Panevropski železniški koridorji

1

Panevropski železniški Panevropski železniški koridorjikoridorji

Uvajanje ERTMS na slovenskem železniškem omrežju

Področje za razvoj, maj, 2010

2

• Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omrežja Ideja o vzpostavitvi transevropskega transportnega omrežja poznanega pod kratico TEN poznanega pod kratico TEN ((Trans-European NetworksTrans-European Networks)), se je , se je pojavila v začetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem pojavila v začetku 90-ih let, v povezavi z vzpostavljanjem enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga, enotnega vseevropskega trga, s prostim pretokom blaga, storitev in delovne sile. storitev in delovne sile.

• Cilj vzpostavitev takšnega omrežja je bil, bolje povezati Cilj vzpostavitev takšnega omrežja je bil, bolje povezati evropske regije ter pospešiti gospodarsko rast in zaposlovanjeevropske regije ter pospešiti gospodarsko rast in zaposlovanje..

ZačetkiZačetki


3Področje za razvoj, maj, 2010

RazlogiRazlogiEden od ključnih problemov je bila tehnična neenotnost med posameznimi Eden od ključnih problemov je bila tehnična neenotnost med posameznimi državnimi železnicami.državnimi železnicami.

Različni signalnovarnostni sistemi, odvisni od rešitev v posamezni državi, so Različni signalnovarnostni sistemi, odvisni od rešitev v posamezni državi, so onemogočali vzpostavitev konkurenčne ponudbe železniškega prometa. onemogočali vzpostavitev konkurenčne ponudbe železniškega prometa.

27 različnih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27 27 različnih sistemov v Evropi bi pomenilo, da je vozilo opremljeno s 27 različnimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega železniškega različnimi sistemi, da bi lahko vozilo preko vsega evropskega železniškega omrežja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov. omrežja. Nekatera vozila imajo sedaj vgrajenih 7 sistemov.

Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.Kot odgovor na to je bil razvit sistem ERTMS.

ERTMS - evropski sistem za upravljanje železniškega prometaERTMS - evropski sistem za upravljanje železniškega prometa

Sestavljata ga:Sestavljata ga:

ETCS – Evropski sistem vodenja vlakovETCS – Evropski sistem vodenja vlakov

GSM-R GSM-R – globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železniceglobalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice

4

Prednosti ERTMS na TEN-T omrežjuPrednosti ERTMS na TEN-T omrežju

• Enotnost sistema na celotnem evropskem železniškem omrežju• Dejanska interoperabilnost vozil• Povečana prepustnost prog• Izboljšanje storitev za uporabnike• Povečana konkurenčnost železniškega sistema


5


Prednostni projekt št. 6 – V. koridorPrednostni projekt št. 6 – V. koridor


Koridorji A - FKoridorji A - F


Koridor DKoridor D


Koridor D - mejnikiKoridor D - mejniki

2006 – pismo o nameri podpisano s strani prometnih ministrstev Španije, Francije, Italije in Slovenije o implementaciji sistema ERTMS na koridorju do leta 2016.

2007 – kot sopodpisnica se pridruži Madžarska. Ustanovljena je EEIG (European Economic Interest Group), za koridor D, ki vodi in koordinira implementacijo sistema ERTMS na koridorju.

2008-2010 pričetek implementacije sistema ERTMS v Španiji in na pilotnih odsekih, Italije in Slovenije. Izvedba prvih prototipov na vozilih SŽ.


Koridor D – ciljiKoridor D – cilji

• Vzpostavitev vseevropskega sistema vodenja prometa ERTMS na trasi med Valencio, Lyonom, Torinom, Ljubljano in Budimpešto, ki bo nadomestil obstoječe, med seboj nekompatibilne in zastarele sisteme za upravljanje in vodenje prometa.• Izboljšanje kvalitete storitev vzdolž koridorja s standardiziranimi infrastrukturnimi parametri, poenotenimi predpisi ter harmonizirano ponudbo vlakovnih poti.


Koridor D – notranja organiziranostKoridor D – notranja organiziranost

EEIG General Assembly

Coordination Group

ERTMS WG

Quality and Interoperability WG

Communication WG

12

• Prijava na prvi razpis (first call for proposals) v okvirju finančnega

sklada TEN–T 2007-2013

21 mio Eur, podpora namenjena za:

Razvoj ERTMS na koridorju D :

Barcelona – Figueras

Pilotna odseka v Italiji in Sloveniji

Prototipi na vozilih v Sloveniji

Koordinacija in administracija


Koridor D - financiranjeKoridor D - financiranje


ERTMSERTMSRazvoj vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne in Razvoj vseevropskega železniškega omrežja za konvencionalne in visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na visoke hitrosti je prinesel tudi potrebo po uvedbi interoperabilnosti na tem omrežju na osnovi enotne platforme: tem omrežju na osnovi enotne platforme: ERTMSERTMS

ERTMS (European Rail Traffic Management System) Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa

Sistema sestavljata dve glavni komponenti GSM-R kot komunikacijski sistem in ETCS kot sistem vodenja vlakov

GSM-R (Global System for Mobile communications - Railway) Globalni mobilni radijski komunikacijski železniški sistem

ETCS (European Train Control System)Evropski sistem vodenja vlakov

http://en.wikipedia.org/wiki/European_Rail_Traffic_Management_System


Cilj ERTMSCilj ERTMS

Interoperabilnost železniškega prometa: Da bi lahko železniške uprave povezale svoja nacionalna omrežja morajo svoje sisteme poenotiti, tako tehnično, kakor tudi operativno v smislu vodenja prometa. S pomočjo projekta ERTMS se dosega enotno tehnološko osnovo za železnice, enotna izhodišča za postopke vodenja prometa in poenotenje na strani pripadajoče industrije. S tem je tehnično omogočena vozilom različnih proizvajalcev nemotena komunikacija s progovnimi napravami (različnih proizvajalcev) v različnih državah in hkrati zagotovljeno varno odvijanje prometa. Definicija interoperabilnosti: Interoperabilnost je sposobnost železniškega sistema, da poteka vožnja vlakov brez omejitev, povzročenih zaradi neskladnosti med tehničnimi sistemi različnih proizvajalcev in železnic.


ETCSETCS

ETCS-European Train Control System – Evropski sistem vodenja vlakov;ETCS-European Train Control System – Evropski sistem vodenja vlakov;

Ločimo več nivojev ETCS sistema, glede načina upravljanja prometa:Ločimo več nivojev ETCS sistema, glede načina upravljanja prometa:- Nivo 1Nivo 1- Nivo 2 – za delovanje potrebuje sistem GSM-RNivo 2 – za delovanje potrebuje sistem GSM-R- Nivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-RNivo 3 - za delovanje potrebuje sistem GSM-R- ETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-RETCS regional - za delovanje potrebuje sistem GSM-R

ERTMSERTMS

GSM-R = temeljna infrastruktura

ETCS - nivo 2,3,regional

16Strategija in razvoj maj 2010

Gradniki sistema ETCSGradniki sistema ETCS

• Oprema na progi: balize, sprejemno oddajne naprave, ki sprejemajo in posredujejo informacije na oziroma iz vozila. Podatki ki se prenašajo so med drugim položaj vlaka na progi, hitrost, prostost/zasedenost naslednjega odseka, zavorne krivulje,..

• Oprema radijskega bloka centra (RBC), ki skrbi za komunikacijo med opremo na progi in centrom vodenja prometa (CVP)

• Oprema centra vodenja prometa (strojna in programska oprema ter delovna mesta dispečerjev)

• Oprema na vozilih (sprejemno oddajne naprave, strojna oprema in oprema pri strojevodju


Center vodenja prometaCenter vodenja prometa


Oprema v strojevodski kabini brez ETCSOprema v strojevodski kabini brez ETCS


Oprema v strojevodski kabini z ETCSOprema v strojevodski kabini z ETCS

20Področje za razvoj, maj,2010

GSM-RGSM-R

GSM-R: globalni mobilni radijski komunikacijski sistem za železnice

Razvit je bil na osnovi javnega GSM sistema in prilagojen posebej za železniške potrebe.

Poleg govornih funkcij z možnostjo prenosa podatkov zagotavlja tudi vse potrebne storitve za implementacijo sistema ETCS nivojev 1-radioinfill, 2, 3 in Regional.

21

GSM-R nadomešča obstoječe analogne komunikacijske sisteme (RDZ in UKV) za operativno komunikacijo med centri vodenja in vlaki ter drugimi servisi, potrebnimi za nemoteno odvijanje prometa (premik, popis voz, pregled vagonov, vzdrževanje infrastrukture…)

fizični komunikacijski sistem

bazna postaja

bazna postaja

povezava na obstoječi sistem

OBSTOJEČEŽELEZNIŠKO TK OMREŽJE

javni komunikacijski sistem

OMREŽJAsosednjih želenic

OM

RE

ŽJA

sose

dnjih

žel

enic

OMREŽJAsosednjih želenic

vzdrževalno osebje

premikalno osebje

ostaliuporabniki

ostaliuporabniki

Komunikacija Komunikacija z vozili in z vozili in

elementi na elementi na progiprogi

Področje za razvoj, maj,2010


Bazne postaje GSM-RBazne postaje GSM-R

Temeljno infrastrukturo kompleksnega GSM-R sistema sestavljajo: fiksne povezave, bazne postaje, centralni sistem in sistem za upravljanje ter povezave na obstoječe TK omrežje in z ostalimi komunikacijskimi sistemi (domačimi in tujimi).Temeljna infrastruktura GSM-R omogoča nadgradnje v funkciji širitve poslovnih aktivnosti (potniški promet, energetski management, spremljanje vozil, tovora, ipd.)

Za pokritje celotnega omrežja Slovenskih železnic se predvideva vgradnja cca 250 baznih postaj.


Funkcionalnost sistema GSM-RFunkcionalnost sistema GSM-R

Nacionalno GSM-Romrežje

Fiksno omrežje(ŽAT)

Druga GSM-Romrežja

Centri vodenja prometa

Mednarodni vlaki

Vzdrževanjeinfrastrukture

Premik in drugemanipulacije

Govorne in podatkovne komunikacije z:vlakovnim osebjem , sistemi ETCS

druge aplikacije


Trenutno stanje GSM-R v EvropiTrenutno stanje GSM-R v Evropi


Slovenija - ERTMS Slovenija - ERTMS

ERTMS projekti, ki v Sloveniji trenutno potekajo :- priprava razpisne dokumentacije za projekt GSM-R- vodenje razpisa za izvedbo sistema ETCS na koridorju D (na infrastrukturi in vozilih SŽ)-vodenje razpisa za priglašenega organa (NOBO) za ETCS na infrastrukturi koridorja D- vodenje razpisa za nabavo radijskih naprav za vozila


Slovenija GSM-RSlovenija GSM-R

Priprava prvega dela projekta GSM-R(razpisne dokumentacije za izvedbo) je v višini 50% sofinancirana s sredstvi iz evropskega sklada TEN-T, druga polovica sredstev pa je zagotovljena v proračunu RS, s pričetkom črpanja v letu 2009.

Za naslednjo fazo, to je fizično izvedbo projekta (ki bo tudi sofinancirana iz EU skladov), so v načrtih RS tudi že predvidena sredstva v višini 72 Mio EUR s pričetkom črpanja v letu 2011.


Slovenija GSM-RSlovenija GSM-R

Glavni mejniki :

Februar 2011: dokončanje razpisne dokumentacije za izvedbo projekta

Avgust 2011: podpis pogodbe za izvedbo projekta in pričetek implementacije

2013 – dokončanje gradnje na koridorju D

2015 – dokončanje gradnje na ostalih progah


Slovenija ETCSSlovenija ETCS

• Izbran je izvajalec za priglašeni organ (NOBO) za infrastrukturni del na koridorju D (50% sofinanciranje s strani TEN-T).

• Zaključuje se izbor izvajalca za izvedbo ETCS na vozilih SŽ v okvirju koridorja D (delno sofinanciranje s strani TEN-T).

• V postopku je izbor izvajalca za izvedbo ETCS na infrastrukturi koridorja D (50% sofinanciranje s strani TEN-T).


Slovenija ETCSSlovenija ETCS• Glavni mejniki :

– December 2011 - končanje gradnje ETCS na pilotnih odsekih (Sežana-G. Ležeče in M. Sobota-Hodoš).

– December 2011 - končanje prototipne vgradnje ETCS na vozila SŽ (loko. vrste 664, 363 in 541).

– Januar 2012- pričetek postopkov za izvedbo razpisov za gradnjo ETCS na ostalih progah JŽI.

– December 2012 –končanje vgradnje ETCS na ostalih predvidenih vozilih SŽ (31 loko. vrste 541).

– December 2013 – končanje gradnje ETCS na koridorju D.– Končna naloga je vzpostaviti interoperabilno (ERTMS) omrežje

JŽI do leta 2018.

Documents

Panevropski železniški koridorji