali Zgodbico o treh prašičkih , ki so jo nato hrvaški otroci prevedli v hrvaščino. Tako

smo lahko ugotovili, kako se lahko razumemo čisto brez prevajalk.

In, kot vse do sedaj, smo na koncu naslednji skupini poslali sporočilo.

1. skupini sporočamo / prvoj grupi poručujemo

Radi vas 'mamo. / Volimo vas. Boljši smo od vas! / Bolji smo od vas!

60

3. PARTICIPACIJA/SODELOVANJE OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH /

PARTICIPACIJA DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA

Moderator: Janko Selinšek

KLJUČNI CILJI: / KLJUČNI CILJEVI 1. Zbrati primere dobrih praks sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih in nanizati ideje

za nove načine. / Sakupiti primjere dobrih praksa sudjelovanja djece u društvenim

aktivnostima i poredati ideje za nove načine.

2. Analizirati stanje sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih. / Analizirati stanje suradnje

djece u društvenim aktivnostima.

3. Ozavestiti pomen sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih. / Osvijestiti značenje

suradnje djece u društvenim aktivnostima.

61

PRAVILA SURADNJE

1) TIKAMO SE I ZOVEMO PO IMENIMA

2) AKTIVNO SUDJELUJEMO

3) AKTIVNO SLUŠAMO 4) SVAKO MIŠLJENJE,

KOMENTAR… UZMEMO U OBZIR

5) SVI SMO MI JEDNAKOVRIJEDNI I RAVNOPRAVNI

6) POŠTUJEMO JEDNI DRUGE

7) GOVORIMO KRATKO I SAŽETO

8) DOPUŠTAMO JEZIČNE POGREŠKE

62

Vsaka skupina je obravnavala svojo tematiko. Tematike so se v petih zaokroženih

delavnicah nadgrajevale. Skupno so predstavile celotni mozaik stanja in aktivnosti

vezanih na participacijo otrok v družbenih aktivnostih. Vsaka skupina je na svoji

delavnici povzela zaključek in prenesla sporočilo naslednji skupini. / Svaka grupa je

obrađivala svoju tematiku. Tematike su se u pet zaokruženima radionicama

dograđivale. Zajedno su predstavile cjelokupni mozaik stanja i aktivnosti vezanih na

participaciju djece u društvenim aktivnostima. Svaka grupa je na svojoj radionici

napravila zaključak i prenijela poruku sljedećoj grupi.

63

1. DELAVNICA

• Spoznati družbene aktivnosti in njihov pomen v družbi.

2. DELAVNICA

• Spoznati temelje participacije.

3.DELAVNICA

• Analizirati sodelovanje otrok danes.

4.DELAVNICA

• Zbrati primere dobrih praks sodelovanje otrok v družbenih aktivnostih.

5.DELAVNICA

• Zbrati predloge in nove načine sodelovanja otrok v družbenih aktivnostih.

64

1. delavnica: SPOZNATI DRUŽBENE AKTIVNOSTI IN NJIHOV POMEN V DRUŽBI / UPOZNATI DRUŠTVENE AKTIVNOSTI I NJIHOVO ZNAČENJE U DRUŠTVU

Vprašanja za razmislek: KATERE DRUŽBENE AKTIVNOSTI POZNAMO? KATERE POTREBE

ZADOVOLJUJEMO V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? KATERI SO POGOJI ZA DOBRO

SODELOVANJE V SKUPINI?

Za človeško življenje je nujno potrebno, da poteka v različnih skupnostih. Te skupnosti so npr. družina, generacija, soseščina, razred oziroma sloj, naselje, regija, narod, športna društva, politične organizacije itd. V njih je posameznik udeležen na različne načine. Brez teh družbenih skupnosti pa si je težko zamisliti celoto našega življenja, zadovoljevanja potreb itd. Vaja: Celotna skupina se razdeli v tri manjše skupine. Vsaka skupina je med sabo povezana in ovita v raztezno tkanino. Znotraj skupine veljajo določena pravila. Ko skupina obvlada delo in komunikacijo v skupini, sledi nadaljevanje naloge. Vse tri skupine dobijo nalogo da vodijo žogo od točke A do točke B v najkrajšem možnem času in da pri tem ne kršijo pravil.

SKUPINSKA VAJA

»BRCANJE ŽOGE«

CILJ: V čim krajšem času zbrcati

žogo od točke A do točke B.

PRAVILA: Oblikujejo se tri skupine

Vsaka skupina je »ovita« v

raztezno tkanino

V skupini lahko brcne vsak samo

enkrat. Naslednji lahko udari

spremljevalec na desni.

Ko brcne skupina 1, nadaljuje

skupina 2 in nato 3.

Skupina 1 brca samo z levo nogo,

skupina 2 z desno in skupina 3 s

peto.

65

66

Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na koncu predstavi.

67

68

KATERE POTREBE ZADOVOLJUJEMO V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? /

KATERE DRUŽBENE AKTIVNOSTI POZNAMO?/ KOJE POTREBE ZADOVOLJAVAMO U

DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA? / KOJE DRUŠTVENE AKTIVNOSTI POZNAJEMO?

- POVEZOVANJE IN SODELOVANJE / POVEZIVANJE I SURADNJA - OTROŠKI PARLAMENTI, IZHODI, FESTIVALI, PARADE / DJEČJE VIJEČE, IZLAZI, FESTIVALI,

PARADE - ŠPORTNA EKIPA, ORKESTER, ZBOR, DISKO / SPORTSKA EKIPA, ORKESTAR, ZBOR, DISCO - PLESNE AKTIVNOSTI, SKUPINSKO UČENJE / PLESNE AKTIVNOSTI, GRUPNO UČENJE - ŠAH, ČLOVEK NE JEZI SE, KOSILO, VEČERJA / ŠAH, ČOVJEK NE LJUTI SE, RUČAK, VEČERA - MAŠKARE, PISANICE / MAŠKARE, PISANICE - ZABAVE, NAVIJANJE, DRUŽABNE IGRE / ZABAVE, NAVIJANJE,DRUŠTVENE IGRE

Povezovanje in

sodelovanje

plesne aktivnosti, skupinsko

učenje

plesne aktivnosti, skupinsko

učenje, zabave,

navijanje

Otroški parlament,

izhodi, festivali, parade

Športna ekipa,

orkester, zbor, disco

Šah, človek ne

jezi se, kosilo,več

erja,

zabave, navijanje, družabne

igre

Maškare, pisanice

69

POTREBA PO SKUPNOSTI / POTREBA PO ZAJEDNICI

POTREBA ZA KOMUNIKACIJO / POTREBA PO KOMUNIKACIJI

POVEZAVA Z NARAVO / POVEZANOST SA PRIRODOM

POTREBA PO ENAKOSTI / POTREBA PO JEDNAKOSTI

POTREBA PO DRUŽENJU / POTREBA PO DRUŽENJU

POTREBA PO ZNANJU / POTREBA PO ZNANJU

POTREBA ZA IGRO / POTREBA ZA IGROM

POTREBA PO PRIJATELJSTVU / POTREBA PO PRIJATELJSTVU

POTREBA PO ZAUPANJU / POTREBA PO POVJERENJU

KATERI SO POGOJI ZA DOBRO SODELOVANJE V SKUPINI? / KOJI SU UVJETI ZA DOBRU SURADNJU U GRUPI? - KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA - SPOŠTOVANJE MIŠLJENJA DRUGIH / POŠTIVANJE MIŠLJENJA DRUGIH - SKUPNE AMBICIJE / ZAJEDNIČKE AMBICIJE - ZAUPANJE V DRUGE / POVJERENJE U DRUGE - TIMSKI DUH / TIMSKI DUH - SKUPNO RAZMIŠLJANJE / ZAJEDNIČKO RAZMIŠLJANJE - SKUPNI INTERES / ZAJEDNIČKI INTERES - POZITIVNA NARAVNANOST / POZITIVNA USMJERENOST

potreba za komunikacijo povezava z naravo

potreba po skupnosti

potreba po

druženju

potreba po enakosti

potreba po znanju

potreba po

zaupanju potreba za igro

potreba po prijateljstv

u

70

SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE : MED SABO SE LAHKO RAZUMEMO, ČE SE HOČEMO. Z ROKO V ROKI, ČLOVEK ZA ČLOVEKA /

IZMEĐU SEBE MOŽEMO SE RAZUMJETI AKO TO ŽELIMO. SA RUKOM U RUCI, ČOVJEK ZA

ČOVJEKA

SPOŠTOVANJE MIŠLJENJA

DRUGIH

KOMUNIKACIJA

ZAUPANJE V DRUGE

SKUPNE AMBICIJE TIMSKI

DUH

SKUPNI INTERES

POZITIVNA NARAVNANOST

SKUPNO RAZMIŠLJANJE

MED SABO SE LAHKO RAZUMEMO,

ČE SE HOČEMO

Z ROKO V ROKI, ČLOVEK Z A ČLOVEKA

71

2. delavnica: SPOZNATI TEMELJE PARTICIPACIJE / UPOZNATI TEMELJE

PARTICIPACIJE

Vprašanja za razmislek: KAJ JE PARTICIPACIJA? KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO?

KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA PARTICIPACIJA?

Vsak posameznik je z vključevanjem v različne skupine, na različne načine del družbe kot celote, torej posameznik se ne vključuje v družbo kot del ene družbene skupine ampak kot del različnih družbenih skupin in organizacij. Posameznik je neposredno član neke družbe kot občan, državljan, šolar, član svoje družine, delavec v nekem podjetju in kot član številnih drugih organizacij in družbenih skupin. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.

72

73


74

KAJ JE PARTICIPACIJA? / ŠTO JE PARTICIPACIJA?

- SKUPNO DELO / ZAJEDNIČKI RAD - AKTIVNO POSLUŠANJE / AKTIVNO SLUŠANJE - SODELOVANJE / SURADNJA - SLOŽNOST / SLOŽNOST - PRIJATELJSTVO / PRIJATELJSTVO - POVEZOVANJE MED SABO / POVEZIVANJE IZMEĐU SEBE - POZITIVEN PRISTOP / POZITIVAN PRISTUP - PRILAGAJANJE / PRILAGOĐAVANJE

KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO? / KAKVE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAJEMO?

- MEDGENERACIJSKO / MEĐUGENERACIJSKO - DRŽAVNO / DRŽAVNO - ŠPORTNO / SPORTSKO - POKLICNO / PO ZANIMANJU - PRIJATELJSKO / PRIJATELJSKO - ŠOLSKO / ŠKOLSKO - GLASBENO / MUZIČKO - DRUŽINSKO / RODBINSKO

AKTIVNO POSLUŠANJE

SKUPNO DELO

SLOŽNOST SODELOVANJE PRIJATELJSTVO

POZITIVEN PRISTOP

PRILAGAJANJE POVEZOVANJE MED SABO

75

KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA SODELOVANJE?/ KAKVE NAM KORISTI DONOSI SURADNJA?

KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA

NOVE IZKUŠNJE / NOVA ISKUSTVA

SODELOVANJE / SURADNJA

ZDRUŽITEV MOČI / UDRUŽENJE SNAGE

OBČUTEK CELOTE / OSJEĆAJ CJELINE

POVEZOVANJE / POVEZIVANJE

SKUPINSKO DELO / ZAJEDNIČKI RAD

NOVI PRIJATELJI / NOVI PRIJATELJI

RAZBIJANJE PREDSODKOV / RAZBIJANJE PREDRASUDA

MEDGENERACIJSKO

DRŽAVNO

DRUŽINSKO

POKLICNO ŠPORTNO PRIJATELJSKO

GLASBENO ŠOLSKO

76

SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE: - PARTICIPACIJA NAM POMAGA BOLJE SPOZNATI SEBE / PARTICIPACIJA NAM POMAŽE BOLJE UPOZNATI SEBE -PRILAGAJAMO SE DRUG DRUGEMU, ZAUPAMO IN POMAGAMO / PRILAGOĐAVAMO SE JEDAN DRUGOME, VJERUJEMO SI I POMAŽEMO -PARTICIPACIJE JE POMEMBNA ZA DOSEGANJE CILJA / PARTICIPACIJA JE VAŽNA ZA POSTIZANJE CILJA -VSE JE LAŽJE ČE SODELUJEŠ / SVE JE LAKŠE AKO SUDJELUJEŠ

KOMUNIKACIJA SODELOVANJE

NOVI PRIJATELJI

POVEZOVANJE OBČUTEK CELOTE SKUPINSKO

DELO

NOVE IZKUŠNJE

RAZBIJANJE PREDSODKOV

ZDRUŽITEV MOČI

PARTICIPACIJA JE POMEMBNA ZA

DOSEGANJE CILJA PRILAGAJAMO

SE DRUG DRUGEMU,

ZAUPAMO IN POMAGAMO

VSE JE LAŽJE ČE SODELUJEŠ

PARTICIPACIJA NAM POMAGA

BOLJE SPOZNATI SEBE

77

3. delavnica: ANALIZIRATI SODELOVANJE OTROK DANES / ANALIZIRATI SURADNJU DJECE DANAS

Vprašanja za razmislek: KAJ JE PARTICIPACIJA? KAKŠNE OBLIKE PARTICIPACIJE POZNAMO?

KAKŠNE KORISTI NAM PRINAŠA PARTICIPACIJA?

Bistveno pri vseh skupinah, od tistih v praskupnosti do najmodernejših je sporazumevanje, ki se odvija s pomočjo kulturnih tvorb ( jezik, pravila, spoznanja). Brez sporazumevanja družbeni procesi znotraj skupine niso mogoči. Znotraj skupine poteka neko posebno življenje, ki ga ne moremo razumeti kot del odnosov v širši družbi. Vsaka skupina ustvarja svoje lastne interese in si prizadeva doseči zaželjene cilje. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.

78


79

POMEN SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH? / ZNAČENJE SURADNJE

DJECE U DRUŠTVNIM AKTIVNOSTIMA?

KVALITETA ŽIVLJENJA / KVALITETA ŽIVOTA

NOVA SPOZNANJA / NOVE SPOZNAJE

KOMUNIKACIJA / KOMUNIKACIJA

SAMOZAVEST / SAMOPOUZDANJE

DAJANJE IN PREJEMANJE IDEJ / DIJELJENJE I PRIMANJE IDEJA

IZRAŽANJE STALIŠČ, ZABAVA / IZRAŽAVANJE STAJALIŠTA, ZABAVA

SAMOSPOŠTOVANJE / SAMOPOŠTOVANJE

AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO, IZZIVI / AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO, IZAZOVI

VPLIV NA POMEMBNO / UTJECAJ NA

80

KAJ PRISPEVAJO OTROCI K SODELOVANJU? / ŠTO DOPRINOSE DJECA K SURADNJI?

- POMOČ / POMOĆ - POMEMBNOST / VAŽNOST - VARNOST / SIGURNOST - SPROŠČENOST / RELAKSIRANOST - ČUSTVA / OSJEĆAJE - ZAUPANJE / POVJERENJE - ZABAVO / ZABAVU - ODVISNOST DRUG OD DRUGEGA / OVISNOST

DRUG OD DRUGOGA

NOVA SPOZNANJ

A

KOMUNIKACIJA KVALITETA ŽIVLJENJA

DELITEV IN

SPREJEMANJE IDEJ

SAMOZAUPANJE

IZRAŽANJE STALIŠČ,

ZABAVA AKTIV

NO DRŽAVLJANSTVO, IZZIVI

VPLIVANJE NA POMEMBNO

SAMOPODOBA

POMOČ

ČUSTVA VARNOST POMEMBNOST SPROŠČENOST

ZABAVO ODVISNOST DRUG OD DRUGEGA

ZAUPANJE

81

KAJ PRIDOBIJO DRUGI ČE SODELUJEJO TUDI OTROCI? / ŠTO DOBIJU DRUGI

AKO SUDJELUJU I DJECA?

- PRIJATELJSTVO / PRIJATELJSTVO - SMEH / SMIJEH - MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE / MEĐUGENERACIJSKO DRUŽENJE - PODPORA / POTPORU - VESELJE / VESELJE - KREATORJI NOVE BODOČNOSTI / KREATORI NOVE BUDUĆNOSTI - IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE / IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE - POMOČ / POMOĆ - ZAUPANJE / POVJERENJE

SPOROČILO SKUPINE / PORUKA GRUPE

- NAJPOMEMBNEJŠA JE SKUPNOST / NAJVAŽNIJA JE ZAJEDNICA - SODELUJEMO LAHKO OTROCI IN ODRASLI / MOŽEMO SUDJELOVATI I DJECA I ODRASLI - DRŽIMO SE PRAVIL/ DRŽIMO SE PRAVILA - MLADI LAHKO UČIJO STAREJŠE / MLADI MOGU UČITI STARIJE

SMEH MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE

PRIJATELJSTVO

VESELJE IDEJE IZ DRUGE PERSPEKTIVE

KREATORJI NOVE

BODOČNOSTI

POMOČ ZAUPANJE

PODPORA

NAJPOMEMBNEJŠA JE

SKUPNOST SODELUJEMO LAHKO

OTROCI IN ODRASLI

MLADI LAHKO UČIJO

STAREJŠE

DRŽIMO SE PRAVIL

82

4. delavnica: ZBRATI PRIMERE DOBRIH PRAKS SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / SAKUPITI PRIMJERE DOBRIH PRAKSA SURADNJE DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA

Vprašanja za razmislek: KAJ OTROCI ŽE POČNEJO? KATERI SO PRIMERI DOBRE PRAKSE?

KAJ BI OTROCI LAHKO POČELI SKUPAJ? ČEMU IN S KAKŠNIM CILJEM?

Poseben del v skupini je identiteta, pojmovanje in doživljanje sebe in zavesti o sebi kot skupini z določenimi cilji. Skupini dajejo določeno dinamičnost procesi, sam vir dinamičnosti pa je ponavadi v širši družbi. V dosedanjem razvoju družbe zasledimo veliko omejevalnost skupin in podrejenost posameznikov v njej. Posamezniki pogosto doživljajo skupine kot nekaj v naprej danega, objektivnega in neodvisnega od njih. Najpomembnejša in najmočnejša družbena skupina je država, zato jo mnogi pojmujejo kot družbo. Vendar država kljub njeni kompleksni sestavi ni družba kot celota ampak predstavlja le del družbe, kakor so tudi razne druge organizacije del družbe kot celote. Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.

83


84

KAJ OTROCI ŽE POČNEJO? / ŠTO DJECA VEĆ ČINE?

ŠALIMO SE / ŠALE SE

IMAMO SE RADI / VOLE SE

ZABAVAJO / ZABAVLJAJU

SODELUJEJO / SURAĐUJU

ŠPORTNE IGRE / SPORTSKE IGRE

DRUŽABNE IGRE / DRUŠTVENE IGRE

KATERI SO PRIMERI DOBRE PRAKSE? / KOJI SU PRIMJERI DOBRE PRAKSE? - SEMINARJI / SEMINARI - OTROŠKI PARLAMENTI / DJEČJA VIJEĆA - PROSTOVOLJSTVO / VOLONTERSTVO - KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA / KULTURNA I SPORTSKA DRUŠTVA - FESTIVALI / FESTIVALI - PROJEKTI / PROJEKTI - MEDNARODNI PRIJATELJI / MEĐUNARODNI PRIJATELJI - SEJMI / SAJMOVI

ZABAVAJO

IMAMO SE RADI

ŠALIMO SE SODELUJEJO

DRUŽABNE IGRE

ŠPORTNE IGRE

OTROŠKI PARLAME

NT PROSTOVOLJSTVO SEMINARJI

FESTIVALI

KULTURNA IN ŠPORTNA DRUŠTVA

PROJEKTI

SEJMI

MEDNARODNI

PRIJATELJI

85

KAJ BI OTROCI LAHKO POČELI SKUPAJ? ČEMU IN S KAKŠNIM CILJEM? / ŠTO BI DJECA

MOGLA ČINITI ZAJEDNO? ZBOG ČEGA I SA KAKVIM CILJEM?

UČENJE / UČENJE

SKUPNA LIGA – TEKME / ZAJEDNIČKA LIGA - UTAKMICE

DRUŠENJE IN UNIČEVANJE PREDSODKOV / DRUŽENJE I RUŠENJE PREDRASUDA

PRIJATELJSTVO, PRIDOBITEV SAMOZAUPANJA / PRIJATELJSTVO, STEĆI SAMOPOUZDANJE

DELAVNICE / RADIONICE

KAMP – SKUPNA LETOVANJA / KAMP – GRUPNA LJETOVANJA

DRUŽENJE / DRUŽENJE

RAZPRAVE / RASPRAVE

MIR IN SPOŠTOVANJE, IZMENJEVANJE IZKUŠENJ IN KULTUR / MIR I POŠTOVANJE, RAZMJENA ISKUSTVA I KULTURA

SPOROČILO SKUPINE/PORUKA GRUPE

MLADI LAHKO UČIMO STAREJŠE BREZ PREDSODKOV / MLADI MOŽEMO UČITI STARIJE BEZ PREDRASUDA PRILAGAJAMO SE DRUG DRUGEMU / PRILAGOĐAVAMO SE JEDAN DRUGOME

SKUPNA LIGA - TEKME

DRUŽENJE IN UNIČEVANJE PREDSODKOV

UČENJE

DELAVNICE PRIJATELJSTVO,

PRIDOBITEV SAMOZAUPANJA

KAMP - SKUPNA

LETOVANJA

RAZPRAVE MIR IN SPOŠTOVANJE , IZMENJAVANJE IZKUŠENJ IN KULTUR

DRUŽENJE

MLADI LAHKO UČIMO

STAREJŠE BREZ

PREDSODKOV PRILAGAJA

MO SE DRUG

DRUGEMU

86

5. delavnica: PREDLOGI IN NOVE NAČINI SODELOVANJA OTROK V DRUŽBENIH AKTIVNOSTIH / PRIJEDLOZI I NOVI NAČINI SURADNJE DJECE U DRUŠTVENIM AKTIVNOSTIMA

Vprašanja za razmislek: KATERI SO VAŠI PREDLOGI ZA BOLJŠE SODELOVANJE OTROK? KAJ

BOMO SAMI NAREDILI ZA BOLJŠE SODELOVANJE? NAREDITE PORAZDELITEV NALOG IN

ODGOVORNOSTI!NAVEDITE KLJUČNE AKTERJE.

Ljudje pogosto veliko zahtevamo od družbe, vendar se moramo zavedati, da smo dejansko vsi del družbe, torej vsi se moramo potruditi za izpolnitev pričakovanj in zahtev, ki jih postavljamo družbi. Res pa je, da zaradi velikega števila ljudi, posameznik težko in zelo redko vpliva na spremembe in razvoj v družbi, zato imamo določene družbene voditelje. Voditelji pa lahko vplivajo na razvoj posameznih skupin in s tem tudi na razvoj družbe, imajo pa tudi določene dolžnosti do množice ljudi, ki so vključene v posamezne skupine.

Vaja: Brcanje žoge – po načinu in pravilih, kot jo je izvedla prva skupina.

Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen in zakonitosti sodelovanja, se

skupine odpravijo na izdelavo plakata, kjer vsaka skupina obdela svoje vprašanje, ki ga na

koncu predstavi.

87

88

89

KATERI SO VAŠI PREDLOGI ZA BOLJŠE SODELOVANJE OTROK? / KOJI SU VAŠI PRIJEDLOZI ZA

BOLJU SURADNJU DJECE?

zajednički boravak u prirodi – otvorenost, mašta – što više ljudi

primanje – komunikacija – muzika,hrana , pobjeda – nove igre,zabava

KAJ BOMO SAMI NAREDILI ZA BOLJŠE SODELOVANJE? / ŠTO ĆEMO SAMI UČINITI ZA BOLJU

SURADNJU?

-jednakopravnost,poštivanje – pomoć, prijateljstvo – uvažavanje mišljenja drugih –

otvorenost za ideje – tolerantost, obzirnost –komunikacija, trpeljivost – postizanje cilja –

prijaznost – povezivanje između sudionika

ODPRTOST, DOMIŠLJIJA

ČIMVEČ LJUDI

SKUPNO BIVANJE

V NARAVI

KOMUNI-

KACIJA SPREJEMANJE

NOVE IGRE, ZABAVA

GLASBA, HRANA, ZMAGA

90

NOVI NAČINI SODELOVANJA OTROK / NOVI NAČINI SURADNJE DJECE

-državni organi – roditelji-podržavaju – djeca - prijatelji-slušaju –rođaci – učitelji

SPOROČILO SKUPINE/ PORUKA GRUPE

Rad u grupi je lakši. Rad u grupi je zabavan.

POMOČ,

PRIJATELJSTVO

UPOŠTEVANJE DRUGIH MNENJ

ENAKOPRAVNOST,

SPOŠTOVANJE

TOLERANTNOST,

OBZIRNOST ODPRTOST ZA IDEJE

KOMUNIKACIJA,

STRPNOST

PRIJAZNOST POVEZOVANJE MED SODELUJOČIMI

DOSEGANJE CILJA

STARŠI - PODPIRAJO

DRŽAVNI ORGANI

PRIJATELJI - POSLUŠAJO

OTROCI SORODNIKI

UČITELJI

91

DELO V SKUPINI JE LAŽJE

DELO V SKUPINI JE ZABAVNO

92

4. OSVEŠČANJE LOKALNEGA PREBIVALSTVA NA OBMEJNEM OBMOČJU O

POMENU SOBIVANJA SLOVENCEV IN HRVATOV / OSVEŠČIVANJE

LOKALNOG STANOVNIŠTVA NA GRANIČNOM PODRUČJU O ZNAČENJU

SUPOSTOJANJA SLOVENACA I HRVATA

MODERATORKA: Marjana Frantar

KLJUČNI CILJI: / KLJUČNI CILJEVI

1. NAŠTETI PREDNOSTI IN IZZIVE ŽIVLJENJA OB MEJI TER ZBRATI PREDLOGE ZA

UČINKOVITE NAČINE OSVEŠČANJA LOKALNEGA PREBIVALSTVA O POMENU SOBIVANJA /

NABROJITI PREDNOSTI I IZAZOVE ŽIVOTA UZ GRANICU I SAKUPITI PRIJEDLOGE ZA EFIKASNE

NAČINE OSVIJEŠČIVANJA LOKALNOG STANOVNIŠTVA O ZNAČENJU SUŽIVOTA

2. OPREDELITI MOŽNOSTI IN NAČINE ZA KAKOVOSTNO SOBIVANJE OB MEJI /

OPRIJEDJELITI MOGUĆNOSTI I NAČINE ZA KVALITETAN SUŽIVOT UZ GRANICU

3. ANALIZIRATI/OPISATI DEJANSKO STANJE / ANALIZIRATI/OPISATI REALNO STANJE

4. ZBRATI KONKRETNE PREDLOGE ZA IZBOLJŠAVO OSVEŠČANJA LOKALNEGA

PREBIVALSTVA / SAKUPITI KONKRETNE PRIJEDLOGE ZA POBOLJŠANJE OSVJEŠČIVANJA

LOKALNOG STANOVNIŠTVA

5. PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA / PRIPREMA AKCIJSKOG NACRTA

93

1. delavnica: PREDNOSTI IN IZZIVI ŽIVLJENJA OB MEJI / PREDNOSTI I IZZAZOVI

ŽIVOTA UZ GRANICU

Cilji: KATERE SO PREDNOSTI, IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ŽIVLJENJA OB MEJI

Življenje na obmejnem območju prinaša ogromno prednosti in izzivov za posameznika ter

priložnosti za družbo, lokalno skupnost in državo. / Život na pograničnom području donosi

ogromno prednosti i izazova za pojedinca i prilike za društvo, lokalnu zajednicu i državu.

Nabor Asociacije, ki jih otroci razumejo pod izrazom OBMEJNO SOBIVANJE so: /Asociacije,

koje djeca razumiju pod izrazom POGRANIČAN SUŽIVOT

nova iskustva / nova iskustva šoping čez mejo / “šoping“ preko granice

druženje / druženje različne kulture / različite kulture

podiranje stereotipov / rušenje stereotipa upoštevanje pravic / uvažavanje prava

švercanje / “švercanje“ skupnost / zajedništvo razgovor/ pogovor zabava / zabava

spoznavati ljudi / upoznati ljude novi jeziki / novi jezici

cenejši zobar / jeftiniji zubar nacionalizem / nacionalizam

korita / korita spoštovanje / poštivanje

novi prijatelji / novi prijatelji dvojno državljanstvo / duplo državljanstvo

priložnosti gospodarskega sodelovanja / mogućnosti privredne suradnje

94

Katere prednosti, pomanjkljivosti in priložnosti prinaša življenje ob meji? / Koje prednosti, nedostatnosti i prilike donosi život uz granicu?

PREDNOSTI / PREDNOSTI

zabava / zabava

nove izkušnje / nova iskustva

večji trg za lokalne podjetnike / veći trg za lokalne poduzetnike

širši miselni horizont / širi misaoni horizont

večji izbor partnerjev, poslov, blaga in uslug / veči izbor partnera, poslova, roba,i usluga

cenejši sosedovi izdelki in storitve / jeftiniji susjedovi proizvodi i usluge

pečenje na žaru / roštiljada

maloobmejni prehod / malogranični prijelaz

nove kulture / nove kulture

možnosti za sočasen trajnostni razvoj / mogućnost za istovremen trajnosni razvoj

pestrost družbe / mnogostranost društva

prijateljstvo / prijateljstvo

sodelovanje / suradnja

nove prilike / nove mogućnosti

mednarodno sodelovanje / međunarodna suradnja

druženje / druženje

nove zaposlitve / nova zaposlenja

dvojezičnost / dvojezičnost

študij, izobraževanje / studij, edukacija

spoznavanje / upoznavanje

dvojno državljanstvo / duplo državljanstvo

nove možnosti / nove mogučnosti

95

POMANJKLJIVOSTI / NEDOSTATNOST

prvi občutijo nesoglasja med državami, nacionalizem / prvi osjete nesugsice među državama nacionalizem

različna valuta / različita valuta

šengen / šengen

razlika v zakonodaji / razlika u zakonima

mejni spori (teritorij) / granične nesuglasice (teritorij)

psihične meje med prebivalci obmejnih področij / psihičke granice između stanovnika pograničnih područja

pritiski / pritisci

dokumenti

nesoglasja med ljudmi / nesuglasice među ljudima

sovraštvo / mržnja

carine

nestrpnost / netrpeljivost

rasizem / rasizam

neurejene katastrske razmere / nesređeni katastarski odnosi

vinjete

stereotipi

predsodki / predrasude

manjko druženja / manjak druženja

zaničevanje / preziranje

diskriminacija

omejeno druženje / ograničeno druženje

slab telefonski signal

različni jeziki / različiti jezici

PRILOŽNOSTI / PRILIKE

čezmejno medobčinsko sodelovanje / prekogranična međuopćinska suradnja

počitnice / raspust

boljša povezanost / bolja povezanost

obmejni prehod / malogranični prijelaz

vračilo davka / povratak poreza

večji izbor dejavnosti, blaga in uslug / veći izbor poslova, roba i usluga

koncerti

folklora

ples

razumevanje več jezikov / razumevanje više jezika

mešani zakoni / mješani brakovi

tekme / utakmice

igre

mešana nogometna društva / miješana nogometna društva

večja konkurenca / veća konkurencija

zbori / zborovi

96

2. delavnica: POMEN, CILJI, KORISTI OSVEŠČANJA

Cilji: KAKAŠEN JE POMEN OSVEŠČANJA IN KATERE KORISTI PRINAŠA UČINKOVITO

OSVEŠČANJE / ZNAČENJE OSVJEŠČIVANJA I KOJE KORISTI DONOSI EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE

Slovenski in hrvaški otroci so v skupinah opredeljevali razlike in podobnosti med Hrvati in

Slovenci. Skupine so bile sestavljen najprej samo posebej s hrvaškimi in posebej s

slovenskimi otroci, potem pa so se otroci med seboj pomešali.

V mešanih skupinah so se osredotočali na pomen, cilje in koristi osveščanja prebivalstva o pomenu sobivanja. Vaja se je izvedla po metodi svetovne kavarne.

PODOBNOSTI RAZLIKE

BARVA KOŽE

OBRT, INTERESI

ZAKONI

MOGUĆNOSTI/PRIHODNOSTI

VERA

KULTURA

ZASTAVA

GLAZBA/GLASBA

JEZIK

IZOBRAŽEVANJE

KULTURA

JEZIK

ŠPORT

GLASBA

GRB

STUDIJ/IZOBRAŽEVANJE

HRANA

IZVOR

TURIZAM/TURIZEM

POLITIKA

ZANIMANJE

MODA

SKUPNA SOSEDA MADŽARSKA

DEMOKRACIJA

POVIJEST

IGRE

OSJEČAJI

MEDIJI

OBRT

INTERESI

ORGANIZACIJE ZA POŠTIVANJE PRAVA DJETETA

STANOVNIŠTVA

MIŠLJENJA

NAČIN ŽIVOTA

MODA

SPECIJALITETI

VELIČINA DRŽAVE

DRUGAČIJA POVIJEST/ZGODOVINA

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

ŠTEVILO PREBIVALCEV

STATUS V EU

TEMPERAMENT

97

POMEN OSVEŠČANJA IN KATERE KORISTI PRINAŠA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / ZNAČENJE

OSVJEŠČIVANJA I KOJE KORISTI DONOSI EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE

ZAKAJ RABIMO OSVEŠČATI

O POMENU SOBIVANJA /

ZAŠTO MORAMO OSVJEŠČIVATI O

ZNAČENJU SUŽIVOT

KOMU JE OSVEŠČANJE

NAMENJENO / KOMU JE OZAVEŠČANJE

NAMENJENO

KATERE POTREBE S

TEM ZADOVOLJUJEMO /

KOJE POTREBE SA TIME ZADOVOLJAVAMO

KATERIM PASTEM SE LAHKO IZOGNEMO OB UČINKOVITEM OSVEŠČANJU / KOJIM

ZAMKAMA S MOŽEMO IZBJEĆI UZ EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE

dobri sosedski odnosi, mednarodno

sodelovanje (gospodarstvo, kultura,

šport), izogibanje konfliktnim

situacijam / dobri susjedski odnosi,

međunarodna suradnja (gospodarstvo,

kultura, sport)izbjegavanje konfliktim

situacijama

SVIM DRŽAVLJANIMA,

DRŽAVNIM TIJELIMA,

LOKALNIM TIJELIMA,

GRAĐANIMA (uz

granicu) / VSEM

DRŽAVLJANOM ,

DRŽAVNIMI TELESI,

PREBIVALCEM (ob meji)

potrebo po informacijah,

varnosti, sodelovanju,

izobraževanju / potreba po

informacijama, sigurnosti,

suradnji, edukaciji

komunikaciji (slabost pri prevodih),

konfliktom, pomanjkanju turizma,

neizkoriščanje prednosti obmejnega

življenja,izoliranosti / komunikaciji

(slabost kod prevođenja), konfliktima,

manjku turizma, nekorištenje prednosti

pograničnog života, izoliranost

98

KORISTI OSVEŠČANJA / KORISTI OSVJEŠČIVANJA

•finance (novac) / financije

•komunikacija / komunikacija

•strpnost / strpljivost

•dobri politični odnosi / dobri politički odnosi

•razumevanje potrebe za ozaveščanjem / shvačanje potrebe za osvješčivanjem

•brez prepirov / brez svađa

POGOJI ZA UČINKOVITO

OSVEŠČANJE / UVJETI ZA EFIKASNO

OSVJEŠČIVANJE

•znanje obeh jezikov / znanje obiju jezika

•poznavanje običajev / poznavanje običaja

•dober odnos / dobar odnos

•spoštovanje / poštovanje

•razumevanje / razumijevanje

•želja za osvješćivanjem / želja za ozaveščanjem

VEŠČINE ZA UČINKOVITO

OSVEŠČANJE / VJEŠTINA ZA

EFIKASNO OSVJEŠČIVANJE

PO

SAM

EZN

IK /

PO

JED

INA

C

- sprejemanje soseda / prihvačanje zaveznika

- spoštovanje druge nacionalnosti / poštivanje druge nacionalnosti

- delo v sosednji državi / rad u susjednoj državi

- ljubezen / ljubav

- varnost / sigurnost

- nova spoznanja / nove spoznaje

- šolanje čez mejo / školovanje preko granice

LOK

ALN

A S

KU

PN

OST

/

LOK

ALN

A Z

AJE

DN

ICA

- izboljšanje odnosov / poboljšanje odnosa

- zanimanje za drugačno kulturo, jezik / zanimanje za drugačiju kulturu, jezik

- druženje / druženje

- pomoč / pomoć DR

ŽAV

A /

DR

ŽAV

A

- izboljšanje turizma / poboljšanje turizma

- / učvrščivanje odnosa sa susjednim državama

- manjšine / manjine

- delovna sila / radna snaga

- priseljevanje / doseljavanje

- politično sodelovanje / politička suradnja

- gospodarsko sodelovanje / gospodarska suradnja

99

3. delavnica: ANALIZA/OPIS DEJANSKEGA STANJA / ANALIZA/OPIS STVARNOG

STANJA

Cilji: ZAPIS ANALIZE STANJA, KONKRETNIH PREDLOGOV KAJ BI ŠE LAHKO POČELI IN ZAPISI

PRIMEROV DOBRIH PRAKS

OTROCI SO SE OSREDOTOČALI NA DEJANSKO STANJE – TUKAJ IN ZDAJ: / DJECA SU SE

USREDOTOČILA NA STVARNO STANJE – OVDJE U SADA:

- KAJ ŽE POČNEMO, KAJ JE DOBRO IN KAJ NE

- ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO

- NA KAJ SMO ŠE POSEBEJ PONOSNI (PRIMERI DOBRIH PRAKS)

KAJ ŽE POČNEMOV / ŠTO VEČ RADIMO

DOBRO / DOBRO SLABO / LOŠE

HRVAŠKI JEZIK JE VPELJAN V SLOVENSKE ŠOLE / HRVATSKI JEZIK UVEDEN V SLOVENSKE ŠKOLE

MEDNARODNA DRUŽENJA / MEĐUNARODNA DRUŽENJA

SKUPNI CILJI / ZAJEDNIČKI CILJEVI

DVOJEZIČNE TABLE/DVOJEZIČKE PLOČE

TABORI / KAMPI

LETOVANJA / LJETOVANJA

POVEZOVANJE ŠPORTNIKOV / POVEZIVANJE SPORTAŠA

MEDIJSKO OZAVEŠČANJE / MEDIJSKO OSVIJEŠTANJE

ORGANIZACIJE

HUMANITARNI KONCERTI, NASTUPI / HUMANITARNI KONCERTI, NASTOPI

VIDNE RAZLIKE MED NARODI / VIDLJIVE RAZLIKE IZMEĐU NARODA

JEZIKOVNE PREGRADE / JEZIČNE BARIJERE

DISKRIMINACIJA (PREDSODKI, RASIZEM, NACIONALIZEM) / DISKRIMINACIJA (PREDRASUDE, RASIZAM, NACIONALIZAM)

ŠALE / VICEVI

KRŠITEV PRAVIL / KRŠENJE PRAVA

NE ŽELIMO DOBITI POZNANSTVA, SE NE POZNAMO DOVOLJ= BOJIMO SE / NE ŽELIMO UDOBITI POZNANSTVA, NE POZNAMO DOVOLJNO = BOJIMO SE

IZKRIVLJENA SLIKA MIDIJEV IN DRUŽBE / ISKRIVJENA SLIKA MEDIJA I DRUŠTVA PREDSODKI V MEDIJIH / PREDRASUDE U MEDIJIMA

POLITIKA

NEOZAVEŠČENOST O DOGAĐAJIMA I MEĐUSOBNOJ SURADNJI UZ GRANICU / NEOSVEŠČENOST O DOGODKIH IN MEDSEBOJNEM SODELOVANJU OB MEJAH

100

Le kaj bi

lahko še

naredili?

NA KAJ SMO ŠE POSEBEJ PONOSNI / NA ŠTO SMO JOŠ POSEBNO PONOSNI

EVROPSKA UNIJA – večja svoboda brez meje / veća svoboda bez granica

DRUŽENJA

ZABAVE / SUSRETI

SKUPNI PROJEKTI / ZAJEDNIČKI PROJEKTI

TURIZEM / TURIZAM

MEDNARODNE DOBRODELNE AKCIJE / MEĐUNARODNE DOBROTVORNE AKCIJE

ŠPORTNA DRUŽENJA / SPORTSKI SUSRETI

IZMENJAVA UČENCEV / RAZMJENA UČENIKA

TEČAJI JEZIKA

OTROCI IN MLADI NE PRIZNAJO MEJA / DJECA I MLADI NE PRIZNAJU GRANICE

OTROŠKI PARLAMENT

POČITNICE / LJETOVANJE

DVOJEZIČNOST (TABLE)

POVEZOVANJE ŠPORTNIKOV (PRIPRAVE) / POVEZIVANJE SPORTAŠA (PRIPREME)

DOBRO RAZUMEVANJE MED MLADIMI / DOBRO RAZUMEVANJE MEĐU MLADIMA

TRUD PRI REŠEVANJU PROBLEMOV / TRUD KOD RIJEŠAVANJE PROBLEMA

DRUŽENJE

101

ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO / ŠTO NE ČINIMO A MOGLI BI

NOVICE (izkušnje ljudi, ki so bili diskriminirani, skupnih temah – sport, kultura,…) / NOVINE (iskustva

ljudi koji su bili diskriminirani, o zajedničkim temama-sport, kultura,…)

INTERNET (FB)

JEZIKOVNI TEČAJI, NAVEZOVANJE STIKOV / TEČAJ STRANIH JEZIKA, SKLAPANJE KONTAKTA

RADIO (Slovenec z Hrvatom) –za razvoj zavesti(boljše, da to naredijo otroci zato ker so iskreni in ne

dojemajo vse zares) / RADIO (Slovenac sa Hrvatom) – za razvijanje svijesti (bolje, da to urade djeca

zato što su iskrena i ne shvačaju sve ozbiljno)

POVEČANJE ŠTEVILA KAMPOV (druženje, spoznavanje otrok&odraslih) / POVEČANJE BROJA

KAMPOVA (druženje, upoznavanje djece&odraslih)

USTANAVLJANJE SKUPIN (Hrvati+Slovenci) / OSNIVANJE SKUPINA (Hrvati + Slovenci)

ŠOLSKE IZMENJAVE / ŠKOLSKE RAZMJENE

ZDRUŽENJE ZBOROV IN SPORTSKIH EKIP IZ OBEH DRŽAV / UDRUŽENJE ZBOROVA I SPORTSKIH EKIPA

IZ OBIJE DRŽAVE

MESEČNI SESTANKI LJUDI, KI ŽIVIJO OB MEJI / MJESEČNI SESTANCI LJUDI KOJE ŽIVE UZ GRANICU

SKUPNO ČIŠČENJE OKOLICE OB MEJI / ZAJEDNIČKO ČIŠČENJE OKOLIŠA UZ GRANICU

SKUPNI HUMANITARNI KONCERTI / ZAJEDNIČKI HUMANITARNI KONCERTI

VEČ REKLAME / VEČ REKLAME

MEDIJI PREMALO GOVORIJO O SODELOVANJU / MEDIJI PREMALO GOVORIJO O SUDJELOVANJU

PREMALO SKUPNIH AKTIVNOSTI V OKVIRU ŠOLE / PREMALO ZAJEDNIČKIH AKTIVNOSTI U OKVIRU

ŠKOLE

MORALI BI SE BOLJ ODPRETI IN KOMUNICIRATI V NEOBVEZNIH DRUŽENJIH / TREBALI BI SE VIŠE

OTVORITI I KOMUNICIRATI U NEOBAVEZNIM DRUŽENJIMA

LAŽJE JE KOMUNICIRATI, KO IMAMO SKUPNI CILJ / LAKŠE JE KOMUNICIRATI KAD IMAMO

ZAJEDNIĆKI CILJ

102

4. delavnica: PREDLOGI ZA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / PRIJEDLOZI ZA EFIKASNO

OSVJEŠČIVANJE

Cilj: ZBRATI KONKRETNE PREDLOGE ZA IZBOLJŠAVO OSVEŠČANJA LOKALNEGA

PREBIVALSTVA

Želimo zbrati konkretne predloge za izboljšanje osveščanja lokalnega prebivalstva na

obmejnem območju. Postavlja se vprašanje KOGA in KJE osveščati, O ČEM in NA KAKŠEN

NAČIN osveščati ter ZAKAJ sploh osveščati in KAKŠNE SO MOŽNOSTI. / Postavlja se pitanje

KOGA I GDJE osvješčivati i ZAŠTO uopće osvješčivati i KAKVE SU MOGUĆNOSTI.

KOGA OSVEŠČATI / KOGA OSVEŠĆIVATI

SOŠOLCE / ŠKOLSKE DRUGOVE

DRUŽINO / OBITELJ

POLICIJO

REŠEVALCE / SPASIOCE

GASILCE / VATROGASCE

URADNE USTANOVE /

SLUŽBENE USTANOVE

OTROKE / DJECU

OBMEJNO PREBIVALSTVO /

UZGRANIČNO STANOVNIŠTVO

PRIJATELJE

POLITIKE / POLITIČARE

VSE / SVE

MLADE

KJE OSVEŠČATI / GDJE OSVJEŠČIVATI

V ŠOLI / U ŠKOLI

DOMA

NA POLICIJI

URADNIH USTANOVAH /

SLUŽBENIM USTANOVAMA

MEDIJIH (radio, internet, TV,

časopis)

NA OGLASNIH DESKAH / NA

OGLASNIM PLOČAMA

TELEFON

INFORMACIJE

U POREČU

PRIREDITVAH / PRIREDBAMA

POVSOD / SVUGDJE

103

ZAKAJ? / ZAŠTO?

KAKŠNE SO MOŽNOSTI? / KAKVE SO MUGUČNOSTI?

O ČEMU OSVJEŠĆIVATI / O ČEM OZAVEŠČATI

POZNATI KULTURE IN OBIČAJE SOSEDOV /

POZNATI KULTURE I OBIČAJE SUSJEDA

O TEM, DA SO VSI LJUDJE ENAKOVREDNI

/ O TOME, DA SU SVI LJUDI

ENAKOVRIJEDNI

DA VSAK POTREBUJE POMOČ / DA

SVAKOME TREBA POMOČ

PRAVICA DO MNENJA / PRAVO NA

MIŠLJENJE

DOBRI MEDSOSESDSKI ODNOSI / DOBRIM

MEĐUSUSJEDKIM ODNOSIMA

O KORISTIH SODELOVANJA / O KORISTIMA

SURADNJE

NA VOLITVAH / NA IZBORIMA

VSE OVIRE SE LAHKO PREMAGAJO / SVE

SE PREPREKE MOGU SAVLADATI

NA KAKŠEN NAČIN OZAVEŠČATI / NA KAKAV NAČIN

OSVJEŠĆIVATI

S POGOVOROM / RAZGOVOROM

NASVETI / SAVJETIMA

OBISKOVANJE / POSJETAMA

PLAKATI / POSTERI

POMOČ

DA SE NE KREGAJO / DA SE NE SVAĐAJU

ŠIRJENJE LJUBEZNI / ŠIRJENJE LJUBAVI

FOTOGRAFIJA

PREKO MEDIJA

FACEBOOK

DVOJEZIČNI TABORI

ŠOLA / ŠKOLA

ORGANIZACIJO DRUŽENJ / ORGANIZACIJOM

DRUŽENJA

IZHODI / IZLAZI

IZMENJAVE ŠOL / IZMJENA ŠKOLA

PRIMERI DOBRE PRAKSE / PRIMJERI DOBRIH

PRAKSA

BOLJŠI ODNOSI MED LJUDMI / BOLJI ODNOSI MEĐU LJUDIMA

MANJ PREDSODKOV / MANJE PREDRASUDA

BOLJŠE EKONOMSKO STANJE / BOLJE EKONOMSKO STANJE

BOLJŠI POLITIČNI ODNOSI / BOLJI POLITIČKI ODNOSI BOLJŠI POLITIČNI ODNOSI

IZMENJAVA ZNANJ IN PRIJATELJSTEV / RAZMJENA ZNANJA I PRIJATELJSTVA

PODPORA SOSEDOV IZVEN MEJA / PODRŽAVANJE SUSJEDA IZVAN GRANICA

DELITEV KULTURE / PODJELA KULTURA

SPOZNAVANJE / UPOZNAVANJE

DVOJEZIČNE ŠOLE / DVOJEZIČKE ŠKOLE

TABORI / KAMPOVI

SKUPNE PRIREDBE / ZAJEDNIČKE PRIREDBE

TEKMOVANJA / NATJECANJATURIZAM

POVEZOVANJE GOSPODARSTVA /

POVEZIVANJE GOSPODARSTVA

SKUPNI CILJI IN POVEZOVANJA / ZAJEDNIČKI

CILJI I POVEZIVANJE

SODELOVANJE ŠOL / SURADNJA ŠKOLA

POČITNIKOVANJA / ODMORALIŠTA

FINANČNA POMOČ / NOVČANA POTPURA

104

5. delavnica: PRIPRAVA AKCIJSKEGA NAČRTA / PRIPREMA AKCIJSKOG NACRTA

V obliki miselnega vzorca vsaka skupina pripravi akcijski načrt: / U obliku misaonog uzorka

svaka grupa pripremi akcijski nacrt:

- KAJ BOM JAZ NAREDIL ZA UČINKOVITO OSVEŠČANJE / ŠTO ĆU JA UČINITI ZA

DJELOTVORNO OSVJEŠČIVANJE

- KAJ POTREBUJEM, DA TO LAHKO NAREDIM / ŠTO MI TREBA, DA TO MOGU UČINITI

- KDO MI PRI TEM LAHKO POMAGA / TKO MI MOŽE POMOĆI

105

DOPISOVANJE S TUJIMI OTROKI PREK DRUŽABNIH OMREŽIJ /

DOPISIVANJE SA STRANOM DJECOM PREKO DRUŠTVENIH MREŽA

PREDSTAVITEV POZITIVNIH IZKUŠENJ Z ODRASLIMI / PREZENTACIJA

POZITIVNIH ISKUSTAVA SA ODRASLIMA

SE NEHAMO PREPIRATI ZARADI MEJ / PRESTANIMO SE SVAĐATI ZBOG

GRANICA

MEDNARODNE IZMENJAVE (2X) / MEĐUNARODNA IZMENJIVANJA

ŠPORTNA TEKMOVANJA / SPORTSKA TAKMIČENJA

KARAOKE BREZ MEJA / KARAOKE BEZ CARIN

POGOVORI IN IZKUŠNJE OTROŠKEGA PARLAMENTA IN DJEČJIH VIJEĆA /

RAZGOVORI I IZMJENE IZKUSTAVA OTROŠKEGA PARLAMENTA I

DJEČJIH VIJEĆA (2X)

SODELOVANJE IN SREČANJA OTROK IZ SLOVENIJE IN HRVAŠKE

(IZMENJAVA UČENCEV, IZLETI,…) / SURAĐIVANJE I SUSRETI DJECE IZ

SLOVENIJE I HRVATSKE (RAZMJENE UČENIKA, IZLETI,…)

RUŠENJE PREDRASUDA I STEREOTIPA / RUŠENJE PREDSODKOV IN

STEREOTIPOV

MEDSEBOJNO SPOŠTOVANJE / MEĐUSOBNO POŠTIVANJE

ORGANIZIRABNJE PRIREDITEV – KULTURNIH, ŠPORTNIH / ORGANIZIRANJE

PRIREDBA – KULTURNIH, SPORTSKIH

MEDNARODNI TABORI / MEĐUNARODNI KAMPOVI

PLAKATI / PLAKATI

REKLAME / OGLAŠEVANJE

SPLETNE STRANI / INTERNETNE STRANICE

ČASOPISI, LETAKI / NOVINE, LETCI

KAMPI / TABORI

NE PODCENJUJMO / NE PODCJENJUJMO

SPOZNAJMO SE / UPOZNAJMO SE

POMAGAJMO SI / POMOZIMO SI

ZABAVAJMO SE/PROVEDIMO SE

SE

VEČ LETOVANJ (HRV&SLO) /VIŠE LJETOVANJA

106

SPONZORJI / SPONZORI

PLAKATI

NOVAC (4x) / DENAR DOBRA VOLJA

PROSTOR IZVEDBE / MJESTO IZVEDBE (2X)

PODPORA PRI NAŠIH IDEJAH / PODRŽKA

NAŠIM IDEJAMA

KONCERTI

PRIREDITVE / PRIREDBE

TURIZEM / TURIZAM

PODPORA ODRASLIH / PODRŽKA ODRASLIH

ŠIRJENJE PRIJATELJSKIH ODNOSOV /

ŠIRENJE PRIJATELJSKIH ODNOSA

SPOZNAVANJE NOVIH KULTUR /

UPOZNAVANJE NOVIH KULTURA

SKUPNI PROJEKTI / ZAJEDNIČKI PROJEKTI

STRPNOST IN VZTRAJNOST / TOLERANCIJA I

USTRAJNOST

PROMOCIJA V MEDIJIH

PRIJATELJI (2X)

NOVINARJI / NOVINARI

ŠOLA(3x) / ŠKOLA

SORODNIKI / RODBINA

OBČINA(2X) / OPĆINA

DRUŠTVA(2X)

DRŽAVA (2X)

STARŠI / RODITELJI

UDELEŽENCI / SUDIONICI

PRIREDITEV / PRIREDBA

PROSTOVOLJCI / DOBROVOLJCI

MI SAMI ZPM IN DND

POMOČ

POTREBUJEM/

TREBAM

107

5. OTROCI IN IGRA TER OTROKOVE PRAVICE / DJECA, IGRA I DJEČJA

PRAVA

Moderatorka: KARIN CRNEK

KLJUČNI CILJI: 1. OZAVESTITI POMEN OTROKOVIH PRAVIC IN ZBRATI PREDLOGE ZA NAČINE

OSVEŠČANJA DRŽAVLJANOV O OTROKOVIH PRAVICAH / OSVIJESTITI ZNAČENJE DJEČJIH PRAVA I SAKUPITI PRIJEDLOGE ZA NAČINE OSVIJEŠČIVANJA GRAĐANA O DJEČJIM PRAVIMA

2. OZAVESTITI POMEN IN POTREBO IGRE ZA OTROKE / OSVIJESTITI ZNAČENJE I POTREBU IGRE ZA DJECU

3. RAZMIŠLJANJE O TEM KAJ OTROCI SAMI LAHKO STORIJO ZA SVOJE ZDRAVJE / RAZMIŠLJANJE O TOME ŠTO DJECA SAMA MOGU UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE

Pravila, po katerih smo v naših delavnicah sodelovali:

PRAVILA SODELOVANJA

1) Tikamo se in kličemo po imenih.

2) Aktivno sodelujemo. 3) Aktivno poslušamo. 4) Vsako mnenje, komentar …

šteje. 5) Vsi smo enakovredni in

enakopravni. 6) Spoštujemo drug drugega. 7) Govorimo kratko in jedrnato. 8) Dovoljene so jezikovne

napake.

PRAVILA SURADNJE

9) Tikamo se i zovemo po imenima 10) Aktivno sudjelujemo 11) Aktivno slušamo 12) Svako mišljenje, komentar…

uzmemo u obzir 13) Svi smo mi jednakovrijedni i

ravnopravni 14) Poštujemo jedni druge 15) Govorimo kratko i sažeto 16) Dopuštamo jezične pogreške

108

1. delavnica: PRAVICE OTROK

Cilji: OZAVEŠČANJE KAJ SO IN KATERE SO OTROKOVE PRAVICE KDO VSE SKRBI ZA

IZVAJANJE OTROKOVIH PRAVIC / OSVJEŠČIVANJE ŠTO SU I KOJA SU DJEČJA PRAVA TKO

SVE BRINE ZA IZVOĐENJE DJEČJIH PRAVA

Pod pokroviteljstvom OZN je leta 1989 190 držav ob Konvenciji o človekovih pravicah

zagotovilo, da bodo poskrbele za zaščito pravic otrok in podpisale Konvencijo o otrokovih

pravicah.

Pravice otrok so:

Pravice

enega

otroka se

končajo tam,

kjer se

začenjajo

pravice

drugega!

109

Vaja: Za ozaveščanje pravic otrok vsak par NAREDI svoj izdelek (slika, znak, simbol,ipd) za eno pravico otrok in jo predstavi celotni skupini.

Pravica otrok do življenja Pravica do imena in državljanstva Pravica otrok do zdravja in zdravstvenega

varstva Pravica otrok do prehrane Pravica do skrbi za otroke brez staršev Pravica otrok beguncev Pravica otrok s posebnimi potrebami (npr.

invalidi) Pravice do svobode govora Pravice pri izražanju veroizpovedi, kulture,

jezika odločitvah, ki se tičejo njegovega življenja

Pravica do izobraževanja, šolanja Pravica do počitka in igre, rekreacije Pravica do informiranja, svobode misli in

veroizpovedi, Pravica do svobode zasebnosti

Pravice, ki ščitijo otroke pred izkoriščanjem Pravice, ki ščitijo otroke pred zlorabljanjem Pravice, ki ščitijo otroke pred zlonamernimi

ravnanji. Pravico, da vzdržuje osebne stike s starši v

primeru ločitve

Prava djeteta na život Prava djeteta na svoje ime i državljanstvo Prava djeteta na zdravlje i zdravstvene usluge Prava djeteta do prehrane Prava na zaštitu djeteta bez porodice Prava djece izbjeglice Prava djece sa posebnim potrebama (invalidi) Prava na slobodu izražavanja Prava na slobodu vjere, kulture, jezika Pravo na informacije Pravo na sudjelovanje u odlukama koje utječu

na njihove živote

Pravo na obrazovanje i školovanje Prava djece na odmor i igru, rekreaciju Pravo na informaciju, slobodu misli i

vjeroispovijed Pravo na slobodu privatnosti

Prava koje štite od iskorištavanja Prava koje štite djecu od štetnih radnji Prava koje štite djecu od zlostavljanja Pravo na održavanje kontakta s roditeljima koji

su u razvodu

110

Pari so predstavljali svoje izdelke, ostali smo pazljivo prisluhnili ….

in se na koncu še skupaj slikali pred našimi risbami in izdelki

111

Vaja: Ko smo ozavestili katere so otrokove pravice, pa ZAPIŠITE na plakate, kdo je odgovoren in

skrbi za izvajanje/upoštevanje teh otrokovih pravic v Sloveniji, na Hrvaškem in v svetu:

KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI ZA

IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE OTROKOVIH PRAVIC NA SVETU?

/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE ZA IZVOĐENJE

/UVAŽAVANJE DJEČJIH PRAVA NA SVIJETU?

UNICEF / UNICEF

ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV / TKO SVE JE

ODGOVORAN I BRINE ZA IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE

DJEČJIH PRAVA NA SVIJETU?

EU / EUR

SOCIALNI DELAVCI / SOCIJALNI RADNICI

ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE / SAVEZ PRIJATELJA I

MLADINE

SAVEZ DND / SAVEZ DND

KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI

ZA IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE

OTROKOVIH PRAVIC V SLOVENIJI?

/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE

ZA IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE

DJEČJIH PRAVA U SLOVENIJI?

VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC /

ZAŠTITNIK ČOVJEČJIH PRAVA

VSAK DRŽAVLJAN RS / SVAKI

GRAĐANIN RS

SOCIALNI DELAVCI / SOCIJALNI

RADNICI

DRŽAVNI ORGANI / DRŽAVNA

TIJELA

KDO VSE JE ODGOVOREN IN SKRBI ZA

IZVAJANJE/UPOŠTEVANJE OTROKOVIH

PRAVIC NA HRVAŠKEM?

/ TKO SVE JE ODGOVORAN I BRINE ZA

IZVOĐENJE /UVAŽAVANJE DJEČJIH

PRAVA U HRVATSKOM?

STARŠI / RODITELJI

ZN / UN

PSIHOLOGI / PSIHOLOZI

SOCIALNI DELAVCI / SOCIALNI

RADNICI

OTROŠKI PARLAMENT / DJEČJA

VIJEĆA

DRŽAVNI ORGANI / DRŽAVNA TIJELA

AVTORITETE / AUTORITETI

MEDIJI / MEDIJI

112

2. delavnica: DVIGNIMO OSVEŠČENOST O PRAVICAH OTROK

Cilj: NAČINI INFORMIRANJA in OSVEŠČANJA OTROK IN ODRASLIH DRŽAVLJANOV O

OTROKOVIH PRAVICAH IN NJIHOVIH KRŠITVAH /

NAČINI INFORMIRANJA i OSVJEŠČIVANJA DJECE I ODRASLIH GRAĐANA O DJEČJIM

PRAVIMA I NJIHOVIH KRŠENJIMA

Vaja : Želimo dvigniti nivo informiranosti in osveščenosti o otrokovih pravicah in njihovih

kršitvah. Kakšni so PREDLOGI za informiranje in osveščanje otrok in odraslih o otrokovih

pravicah in njihovih kršitvah?

A

Predlogi za dvig informiranosti in

osveščenosti obmejnih slovenskih in

hrvaških sovrstnikov o njihovih

pravicah

1 O čem natančno bi

informirali/osveščali?

2 Kje natančno (kateri mediji) in

kako bi informirali?

3 Kdo bi informiral/osveščal?

Prijedlozi za povećanje

informiranosti i svjesnosti slovenskih

i hrvatskih graničnih vršnjaka o

njihovim pravima

1 Što točno trebaju

informirati / osvijestiti?

2 Gdje tačno (koji mediji) i kako

bi informirali?

3 Tko bi informirao?

B



hrvaških odraslih o otroških pravicah






Prijedlozi za povećanje

informiranosti i svjesnosti slovenskih

i hrvatskih odraslih o dječjim

pravima



2 Gdje tačno (koji mediji) i kako

bi informirali?


C



hrvaških državljanov (otrok in

odraslih) o morebitnih kršitvah

otroških pravic






Prijedlozi za povećanje informiranosti

i svjesnosti slovenskih i hrvatskih

građana (djece i odraslih) o mogučim

kršenjima dječjih prava



2 Gdje tačno (koji mediji) i kako bi

informirali?


Okolje v katerem delamo plakate (Disco)

vzpodbuja naše kreativno razmišljanje in nas že

pripravlja na večerne družabne aktivnosti.

113

PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN

OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH

DRŽAVLJANOV (OTROK IN ODRASLIH) O MOREBITNIH

KRŠITVAH OTROŠKIH PRAVIC / PRIJEDLOZI radi

podizanja svijesti i granice INFORMACIJE I SLOVENSKIH

stanovnika Republike Hrvatske (djeca i odrasli) bilo

koje povrede prava DJECE

1 ISKRENOST IN RESNIČNOST INFORMACIJ,

ODPRTO PRIPOVEDOVANJE O PROBLEMIH

/ ISKRENOST I ISTINITOST INFORMACIJA

OTVORENO PRIČANJE O PROBLEMIMA

2 INFORMIRANJE PREK MEDIJEV /

INFORMIRANJE PREKO MEDIJA

INTERNET / INTERNET

ČASOPIS / NOVINE

RADIO

TELEVIZIJA

3 VSI / SVI ( DJECA, ODRASLI)

PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN

OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN

HRVAŠKIH SOVRSTNIKOV O NJIHOVIH

PRAVICAH

TV

ČASOPIS - DJEČJE ŠKOLSKE NOVINE

RADIO – RAZGOVORI NA RADIJU

INTERNET – FB (MLADI)

ŠKOLA – POGOVORI Z OTROCI IZ

OBMEJNEGA PASU (IZKUŠNJE)

PRAVA SE ODNOSE NA NAS I MI

NAJBOLJE ZNAMO ŠTO NAM TREBA

NE BI OBVEŠČALI SAMO O

PRAVICAH, TEMVEČ TUDI O

DOLŽNOSTIH

ZANAŠANJE NA PRAVICE

POZABLJAMO NA DOLOSTI PREDLOGI ZA DVIG INFORMIRANOSTI IN

OSVEŠČENOSTI OBMEJNIH SLOVENSKIH IN

HRVAŠKIH SOVRSTNIKOV O NJIHOVIH PRAVICAH

TV

ČASOPIS - DJEČJE ŠKOLSKE NOVINE

RADIO – RAZGOVORI NA RADIJU

INTERNET – FB (MLADI)

ŠKOLA – POGOVORI Z OTROCI IZ OBMEJNEGA

PASU (IZKUŠNJE)

PRAVA SE ODNOSE NA NAS I MI NAJBOLJE

ZNAMO ŠTO NAM TREBA

NE BI OBVEŠČALI SAMO O PRAVICAH,

TEMVEČ TUDI O DOLŽNOSTIH

ZANAŠANJE NA PRAVICE, POZABLJAMO NA

DOLŽNOSTI

114

In še ena misel iz delavnice…

Predlogi za dvig informiranosti in osveščenosti obmejnih slovenskih in hrvaških odraslih o

otroških pravicah:

1. RODITELJE BI OSVJESTILI O DJEČJIM PRAVIMA

OPOZARJALI BI NA KRŠITVE PRAVIC

2. REKLAME, INTERNET, NOVINE, PLAKATI

3. DJECA,

ORGANIZACIJE, KI SE UKVARJAJO Z OTROKI IN NJIHOVIMI PRAVICAM

Vse drugačni

vsi privlačni

treba delat,

da »namo« lačni

Svi različiti,

svi privlačni

treba radit,

da ne budemo gladni

115

3. delavnica: KAJ PA OBVEZNOSTI IN DOLŽNOSTI OTROK / ŠTO PA OBAVEZE I DUŽNOSTI DJECE

Cilj: OZAVEŠČANJE O OBVEZNOSTIH IN DOLŽNOSTIH OTROK V ŠIRŠI IN OŽJI SKUPNOSTI /

OSVIJESTITI O OBAVEZAMA I DUŽNOSTIMA DJECE U ŠIROJ I UŽOJ ZAJEDNICI

Otrokove pravice so vodila za odrasle, da vedo kaj morajo početi, da bi bili otroci srečni,

zadovoljni, zdravi in varni. Vendar pa se morajo tudi otroci vesti in delovati tako, da bodo

lahko odrasli in drugi otroci uživali svoje pravice. / Dječja prava su pravila za odrasle da

znadu što im je činiti da budu djeca sretna, zadovoljna, zdrava i sigurna. Ali se moraju i djeca

ponašati i djelovati na taj način, da mogu odrasli i druga djeca koristiti svoja prava.

Vaja: ZAPIŠI katere so naše obveznosti in dolžnosti v ožji (družina, šola, ipd) in širši (mesto,

vas, država) skupnosti.

OBVEZNOSTI V OŽJI SKUPNOSTI / OBAVEZE U UŽOJ ZAJEDNICI

POMAGATI / POMAGATI

HODITI MORAMO V ŠOLO / MORAMO IĆI U ŠKOLU

RAVNOPRAVNOST / RAVNOPRAVNOST

POMAGATI MORAMO PRI DOMAČIH OPRAVILIH / POMAGATI MORAMO KOD

DOMAĆIH POSLOVA

SPOŠTOVANJE / POŠTOVANJE

POSLUŠNOST / POSLUŠNOST

ZAUPANJE / POVJERENJE

UPOŠTEVANJE / UVAŽAVANJE

SODELOVANJE / SUDJELOVANJE

PRAVICA GLASU / PRAVO GLASA

RED, DELO IN DISCIPLINA / RED, RAD I DISCIPLINA

SKRB IN ZAVZEMANJE / BRIGA I ZALAGANJE

BITI MORAMO PRIJAZNI / MORAMO BITI LJUBAZNI

MORAMO DELATI DOMAČE NALOGE / MORAMO RADITI DOMAČE ZADATKE

MORAMO SI POMAGATI

MORAMO POSPRAVLJATI / MORAMO SPREMATI

UBOGATI MORAMO STARŠE / SLUŠATI MORAMO RODITELJE

116

OBAVEZE U ŠIROJ ZAJEDNICI / OBVEZNOSTI V ŠIRŠI SKUPNOSTI

HODITI V ŠOLO / IČI U ŠKOLU

OHRANITI VARNO IN ČISTO NARAVO / OHRANITI SIGURNU I ČISTU PRIRODU

SPOŠTOVATI ZAKONE / POŠTOVATI ZAKONE

OHRANITI KULTURO IN KULTURNO DEDIŠČINO / OHRANITI KULTURU I

KULTURNU BAŠTINU

SPOŠTOVATI RED IN PRAVICE DRUGIH / POŠTOVATI RED I PRAVA DRUGIH

117

Družili smo se tudi v zanimivih

igrah in tako še bolj krepili

našo obmejno povezanost

118

4. delavnica: PRAVICA OTROK DO IGRE / PRAVO DJECE DO IGRE

Cilj: OZAVESTITI POMEN IN POTREBA IGRE ZA OTROKE TER POGOJI ZA DOBRO IGRO /

OSVIJESTITI ZNAČENJE I POTREBU IGRE ZA DJECU I UVJETE ZA DOBRU IGRU

Vsi otroci imajo pravico do igre. Ta pravica je med ostalimi pravicami otrok zapisana v

Konvenciji o otrokovih pravicah. Otroci in seveda tudi odrasli imajo pravico, da si odpočijejo

po napornem delu ali učenju, saj je počitek pomemben za zdravje in dobro počutje. V

prostem času naj bi počeli stvari, ki so jim všeč in so ob njih veseli, zadovoljni in srečni.

Vaja: Po metodi svetovne kavarne gostitelj vsakega plakata ZAPIŠE mnenja gostov glede na

teme:

a. IGRE SO ZA OTROKE POMEMBNE, KER…

b. VEM, DA JE IGRA DOBRA, ČE…

c. NAJPOMEMBNEJŠI POGOJI ZA DOBRO IGRO SO…

d. KDO in NA KAKŠEN NAČIN VPLIVA NA NAČRTOVANJE ČASA in PROSTORA ZA IGRO…

IGRE SO ZA OTROKE POMEMBNE, KER S TEM DOBIMO…

/ IGRA JE VAŽNA ZA DJECU, JER SA TIME DOBIMO… SVOBODO / SLOBODU ZDRAVJE / ZDRAVLJE

SPROSTITEV / OPUŠTANJE IZKUŠNJE / ISKUSTVA

ODRAŠČANJE / ODRASTANJE NOVA ZNANJA

SAMOZAVEST / SAMOPOUZDANJE

DRUŽENJE / DRUŠTVO

VRNITEV V PRETEKLOST / VRAČANJE U PROŠLOST

ZABAVA

ZANIMANJE / INTERES ENAKOPRAVNOST / JEDNAKOPRAVNOST

PRAVILA RAZVOJ

VESELJE SREČA

NOVI PRIJATELJI / NOVE PRIJATELJE

RAZNOLIKOST

NOVE KULTURE PREGANJAMO DOLGČAS / PROGONIMO DOSADU

UČIMO SE IZGUBLJATI / UČIMO GUBITI

SPODBUJAMO DOMIŠLJIJO / PODSTIČEMO MAŠTU

POVEZANOST UČENJE

TEHNOLOGIJO IZKORIŠČANJE PROSTEGA ČASA/ KORIŠTENJE SLOBODNOG VREMENA

119

NAJPOMEMBNEJŠI POGOJI ZA DOBRO IGRO SO…

/ NAJVAŽNIJI PREDUVJETI ZA DOBRU IGRU SU…

DRUŠTVO / DRUŠTVO POMOČ / POMOĆ

PROSTOR / PROSTOR DOMIŠLJIJA / MAŠTA

VARNOST / SIGURNOST IZNAJDLJIVOST / SNALAŽLJIVOST

KOMUNIKACIJA LJUBEZEN / LJUBAV

POŠTENOST SVOBODA / SLOBODA

RAZUMEVANJE / RAZUMIJEVANJE

VESELJE / RADOST

INTERESI NOVE IDEJE

PRIPOMOČKI / POMAGALA PRIMERNI IGRALCI / PRIMJERNI IGRAČI

DOBRA VOLJA SODELOVANJE / SUDJELOVANJE

PRAVILA RAZLIKA V LETIH / DOBNA GRANICA

SPOŠTOVANJE / POŠTIVANJE PRAVIČNOST / PRAVEDNOST

PODPORA / POTPORA UPOŠTEVANJE MNENJ / UVAŽAVANJE MIŠLJENJA

ZABAVA

KDO in NA KAKŠEN NAČIN VPLIVA NA NAČRTOVANJE ČASA in PROSTORA

ZA IGRO…

/ TKO I KAKO UTJEČE NA PLANIRANJE VREMENA I PROSTORA ZA IGRU…

KDO / TKO: KAKO / ZA OBZIROM NA:

OTROCI SAMI / DJECA SAMA

GLEDE NA STAROST / STAROST

STARŠI / RODITELJI GLEDE NA RAZPOLOŽENJE

UČITELJI / UČITELJI GLEDE NA IZKUŠNJE / ISKUSTVA

VZGOJITELJI / ODGOJITELJI

GLEDE NA ŽELJE

DRUŽBA / DRUŠTVO

GLEDE NA VREME / VRIJEME

PRIJATELJI GLEDE NA FINANČNO STANJE / FINANCIJSKO STANJE

SORODNIKI / RODBINA

GLEDE NA KRAJ IN OKOLJE / KRAJ I OKOLINU

OBČINA / OPĆINA GLEDE NA RAZVOJ OTROKA / NA RAZVOJ DJETETA

MEDIJI GLEDE NA ZANIMANJE

GLEDE NA PRILJUBLJENOST MED VRSTNIKI / OMILJENOST IZMEĐU VRŠNJAKA

GLEDE NA VZGOJO / ODGOJ

GLEDE NA TELESNO SPOSOBNOST/ TJELESNU SPOSOBNOST

120

Tokrat so predstavljale

skupne ugotovitve

predstavnice

nežnejšega spola

VEM, DA JE IGRA DOBRA, ČE… / ZNAM, DA JE IGRA DOBRA, AKO…

JE ZANIMIVO, NIMAMO DRUGIH SKRBI / JE ZANIMLJIVO, NEMAMO DRUGIH BRIGA

UPOŠTEVAMO PRAVILA / UVAŽAVAMO PRAVILA

SE IGRAŠ V DOBRI DRUŽBI / SE IGRAŠ U DOBROM DRUŠTVU

SE MED SEBOJ SPOŠTUJEMO / SE MEĐUSOBNO POŠTUJEŠ

SE PREPUSTIMO – SPROSTIMO / AKO SE PREPUSTIMO-OPUSTIMO

SI ZAUPAMO, ZABAVAMO / VJERUJEMO SI, SE ZABAVLJAMO

SE ČEZ IGRO RAZVIJAMO / SE KROZ IGRU RAZVIJAMO

MED IGRALCI NI DIKRIMINACIJE (ENAKOPRAVNOST) / MEĐU IGRAČIMA NEMA DISKRIMINACIJE (JEDNAKOPRAVNOST)

SE DOGOVORIMO KAKŠNA PRAVILA BOMO UPOŠTEVALI (ZAMENJAVA PRAVIL) / SE DOGOVORIMO KAKVA PRAVILA ĆEMO UVAŽAVATI (PROMJENA PRAVILA)

NAS JE VELIKO / NAS JE MNOGO

JE IGRA PRIMERNA ZA VSE STAROSTI / JE IGRA PRIMJERNA ZA SVE STAROSTI

JO ZNAMO IGRATI / JU ZNAMO IGRATI

JE IGRA POUČNA / EDUKATIVNA IGRA

ČAS HITRO MINE / VRIJEME PROLAZI BRZO

SPOZNAMO NOVE PRIJATELJE / UPOZNAMO NOVE PRIJATELJE

JE DOBRA ZA ZDRAVJE IN UM / JE DOBRA ZA ZDRAVLJE I UM

121

5. delavnica: IGRAJMO SE

Cilj: NAUČIMO SE NOVE IGRE

Vaja: IZMISLITE si novo igro za več kot 3 osebe, ki upošteva zapisane pogoje za dobro igro

prejšnje skupine in ima naslednji cilj:

A. POVEZUJE LJUDI, KI SE ŠE NE POZNAJO

B. IZBOLJŠUJE POVEZANOST MED OTROCI, KI SE ŽE POZNAJO

C. PRINESE VEČ POZITIVNE ENERGIJE V SKUPINO

Razmišljamo in viharimo zamisli o novih igrah …

122

… smo

kreativni, preizkušamo ideje in skupaj ustvarjamo …

123

… in ob raznih nerodnostih, smehu in dobri volji učimo druge udeležence naše nove igre!

Igra B: IGRA ZA VSE! IGRA ZA SVE!

124

Igra C:

SLOVALICA -

ČRKALICA

ZADEN

Igra A:POGODI MI OSOBINE

UGANI MOJE LASTNOSTI

125

6. OTROCI IN MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / DJECA I

MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST

Moderator: MARJAN JARNJAK

No, pa smo spet prišli skupaj s skupino, s katero smo otvorili ta delovni tabor. Otroci so prišli rahlo utrujeni, a polni vtisov, spoznanj, in z novimi prijateljstvi. Če so bili nekateri cilji tega tabora odpravljanje stereotipov, vzpstavitev novih povezav in prijateljstev med hrvaškimi in slovenskimi otroci, itn., potem bi se delavnice lahko zaključile že pred tem zadnjim dnem tabora in pred zadnjima delavnicama. No, glede predvidenih vsebin pa je bilo potrebno obdelati še eno temo, nato pa vse skupaj »zašpiliti«, oz. zaključiti zanko. In, če smo dva dni obravnavali teme iz njihovega t.i. delovnega okolja, je bila sedaj na vrsti tema, ki se bolj dotika njihovega vsakdana v domačem in družinskem okolju. Govorili smo o medgeneracijski solidarnosti. Da pa bi lahko temo ustrezno razvili, smo najprej potipali, kaj ta pojem pomeni otrokom, tako kot ga vidijo in doživljajo sami in predno o tem začnejo aktivno razmišljati. Vsak od otrok je lahko na pripravljena plakata napisal po eno misel, asociacijo, ki mu je najprej prišla na pamet ob omenjenem pojmu in dobili smo sledeče misli:

DELAVNICA 6 – MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST / MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST

CILJI DELAVNICE 6:

Opredelijo osnovne pojme s področja medgeneracijske solidarnosti.

Ozavestijo pomen in nujnost medgeneracijske solidarnosti.

Opredelijo koristi in učinke medgeneracijske solidarnosti.

Raziščejo možnosti in načine medgeneracijske solidarnosti.

Spoznajo primere dobre prakse (v Sloveniji in na Hrvaškem).

Pripravijo mini akcijski načrt za medgeneracijsko solidarnost, ki izhaja iz njihove situacije.


moderatorjem)

126

Medgeneracijska solidarnost (MS) – kaj je to? (Kateri so njeni elementi oz. gradniki, viri in ovire)

O DOM OSTARELIH

O JEDNAKOST

O POMOČ

O IZMENJAVA IZKUŠENJ

O ENAKOPRAVNOST

O PRIJATELJSTVO

O BABICA IN VNUK NA FB

O PRIJENOS ZNANJA I IZKUSTVA

O RODITELJI I DJECA

O STARIJE OSOBE

O DELJENJE LJUBEZNI

O LJUBEZEN

O DRUŽENJE

O PRIJAZNOST

O NOVA SPOZNANJA

O NOVI PRIJATELJI

O VELIKODUŠNOST

O MLADI – STARI

O ISKUSTVO

O RAZLIČITO VRIJEME

Nato smo pripravili tri plakate in po metodi vrtiljaka poskusili dobiti odgovore na tri teme, v pomoč pa so bila podvprašanja: Pomen in cilji medgeneracijske solidarnosti / Značenje i ciljevi međugeneracijske solidarnosti

Zakaj jo potrebujemo?

Komu / čemu je namenjena?

Katere potrebe zadovoljuje?

127

In odgovori: PRENOS INFORMACIJ / PRIJENOS INFORMACIJA PRENOS IZKUŠENJ / PRIJENOS ISKUSTAVA SPOZNAVANJE TEHNOLOGIJE (RAČUNALNIKI) / UPOZNAVANJE TEHNOLOGIJE

(KOMPJUTERI) SPOZNAVANJE PRETEKLOSTI / UPOZNAVANJE PROŠLOSTI RAZVIJANJE TOLERANCE / RAZVIJANJE TOLERANCIJE OBSEGA NOVE GENERACIJE ZNOTRAJ DRUŽINE IN DRUŽBE / OBUHVAČA NOVE

GENERACIJE UNUTAR OBITELJI I DRUŠTVA OLAJŠA ŽIVLJENJE / OLAKŠAVA ŽIVOT POVEZUJE LOKALNO SKUPNOST / POVEZUJE LOKALNU ZAJEDNICU KREPI ENAKOST / JAĆAMO JEDNAKOST PROTI STAROSTNI DISKRIMINACIJI / PROTIV STAROSNE DISKRIMINACIJE

128

KORISTI MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI / KORISTI MEĐUGENERACIJSKE ZAJEDNICE

ZA POSAMEZNIKA

ZA LOKALNO OKOLJE (KRAJ, OBČINO,...)

ZA DRŽAVO IN MEDNARODNO

129

Medgeneracijsko učenje - katere veščine, znanja, sposobnosti lahko pridobimo z medgeneracijskim učenjem / Međugeneracijsko učenje – koje vještine, znanja, sposobnosti možemo dobiti sa međugeneracijskim učenjem

STAREJŠI OD MLAJŠIH / STARIJI OD MLAĐIH

MLAJŠI OD STAREJŠIH / MLAĐI OD STARIJIH

130

Pozabavali smo se še s primeri dobrih praks, kot jih poznajo otroci. V treh skupinah so poskrbeli za možganski vihar, rezutate pa so predstavniki omizij delili z vsemi prisotnimi.

131

132

133

V vsakem omizju so si izbrali enega od primerov in ga, v veliko veselje in zabavo vseh prisotnih, potem tudi odigrali.

MLAJŠI POMAGAJO STAREJŠIM ČEZ CESTO / MLAĐI POMOGNU STARIJIMA PREKO CESTE

MLADI OBIŠČEJO STAREJŠE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV – NEKDO NATO S STAREJŠIM IGRA ŠAH, DRUGI STAREJŠEMU PREBIRA KNJIGO, V ENEM PRIMERU PA STAREJŠA OBČANKA UČI MLADOSTNICO RAZLIČNIH STVARI / MLADI POSJETE STARIJE U DOMU UMIROVLJENIKA – NETKO KASNIJE SA STARIJIMA IGRA ŠAH, DRUGI MU ČITA KNJIGU, U JEDNOM PRIMJERU PA STARIJA OSOBA UČI MLAĐU RAZNIH STVARI

134

MLAJŠI POMAGA STAREJŠEMU NA POTI IZ TRGOVINE IN PRI PRENAŠANJU NAKUPLJENEGA BLAGA / MLAĐI POMOGNE STARIJEMU NA PUTU IZ TRGOVINE I KOD NOŠENJA KUPLJENIH STVARI Delavnico smo vsebinsko zaključili z razmišljanjem in zbiranjem želja na temo Kaj bi vi želeli, da bi otroci naredili za vas, ko boste stari? Vsak od otrok je na list napisal po eno misel in jo nato nalepil na plakat.

135

136

137

MODERATORKA: MARJANA FRANTAR (Otroci in medgeneracijska solidarnost)

KLJUČNI CILJI:

1. IZMENJATI PRIMERE DOBRIH PRAKS S PODROČJA MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI

TER ZBRATI KONKRETNE IDEJE ZA MEDGENERACIJSKO SOLIDARNOST

2. POMEN, CILJI IN KORISTI MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI

3. IDENTIFICIRATI ZNAČILNOSTI RAZLIČNIH GENERACIJ

4. ANALIZIRATI/OPISATI DEJANSKO STANJE

5. PRIPRAVA MINI AKCIJSKEGA NAČRTA ZA MEDGENERACIJSKO SOLODARNOST

Nabor asociacij, ki jih otroci razumejo pod izrazom MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST so kot

bliskavica prišli na plan, in sicer:

DOBRI ODNOSI SOŽITJE PRIJAZNOST LJUBEZEN POŠTOVANJE IZKUŠNJE POGOVOR DRUŽENJE POMOČ VZTRAJNOST PRIJATELJSTVO SOLIDARNOST KREATIVNOST IZAZOVI SURADNJA KOMUNIKACIJE POTRPLJENJE ZAJEDNICA ZADOVOLJSTVO Iz skupaj identificiranih asociacij so otroci sestavili definicijo MEDGENERACIJSKE SOLIDARNOSTI

Medgeneracijska solidarnost je pomoč in izmenjava izkušenj dveh

ali več različnih generacij, s katero dosežejo skupno rast oz. razvoj. /

Međugeneracijska solidarnost je pomoć i izmjena iskustava dviju ili

više različitih generacija sa kojom se postigne zajednička rast

odnosno razvoj.

138

Otroci so identificirali tri generacije, in sicer otroci, odrasli in starejši. Razdelili so se v tri skupine in za vsako generacijo opredelili naslednje karakteritike: / Djeca su identificirala tri generacije, i to su: djeca, odrasli i stariji. Podijelili su se u tri grupe i za svaku generaciju opredijelili sljedeće karakteristike: ZNAČILNOSTI, LASTNOSTI GENERACIJE; PREDNOSTI, SLABOSTI, POSEBNOSTI GENERACIJE; KAJ JE POMEMBNO

RAZLIČNIM GENERACIJAM, ČESA SE LAHKO NAUČIMO OD NJIH, TRIJE ZNANI PREDSTAVNIKI GENERACIJE

OTROCI/DJECA ODRASLI/ODRASLI STAREJŠI/STARIJI

ZNAČILNOSTI, LASTNOSTI/KARAKTERISTIKE, OSOBINE

ŠOLOOBVEZNI / ŠKOLOOBAVEZNI TEHNIČNO NAPREDNI / TEHNIČKI NAPREDNI

DRUŠTVENI, ZABAVNI, ENERGIČNI/DRUŽBENI, ZABAVNI, ENERGIČNI

VEČ IZKUŠENJ/VIŠE ISKUSTVA, KONZERVATIVNI, STAROMODNI

PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI/PRILIKA

+ ZNAMO VEČ JEZIKOV/ ZNAMO VIŠE JEZIKA + MLADI + POLNI ENERGIJE - NIMAMO VELIKO IZKUŠENJ/NEMAMO MNOGO ISKUSTVA - ODRASLI NAS NE JEMLJEJO RESNO/ODRASLI NAS NE SHVAĆAJU OZBILJNO

+ ZDRAVI + POLNI ENERGIJE IN ZNANJA / PUNI ENERGIJE I ZNANJA -VODLJIVI/POVODLJIVI

+ PAMETNEJŠI/PAMETNIJI + PSIHIČNO MOČNEJŠI/PSIHIČKI JAČI - BOLNI/BOLESTNI -HITRO SE UTRUDIJO/BRZO SE UMORE -FIZIČNO ŠIBKEJŠI/FIZIČKI SLABIJI

KAJ JIM JE POMEMBNO/ŠTO JIM JE VAŽNO

ZABAVA, GLASBA, PRIJATELJI, DRUŽENJE, IGRA, BITI SLIŠAN/BITI UVAŽAVAN

DRUŽENJE, POMOČ, ZABAVA DRUŽENJA MED GENERACIJAMI/DRUŽENJA IZMEĐU GENERACIJA

KAJ SE LAHKO NAUČIMO OD NJIH/ŠTO SE MOŽEMO NAUČITI OD NJIH

UPORABLJATI TEHNIKO, POSLUŠANJA, /UPOTRIJEBITI TEHNIKU SLUŠANJA, NEOBSOJANJA, /NESUDITI POTRPEŽLJIVOSTI, /STRPLJIVOSTI ZANIMANJA ZA NEOBIČAJNE STVARI/ZANIMANJA ZA NESVAKIDAŠNJE STVARI

KOMUNIKACIJE SPROŠČENOST/OPUŠTENOST ZAUPANJE/POVJERENJE

NAUČIMO SE LAHKO VELIKO SPLOŠNIH STVARI ZA ŽIVLJENJE/MOŽEMO SE NAUČITI MNOGO OPĆIH STVARI ZA ŽIVOT

TRIJE ZNANI PREDSTAVNIKI/TRI POZNATA PREDSTAVNIKA

JUSTIN BIEBER SELENA GOMEZ S.W.A.G

JELENA ROZGA ANGELINA JOLIE TINA MAZE BOJAN JAMBROŠIĆ MICHEL TELO VALTER BIRSA

DEDEK/DJEDA BABI/BAKA STARA TETA

139

V skupinah so se otroci osredotočali na pomen, cilje in koristi medgeneracijske solidarnosti.

Vaja se je izvedla po metodi svetovne kavarne.

1. Omizje je razmišljalo o pomenu, ciljih medgeneracijske solidarnosti: Zakaj je

medgeneracijska solidarnost pomembna.

2. Omizje se je osredotočilo na koristi, rezultate medgeneracijske solidarnosti

a. Kaj se starejši lahko naučijo od mlajših?

b. Kaj se mlajši lahko naučijo od starejših?

3. Omizje pa je presojalo kaj že počnemo in česa ne počnemo pa bi lahko.

140

ZAKAJ JE MEDGEN. SOLIDARNOST POMEMBNA? / ZAŠTO JE

MEĐUGENERACIJSKA SOLIDARNOST VAŽNA?

DA VZPOSTAVIMO DIALOG / DA USPOSTAVIMO DIJALOG

POMOČ MED GENERACIJAMI / POMOĆ MEĐU GENERACIJAMA

VZGOJA / ODGOJ

DA SE BOLJE SPOZNAMO / DA SE BOLJE UPOZNAMO

AKTIVNOST VSEH GENERACIJ / AKTIVNOST SVIH GENERACIJA

RAZBIJANJE MEDGENERACIJSKIH STEREOTIPOV / RAZBIJANJE MEĐUGENERACIJSKIH

STEREOTIPA

RAZVOJ

IZMENJAVA KULTUR IN IZKUŠENJ / RAZMIJENA KULTURA I ISKUSTVA

POMEMBNA JE ZARADI OSEBNOSTNE RASTI / VAŽNA JE ZBOG OSOBNOG RASTA

POVEZOVANJE / POVEZIVANJE

POGOVORI / RAZGOVORI

FINANČNA POMOČ / FINANCIJSKA POMOČ

TUDI MI BOMO ENKRAT STARI IN NEMOČNI / JER ČEMO I MI JEDNOM BITI STARI

IN NEMOČNI

IZBOLJŠATI ODNOSE MED GENERACIJAMA / IZBOLJŠAMO ODNOSE MED

GENERACIJAMI

SODELOVANJE / SURADNJA

ZAUPANJE / POVJERENJE

RAZBIJANJE PREDSODKOV / RAZBIJANJE PREDASUDA

VEČ DRUŽENJA MED GENERACIJAMI / VIŠE DRUŽENJA MEĐU GENERACIJAMA

DA SE ENA GENERACIJA UČI OD DRUGIH IN SI PRIDOBI NOVE IZKUŠNJE / DA SE ENA

GENERACIJA UČI OD DRUGIH IN PRIDOBI NOVO IZKUSTVO

141

MEDGENERACIJSKO UČENJE - KATERE VEŠČINE, ZNANJA, SPOSOBNOSTI LAHKO PRIDOBIMO Z MEDGENERACIJSKIM UČENJEM MEĐUGENERACIJSKO UČENJE – KOJE VJEŠTINE, ZNANJA, SPOSOBNOSTI MOŽEMO DOBITI SA MEĐUGENERACIJSKIM

UČENJEM

•SPROŠČENOSTI / OPUŠTENOSTI

•POTRPEŽLJIVOSTI / STRPLJIVOSTI

•UPORABLJATI TEHNIKO / UPOTREBLJAVATI TEHNIKU

•SODOBNI POGLEDI NA SVET / SUVREMENI POGLED NA SVIJET

•ZAUPANJE / POVJERENJE

•KULTURE

UČENJE STAREJŠIH OD MLAJŠIH

•KULTURA

•RESNOST / OZBILJNOST

•SKROMNOST / SKROMNOST

•KOMUNIKATIVNOST / KOMUNIKATIVNOST

•LJUBEZNIVOST / LJUBAZNOST

•IZKUŠNJE / ISKUSTVA

•NAVADE / NAVIKE

•ZNANJE / ZNANJE

•NAČIN RAZMIŠLJANJA

•SODELOVANJE / SURADNJA

•OBLIKOVANJE MIŠLJENJA

•SOLIDARNOST

•PRISTOJNOST

UČENJE MLAJŠIH OD STAREJŠIH

142

Ob zaključku delavnice so otroci pripravili mini akcijski načrt, kaj bodo v vezi medgeneracijske solidarnosti naredili, ko se vrnejo domov iz tabora.

VEČ DRUŽENJA Z BABICO.

NAUČITI DEDU KORISTITI MOBITEL.

SLUŠAO BI STARIJE I POMOČ DRUGIMA.

BABICI BOM POMAGALA PRI KUHANJU IN JI POMAGALA PAZITI BRATRANCA.

POKOSITI TRAVO SUSJEDIM.

POVEZIVANJE S GENERACIJOM PREKO DRUŠTVENIH MREŽA.

NAUČITI KOMUNICIRATI S MLAĐIMA. IMATI VIŠE POVJERENJA U MLAĐE.

NAJBRŽ GREM K BABICI NA KOSILO, POTEM BOM ŠLA Z NJO IN NAŠIM PSOM NA SPREHOD TER JI POVEDALA KAKO

DOBRO JE BILO V POREČU. PREDEN BOM ŠLA DOMOV JO BOM OBJELA IN JI REKLA, DA JO IMAM RADA.

VIŠE KOMUNIKACIJE S MLAĐIM GENERACIJAMA.

ZALITI VRT, POKUPITI JAGODE I NAPRAVITI VOĆNU SALATU!

POKOSIT ĆU TRAVU U DVORIŠTU.

KOMUNICIRATI ĆU NORMALNO SA SVOJOM OBITELJI (NE PREHITRO, NE PREGLASNO)

JUTRI BOM POMAGALA STARŠEM OKOLI HIŠNIH OPRAVIL.

OBISKALA BOM DEDKA IN BABICO.

DEDKU BOM POSODIL RAČUNALNIK.

KAJ ŽE POČNEMO /

ŠTO VEĆ RADIMO

ČESA NE POČNEMO PA BI LAHKO / ČEGA NE

RADIMO, A MOGLI BI

SKUPNE DELAVNICE / ZAJEDNIČKE RADIONICE

SKUPNE IGRE /

ZAJEDNIČKE IGRE

RAZNE PRIREDITVE / RAZNE PRIREDBE

KOMUNICIRAMO I

SURAĐUJEMO / KOMUNICIRAMO IN

SODELUJEMO

PREMAGOVANJE TEŽAV /

SAVLAĐIVANJE

POTEŠKOĆA

UDRUGE (DND, DPM, ZPM) / DRUŠTVA

(DND,DPM,ZPM)

POMOČ PRI UČENJU/POMOĆ KOD

UĆENJA

NAUČITI STAREJŠE UPORABLJATI ELEKTRONIKO /

NAUĆITI STARIJE UPOTREBLJAVATI ELEKTONIKU

VEČ MEDGENERACIJSKIH TABOROV/DRUŽENJ /

VIŠE MEĐUGENERACIJSKIH KAMPOVA/DRUŽENJA

VEČJA POVEZANOST IN POMOČ PRI VSAKDANJEM

ŽIVLJENJU / VEČJA POVEZANOST V VSAKDANJEM

ŽIVLJENJU

143

ODŠEL BOM PO OBISKIH – V DOM ZA STAREJŠE.

VIŠE POMAGATI STARIJIMA.

SPUCAT STANOVANJE OD BABI.

JUTRI BOM POMAGALA BABICI PRI POSPRAVLJANJU.

OBISKALA BOM MOJO BABI.

POKLICU BOM STARE STARŠE.

POMAGAT ĆU BAKI I DEDI.

JUTRI BOM POMAGALA POSLATI E-MAIL VABILA ZA NJEGOV ROJSTNI DAN (DEDEK).

DRUŽENJE SA GENERACIJAMA.

HURA ZA

BABICE IN

DEDKE

144

7. OTROCI IN ZDRAVJE / DJECA I ZDRAVLJE

MODERATORKA: MIRJAM DOMINKO

6. delavnica: OTROCI IN ZDRAVJE – ODGOVORNOST IN SKRB SKUPNOSTI ZA ZDRAVJE OTROK / DJECA I ZDRAVLJE – ODGOVORNOST I BRIGA ZAJEDNICE ZA ZDRAVLJE DJECE

Cilj: UGOTOVITI, kaj je zdravje, spoznati, da sta duševnost in telo en sistem in prepoznati, da smo poleg širše skupnosti za svoje zdravje odgovorni tudi mi sami.

POVZEMIMO, KAJ SMO IZVEDELI O STEREOTIPIH IN PREDSODKIH

Ker smo sklenili krog delavnic o stereotipih in predsodkih in se ponovno sestali s prvo skupino, smo najprej prebrali sporočilo zadnje skupine. Potem smo povzeli, kaj smo v nadaljnjih delavnicah ustvarili na podlagi našega izdelka, ko smo iskali skupne in individualne značilnosti, na podlagi katerih nastajajo stereotipi in predsodki. Spoznali smo definiciji, pogovarjali smo se o tem, kako nastajajo, kako vplivajo na naše zaznavanje realnosti in, kaj lahko otroci naredimo za njihovo preseganje in za boljši medkulturni dialog.

USTVARIMO ŽIVO SKULPTURO - TELO

Ustvarili smo živo skulpturo - vsak otrok je predstavljal en del telesa in prikazali smo, kako telo deluje.

145

RAZMIŠLJAMO O ZDRAVJU

Razdelili smo se v tri skupine in po razmisleku in pogovoru v svoji skupini pripravili prezentacije na tri različne teme:

1. KAJ JE ZDRAVJE? / ŠTO JE ZDRAVLJE?

TRENUTNO STANJE ČLOVEKA / TRENUTNO STANJE ČOVJEKA

KAD SI BOLESTAN ILI ZDRAV / KO SI BOLAN ALI ZDRAV

KAD SE OSJEČAŠ DOBRO / KO SE POČUTIŠ DOBRO

SREČA

NAJVEČJE BOGASTVO / NAJVEĆE BOGATSTVO

SLOBODA / SVOBODA

2. DUŠEVNOST IN TELO STA EN SISTEM / DUŠA I TIJELO SU JEDAN SISTEM

STRES – UTRUJENOST, GUBE, SIVI LASJE / STRES-UMOR,BORE,SIVA KOSA

ŽALOST – JOK, ŠIBKOST / TUGA-PLAČ,KRHKOST

LJUBEZEN – METULJČKI V TREBUHU, SMEH, RDEČICA / LJUBAV-LEPTIRIĆI U TRBUHU, SMIJEH,CRVENILO

VESELJE – SMEH, HIPERAKTIVNOST / RADOST-SMIJEH,HIPERAKTIVNOST

JEZA – RDEČICE, POTENJE, AGRESIVNOST / LJUTNJA-CRVENILO,ZNOJENJE,AGRESIVNOST

STRAH – TESNOBA, TREPET, BLEDICA, POSPEŠENO BITJE, ... / STRAH-TJESKOBA,TREPET,BLIJEDOST,UBRZANO KUCANJE

146

3. ZA MOJE ZDRAVJE STA ODGOVORNA ŠIRŠA SKUPNOST, PA TUDI JAZ SAM (KAJ ŽE DELAM IN, KAJ BOM JUTRI DELAL ZA SVOJE ZDRAVJE TER, KAJ SE DOGAJA NA TEM PODROČJU NA DRUŽBENI RAVNI) / ZA MOJE SU ODGOVORNI ŠIRA ZAJEDNICA I JA SAM (ŠTO VEĆ RADIM I ŠTO ĆU SUTRA RADITI ZA SVOJE ZDRAVLJE TE ŠTOSE DOGAĐA NA TOM PODRUČJU NA DRUŠTVENOJ RAZINI)

MI SAMI, S POMOČJO STARŠEV, UČITELJEV IN DRUGIH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV / MI SAMI, SA POMOĆU RODITELJA, UČITELJA I DRUGIH ZDRAVSTVENIH DJELATNIKA

VARNO OKOLJE, ZDRAVA PREHRANA, OMEJEVANJE TEŽKE INDUSTRIJE, REKREACIJA, OMEJEVANJE STRUPENIH PLINOV, VARNO OKOLJE / SIGURNA OKOLINA,ZDRAVA PREHRANA, OGRANIČAVANJE TEŠKE INDUSTRIJE, REKREACIJA,OGRANIČAVANJE OTROVNIH PLINOVA, SIGURNA OKOLINA.

Nekaj ugotovitev posameznikov:

Umivam zobe, se zdravo prehranjujem, se umivam, šport, se smejem, jedem

povrće i voće, boravim na sveježem zraku, ne pušim, vozim bicikl, radim jogu,

sretne misli, druženje, ne pijem in ne kadim, ne jem hitre hrane, izogibam se

sladkarijam, igram odbojku, ...

147

PRIPRAVIMO SVOJE VAJE

Na koncu smo se razdelili v 4 skupine. Vsaka skupina je dobila nalogo, da pripravi svoje vaje in sicer za:

1. RAZGIBAVANJE 2. MOČ 3. RAVNOTEŽJE 4. PSIHIČNO SPROŠČANJE

148

MODERATOR: JANKO SELINŠEK

KLJUČNI CILJI:

1. KAJ JE ZDRAVJE IN POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ZDRAVJA

2. SAMOODGOVORNOST ZA ZDRAVJE

3. ODGOVORNOST/SKRB SKUPNOSTI ZA ZDRAVJE OTROK

Vaja: Na začetku naredimo nekaj vaj razgibavanja, nakar sledi pogovor o človeškem telesu – kaj ga sestavlja zakaj je pomembno da smo zdravi in kaj lahko sami naredimo. Vsak udeleženec na list papirja nariše del telesa – organ. Slike položijo na stole in stoloh naredijo silhueto telesa. Vsak skrbi za svoj stol, vsak stol stoji samo na dveh nogah (potrebno je s prstom – uravnavati ravnotežje) Na zvočni signal, vsi hkrati zamenjajo stol v smeri urinega kazalca, tako da stoli ostanejo na dveh nogah. Med sabo je potrebna usklajenost. NA koncu vaje se opravi evalvacija – kako sami skrbimo za ravnovesje v telesu in kako nas telo opozarja..

149

Vaja2: Po praktični vaji, kjer vsak udeleženec podoživi pomen ravnovesja in zdravja v telesu, se udeleženci razvrstijo v tri skupine. Vsaka skupina izdela plakat na določeno vprašanje – trditev. Na koncu skupina predstavi svoje zaključke.

150

ZDRAV SEM, KO... / ZDRAV SAM, KADA ...

*SRETAN, VESELO DRUŠTVO, SIJE

SUNCE,RADIM ONO ŠTO VOLIM

*TJELOVJEŽBA, PLES , MUZIKA

*PRAVILNA PREHRANA, RADIM ONO ŠTO

VOLIM, DOBRO DRUŠTVO

151

ŠE RASTEMO,

NORMALNO ŽIVLJENJE

DA KASNEJE

NE BO TEŽAV Z ZDRAVJE

M

ZDRAVJE JE ZA OTROKE POMEMBNO, KER.... / ZDRAVLJE JE ZA DJECU VAŽNO, JER…

DA KASNIJE NE BUDE TEGOBA SA ZDRAVLJEM

NORMALAN ŽIVOT

JOŠ RASTEMO

DA SMO ZDRAVI POTREBUJEMO.... /DA SMO ZDRAVI

TREBAMO…

POTPORU U OBITELJI, BEZ STRESA

ODRŽAVANJE HIGIJENE, LIJEČNIČKI PREGLED

ZDRAVA PREHRANA, ZDRAVA OKOLINA,OPTIMIZAM, HOBIJI

PRAVILNA PREHRANA, DELAM KAR RAD POČNEM, DOBRO

DRUŠTVO

TELOVADBA,PLES,GLASBA

SREČEN, VESELA DRUŽBA. SIJE

SONCE, DELAM KAR RAD POČNEM

152 RAZLIČNO

SKRBIMO ZA SVOJE

ZDRAVJE

POMEMBNA JE PREVENTIVA

VSAK DAN LAHKO NEKAJ STORIMO

ZA SVOJE ZDRAVJE

SPOZNANJA: / SPOZNAJE:

*RAZLIČITO BRINEMO ZA SVOJE ZDRAVLJE

*VAŽNA JE PREVENTIVA

*SVAKI DAN MOŽEMO NEŠTO UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE

ZDRAVA PREHRANA,

ZDRAVO OKOLJE, OPTIMIZEM,

HOBIJI

VZDRŽEVANJE

HIGIENE, ZDRAVNIŠKI PREGLED

PODPORA V DRUŽINI,

BREZ STRESA

153

MODERATORKA KARIN CRNEK

(Otroci in zdravje)

Cilj: OZAVESTITI , DA SMO ZA SVOJE ZDRAVJE SMO ODGOVORNI PREDVSEM SAMI / ZA

SVOJE ZDRVLJE SMO ODGOVORNI U GLAVNOM SAMI

Zdravje je splošna vrednota in bistveni vir za kakovostno in učinkovito življenje slehernega

posameznika in skupnosti kot celote. / Zdravlje je opća vrijednost i suštinski izvor za

kvalitetno i efikasan život svakog pojedinca i zajednosti kao cjeline.

Vaja: Najprej smo imeli nalogo, da cela skupina PONAZORI delovanje človeškega telesa

tako, da udeleženci predstavljajo organe, okončine, kri, ipd.

Vaja: Pri naslednji vaji je bila naša naloga, da v skupinah RAZMISLIMO naslednjih temah:

A) KAJ JE ZDRAVJE – DUŠEVNO IN FIZIČNO /TELESNO

B) DUŠA IN TELO JE EN SISTEM

C) KAJ ŽE DOBREGA DANES DELAM ZA SVOJE ZDRAVJE

KAJ JE ZDRAVJE? / ŠTO JE ZDRAVLJE

ZDRAVJE JE STANIJE NEKOG ORGANIZMA U KOJEM SE SVI PROCESI ODVIJAJU (DOGAĐAJU)

PRAVILNO! / ZDRAVLJE JE STANJE NEKEGA ORGANIZMA V KATEREM SE VSI PROCESI ODVIJAJO

(DOGAJAJO) PRAVILNO!

Srce

Pljuča

Pluća

Noge

Glava z možgani

Glava s mozgom Ledvica

Bubreg

Kri

Krv

154

ZDRAVJE / ZDRAVLJE

DUŠA

DOBRO POČUTJE / DOBAR OSJEČAJ

DUŠEVNI MIR / DUŠNI MIR

DOBRA SAMOPODOBA / DOBRO

SAMOPOUZDANJE

TELO/TJELO

DOBRA KONDICIJA

ZDRAVA PREHRANA

DOBRE FIZIČNE SPOSOBNOSTI / DOBRE

FIZIČKE SPOSOBNOSTI

ŠPORT / SPORT

DUŠA IN TELO JE EN SISTEM

DUŠA I TJELO SU JEDAN SISTEM

ČOVEKOVO TIJELO NE MOŽE FUNKCIONIRATI BEZ

DUŠE!

ČLOVEŠKO TELO NE MORE FUNKCIONIRATI BREZ

DUŠE!

TKO NEMA DUŠU, NEMA NI TJELA!

KDOR NIMA DUŠE, NIMA NITI TELESA!

MI ČINIMO JEDAN SISTEM!

MI PREDSTAVLJAMO EN SISTEM!

155

Vsak za sebe je sprejel odločitev

»Kaj bom dobrega za svoje zdravje

naredil jutri« in se pod to obljubo

tudi podpisal.

KAJ ŽE DOBREGA DANES DELAM ZA

SVOJE ZDRAVJE / ŠTO VEĆ DANAS

RADIM ZA SVOJE ZDRAVLJE

ŠPORT / SPORT

ZDRAVA HRANA

SPAVANJE / SPANJE

KAJ BOM ŠE JUTRI DOBREGA NAREDIL-A

ZA SVOJE ZDRAVJE / ŠTO ĆU VEĆ SUTRA

DOBROGA UČINITI ZA SVOJE ZDRAVLJE

ŠPORTANJE / SPORT

SPAVANJE / SPANJE

ZDRAVA PREHRANA

VODA

UČENJE

156

Ker je bila naš cilj, da ozavestimo samoodgovornost za zdravje smo po skupinah pripravili

vaje za :

RAZGIBAVANJE

RAVNOTEŽJE/RAVNOTEŽU

o

MOČ/SNAGU

PSIHIČNO SPROŠČANJE/ PSIHIČKO OPUŠTANJE

In na koncu naredili še krog zdravja z vajo s stoli. Stoli so predstavljali ugotovitve pomembne

za naše telesno in duševno zdravje, ki smo jih predstavili na plakatih. Med vajo stoli niso

smeli pasti na tla in s tem smo ponazorili, da sta telo in duša en sistem.

157

VI. EVALVACIJA

MODERATOR MARJAN JARNJAK

V »domačem« vzdušju, kjer smo klopi razporedili v krogu, da smo bili vsi skupaj zgolj ena skupina, smo se najprej neformalno pogovorili o taboru in o vtisih zadnjih treh dni skupnega druženja in ustvarjanja. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da bi lahko snovalci tega tabora zadostili potrebam prav vsakega posameznika, za to se je pojavilo nekaj predlogov za izboljšanje prihodnjih taborov:

- Otroci in mentorji bi si želeli največ dve uri in pol dolgi delavnici na dan - Želeli bi obiskati mesto, v katerem so bili tri dni, a za to ni bilo na voljo dovolj časa –

nekateri otroci in mentorji so bili namreč prvič v Poreču in so prišli od daleč, kjer je pokrajina in arhitektura popolnoma drugačna

Sicer pa so vsi po vrsti nasplošno zelo pohvalili tabor in njegovo organizacijo, kot tudi idejo o organizaciji tovrstnega tabora.

DELAVNICA 7 – EVALVACIJA

CILJI DELAVNICE 7: VZPODBUDITI RAZMIŠLJANJE NA VPRAŠANJA:

ČESA STE SE TUKAJ NAUČILI?

KAJ BOSTE O TABORU POVEDALI SORODNIKOM, PRIJATELJEM?

KAJ BO OD TEGA TABORA NAPREJ V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?

KAJ BO TVOJ NASLEDNJI KORAK V POVEZAVI Z OBMEJNIM SOŽITJEM IN

SODELOVANJEM?

KAJ VAM JE BILO VŠEČ?

PRVA STVAR, KI TI PRIDE NA MISEL

ENA STVAR, KI BI JO SPREMENIL


moderatorjem)

158

Za zaključek smo pa smo vseeno želeli dobiti odgovore na omenjena vprašanja, da pa bi ti bili čimbolj odkriti, smo otrokom prepustili, da odgovorijo na tista vprašanja, ki se jih najbolj dotikajo. Vsak odgovor so posebej zapisali na posamezni list, prevajalka in moderator pa sva jim pomagala pri lepljenju na pripravljena plakata – sčasoma sta postala lepljenki samih lepih vtisov in koristnih predlogov: Česa ste se tukaj naučili? / Što ste se ovdje naučili?

159

Kaj bo od tega tabora naprej v tvojem življenju drugače? / Što će biti od tog kampa dalje u tvom životu drugačije?

160

Kaj boste o taboru povedali sorodnikom, prijateljem? / Što čete o kampu reći rodbini, prijateljima?

161

Z željo, da bi se kmalu spet srečali, z obljubami po vzdrževanju stikov svežih prijateljstev, ter polni načrtov za skupno sodelovanje, smo se po treh dneh kreativnega druženja morali posloviti.

Tabor smo torej zaključili povni lepih vtisov, novih spoznanj in znanstev, in to tako otroci, kakor tudi njihovi mentorji, moderatorji, prevajalci, organizatorji in osebje mladinskega letovišča ZPM Maribor, kjer se je tabor potekal. Za konec izpostavljam le še misel enega od udeležencev kampa, ki je o taboru zapisal, česar sicer na prvi pogled pri njem ni bilo opaziti, a lahko vsem nam udeležencem tabora za naprej predstavlja veliko vzpodbudo in potrditev za uspešnost našega dela:

162

In na to ni več kaj dodati!

163

MODERATORKA MIRJAM DOMINKO

Na koncu smo si vzeli še čas za pogled nazaj. Zanimalo nas je, kako so se otroci imeli na taboru, kako se ga bodo spominjali, kaj bodo o taboru pripovedovali svojim prijateljem in domačim ter, kaj bodo zaradi tabora spremenili v svojem življenju. Plakate z vprašanji, ki so nas spodbujala k razmišljanju smo razpostavili po tleh, otroci pa so v tišini krožili in na vsak plakat zapisali po eno misel. Naj navedemo le nekaj utrinkov:

ČESA SI SE NAUČIL V DELAVNICAH?

slovenska i hrvatska djeca su vrlo slični i trebaju se družiti

Hrvati in Slovenci si sploh nismo tako različni

da jezik nije bitan da volim slovence

manjše posploševanje med ljudmi da izgled ne znači ništa

prijateljstvo ne pozna meja da smo vsi enaki

slovensku pjesmu moramo vjerovati drugima

s sodelovanjem dosegamo želeni cilj

164

NA KAJ POMISLIŠ V ZVEZI S TABOROM?

nove izkušnje

prijatelji zabava

jednakost ljudi vrijednost

smijeh veselje

druženje športi

legende

KAJ BOŠ PRIJATELJEM, UČITELJEM, SORODNIKOM PRIPOVEDOVAL O

TABORU?

da se bom še kdaj udeležila teh taborov

da bi trebali doći ovdje da je kamp zakooon

da je super i da ga oni posjete da je ful fajn spoznat nove

prijatelje vsi smo otroci

sve najbolje stvari zelo zanimive delavnice

bilo je malo dosadno da sam se ljepo proveo i da su

Slovenci zakon

165

KAJ BO ZARADI TEGA TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?

manje predrasuda i stereotipa

več spoštovanja do drugih kultur znati čemo više slovenskog jezika imat ću nove prijatelje iz Slovenije

nove izkušnje, novi prijatelji pogled na druge ljudi

novi stiki, način komuniciranja, razmišljanja

drugačno mišljenje izbrisal bom vse predsodke glede

Hrvatov

KATERI BO TVOJ PRVI KONKRETNI KORAK GLEDE MEDKULTURNEGA

SODELOVANJA S HRVAŠKIMI / SLOVENSKIMI OTROCI?

obdržanje prijateljstva

FB navezovanje stikov

kontakti druženje

spoštovanje izmjeniti brojeve mobitela

obdržati stike s pomočjo spleta še naprej bom sodelovala z ZPM-jem

166

Pa zaključimo s sporočilom, ki so ga hrvaški otroci napisali slovenskim in slovenski otroci

hrvaškim.

Sporočilo, ki so ga hrvaški otroci napisali slovenskim in slovenski otroci hrvaškim: / Poruka,

koju su hrvatska djeca napisala slovenskim i slovenska djeca hrvatskim:

Otroci prve skupine z mentoricami, prevajalkami in moderatorko.

167

MODERATOR: JANKO SELINŠEK

168

169

MODERATORKA MARJANA FRANTAR

Vsako druženje pride nekoč do konca. V zaključni delavnici smo pri otrocih preverili

naslednja razmišljanja in vtise:

KAJ BOŠ O TABORU POVEDAL-A SVOJIM STARŠEM, PRIJATELJEM, UČITELJEM?

O NOVIM POZNANSTVIMA, DOŽIVLJAJIMA, O NOVOM JEZIKU (SLO)

DA JE BILO SUPER (6x)

DOBRO SMO SE ZABAVALI (2X)

NEPOZABNA IZKUŠNJA, KI BI JO Z VESELJEM PONOVILA

UŽIVAL SEM IN IZVEDEL MNOGO NOVEGA (5X)

JEDAN OD NEZABORAVLJIVIH VIKENDA, DA SMO SE LUDO I NEZABORAVNO PROVELI TE

DA SMO ODLIČNO ZUMBALI I LOŠE SPAVALI

NOVO ISKUSTVO KOJE VRIJEDI PROBATI

ZABAVA UZ IGRU I RAD

UPOZNALA SAM NOVE PRIJATELJE

KUPALI SMO SE U 5.MJ I VOZILI NA PEDALINAM

ZAKON IN POLNO AKTIVNOSTI

NAUČILI SMO SE VELIKO KOMPLICIRANIH BESED

ČESA SI SE NA DELAVNICAH NAUČIL-A?

BITI POTRPEŽLJIVA IN STRPNA DO DRUGAČNIH

RAZBIJANJA STEREOTIPOV (6X)

NAJ BOM SAMO SVOJA IN NAJ NE DOVOLIM DRUGIM, DA ME OVIRAJO PRI MOJIH

NAČRTIH

DA JE RAZNOLIKOST POSEBNA I DA SMO SVI JEDNAKOVRIJEDNI

RAZLIČITI JEZICI NISU PREPREKA U KOMUNIKACIJI I STJECANJU NOVIH PRIJATELJSTVA

PREDSTAVLJANJA HRVAŠKIH PESMI

HRVAŠČINE (2X)

SLOVENSKI JEZIK (4X)

SLOVENCI SU ZBILJA SUPER

POTRPEŽLJIVOSTI (2X)

POSLUŠANJA (2X)

SODELOVANJE, TIMSKO DELO (6X)

SPOŠTOVANJA

RAZLIKA MED PREDSODKI IN STEREOTIPI

NE SKLEPATI PREHITRO

VSI SMO ENAKOPRAVNI

170

KAJ BO ZARADI TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?

UPOZNAO SAM PUNO SLOVENACA ALI SAM NAUČIO MALO SLOVENKO

NOVI PRIJATELJI (13X)

ZNAM BOLJE HRVAŠKO

RAZŠIRIL SEM OBZORJE

SPOŠTOVAL BOM HRVATE

PRHVATIT ĆU I POŠTOVATI DRUGE NARODE

BOLJE POZNAVANJE SLOVENSKOG JEZIKA

NIKOGAR, KI ME BO PROSIL ZA POMOČ NE BOM ZAVRNILA SAMO ZATO, KER JE

DRUGAČEN. OD ZDAJ NAPREJ SE ŠE BOLJE ZAVEDAM, DA SMO VSI ENAKOPRAVNI

AKO SE U NEŠTO NE UVIJERIM NEĆU PRIČATI DALJE

BOLJ BOM POZNALA HRVATE IN NJIHOV JEZIK

V BODOČE BOM MALO VEČ PREMISLILA, KO BOM KOMU POMAGALA IN KO BOM KOGA

PREPRIČEVALA O POMOČI

POSKUŠATI BUDEM I DRUGIM PRIBLIŽATI MIŠLJENJE, DA SMO JEDNAKI

KMALU

NASVIDENJE!!!

171

MODERATORKA KARIN CRNEK

Ob zaključku našega tabora smo vsak za sebe v tišini zapisali svoje misli, mnenja in naslednje

korake v zvezi z delavnicami in skupaj preživetimi dnevi na taboru.

KAJ JE TVOJA PRVA MISEL V ZVEZI S TABOROM?

MISLIO SAM, DA ČEMO SE PUNO DRUŽITI

ENAKOPRAVNOST

NOVI PRIJATELJI 4x

NOVA SPOSNAJA

DRUŽENJE 2x

PRIJATELJI, ZABAVA, STRPNOST

SUPER MEGASTIČNA ZABAVA S HRVATI, TER SLOVENCI

ZUMBA

PREKRATKO

SLOVENCI

PLAKATI

DUET Z DAVIDOM

DUET S JURIJEM

ZABAVA 2x

KARAOKE

172

KAJ BOŠ O TABORU POVEDAL-A SVOJIM STARŠEM, PRIJATELJEM, UČITELJEM?

DA JE BILO SUPER

SVE KAKO MIJE BILO I ŠTO SAM RADILA

DA JE BILO SUPER 3x

DA JE BILO FUL DOBR' 2x

DA JE BILO ODLIČNO

DA JE BILO NAJBOLJŠE

DA JE BILO TAKO SUPER, DA BI ŠE OSTALA (KRATKO I SLATKO)

DA MI JE BILO BOLJE KAD SMO IMALI SLOBODNO VRIJEME ALI, DA MI I RADIONICE

NISU BILE LOŠE

DA BI TO RADO PONOVILA

DA SMO SE ZABAVLJALI

DA SEM ZELO SREČNA, DA SEM LAHKO BILA NA TABORU

DA SA SAM KRATKO SPAVALA

DA VOLIM …..ZUMBO

DA JE TU 100 PUTA BOLJE, A NE KUČI UČITI POVJEST

ČESA SEM SE NA DELAVNICAH NAUČILA?

NAUČILA SAM VOLJETI SLOVENCE

DELO S HRVATI

SLOVENSKI JEZIK (DJELOMIČNO)

NAUČIO SAM RAZUMJETI SLOVENSKI, PUNO SAM PADAO

SLOVENSKI JEZIK 4x

HRVAŠKI JEZIK 2x

SODELOVANJA 2x

VAŽNOST SUDJELOVANJA

SUDJELOVANJE U GRUPAMA

DELOVANJE V SKUPINI

CENJENJA DRUGIH

TIMSKO DELO/TIMSKI RAD 3x

RADITI PLAKATE

NOVE IGRE

173

KAJ BO ZARADI TABORA V TVOJEM ŽIVLJENJU DRUGAČE?

SVE MISLI I DJELA

IMAT ČU VIŠE PRIJATELJA 2x

NOVI PRIJATELJI 4x

NOVA POZNANSTVA

POZNALA BOM TUDI HRVAŠKE OTROKE IN JIH RAZUMELA

MIŠLJENJE O SLOVENCIMA

ZNAM SLOVENSKI 2x

ZNANJE SLOVENSKOG

LAKŠE ĆU RAZUMIJETI SLOVENSKI 2x

ZNAM HRVAŠKO

DRUGAČE BOM GLEDAL NA HRVATE

POSTAT ĆU POLIGLOT

VEČ BOM PRIHAJALA NA HRVAŠKO

SPOZNAL SEM EMO

KAJ BO TVOJ PRVI KORAK V POVEZAVI Z OBMEJNIM SOŽITJEM?

POVEDATI PRIJATELJEM, DA SO HRVAŠKI OTROCI SUPER IN DA JIH MORAJO SPREJEMATI!

BITI ĆU STRPLJIVIJA

NE BOM IMELA VEČ PREDSODKOV

VEČ SE BOM DRUŽIL S HRVATI

VIŠE ĆU RAZUMJETI SLOVENSKI 4x

NAUČITI SLOVENSKI I POTICATI ŠENGEN

NAUČITI SE HRVAŠČINO

VEČKRAT BOM OBISKAL HRVAŠKO

SKLEPAL BOM NOVA PRIJATELJSTVA

OTIĆI ĆU U SLOVENIJU

LAKŠE PLESATI ZUMBU

IĆI VIŠE U ŠOPING U SLOVENIJU 2x

HURA, SUPER SMO!!

174

IN NA KONCU SKUPINSKA SLIKA, UDELEŽENCEV ZADNJE DELAVNICE POLNIH

ZDRAVJA, VESELJA, NOVIH PRIJATELJEV, IZKUŠENJ IN DOBRIH MISLI ZA NAPREJ!

175

VII. ŠE NEKAJ ISKRIC S TABORA/ JOŠ NEKOLIKO ISKRICA IZ KAMPA

176

177

178

179

180

181

182

183

184

185

186

187

188

189

190

191

ANITA IN MARJANA

192

JANKO I VLADIMIRA

193

OLGA IN MIRJAM

194

TANJA I MARJAN

195

FRANC IN KARIN

196

Documents

Otroci in mladi ne priznajo meja / Djeca i mladi ne ... · riblje kosti, atlas uzroka i posljedica, sistemska analiza okoline, coaching… Način kreiranja sadržaja bit će izrazito