KAZALO

UVOD.........................................................................................................................................21. Lega in predstavitev porečja reke Jordan................................................................................42. Geološke značilnosti porečja reke Jordan...............................................................................5

2.1. Tektonsko delovanje na območju porečja reke Jordan....................................................52.2. Kamninska / petrološka sestava porečja reke Jordan.......................................................6

3. Geomorfologija (površje) porečja reke Jordan.......................................................................93.1. Opis geomorfoloških enot porečja reke Jordan.............................................................10

4. Klimatske značilnosti na Bližnjem vzhodu in v porečju reke Jordan...................................134.1. Splošni klimatski oris Bližnjega vzhoda in porečja reke Jordan...................................134.2. Padavine in razporeditev padavin na Bližnjem vzhodu.................................................144.3. Temperature in razporeditev temperatur na Bližnjem vzhodu......................................154.4. Pregled pomembnejših vetrovnih gibanj na Bližnjem vzhodu......................................15

5. Hidrogeografske značilnosti porečja reke Jordan.................................................................165.1. Delitev rečnega sistema reke Jordan..............................................................................17

5.1.1. Zgornji tok reke Jordan, dolina Hula in Tiberijsko/Galilejsko jezero....................185.1.1.1. Reka Dan..........................................................................................................195.1.1.2. Reka Hatsbani..................................................................................................195.1.1.3. Reka Banias.....................................................................................................205.1.1.4. Dolina Hula......................................................................................................205.1.1.5. Tiberijsko/Galilejsko jezero.............................................................................20

5.1.2. Reka Yarmuk..........................................................................................................215.1.3. Spodnji (glavni) tok reke Jordan in Mrtvo morje...................................................21

5.1.3.1. Spodnji (glavni) tok reke Jordan......................................................................215.1.3.2. Mrtvo morje.....................................................................................................23

5.2. Podzemna voda v porečju reke Jordan...........................................................................245.2.1. Vpliv kamninske sestave na zadrževanje vode v porečju reke Jordan (glej karto 1)...........................................................................................................................................245.2.2. Gorski podzemni vodni zbiralnik na Zahodnem bregu...........................................25

6. Voda porečja reke Jordan kot poglavitni naravni vir in strateška dobrina na Bližnjem vzhodu.......................................................................................................................................27

6.1. Historični pregled sporazumov, dogovorov in pogajanj v zvezi z upravljanjem vodnih virov v porečju reke Jordan...................................................................................................28

6.1.1. Zgodnji pomembnejši načrti na reki Jordan............................................................286.1.2. Izraelski unilateralni ukrepi na reki Jordan.............................................................286.1.3. Arabski spori v porečju...........................................................................................306.1.4. Recentni dogovori in sporazumi.............................................................................30

ZAKLJUČEK...........................................................................................................................31VIRI IN LITERATURA...........................................................................................................33SEZNAM PRILOG...................................................................................................................35

1

UVOD

Voda j e na r avno bogas tvo , b r ez ka t e r ega s i ž i v l j en j a na Zeml j i n i moč p r eds t av l j a t i . Ta na r avn i v i r j e pomembna s e s t av ina v seh zeme l j sk ih ž iv l j en j sk ih fo rm in j e v i t a l nega pomena za ž iv l j en j ske p roce se t ako r a s t l i n , ko t t ud i ž i va l i i n č l oveka , ka r pa j o na r ed i z a na r avn i v i r , k i ( po l eg h r ane ) p r eds t av l j a gon i l no s i l o ž i v l j en j a na na šem p l ane tu . I z p r avka r omen jenega r az loga j e z a loga r azpo lož l j i ve vode v posamezn ih ž iv l j en j sk ih hab i t a t i h k l j učnega pomena za z ago t av l j an j e i n vzd rževan j e ž i v l j en j a i n pa v i soke kva l i t e t e l e - t ega . Območ ja , r eg i j e , p r ede l i z eme l j skega pov r š j a , k i r a zpo l aga jo z r e l a t i vno sk romnimi za logami vode , s e dandanes sooča jo z ve l i k imi i z z iv i p r i nač r t ovan ju i z r abe r azpo lož l j i v ih vodn ih v i rov i n p r i up rav l j an ju z n j im i . Sve tovne r eg i j e , k i j i h pe s t i poman jkan j e vode , s e sooča jo s spec i f i čn imi f i z i čnogeog ra f sk imi po t ezami , k i so pog l av i t no vp l i va l e na po j av de f i c i t a t ega ž iv l j en j sko v i t a l nega na ravnega v i r a , de f i c i t vode v t eh r eg i j ah , pa j e povz roča l i n povz roča t r k i n t e r e sn ih s f e r i n pa po j av kon f l i k tov t e r ponekod t ud i obo rožen ih spopadov . V p r i ču joč i s emina r sk i na log i bom i zpos t av i l eno i zmed sve tovn ih po reč i j , k a t e r a s e sooča jo z omen jen im p rob l emom de f i c i t a vodn ih v i rov i n pa n j egov ih pos l ed i c , i n s i c e r po reč j e r eke Jo rdan , k i s e naha j a na B l i žn j em Vzhodu . Po reč j e r eke Jo rdan ve l j a z a eno i zmed na jbo l j znač i l n ih po reč i j , k a t e r a pe s t i poman jkan j e r a zpo lož l j i v ih vodn ih v i rov i n v ka t e r em voda p r eds t av l j a enega na jpomembne j š i h na r avn ih v i rov , p r av t ako pa t ud i s t r a t e ško dob r ino . Raz log , da s e vod i v t e j r eg i j i p r i p i su j e t ako ve l i k pomen , t i č i p r edvsem v spec i f i čn ih na r avno -geog ra f sk ih oz . f i z i čno -geog ra f sk ih po t ezah r eg i j e , k i so vp l i va l e na ob l i kovan j e spec i f i čn ih h id ro lo šk ih znač i l nos t i , l e - t e pa na ob l i kovan j e spec i f i čn ih geopo l i t i čn ih r a zmer i n odnosov med d ržavami , k i j i h z a j ema po reč j e r eke Jo rdan . Namen mo je s emina r ske na loge j e i zpos t av i t i o snovne i n r e l evan tne f i z i čnogeog ra f ske po t eze po reč j a r eke Jo rdan , k i so vp l i va l e na ob l i kovan j e spec i f i čn ih vodn ih r azmer v po reč ju i n poda t i n j i hov o r i s t e r s e na koncu na k r a tko naveza t i t ud i na po l i t i čn i pomen vodn ih v i rov v po reč ju i n obs to j eče geopo l i t i čne odnose med d ržavami , k i ob l i ku j e jo po reč j e r eke Jo rdan . Za c i l j s emina r ske na loge s em s i z ada l pog lob i t i s e v spec i f i čnos t na r avn ih r azmer v po reč ju r eke Jo rdan , k i vp l i va jo na de j s t vo , da j e voda v t e j r eg i j i na jbo l j nep recen l j i v na r avn i v i r z a ka t e r ega s e j e v r edno t ud i bo j eva t i i n pa na pod l ag i l e - t eh skuša t i sk l epa t i na un ive rza lne na r avne po t eze , k i p r i pomore jo k ob l i kovan ju r eg i j , območ i j a l i p r ede lov , ka t e r a pe s t i vodn i de f i c i t . Nač in de l a j e kab ine tnega t i pa , i n s i c e r g r e p r edvsem za povzeman je de j s t ev i z r e l evan tne l i t e r a tu r e i n pa n j i hovo i nko rpo rac i j o v smi se ln i okv i r s emina r ske na loge , de lo pa bo , z a r ad i ak tua lnos t i , r eg iona lnos t i i n poman jkan j a l i t e r a tu r e p r edhodn ih r az i skav spec i f i čnega območ j a , t eme l j i l o na i n t e rne tn ih v i r i h i n l i t e r a tu r i .

2

"Bližnji in Srednji vzhod sta žejni območji. Ne potrebujeta niti kraljev niti zakonov, ampak vodo (cv: Frantar, 2004)."

3

1. Lega in predstavitev porečja reke Jordan

Poreč j e r eke Jo rdan j e območ j e , k i spada med s e s t avne de l e f i z i čnogeog ra f sk ih eno t t . i . B l i žn j ega Vzhoda . Ce lo tno po reč j e , i zk l j uču joč n j egov sk ra jn i s eve rn i p r ede l , spada v ( s emi ) a r i dna območ j a , s e s t av l j eno pa j e i z f i z i čnogeog ra f sk ih eno t pe t i h r a z l i čn ih d r žav na pod l ag i č e sa r ga označu j emo ko t medna rodno po reč j e . Države , k i p r i speva jo svo j a ozeml j a k po reč ju r eke Jo rdan so : L ibanon , S i r i j a , I z r ae l , Zahodn i b r eg (pod pa l e s t i n sko av to r i t e t o , venda r okup i r an s s t r an i I z r ae l a ) i n Jo rdan i j a (P lu t , 2000 ) . Ce lo tna pov r š ina po reč j a r eke Jo rdan znaša 18 .300 km 2

, od če sa r ka r 80% pov r š j a l e ž i zno t r a j ozeml j a d r žav I z r ae l a , Jo rdan i j e i n pa Zahodnega b r ega (Murakami , 1995 ) . Tok r eke Jo rdan , s e i zob l i ku j e s so toč j em t r eh man j š i h pov r š in sk ih vodo tokov , k i i zv i r a jo na poboč j i h An t i l i banonskega go rov j a (na t ančne j e , go re He rmon) i n p ro t i so toč ju t e če jo z območ j a t r eh d r žav : r eka Ha t sban i (L ibanon ) , r eka Dan ( I z r ae l ) i n r eka Ban i a s (S i r i j a ; Ga lonska p l ano t a , k i j e od l e t a 1967 pod okupac i j o I z r ae l a ) ( Jo rdan R ive r D i spu t e , 1997 ) . P r i t ok i s e zd ruž i j o v t . i . do l i n i Hu la - 6 km zno t r a j ozeml j a I z r ae l a , k j e r f o rmi r a jo t ok r eke Jo rdan , k i po t em t eče po t . i . J o rdanskem t ek tonskem j a rku na jp r e j do T ibe r i j skega /Ga l i l e j skega j e ze r a i n po t em nada l j u j e svo j t ok po de lu t ek tonskega j a rka med Ga l i l e j sk im j eze rom in Mr tv im mor j em, k i mu z d rugo be sedo p r av imo Ghor , v se do t očke k j e r s e i z l i va v Mr tvo mor j e . Po reč j e Jo rdana za j ema po l eg g l avnega t oka ( r eke Jo rdan ) i n š t ev i l n ih man j š i h p r i t okov , š e en pomembne j š i p r i t ok imenovan Ya rmuk . Ya rmuk j e l ev i p r i t ok r eke Jo rdan i n hk ra t i p r eds t av l j a po l i t i čno r azme j i t ev med d ržavama S i r i j e i n Jo rdan i j e . Ce lo tna do l ž ina r eke Jo rdan od so toč j a n j en ih p r i t okov pa v se do n j enega i z l i va v Mr tvo mor j e zna ša 320 km, r eka pa p r eds t av l j a na jn i ž jo t ekočo r eko na Zeml j i , s a j s e več j i de l dna n j ene s t ruge naha j a na v i š i n i med 200 i n 400 me t r i pod mor sko g l ad ino ( h t t p : / /www. in fop l ea se . com/ce6 /wor ld /A0826604 .h tml , c i t i r ano 30 .07 .2007 ) .

4

2. Geološke značilnosti porečja reke Jordan

2.1. Tektonsko delovanje na območju porečja reke Jordan

Tek ton ika p lo šč na območ ju do l i ne r eke Jo rdan j e i z r az i t o i z r ažena , s a j g r e z a p r ede l , k j e r p r i ha j a do s t i ka t r eh l i t o s f e r sk ih p lo šč : a f r i ške , a r abske i n ev raz i j ske p lo šče . Tek tonsko g l edano j e a r abska l i t o s f e r ska p lo šča de l a f r i ške l i t o s f e r ske p lo šče , od ka t e r e s e j e odcep i l a v m iocenu , p r ed p r i b l i žno 35 - imi m i l i j on i l e t . Močne endogene zeme l j ske s i l e so t ak ra t povz roč i l e , da j e p r i š l o do p r e l aml j an j a a f r i ške t ek tonske p lo šče , p r e loml j en i de l ( t . i . a r abska t ek tonska p lo šča ) pa s e j e p r emakn i l p ro t i s eve rovzhodu . Na območ ju vzdo l ž p r e lomn ice j e t ako p r i š l o do na s t anka t . i . Ve l i kega t ek tonskega j a rka , ka t e r ega do l ž ina znaša p r i b l i žno 6000 km, s ega pa v se od S i r i j e ( Jugozahodna Az i j a ) na s eve ru pa do Mozambika (Vzhodna Af r i ka ) na j ugu . Na jbo l j s eve rn i de l Ve l i kega t ek tonskega j a rka s e imenu j e Jo rdansk i t ek tonsk i j a r ek (Wik iped i a : Grea t R i f t Va l l ey , c i t i r ano 02 .08 . 2007 ) . Ta geo t ek tonska eno t a p r eds t av l j a sk r a jn i s eve rozahodn i r ob a r abske t ek tonske p lo šče i n j e ime l a k l j učen vp l i v na fo rmac i j o i n nada l j n j e ob l i kovan j e r e čne s t ruge i n r e čne do l i ne r eke Jo rdan .

S l i ka 1 : Tek ton ika p lo šč na območ ju Ve l i kega t ek tonskega j a rka

Vi r : Wik iped i a : Grea t R i f t Va l l ey

Do l ina r eke Jo rdan j e do l i na , k i j e na s t a l a ko t r e zu l t a t pomembn ih geo lo šk ih dogodkov , k i vk l j uču j e jo i n t enz ivno t ek tonsko de lovan j e (p r e l aml j an j e i n ve r t i ka lno r azmikan j e l i t o s f e r sk ih p lo šč ) , vzdo l ž l i n i j e , k i s e r a z t eza od s eve ra S i r i j e pa v se do Rdečega mor j a (The deve lopmen t o f t he Jo rdan i an Jo rdan r i ve r ba s in : The ma in h i s t o r i c a l s t eps , 2002 ) .

5

Ocene geo logov so , da so s e t ek tonske p lo šče , od miocena pa do danes , r a zmakn i l e z a 105 – 112 km v ho r i zon t a ln i smer i i n z a več ko t 3 km v ve r t i ka ln i smer i (Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .Ta spec i f i čn i geo lo šk i p roce s j e , s pomoč jo t ekoče vode , k i s e j e u spe l a akumul i r a t i v j o rdanskem t ek tonskem j a rku , v z adn j i h de se t i h m i l i j on ih l e t p r i vede l do fo rmac i j e r eke Jo rdan i n n j ene do l i ne (The deve lopmen t o f t he Jo rdan i an Jo rdan r i ve r ba s in : The ma in h i s t o r i c a l s t eps , 2002 ) .

2.2. Kamninska / petrološka sestava porečja reke Jordan

Največ j i de l ež v z a s topanos t i kamn in v po reč ju g r e p r i p i s a t i s ed imen tn im kamninam. I z s ed imen tn ih kamnin so s e s t av l j en i v i š j i p r ede l i v po reč ju (h r i bov j a i n go rov j a ) , v n j i h pa so v r ezane š t ev i l ne so t e ske , do l i ne i n vad i j i , k i so r e zu l t a t g lob in skega e roz i j skega de lovan j a man j š i h pov r š in sk ih i n občasn ih hudourn i šk ih vodo tokov , k i s e ko t p r i t ok i Jo rdana s t eka jo p ro t i do l i n i r eke .Samo do l i n sko dno r eke j e s e s t av l j eno p r edvsem i z ne sp r i j e t i h a l uv i a ln ih s ed imen tn ih kamnin i n s ed imen tov ko t so : sk r i l avec , pe ščen j ak , kong lomera t , p rod , pe sek i n g l i na .Neka t e r e i zmed used l i n (g l i na s t e i n sk r i l a s t e ) so s l ane , s a j j e n j i hova s ed imen t ac i j a po t eka l a v nekdan j i h s l an ih j e ze r i h . Eno i zmed t akšn ih j e ze r j e j e ze ro L i s an , k i j e nekoč povezova lo Ga l i l e j sko / T ibe r i j sko j e ze ro z Mr tv im mor j em in v ka t e r ega so s e s ed imen t i p r i č e l i od l aga t i več de se t t i soč l e t p r ed n j egov im i zg ino t j em .Na s eve rnem in s eve rovzhodnem de lu po reč j a pa so p r i so tne t ud i magma t ske kamnine(The deve lopmen t o f t he Jo rdan i an Jo rdan r i ve r ba s in : The ma in h i s t o r i c a l s t eps , 2002 ) .

6

Kar t a 1 : Geo loška (pe t ro lo ška ) ka r t a po reč j a r eke Jo rdan

LEGENDA:

Sed imen tne kamnine i n s ed imen t i ( p l e i s t ocen , ho locen ) : pe ščen j ak , kong lomera t , p rod , pe sek , z eml j a

Sed imen tne kamnine ( miocen ) : k r eda , apnenec , l apo r , r oženec

Sed imen tne kamnine ( zgorn ja k reda & pa l eocen ) : k r eda , apnenec , l apo r , r oženec

Sed imen tne kamnine ( zgorn ja k reda ) : do lomi t , apnenec , l apo r i n sk r i l avec

Sed imen tne kamnine ( spodn ja k reda ) : pe ščen j ak , do lomi t , l apo r , r oženec , pe sek , g l i na , pe ščen i apnenec

7

Sed imen tne kamnine ( j u ra ) : apnenec , do lomi t , l apo r , pe ščen j ak , r oženec

Magma t ske kamnine : baza l t i , t u f i , a l ka lne kamnine

t ek tonska p r e lomnica

Vi r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s

8

3. Geomorfologija (površje) porečja reke Jordan

Na pov r š j e v po reč ju r eke Jo rdan j e pog l av i t no vp l i va l sp l e t š t i r i h geomor fo lo šk ih eno t . Te geomor fo lo ške eno t e so : j o rdanska t ek tonska do l i na ( Jo rdan R i f t Va l l ey ) , z ahodn i i n vzhodn i r ob j o rdanske t ek tonske do l i ne (wes t e rn and ea s t e rn Esca rpmen t o f t he Jo rdan R i f t Va l l ey ) i n go r sk i pa s (Moun ta in Be l t )(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

Ka r t a 2 : Re l i e fn i p r i kaz geomor fo lo šk ih eno t po reč j a r eke Jo rdan

Vi r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s

9

3.1. Opis geomorfoloških enot porečja reke Jordan

Jo rdanska t ek tonska do l i na ( Jo rdan R i f t Va l l ey )

Jo rdanska t ek tonska do l i na j e do lga p r i b l i žno 375 km in (ko t območ j e , k i j e r e zu l t a t posebne geo t ek tonske ak t i vnos t i v r eg i j i ) p r eds t av l j a p r ede l s spec i f i čn imi k l ima t sk imi i n h id ro lo šk imi znač i l nos tmi t e r an t ropogeno de j avnos t j o . Ve r t i ka lna p r emes t i t ev pov r š j a ob t ek tonsk i p r e lomn ic i ( z a več ko t t r i k i l ome t r e ) j e r e zu l t i r a l a v po j avu dep re s i j sk ih r e l i e fn ih ob l i k ko t so : do l i na Hu la , T ibe r i j sko / Ga l i l e j sko j e ze ro i n Mr tvo mor j e . Nadmorska v i š i na v t e j geomor fo lo šk i eno t i pade t ud i do 400 m pod mor sko g l ad ino , na jn i ž j a pa j e p r av na oba l i Mr tvega mor j a , ka t e r a p r eds t av l j a na jn i ž jo pov r š in sko t očko na Zeml j i . P r ede l s eve rno od Mr tvega mor j a j e od nekda j ugodno območ j e z a kme tovan j e , k i t eme l j i na vod i i z r eke Jo rdan i n n j en ih p r i t okov(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

S l i ka 2 : Jo rdanska t ek tonska do l i na

Vir: Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s

10

Zahodn i i n vzhodn i r ob j o rdanske t ek tonske do l i ne (Wes t e rn and Eas t e rn Esca rpmen t o f t he Jo rdan R i f t Va l l ey )

Robova j o rdanske t ek tonske do l i ne s t a s e fo rmi r a l a z g lob in sko e roz i j o r eke Jo rdan , k i j e vp l i va l a na pog l ab l j an j e n j ene s t ruge i n n j enega do l i n skega dna . Vrezovan j e r eke v svo jo pod l ago j e povz roč i l o na s t anek s t rm ih ve r t i ka ln ih r e čn ih poboč i j . Oba robova pa s t a r a z r ezana s š t ev i l n imi g lobok imi kan jon i , k i so j i h ob l i kova l i p r i t ok i r eke Jo rdan s t em , ko so p r i č e l i v r ezova t i svo j e s t r uge v zgo ra j l e žeče s ed imen t e i z obdob j a zgo rn j e k r ede i n nada l j eva l i pog l ab l j an j e l e - t eh z v r ezovan j em v spoda j l e žeče p l a s t i kamn in i z obdob j a od p r edkambr i j a pa v se do spodn j e k r ede(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

S l i ka 3 : Vzhodn i r ob Jo rdanske t ek tonske do l i ne

Vi r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s

Gor sk i pa s (Moun ta in Be l t )

Gor sk i pa s j e s e s t av l j en i z p l a s t i s ed imen tn ih kamnin , k i so s e z a r ad i o rog ra f skega de lovan j a v j užnem in cen t r a lnem p rede lu , naguba l e .V seve rnem p rede lu (vk l j uču joč go ra t i z ahodn i de l T ibe r i j skega / Ga l i l e j skega j e ze r a i n n j egove t r ansve rza lne do l i ne ) j e p r i ha j a lo t ud i do p r e l aml j an j i n d i s l okac i j naguban ih s ed imen tn ih kamnin . Nadmorske v i š i ne v t e j geomor fo lo šk i eno t i zna ša jo od 500 do 1200 m , v i š j e nadmorske v i š i ne v območ ju pa povz roča jo po j av o rog ra f sk ih padav in i n s t em r e l a t i vno dob ro namočenos t(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

11

Sl ika 4 : Gor sk i pa s

V i r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s

12

4. Klimatske značilnosti na Bližnjem Vzhodu in v porečju reke Jordan

4.1. Splošni klimatski oris Bližnjega Vzhoda in porečja reke Jordan

Kl ima t ske po t eze v po reč ju r eke Jo rdan so r ezu l t a t p r ep l e t a dveh spec i f i čn ih k l ima t sk ih t i pov , i n s i c e r : med i t e r anske (k i j e od raz b l i ž i ne Med i t e r anskega mor j a ) i n (po l )puščavske (k i j e pos l ed i ca l ege r eg i j e v sub t ropskem pasu v i sokega z r ačnega p r i t i ska ) k l ime .Med i t e r ansk i t i p k l ime , z a ka t e r ega so znač i l na v roča i n suha po l e t j a t e r b l age i n deževne z ime ( s p r ehodn imi obdob j i ) p r ev l adu j e v s eve rn ih , c en t r a ln ih i n z ahodn ih p r ede l i h po reč j a r eke Jo rdan i n š i r š e r eg i j e , vzhodn i i n j užn i de l i po reč j a i n š i r š e r eg i j e pa ima jo (po l )puščavske k l ima t ske znač i l nos t i . Z ima s e p r i čne nek j e oko l i s r ed ine novembra , po l e t j e pa konec meseca ma j a . Na jveč oz i roma več ina padav in pade v z imskem p rede lu l e t a . Za k l imo B l i žn j ega Vzhoda j e znač i l na i z r az i t a s ezonska va r i a c i j a . Za r eg i j o so znač i l ne ve l i ke s ezonske i n p ro s to r ske va r i a c i j e v l e t n i ko l i č i n i padav in i n t ud i v l e t n ih min ima ln ih i n maks ima ln ih t empe ra tu r ah . Kada r p r i de do več zapo redn ih l e t z i z r az i t o n i zk imi a l i v i sok imi ko l i č i nami padav in ima t o ve l i k od raz na r eg i j o ; v p r ime ru več zapo redn ih su šn ih l e t p r i de do ve l i kega i z z iva v nač r t ovan ju o sk rbe r eg i j e z vodn imi v i r i , s a j t ak šen padav insk i vzo rec pos l ed i čno vp l i va na p r ak t i čno r abo vodn ih v i rov , po l i t i ko vodn ih v i rov i n pa p r i č akovan j a ko l i č i ne r a zpo lož l j i v ih vodn ih v i rov na p r eb iva l ca(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

13

4.2. Padavine in razporeditev padavin na Bližnjem Vzhodu

Kar t a 3 : Povp rečna l e t na ko l i č i na padav in na B l i žn j em Vzhodu

Vir: Overview of Middle East Water Resources

Povprečna l e t na ko l i č i na padav in s e v smereh Z -V in S - J zman j šu j e . Seve rna (go ra t a , h r i bov i t a ) območ j a r eg i j e p r e jme jo t ud i do 1200 mm padav in l e t no , med t em ko pa j užna i n j ugovzhodna (puščavska ) območ j a r eg i j e p r e jme jo l e od 50 -200 mm padav in l e t no . 200 mm padav in l e t no p r eds t av l j a me jo za ukva r j an j em z donosn im kme tovan j em; na bo l j namočen i z ahodn i s t r an i r eg i j e t a v i š i na padav in vp l i va na t o , da j e z a kme tovan j e ugodna l e po lov i ca pov r š j a , med t em, ko pa j e na p r ede lu vzhodno od r eke Jo rdan ka r 90% kme t i j ske de j avnos t i skoncen t r i r ano v s ami do l i n i r eke , k j e r j e š e mogoče namakan j e(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .Sezonske i n l e t ne va r i a c i j e v ko l i č i n i padav in vp l i va jo na t o , da s e l e v neka j l e t i h padav insk i f ak to r l ahko sp remen i t ud i z a koe f i c i en t 10 : z adn j a me r i t ev l e t ne ko l i č i ne padav in j e l ahko ka r z a de se tk r a t

14

n i ž j a /v i š j a od p rve mer i t ve . Za rad i navedene padav inske va r i a c i j e p r i de t ud i do ods topan j a od povp reč j a z anes l j i vega l e t nega p r e toka r ekeJo rdan , ka t e r i l ahko v do ločenem obdob ju padav inskega p r iman jk l j a j a doseže l e 10 – 15 % p r i č akovanega povp reč j a .V p rev l adu jočem de lu r eg i j e evapo t r ansp i r ac i j a skoz i c e lo l e t o p r e sega ko l i č i no padav in(Wa te r shed : The Ro le o f F r e sh Wa te r i n t he I s r ae l i -Pa l e s t i n i an Conf l i c t , 1995 ) .

4.3. Temperature in razporeditev temperatur na Bližnjem Vzhodu

Prav t ako ko t povp rečna l e t na ko l i č i na padav in v r eg i j i , v a r i i r a j o t ud i povp rečne l e t ne t empe ra tu r e . Povp rečne l e t ne t empe ra tu r e v r eg i j i so odv i sne od zeml j ep i sne š i r i ne i n nadmorske v i š i ne t e r t ud i od r e l i e fn ih oz . geomor fo lo šk ih eno t , k i s e s t av l j a j o r eg i j o . Hr ibov i t a območ j a na s eve ru r eg i j e , območ ju Zahodnega Brega , v i š av j a i n p l a to j i v Jo rdanu , dož iv l j a j o h l adne z ime i n v roča po l e t j a . V J e ruza l emu in Ammanu povp rečna j anua r ska t empe ra tu r a va r i i r a med 7 i n 9 °C , med t em ko pa povp rečna po l e tna t empe ra tu r a v t eh dveh k r a j i h zna ša oko l i 24°C .Povprečna j anua r ska t empe ra tu r a v območ ju do l i ne r eke Jo rdan znaša oko l i 15°C , povp rečna po l e tna pa ka r 31°C , med t em, ko pa oba ln i p r ede l i r eg i j e ( oba l e Med i t e r ana ) dosega jo povp rečno j anua r sko t empe ra tu ro v r a zponu od 16 – 22°C , povp rečno po l e tno pa v r a zponu od 20 - 31°C .Puščavska območ j a ima jo bo l j znač i l no kon t i nen t a lno k l imo s š i r ok im t empe ra tu rn im r azponom. Dnevno t empe ra tu rno povp reč j e po l e tn ih dn i v puščavskem območ ju znaša med 34 – 38°C , v z imsk ih dneh pa s e m in ima lne t empe ra tu r e g ib l j e j o v r a zponu od 2 – 9 °C . Kada r v r eg i j o p rod re jo h l adne j š e z r ačne mase , k i i zv i r a jo v po l a rn ih s eve rn ih p r ede l i h , t empe ra tu r a pade t ud i pod mraz i š če . Pe r i od i čno r eg i j a dož iv i t ud i z e lo v roče dn i ka r s e zgod i pomlad i i n j e s en i , ko s e povp rečne t empe ra tu r e dv igne jo za 10 do 20 s t op in j nad povp rečne mesečne i n v posamezn ih p r ede l i h dosega jo nek j e od 40 – 45°C(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

4.4. Pregled pomembnejših vetrovnih gibanj na Bližnjem Vzhodu

V po l e tn ih dneh p ro t i no t r an jo s t i z Med i t e r anskega mor j a p iha jo j ugozahodn i ve t rov i , k i ( p r edvsem v v i š j e s eve rne p r ede l e ) p r i na ša jo i zda tne ko l i č i ne v l age , v i s t i sme r i , pa i z območ i j Eg ip t a i n S ina j skega po lo toka , p iha jo ve t rov i , k i s s ebo j p r i na ša jo v roč i n suh z r ak . Pe r i od i čno j e r eg i j a v po l e tn ih mesec ih i zpos t av l j ena v roč im in suh im ve t rovom ( t . i .Chams in ) , k i p iha jo i z puščav p ro t i z ahodu

15

(Wa te r shed : The Ro le o f F r e sh Wa te r i n t he I s r ae l i -Pa l e s t i n i an Conf l i c t , 1995 ) . V z imsk ih mesec ih i z območ j a B l i žn j ega Vzhoda p ro t i oba l am Seve rne Af r i ke (v j užn i smer i ) p iha t . i . " j e t s t r e am" : t a neko l i ko zn i žu j e t empe ra tu ro a tmos fe r e i n p r i na ša man j šo ko l i č i no padav in nad oba l e S . Af r i ke(Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t , 1995 ) .

5. Hidrogeografske značilnosti porečja reke Jordan

Poreč j e r eke Jo rdan uv r ščamo v ( s emi ) a r i dna območ j a , ka r vp l i va na de j s t vo , da g r e t uka j z a po reč j e z no t r an j im (p r edvsem endo re i čn im) od tokom (Murakami , 1995 ) .Ce lo tno po reč j e s e ponaša s pov r š ino 18 .300 km 2 i n s p r i b l i žno 1 ,5 m i l i j a rde m 3 r a zpo lož l j i ve vode . Pov r š in sk i r e čn i s i s t em po reč j a t vo r i t a dva več j a pov r š in ska t okova : g l avn i t ok , r eka Jo rdan i n n j en na jveč j i i n na jpomembne j š i p r i t ok , r eka Ya rmuk . Ce lo tna do l ž ina g l avnega t oka ( t oka r eke Jo rdan ) zna ša oko l i 228 km z račne r azda l j e oz . oko l i 320 km, če vzamemo v obz i r š e n j eno meand r i r an j e(Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t , 1995 ) .Reka Jo rdan p r eds t av l j a t r e t j o na jveč jo r eko na B l i žn j em Vzhodu , z aos t a j a pa za Ev f r a tom in N i lom (k i j e po ve l i kos t i na p rvem mes tu )Kl jub t emu , da j e r eka Jo rdan t r e t j i na jveč j i pov r š in sk i t ok v r eg i j i , p a j e n j ena ve l i kos t g l ede na ve l i kos t p rv ih dveh r ek i n pa več j i h sve tovn ih r ek , p r av zanemar l j i va . Povp rečn i l e t n i r e čn i p r e tok r eke Jo rdan znaša l e oko l i 2% povprečnega l e t nega r ečnega p r e toka r eke N i l i n 7% povprečnega l e t nega r ečnega p r e toka r eke Ev f r a t (Murakami , 1995 ) .Za p r ime r j avo : povp rečn i l e t n i r e čn i p r e tok Rena j e ka r 50 -k ra t več j i od povp rečnega l e t nega p r e toka Jo rdana , r eka Ren pa odmaka območ j e s pov r š ino 145 .000 km 2 ;r eka Rona odmaka pov r š j e s pov r š ino 96 .000 km 2 , med t em ko pa pov r š ine , k i j i h odmaka jo več j i sve tovn i r e čn i s i s t emi (N i l , Amazonka , Mi s s i s s i pp i ) zna ša jo t ud i do več mi l i j onov km 2

(Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t , 1995 ) .Reka Jo rdan ima znač i l nos t i enos t avnega r ečnega r ež ima , s a j j e l e - t a v c e lo t i odv i s en od enega f ak to r j a , i n s i c e r dežn ih padav in v po reč ju . V po reč ju r eke Jo rdan pade na jveč padav in v obdob ju med ok tob rom in ma j em, v i š ek padav in (v s i c e r padav insko sk romnem območ ju ) pa s e zgod i v mesec ih j anua r ju i n f eb rua r j u . V t eh mesec ih , z v i š j o ko l i č i no padav in , s e poveča t ud i r e čn i p r e tok i n vodos t a j p r i t okov r eke Jo rdan i n pos l ed i čno t ud i s ame r eke (Wa te r shed : The Ro le o f F r e sh Wa te r i n t he I s r ae l i -Pa l e s t i n i an Conf l i c t , 1995 ) .

16

Kar t a 4 : Rečn i s i s t em r eke Jo rdan

Vir: The Jordan River Basin and the Arab-Israeli Conflict

5.1. Delitev rečnega sistema reke Jordan

Z oz i rom na spec i f i čne h id ro lo ške , h id rogeo loške znač i l nos t i i n vodno i z r abo , de l imo r ečn i s i s t em r eke Jo rdan na t r i s ekc i j e : 1 . ) zgo rn j i t ok r eke Jo rdan , do l i na Hu la i n T ibe r i j sko /Ga l i l e j sko j e ze ro ,2 . ) r eka Ya rmuk ,3 . ) spodn j i ( g l avn i ) t ok r eke Jo rdan i n Mr tvo mor j e(Murakami , 1995 ) .

17

5.1.1. Zgornji tok reke Jordan, dolina Hula in Tiberijsko/Galilejsko jezero

Zgorn j i t ok r eke , po l eg do l i ne Hu la i n Ga l i l e j skega j e ze r a , vk l j uču j e š e t r i g l avne i n na jpomembne j še pov r š in ske vodo toke v zgo rn j em de lu po reč j a : r eka Dan , r eka Ha t sban i i n r eka Ban i a s (Murakami , 1995 ) .

Ka r t a 5 : Zgo rn j i t ok r eke Jo rdan

V i r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998

Na jveč j i povp rečn i r e čn i p r e tok v zgo rn j em de lu po reč j a r eke Jo rdan j e znač i l en za meseca f eb rua r i n ma rec , na jn i ž j i pa z a j u l i j i n avgus t (Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

18

Sl ika 5 : Povp rečn i (m in ima ln i , maks ima ln i i n s r edn j i ) r e čn i p r e tok zgo rn j ega t oka r eke Jo rdan med l e t i 1960 i n 1996

V i r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998

5.1.1.1. Reka Dan

Reka Dan j e na jveč j i p r i t ok r eke Jo rdan v zgo rn j em de lu po reč j a . Dan j e k r a šk i vodo tok , s a j i zv i r a v j u r sk ih ka rbona tn ih kamninah . Kra šk i i zv i r sk rb i z a r e l a t i vno ve l i k i n s t a l en t ok i n s e (ko t j e znač i l no za k r a ške vodo toke ) na padav ine odz iva počasne j e ko t pa nek ra šk i vodo tok i . Povp rečn i l e t n i p r e tok r eke Dan znaša p r i b l i žno 245 mi l i j onov m 3 , k a r pa n i s t a l en p r e tok , s a j so z an j znač i l ne l e t ne va r i a c i j e . Povp rečn i l e t n i p r e tok va r i i r a med 173 i n 285 mi l i j on i m 3 n a l e t o , r eka pa p r i speva oko l i 50% v l e t n i obnov i vodn ih za log v zgo rn j em de lu po reč j a r eke Jo rdan (Murakami , 1995 ) .

5.1.1.2. Reka Hatsbani

Reka Ha t sban i p r i dob i več ino svo j e vode i z dveh i zv i rov : Wazzan i i n Haqzb i eh . S l edn j i i zv i r sod i v skup ino na j zgo rn j e j š i h i zv i rov r eke Ha t sban i . Vs i i zv i r i so k r a škega na s t anka i n p r i ha j a jo i z p r evo t l en ih k r edn ih ka rbona tn ih kamnin . Povp rečn i l e t n i p r e tok r eke Ha t sban i zna ša 138 mi l i j onov m 3 od s topan j a v l e t nem p re toku r eke Ha t sban i pa so š e bo l j i z r ažena ko t ods topan j a v l e t nem p re toku r eke Dan . V zadn j i h 20 - ih l e t i h j e povp rečn i r e čn i p r e tok r eke va r i i r a l med 52 i n 236 mi l i j on i m 3 n a l e t o (Murakami , 1995 ) .

19

5.1.1.3. Reka Banias

Reka Ban i a s s e po ln i p r edvsem z i zv i r i i z go rov j a He rmon . T i p r i ha j a jo na dan na kon t ak tu med j u r sk imi apnenc i i n kva r t a rn imi s ed imen t i v sk r a jnem seve rovzhodnem p rede lu j o rdanske t ek tonske do l i ne . Povp rečn i l e t n i r e čn i p r e tok Ban i a sa zna ša 121 mi l i j onov m 3 . Tud i z a t a t ok pa so v z adn j em obdob ju znač i l na va r i i r an j a v povp rečnem l e tnem p re toku , i n s i c e r j e n j en p r e tok n iha l med 63 i n 190 mi l i j on i m 3 n a l e t o (Murakami , 1995 ) .

Na jveč j i i zv i r i n p r i t ok Jo rdana v zgo rn j em de lu po reč j a , Dan , l e ž i v c e lo t i na ozeml ju I z r ae l a - na s ami me j i s S i r i j o . P r i t ok i r eke Ha t sban i s e v c e lo t i naha j a jo na ozeml ju L ibanona , med t em ko pa s e p r i t ok i r eke Ban i a s naha j a jo zno t r a j S i r i j e . T i t r i j e r e l a t i vno ma jhn i p r i t ok i s e zd ruž i j o p r i b l i žno 6 km zno t r a j ozeml j a I z r ae l a na p r i b l i žno 70 - ih me t r i h nadmorske v i š i ne i n t ako ob l i ku j e jo zgo rn j i t ok r eke Jo rdanVs i t r i j e i zv i r i skupa j k p r e toku r eke Jo rdan p r i speva jo oko l i 500 mi l i j onov m 3 vode l e t no , ka r j e ve l i ko več vode ko t j e r eka p r i dob i s padav inami . V t i p i čn ih l e t i h t i k r a šk i p r i t ok i p r i speva jo ka r 50% vode k zgo rn j emu toku r eke Jo rdan , v su šn ih l e t i h pa ka r 70%(Murakami , 1995 ) .

5.1.1.4. Dolina Hula

Zgorn j i t ok r eke Jo rdan v s top i v do l i no Hu la (dno nekdan j ega i s t o imenskega j e ze r a ) , k j e r s e n j en p r e tok , z a r ad i do toka vode i z pov r š in sk ih vodo tokov v do l i n i , poveča .

Tabe l a 1 : Vodne za loge v do l i n i Hu la

Mi l i j on m 3

Dotok v do l i no 504Pr i spevek l oka ln ih p r i t okov 140Voda upo rab l j ena za namakan j e -100Odtok v Ga l i l e j sko j ezero 544

Vi r : cv : Murakami , 1995

5.1.1.5. Tiberijsko/Galilejsko jezero

Po tem, ko p r ečka do l i no Hu la s e zgo rn j i t ok r eke Jo rdan i z l i j e v T ibe r i j sko /Ga l i l e j sko j e ze ro , ka t e r ega g l ad ina s e naha j a na 210 - ih m pod mor sko g l ad ino . Zgo rn j i t ok Jo rdana b i l ahko v Ga l i l e j sko j e ze ro p r i speva l 660 mi l i j onov m 3 vode l e t no (ka r p r eds t av l j a 40% ce lo tne za loge obnov l j i v ih vodn ih v i rov I z r ae l a ) , venda r z a r ad i namaka lnega

20

kme t i j s t va v j e ze ro de j ansko p r i t e če l e 540 mi l i j onov m 3 vode l e t no ( cv : F r an t a r , 2004 ) .J eze ro p r eko z imsk ih od tokov i z vad i j ev p r i dob i š e 130 mi l i j onov m 3 doda tne vode , k i z a r ad i t oka po s l an i pod l ag i v sebu j e več j e ko l i č i ne so l i . Padav ine nad j e ze rom p r i speva jo oko l i 65 mi l i j onov m 3 vode l e t no .Pov r š ina j e ze r a zna ša 170 km 2 , povp rečna g lob ina 25 ,6 m (na jveč j a 43 m) i n vodna p ros to rn ina ok rog 4 kub i čne k i l ome t r e . Za rad i i zh l apevan j a j e ze ro l e t no i zgub i oko l i 270 mi l i j onov m 3 vode .S l anos t j e ze r a s e g ib l j e med 260 i n 400 mg k lo r a na l i t e r i n j e odv i sna od s l anos t i zgo rn j ega t oka r eke Jo rdan , k i n iko l i ne p r e seže 15 -20 mg k lo r a na l i t e r vode .Od tok i z j e ze r a v spodn j i t ok r eke Jo rdan znaša 474 mi l i j onov m 3 n a l e t o , s t em od tokom pa spodn j i t ok nada l j u j e svo jo po t v se do so toč j a z g l avn im p r i t okom reke , Ya rmukom (Murakami , 1995 ) .

5.1.2. Reka Yarmuk

Yarmuk i zv i r a na j ugovzhodnem de lu go rov j a He rmon , i n s i c e r v geo lo škem kompleksu vad i j ev , k i so s e fo rmi r a l i na kva r t a rn ih vu lkansk ih kamninah . G lavn i t ok r eke t vo r i d r žavno me jo med S i r i j o i n Jo rdan i j o (do lgo 40 km) po t em pa p r e ide v me jno r eko med Jo rdan i j o i n I z r ae lom. So toč j e Ya rmuka z r eko Jo rdan s e zgod i p r i b l i žno 10 km pod Ga l i l e j sk im j eze rom. Pov r š ina po reč j a Ya rmuka znaša 7 .242 km 2 , od če sa r s e 1 .424 km 2 n aha j a v Jo rdan i j i i n 5 .252 km 2 v S i r i j i . I z ozeml j a I z r ae l a pa t okov , k i b i p r i speva l i k r e čn i b i l anc i Ya rmuka , n i . Več ino vode r eka Ya rmuk p r i dob i i z padav in , k i v n j egovem po reč ju zna ša jo 364 mm/ l e to , neka j pa k n j egovem toku p r i speva jo š e k r a šk i i zv i r i i n voda , k i na pov r š j e p r i de p r eko p r epus tn ih vu lkansk ih kamnin . Povp rečn i l e t n i r e čn i p r e tok r eke Ya rmuk znaša 400 mi l i j onov m 3 , maks ima ln i mesečn i p r e tok r eke j e v f eb rua r j u (101 mi l i j on m 3 ) i n m in ima ln i v s ep t embru (19 mi l i j onov m 3 ) , ka r pa j e pos l ed i ca vp l i vov i n padav inskega vzo rca med i t e r anskega podneb j a . S l anos t Ya rmuka j e p r e t ežno n i zka i n s e g ib l j e med 280 i n 480 mg r az top l j en ih so l i na l i t e r vode (Murakami , 1995 ) .

5.1.3. Spodnji (glavni) tok reke Jordan in Mrtvo morje

5.1.3.1. Spodnji (glavni) tok reke Jordan

Južno od so toč j a z Ya rmukom reka Jo rdan nada l j u j e svo j t ok po t e r c i a rn ih kamninah i n v p rv ih 40 - ih k i l ome t r i h svo j ega t oka ob l i ku j e d r žavno me jo med I z r ae lom in Jo rdan i j o . Nap re j s e n j en t ok nada l j u j e skoz i s s t r an i I z r ae l a okup i r an i Zahodn i b r eg i n p r e ide v na jg lob l j e p r ede l e j o rdanskega t ek tonskega j a rka k j e r s e p r i 401 m pod mor sko g l ad ino i z l i j e v Mr tvo mor j e .V z imsk ih mesec ih s e spodn j i t ok r eke po ln i z ne s t a ln imi od tok i , k i t e če jo po i z r ezan ih vad i j i h , p r edvsem na vzhodnem b regu r eke . T i

21

od tok i v r eko Jo rdan p r i speva jo doda tn ih 523 mi l i j onov m 3 vode l e t no i n l e 20% t eh p r i t okov i zv i r a na ozeml ju I z r ae l a ; od skupne ko l i č i ne l e t n ih vodn ih p r i spevkov i z t eh p r i t okov j e 286 mi l i j onov m 3 vode p r i dob l j eno s s t a l n imi t okov i , 237 mi l i j onov m 3 p a p r eko padav in v spodn j em toku r eke .G lavn i p r i t ok i i z vzhodnega b r ega r eke so : Za rga , Wad i s Arab , Z ig l ab , Ju rm , Ub i s , Ka f r a in , Ra j i b , Shue ib i n H i sban . Kva l i t e t a vode v spodn j em toku r eke j e odv i sna t ako od padav insk ih vzo rcev v območ ju ko t pa t ud i ko l i č i ne vode , k i j o i z č rpa jo v zgo rn j i h p r ede l i h t oka . S l anos t vode v spodn j em toku r eke znaša oko l i 350 mg r az top l j en ih so l i na l i t e r v deževn i s ezon i , v su šn i dob i pa zna tno na ra s t e (Murakami , 1995 ) .

Ka r t a 6 : Spodn j i ( g l avn i ) t ok r eke Jo rdan

Vi r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998

Mer i t ve r e čnega p r e toka v spodn j em toku r eke Jo rdan od l e t a 1978 po t eka jo na pos t a j i imenovan i "Naha ray im" , k i s e naha j a pod so toč j em r eke Ya rmuka z r eko Jo rdan . Vodomerna pos t a j a me r i p r e tok vode , k i s e s t eka v r eko Jo rdan z območ j a s pov r š ino 9 .350 km 2 . Za zgo rn j i de l t oka Jo rdana v spodn j em de lu po reč j a j e znač i l na p r eusmer i t ev t oka za r ad i o sk rbe z vodo . Za območ j e so znač i l ne obsežne pop l ave , s a j so v z adn j i h l e t i h na vodomern i pos t a j i "Naha ray im" zabe l ež i l i pa r več j i h pop l av , ko j e t o r eke dosege l p r e tok v v i š i n i 1000 m 3 / s(Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

S l i ka 6 : Povp rečn i (m in ima ln i , maks ima ln i , s r edn j i ) mesečn i r e čn i p r e tok na vodomern i pos t a j i "Naha ray im" med l e t i 1978 i n 1996

22

Vi r : Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998

5.1.3.2. Mrtvo morje

Povr š ina Mr tvega mor j a j e 1000 km 2 , n j egova g l ad ina pa s e naha j a na 400 - ih me t r i h pod g l ad ino sve tovnega mor j a . Mr tvo mor j e j e r a zde l j eno na dva de l a (dve ko t an j i ) , k i j u l oču j e t . i . o ž ina L i s an : pov r š ina s eve rne ko t an j e zna ša 230 km 2 , pov r š ina j užne pa 720 km 2 . Povod j e Mr tvega mor j a ima pov r š ino 40 .000 km 2 , n a jk r a j š a r a zda l j a med n j im in pa med Med i t e r anom pa znaša 72 km.S l anos t mor j a doseže 250 .000 mg r az top l j en ih so l i na l i t e r vode , ka r j e 7 -k ra t v i š j a s l anos t od povp rečne s l anos t i sve tovn ih oceanov . S topn j a s l anos t i j e , z a kak r šnoko l i ž i v l j en j sko ob l i ko , p r ev i soka j e pa t o območ j e ugodno za p r i dob ivan j e do ločen ih mine ra lov p r eko sončnega i zh l apevan j a ko t so np r . ka l i j ev ka rbona t i n b rom.Evapo t r ansp i r ac i j a v mor ju j e doka j v i soka i n zna ša oko l i 1 . 600 mm na l e t o . V p re t ek lo s t i so b i l e ko l i č i ne i zh l ape l e vode v mor ju nadomeščene z i z l i vom r eke Jo rdan i n d rug ih do tokov t e r padav in nad mor j em. Povp rečna ko l i č i na vode , k i j e p r ed l e t om 1930 od t eka l a v Mr tvo mor j e j e zna ša l a oko l i 1 , 6 m i l i j a rde m 3 n a l e t o , od če sa r j e b i l o ka r 1 ,1 m i l i j a rde m 3 vode p r i pe l j ano z r eko Jo rdan . T i pogo j i so vp l i va l i na de j s t vo , da s e j e g l ad ina mor j a u s t a l i l a na 393 - ih me t r i h pod g l ad ino sve tovnega mor j a z man j šo va r i a c i j o z a r ad i va r i a c i j e v padav inah . Od l e t a 1950 nap re j s t a I z r ae l i n Jo rdan i j a z ače l a z i n t enz ivn imi p ro j ek t i

23

i z r abe vode v po reč ju ( i n t enz ivno namakan j e , ene rg i j a , gospod in j s t vo ) ka r pa j e vp l i va lo na ko l i č i no vode , k i s e l e t no i z l i j e v mor j e : od 50 - ih l e t 20 . s t o l e t j a s e v mor j e l e t no i z l i j e 1 m i l i j a rda m 3 vode , pos l ed i čno pa j e p r i š l o t ud i do upada vodne g l ad ine Mr tvega mor j a(Murakami , 1995 ) .

5.2. Podzemna voda v porečju reke Jordan

Povr š in sk i vodn i v i r i r e čnega s i s t ema r eke Jo rdan ne zados tu j e jo z a o sk rbo ce lo tnega p r eb iva l s t va I z r ae l a , Jo rdan i j e i n pa l e s t i n sk ih okup i r an ih ozeme l j . V v seh t r eh d r žavah p r eds t av l j a j o podzemni vodn i v i r i ka r 50% vseh r azpo lož l j i v ih vodn ih v i rov , v p r ime ru Pa l e s t i ncev na Zahodnem Bregu pa so t i vodn i v i r i pog l av i t nega pomena (Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t , 1995 ) .Spec i f i čna kamninska s e s t ava i n geo lo šk i r a zvo j s t a omogoč i l a , da so na območ ju š t ev i l n i podzemni vodonosn ik i , k i v sebu j e jo z a j e tne ko l i č i ne p i t ne vode p r ime rne za r abo .

5.2.1. Vpliv kamninske sestave na zadrževanje vode v porečju reke Jordan (glej karto 1)

Kvar t a rn i a l uv i a ln i s ed imen t i v do l i n skem dnu r eke p r eds t av l j a j o pomembne j š i vodn i zb i r a ln ik t a l ne vode v do l i n i , v ka t e r em se naha j a več ina za log p i t ne vode v po reč ju .Eocensk i apnenec p r eds t av l j a vodn i zb i r a ln ik z a podzeme l j sko vodo , k i pa j e z a r ad i ve l i ke g lob ine g l ad ine n i moč č rpa t i . Pa l eocensk i i n zgo rn j e -k r edn i s l o j i k r ede i n apnenca p r eds t av l j a j o pomembne j še vodne zb i r a ln ike v Jo rdan i j i . Ko l i č i na vode v vodn j ak ih va r i i r a i n j e odv i sna od p r e t akan j a podzeme l j ske vode skoz i j amske cone v apnencu , k i j e pod vp l i vom geo lošk ih s t ruk tu r . S lo j i zgo rn j e -k r ednega apnenca i n do lomi t a p r eds t av l j a j o pomembne vodne zb i r a ln ike v z ahodnem in vzhodnem go ra t em območ ju .Zgorn j i s l o j i spodn j e -k redn ih ka rbona tn ih kamnin i n sk r i l avca p r eds t av l j a j o z a vodo nep repus tne kamnine , med t em ko pa so spodn j i s l o j i i z vodoprepus tnega pe ščen j aka . Za t a de l do l i ne r eke Jo rdan j e znač i l na t ud i v i š j a s t opn j a v sebnos t i so l i v t l eh .Magma t ske kamnine v s eve rnem in s eve rovzhodnem p rede lu po reč j a(baza l t i , t u f i i n a l ka lne kamnine ) p r eds t av l j a j o pomemben v i r vode za s eve rna območ j a . Baza l t j e h id r av l i čno povezan s kong lomera tom, pe ščen j akom, k r edo i n l apo r j em. Baza l t i n g roboz rna t e k l a s t i čne kamnine t vo r i j o vodne zb i r a ln ike , k i so l očen i s s l o j i k r ede i n l apo r j a , voda v t eh vodn ih zb i r a ln ik ih pa j e v i soko kva l i t e t na (Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 ) .

24

5.2.2. Gorski podzemni vodni zbiralnik na Zahodnem bregu

Podzemni vodn i zb i r a ln ik na Zahodnem b regu j e pog l av i t n i zb i r a ln ik v po reč ju r eke Jo rdan . Pov r š ina t ega vodnega zb i r a ln ika za j ema ce lo tno pov r š ino Zahodnega b r ega i n s ega t ud i v območ j e so sedn j ega I z r ae l a .Kamninska pod l aga vodnega zb i r a ln ika s t a p r e t ežno apnenec i n do lomi t , zb i r a ln ik pa s e po ln i s padav insko vodo , k i pade nad h r i bov i t im območ j em Zahodnega b r ega (nad 500 m n .v . ) . Vodne za loge v omen jenem vodnem zb i r a ln iku na j b i zna ša l e med 600 i n 900 mi l i j on i m 3 n a l e t o , s l edn j a š t ev i l ka pa p r eds t av l j a c e lo tne r a zpo lož l j i ve vodne v i r e (vk l j učno z občasn imi p r i t ok i r eke Jo rdan ) območ j a Zahodnega b r ega . Podzemni vodn i zb i r a ln ik Zahodnega b r ega s e de l i na t r i g l avna območ j a :

1 . ) Zahodn i podzemni vodn i zb i r a ln ik (The Wes t e rn Aqu i f e r )

Z d rugo be sedo t ud i Ya rkon -Tan in im . Ta vodn i zb i r a ln ik s e naha j a na ozeml ju I z r ae l a i n j e z vodn imi v i r i na jbo l j e z a ložen . Ko l i č i na vode v zb i r a ln iku p r eds t av l j a ka r po lov i co ce lo tne za j e t e vode v območ ju podzemnega zb i r a ln ika Zahodnega Brega i n zna ša 350 mi l i j onov m 3 , od če sa r j e 40 mi l i j onov m 3 b r ak i čne vode .

2 . ) Seve rovzhodn i podzemni vodn i zb i r a ln ik (The Nor th -Eas t e rn Aq iu fe r )

Za loga vode , k i j o z ad ržu j e t a zb i r a ln ik zna ša 130 mi l i j onov m 3 od če sa r j e 70 mi l i j onov m 3 b r ak i čne vode .

3 . ) Vzhodn i podzemni vodn i zb i r a ln ik (The Eas t e rn Aqu i f e r )

N jegova kapac i t e t a zna ša 150 mi l i j onov m 3 vode , od ka t e r e j e 70 mi l i j onov m 3 b r ak i čne

(Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t , 1995 ) .

Ka r t a 7 : Podzemni vodn i zb i r a ln ik Zahodnega Brega

25

Vi r :Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t

26

6. Voda porečja reke Jordan kot poglavitni naravni vir in strateška dobrina na Bližnjem vzhodu

Spec i f i čne f i z i čnogeog ra f ske po t eze v r eg i j i B l i žn j ega vzhoda (med n j im i na jbo l j k l ima t ske : su šnos t i n n i zka t e r nezanes l j i va ko l i č i na padav in ) so vp l i va l e na de j s t vo , da j e voda pos t a l a z a r eg i j o na jbo l j nep recen l j i v na r avn i v i r i n pos l ed i čno t ud i eden i zmed vodeč ih vz rokov za po j av po l i t i čn ih t r en j , kon f l i k tov i n neka t e r i h obo rožen ih spopadov . Voda i z po reč j a r eke Jo rdan p r eds t av l j a j abo lko spo ra med d ržavami : L ibanonom, S i r i j o , I z r ae lom, Pa l e s t i no (Zahodn i B reg i n Gaza ) i n Jo rdan i j o . Z i z j emo S i r i j e so o s t a l e d r žave po reč j a uv r ščene v skup ino sve tovn ih d r žav z na jman j šo ko l i č i no r azpo lož l j i v ih vodn ih v i rov na p r eb iva l ca na l e t o . Po ocen i mnog ih sve tovn ih s t rokovn j akov j e me j a vodne r evšč ine pos t av l j ena na 1000 m 3 / p r eb iva l ca / l e t o , ocen j ene ko l i č i ne r a zpo lož l j i v vodn ih v i rov na p r eb iva l ca l e t no v l e t u 2000 za I z r ae l , Jo rdan i j o i n Pa l e s t i no pa so g l a s i l e : I z r ae l ( 250 m 3 ) , Jo rdan i j a ( 234 m 3 ) i n Pa l e s t i na (115 m 3 ) .P rob l em poman jkan j a vodn ih v i rov na p r eb iva l ca v po reč ju r eke Jo rdan u t egne v bodoče š e na r a šča t i , k a r g r e p r i p i s a t i na r a šča jočemu š t ev i l u p r eb iva l s t va i n v se več j im zah t evam po vod i . Zadn j a l e t a j e z abe l ežena v i soka r a s t p r eb iva l s t va , p r edvsem v I z r ae lu ( š t ev i l ne im ig rac i j e Ž idov ž iveč ih po sve tu ) i n Jo rdan i j i , k j e r z adn j a l e t a be l ež i j o v i š j o s t opn jo rodnos t i ko t j e t o ve l j a l o v p r e t ek lo s t i(The Jo rdan R ive r Bas in , c i t i r ano 2007 ) .

Tabe l a 2 : P ro j ekc i j a na r a ščan j a p r eb iva l s t va i n ko l i č i ne r a zpo lož l j i v ih vodn ih v i rov na p r eb iva l ca

Država Preb iva l s t vo(2000 )

P reb iva l s t vo (p ro j ekc i j a z a l . 2020 )

Vodn i po t enc i a l(mi l i j on m 3 / l e t o )

Razpo lož l j i va voda na p r eb iva l ca na l e t o (2000 )(m 3 / l e t o )

Razpo lož l j i va voda na p r eb iva l ca na l e t o (p ro j ekc i j a z a l . 2020 )(m 3 / l e t o )

I z r ae l 6 mi l i j onov 9 ,8 mi l i j ona 1500 250 153Jo rdan i j a 4 ,7 mi l i j ona 9 ,9 mi l i j ona 1100 234 111Pa l e s t i na 2 ,4 mi l i j ona 5 ,1 mi l i j ona 300 115 59

Vi r : The Jo rdan R ive r Bas in , c i t i r ano 2007

27

6.1. Historični pregled sporazumov, dogovorov in pogajanj v zvezi z upravljanjem vodnih virov v porečju reke Jordan

6.1.1. Zgodnji pomembnejši načrti na reki Jordan

Eden i zmed p rv ih nač r t ov za up rav l j an j e z vodn imi v i r i r eke Jo rdan j e b i l sp r e j e t l e t a 1913 . Š lo j e z a t . i . "F rangh i a P l an" , k i ga j e p r ed l aga l O tomansk i impe r i j , n j egove g l avne t očke pa so v sebova l e nač r t e z a e l ek t r i čno i n namaka lno i z r abo vode Jo rdana , venda r j e nač r t ( z r a zpadom Otomanskega impe r i j a po p rv i sve tovn i vo jn i ) p ropade l . Le t a 1944 so ZDA p red l aga l e svo j nač r t , t . i . "Lowde rmi lk P l an" , k i j e p r ed l aga l upo rabo vode r ek L i t an i i n Jo rdan za namakan j e puščave Negev (na j ugu I z r ae l a ) i n dova j an j e vode p r eko kana l a i z Med i t e r anskega mor j a v Mr tvo mor j e , s č ime r b i s e vzd rževa l a mor ska g l ad ina . Za rad i spec i f i čn ih r a zmer na območ ju po reč j a r eke Jo rdan po d rug i sve tovn i vo jn i ( f o rmac i j a d r žave I z r ae l i n im ig rac i j a ve l i kega š t ev i l a beguncev v t o novo na s t a lo po l i t i čno t vo rbo ) j e b i l nač r t opuščen . Posebn i sve tova l ec z a B l i žn j i vzhod p redsedn ika E i s enhower j a , E r i c Johns ton , j e l e t a 1953 p reds t av i l svo j nač r t t . i . " Johns ton ' s Jo rdan Va l l ey P l an" , k i j e t eme l j i l na amer i škem p red logu i z l e t a 1944 i n n i b i l n i ko l i r a t i f i c i r an . Johns tonov nač r t j e dož ive l po t rd i t ev l e t a 1955 , po 24 mesečnem p regova r j an ju med I z r ae lom, L ibanonom, S i r i j o i n Jo rdan i j o . Vseb ina Johns tonovega nač r t a j e do ločeva l a r a zpo red i t ev vodn ih v i rov po reč j a r eke Jo rdan med t e š t i r i d r žave , i n s i c e r b i na j 55% vseh r azpo lož l j i v ih vodn ih v i rov r eke š l o Jo rdan i j i , 36% Iz r ae lu i n po 9% L ibanonu t e r S i r i j i . Venda r pa t ud i t a spo razuma n i dož ive l r a t i f i kac i j e , p r edvsem za rad i nezadovo l j s t va Arabcev (p r edvsem v Jo rdan i j i ) g l ede do loč i t ve de l ežev r azpo lož l j i v ih vodn ih v i rov . K l jub t emu , da n i b i l r a t i f i c i r an , pa j e t a dogovor p r eds t av l j a l pomembno opo ro v i zko r i š čan ju i n d i s t r i buc i j i vodn ih v i rov po reč j a (Wa te r : t he B lue Go ld o f t he Midd l e Eas t , 2002 ) .

6.1.2. Izraelski unilateralni ukrepi na reki Jordan

Le ta 1951 j e I z r ae l ( na pod l ag i p r ed logov i z nač r t a "Lowde rmi lk" ) ob j av i l t . i . "A l l - I s r ae l P l an" . Ta nač r t j e vk l j učeva l i z suševan j e j e ze r a Hu la i n b l i žn j i h močv i r j ev , p r eusmer i t ev t oka i z s eve rnega de l a po reč j a Jo rdana i n i zg radn jo nac iona lnega vodnega nos i l c a , k i b i dova j a l vodo v p r i oba lno r avn i co i n pa puščavo Negev . V i s t em l e tu j e I z r ae l dokonča l i z suševan j e j e ze r a Hu la i n poda l z ah t evo po zeml j i i n vod i na t em p rede lu po reč j a Jo rdana . I z r ae l sk i p r ima rno un i l a t e r a ln i nač r t z a r a zvo j n j egovega vodnega s i s t ema j e r e zu l t i r a l v g r adn j i nac iona lnega vodnega nos i l c a t . i . "Na t i ona l Wa te r Ca r r i e r " , k i j e b i l končan i n odp r t l e t a 1964 . Ta p ro j ek t j e b i l nač r t ovan za to , da b i I z r ae l l ahko dova j a l vodo i z man j su šn ih i n bo l j namočen ih s eve rn ih p r ede lov v su šne (puščavske ) j užne i n j ugovzhodne p r ede l e . Nos i l e c z ačne s č rpan j em vode i z t oka r eke Jo rdan nad s eve rozahodn im ko tom Ga l i l e j skega j e ze r a , svo j e č rpan j e pa nada l j u j e v s amem j eze ru . Voda r eke Jo rdan , k i j o č rpa nos i l e c s e naha j a na v i š i n i med 213 i n 150 m pod g l ad ino sve tovnega

28

mor j a . Nos i l e c vk l j uču j e 200 km odp r t i h kana lov , t une lov i n vodovodn ih cev i . Nač r tovan j e z a p r enos 320 mi l i j onov m 3 vode na l e t o venda r pa I z r ae l v se od l e t a 1980 p renaša l e t no p r eko t ega nos i l c a med 420 i n 450 mi l i j on i m 3 vode . Nac iona ln i vodn i nos i l e c j e v i t a l nega pomena za up rav l j an j e z vodn imi v i r i v I z r ae lu i n j e navezan na š t ev i l ne r eg iona lne nač r t e v zvez i z up rav l j an j em z l e - t emi (Wa te r : t he B lue Go ld o f t he Midd l e Eas t , 2002 ) .

S l i ka 6 : I z r ae l sk i nac iona ln i vodn i nos i l e c

Vi r : www. i s r ae l i pa l e s t i n i anp rocon .o rg / In t romaps /wa t e rmap .h tml

I z r ae l sk i p ro j ek t i n n j egova dokončna u r e sn i č i t ev l . 1964 , j e p r i pe l j a l do s e s t anka a r absk ih d r žav (S i r i j e i n Jo rdan i j e ) i n sp r e j e t j a nač r t a z a p r eusmer i t ev vode i z r eke t ud i na n juna t e r i t o r i a l na območ j a . Držav i s t a z ače l i u r e sn i čeva t svo j p ro j ek t l e t o pozne j e i n p r i š l o j e do t ako j šn j e r e akc i j e s s t r an i I z r ae l a , k i j e v obdob ju med l e t i 1965 i n 1967 večk ra t napade l kons t rukc i j ske p ro j ek t e S i r i j e . To i n pa t ud i i z r ae l sko -a r absk i nac iona ln i odnos i j e p r i ved lo do š e s tdnevne a r absko - i z r ae l ske vo jne , k i j e i zb ruhn i l a l e t a 1967 . V t e j vo jn i j e I z r ae l popo lnoma un i č i l S i r i j sko kons t rukc i j o i n n j i hov nač r t t e r p r evze l kon t ro lo nad Ga lonsko p l ano to , Zahodn im Bregom in Gazo . Tako j e I z r ae l vzpos t av i l popo lno kon t ro lo nad s eve rn im de lom po reč j a r eke Jo rdan i n p r i dob i l zna tno ko l i č i no doda tn ih r a zpo lož l j i v ih podzemnih vodn ih v i rov .

29

Le ta 1969 j e p r i š l o do š e enega obo roženega spopada povezanega z vodn imi v i r i r eke , i n s i c e r j e I z r ae l napade l j o rdan i j sk i vodovodn i kana l ( t . i . "Eas t Ghor Cana l " ) , ke r j e domneva l , da Jo rdan i j a p r eko n j ega č rpa več j e ko l i č i ne vode , ko t b i j e sme l a (The Jo rdan R ive r Bas in , c i t i r ano 2007 ) .

6.1.3. Arabski spori v porečju V zvez i z up rav l j an j em z vodn imi v i r i r eke Jo rdan j e p r i ha j a lo t ud i do spo rov med Arabc i , venda r so t i spo r i b i l i zna tno b l až j i i n na n i ž j i r avn i ko t pa spo r i z I z r ae lom. Do loč i l a i z spo razuma med S i r i j o i n Jo rdan i j o ( l . 1987 ) so de f i n i r a l a s i r i j sk i de l ež vod i z r eke Ya rmuk i n ome j i l a S i r i j o na g r adn jo na jveč 25 - ih j e zov z z ad rževa lno kapac i t e t o v v i š i n i 156 mi l i j onov m 3 . Venda r j e S i r i j a do danes na r ek i zg rad i l a 37 j e zov s t o t a lno kapac i t e t o v v i š i n i 211 mi l i j onov m 3 ( ka r j e 55 mi l i j onov m 3 v eč ko t j e b i l o dogovor j eno ) . Po l eg t ega S i r i j a v po reč ju Ya rmuka kon t i nu i r ano v r t a vodn j ake , ka r pa nega t i vno vp l i va na vodno kapac i t e t o r eke , s a j j e z a r ad i v r t an j a g l avn i t ok z r educ i r an za p r i b l i žno 30% (The Jo rdan R ive r Bas in , c i t i r ano 2007 ) .

6.1.4. Recentni dogovori in sporazumi Zadn j i spo razumi v navez i na i z r abo vodn ih v i rov v po reč ju r eke Jo rdan so b i l i dosežen i l e t a 1992 na mi rovn ih p r egova r j an j i h v Os lu i n l e t a 1994 , ko j e p r i š l o do p r egova r j an j med I z r ae lom in Jo rdan i j o oz . i z r ae l sko - jo rdanskega mi rovnega spo razuma . Recen tn i dogovor i i n poga j an j a so p r i pe l j a l i do povečane s t opn j e r a zumevan j a i n sode lovan j a med d ržavami i n do sp re j e t j a sp lo šnega konsenza o p r av i čn i i z r ab i vodn ih v i rov v po reč ju r eke Jo rdan . V sk lopu i z r ae l sko - jo rdansk ih p r egova r j an j (med l e t i 1994 i n 1997 ) j e p r i š l o do spo razuma o g r adn j i kana l a , k i b i po t eka l od Rdečega do Mr tvega mor j a i n dova j a l vodo , k i b i j o po t em s pomoč jo h id roene rge t ske s i l e r a z so l j eva l i . Venda r pa j e po t r ebno omen i t i , d a so t a dogova r j an j a po t eka l a b r ez koo rd inac i j e z r e l evan tn imi min i s t r s t v i obeh d r žav . Za to š t ev i l na pomembna vp ra šan j a i z spo razuma os t a j a j o š e vedno odp r t a , p r av t ako pa v sake t o l i ko p r i de t ud i do i zb ruha nov ih kon f l i k tov . Le t a 1999 ( t ekom sušnega obdob j a ) j e I z r ae l od loč i l zman j ša t i ko l i č i no vode v vodovod ih , k i po t eka jo p ro t iJo rdan i j i ka r z a 60% ka r pa j e povz roč i l o o s t e r odz iv s s t r an i j o rdanske v l ade . Venda r pa do več j ega t r en j a i n i zb ruha obo roženega pos r edovan j a n i p r i š l o , p r av t ako pa t ud i v bodoče ne p r i č aku j e jo več vo j a šk ih akc i j v zvez i s kon f l i k t i ok rog vodn ih v i rov . Nač in r e ševan j a kon f l i k tov s e j e z vo j a ške r avn i p r e s t av i l na po l i t i čno r aven , u s t anov l j ena skupna komis i j a z a vodo ( za I z r ae l i n Pa l e s t i no ) pa j e l e dokaz nap redka v r e ševan ju t ov r s tn ih kon f l i k tov . Ob la s t i obeh d r žav s t a , k l j ub obdob ju v i soke nac iona lne nape to s t i povezane z ozeme l j sk im vp ra šan j em, u spe l i doseč i zna t en nap redek v p r egova r j an ju v zvez i z up rav l j an j em z vodn imi v i r i i n n j i hovo d i s t r i buc i j o (The Jo rdan R ive r Bas in , c i t i r ano 2007 ) .

30

ZAKLJUČEK

Skoz i s emina r sko na logo s em skuša l poda t i o r i s t i p i čn ih f i z i čnogeog ra f sk ih ka r ak t e r i s t i k po reč j a r eke Jo rdan i n na pod l ag i t ega ugo tov i t i , k ako oz . na kakšen nač in s e l e - t e navezu j e jo i n vp l i va jo na vodne r azmere v r eg i j i . S pomoč jo pog lob i t ve v pog l av i t ne f i z i čnogeog ra f ske znač i l nos t i po reč j a r eke pa s em skuša l ugo tov i t i t ud i z aka j j e po reč j e i zpos t av l j eno ko t eno i zmed na jbo l j k r i t i čn ih i n kon f l i k tn ih oz i roma spo rn ih sve tovn ih po reč i j . V po reč ju r eke Jo rdan p r i ha j a do spec i f i čnega p r ep l e t a f i z i čnogeog ra f sk ih e l emen tov , k i skupa j ob l i ku j e jo eno i zmed sve tovn ih r eg i j , k i b i mora l a b i t i de l ežna ve l i ke pozo rnos t i v očeh sve tovne j avnos t i . Spec i f i čn i sp l e t f i z i čnogeog ra f sk ih r a zmer v po reč ju j e po en i s t r an i u spe l u s tva r i t i r a zmere , v ka t e r i h j e možno ž iv l j en j e , po d rug i s t r an i pa i s t oča sno r azmere , k i ma r s ikda j p r eds t av l j a j o p r e i zkušn jo obs to j eč i adap t i r anos t i ž i v l j en j sk ih o rgan i zmov v r eg i j i . Ž iv l j en j ske p r e i zkušn j e , k i j i h ob l i ku j e jo f i z i čnogeog ra f ske ka r ak t e r i s t i ke v po reč ju r eke močno vp l i va jo na ob l i kovan j e odnosov med č lovekom in na r avo i n med č lovekom in č lovekom. Skoz i s t o l e t j a obs to j a c i v i l i z ac i j e v po reč ju r eke Jo rdan j e č l oveška v r s t a nekako u spe l a vzpos t av i t i odnos z na r avn im oko l j em in s e nauč i l a obv l adova t i f i z i čnogeog ra f ske ov i r e , k i so j i b i l e pos t av l j ene , venda r pa so t e i s t e ov i r e pos t a l e t e ž j e p r emag l j i ve kada r j e š l o z a odnose med l j udmi . F i z i čna geog ra f i j a r eg i j e j e vedno v t e snem odnosu z ž i v l j en j sk imi možnos tmi i n vp l i va na t o v ko l i k šn i me r i bo do ločeno območ j e , s p r ep l e tom spec i f i čn ih f i z i čnogeog ra f sk ih po t ez , omogoč i l o po t enc i a l z a na se l i t ev i n r a zvo j t e r r a s t c i v i l i z ac i j e . Na jpomembne j š i na r avn i f ak to r , k i vp l i va na ob l j udenos t območ i j i n r eg i j , j e voda . Kada r so v r eg i j i odnos i med f i z i čnogeog ra f sk imi e l emen t i t ak šn i , da omogoča jo u s tva r i t i več j e ko l i č i ne za log vode v n j e j , t ak r a t j e v t ak šn i r eg i j i t ud i ve l i ka možnos t z a po j av , obs t anek i n nada l j evan j e ž i v l j en j a i n p r av t ako za po j av , obs t anek i n nada l j evan j e c i v i l i z ac i j e . V po reč ju r eke Jo rdan so do ločen i f i z i čnogeog ra f sk i e l emen t i omogoč i l i ugodne r azmere t ud i z a r a zvo j obsežne j š ega r ečnega s i s t ema , spe t d rug i pa so u spe l i r a zvo j s l edn j ega p r ep reč i t i . Geo log i j a i n geomor fo log i j a po reč j a r eke Jo rdan s t a s t ek ton iko i n geomor fo lo šk im p roce s i u spe l a u s tva r i t i t ek tonsko dep re s i j o ( t ek tonsk i j a r ek ) , k i j e b i l a k l j učnega pomena za zb i r an j e vode i n pov r š in sk i od tok l e t e i n j e pog l av i t no vp l i va l a na na s t anek r eke Jo rdan . Orogene t ska ak t i vnos t v območ ju j e omogoč i l a na s t anek v i š j i h p r ede lov (h r i bov i j i n go rov i j ) ko t j e An t i l i banonsko go rov j e , k j e r s e zb i r a padav inska voda i n s e z a r ad i de lovan j a g r av i t a c i j e , v ob l i k i man j š i h pov r š in sk ih t okov , s t eka p ro t i do l i n i . Tam so toč j e p r i t okov ob l i ku j e en , več j i g l avn i t ok ko t s e j e t o zgod i l o v p r ime ru so toč j a r ek Ha t sban i , Dan i n Ban i a s . Kamninska s e s t ava v po reč ju s i c e r ne omogoča i zob l i kovan j a ve l i kega pov r š in skega t oka , s svo j im s i s t emom p revo t l en ih s ed imen tn ih kamnin pa p r eds t av l j a pomemben vodonosn ik za podzemno vodo i n t ako poveču j e r a zpo lož l j i vos t vodn ih v i rov v po reč ju . Re l a t i vno ugodn im geo lošk im in geomor fo lo šk im znač i l nos t im v po reč ju pa s t op i na sp ro t i pog l av i t n i f i z i čnogeog ra f sk i e l emen t , k i vp l i va na vodno b i l anco v n j em, i n s i c e r so t o k l ima t ske po t eze . P r av

31

s l edn j e so na jbo l j močno vp l i va l e na vodno b i l anco v po reč ju r eke Jo rdan i n ome jenos t op t ima lne r azv i t o s t i r e čnega s i s t ema v r eg i j i . I n t enz ivnos t vp l i va k l ima t sk ih znač i l nos t i na r e l a t i vno sk romno r azv i t r e čn i s i s t em v po reč ju Jo rdana j e na jbo l j i z r ažena , s a j so h id ro lo ške znač i l nos t i na jbo l j odv i sne p r av od s l edn j i h . Ko l i č i na padav in , t empe ra tu r a a tmos fe r e i n po t enc i a lna evapo t r ansp i r ac i j a so k l j učn i k l ima t sk i e l emen t i , k i do loča jo h id ro lo ško s i t uac i j o na do ločenem območ ju i n ka t e r i h p r ep l e t l ahko u s tva r i mogočne r ečne s i s t eme a l i pa območ j a s poman jk l j i v imi oz . sk romnimi vodn imi v i r i . Poman jkan j e vodn ih v i rov pa j e r a z log za i zb ruh pogos t i h medna rodn ih kon f l i k tov v po reč ju r eke Jo rdan . Še l e v z adn j em obdob ju so na rod i , k i s i de l i j o vodo po reč j a ugo tov i l i , d a s e t ud i k l ima t sk i ov i r i v r eg i j i , d a pos t av i t i po robu , ampak t o t e r j a p r i z adevan j a z a b i l a t e r a lne p ro j ek t e up rav l j an j a z vodn imi v i r i i n ve l i ko ko l i č i no t o l e r ance i n r a zumevan j a med l j udmi . V območ j ih v ka t e r i h s e sooča jo z ve l i ko demogra f sko r a s t j o p r i ha j a do več j ega p r i t i ska na na r avno oko l j e i n n j egovo nos i l nos t . Po reč j e r eke Jo rdan j e eno i zmed sve tovn ih območ i j , k j e r z adn j a l e t a be l ež i j o eno na jveč j i h demogra f sk ih r a s t i na sve tu i n ocen ju j e s e , da b i s e s s edan jo s t opn jo r a s t i do l e t a 2025 v območ ju p r eb iva l s t vo podvo j i l o . S l edn j e de j s t vo b i l ahko b i l o dobe r ka t a l i z a to r bo l j odgovornega i n vza j emnega de lovan j a i n sode lovan j a v up rav l j an ju z vodn imi v i r i med d ržavami v po reč ju r eke Jo rdan . Ce lo tna r eg i j a (B l i žn j i Vzhod) j e območ j e s t a l ne po l i t i čne nape to s t i i n s t em tud i območ j e zman j šane va rnos t i , k a r močno vp l i va na počasnos t v dosegan ju op t ima ln ih medna rodn ih kompromisov na pod roč ju gospoda r j en j a z a vodn imi v i r i i n t ud i na v seh o s t a l i h pod roč j i h . Nac iona lne nape to s t i , med I z r ae l sk im na rodom in a r absk imi na rod i so t i s t e , k i š e vedno na jbo l j z av i r a lno vp l i va jo na kons t ruk t i vne b i l a t e r a lne spo razume , ko g r e z a skupna vp ra šan j a . Gospoda r j en j e z vodn imi v i r i v po reč ju r eke Jo rdan mora v p r i hodn j e b i t i z e lo dob ro nač r t ovano i n p r emi š l j eno , d r žave pa s e mora jo s t r i k tno d r ža t i dogovorov , ob l j ub i n svo j i h obveznos t i , p r edp i s an ih z b i l a t e r a ln imi spo razumi , s a j r eg i j i ( g l ede na demogra f sk i t r end ) g roz i š e več j e poman jkan j e ( ž e t ako ze lo poman jk l j i v ih ) vodn ih v i rov , s t em pa j i g roz i t ud i po t enc i a lna human i t a rna k r i z a . Moreb i t na po t k z av i r an ju upadan j a ko l i č i ne za loge vodn ih v i rov v po reč ju u t egne b i t i p r edvsem v i zpopo ln j en ih t ehn i čn ih s r eds tv ih , p ro j ek t i h i n pos topk ih , s pomoč jo ka t e r i h b i l ahko doseg l i smo t rno gospoda r j en j e z vodn imi v i r i i n p r ep reč i l i r a zvo j po t enc i a lnega popo lnega vodnega de f i c i t a . En i i zmed t eh t ehn i čn ih pos topkov so : r a z so l j evan j e mor ske vode , oč i š čevan j e odpadn ih voda , g r adn j a zb i r a ln ikov padav inske vode i n pa t ud i uva j an j e kme t i j sko donosn ih ku l t u r , k i t eme l j i j o na man j š i po rab i vode . .

32

VIRI IN LITERATURA

- F r an t a r , P . , 2004 . Ga l i l e j sko j e ze ro . Geogra f sk i obzo rn ik , 51 , 1 (on l i ne ) . URL: h t t p : / /www.z rc - s azu . s i / zgds /obzo rn ik /1_2004 .pd f ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

- I n fop l ea se . Encyc loped i a . Jo rdan r i ve r . URL: h t t p : / /www. in fop l ea se . com/ce6 /wor ld /A0826604 .h tml ( c i t i r ano 31 .07 .2007 )

- I s r ae l i -Pa l e s t i n i an P roCon .o rg . I s r ae l i -Pa l e s t i n i an Maps . URL: h t t p : / /www. i s r ae l i pa l e s t i n i anp rocon .o rg /map in t ro .h tml ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

- Jo rdan R ive r D i spu t e , 1997 . URL: h t t p : / /www.amer i can . edu /TED/ i ce /wes tbank .h tm ( c i t i r ano 31 .07 .2007 )

- JRIDI , A , 2002 . The deve lopmen t o f t he Jo rdan i an Jo rdan r i ve r ba s in : The ma in h i s t o r i c a l s t eps . URL: h t t p : / /www.mrea - jo .o rg /Documen t s / J r i d i - Jo rdanBas in .pd f ( c i t i r ano 07 .08 .2007 )

- Lacou r r ège , J , 2007 . The Jo rdan R ive r Bas in and t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t . URL: h t t p : / /www.sac -he i . ch /wpcon t en t / up loads /2007 /06 / j e_g l ed i t s ch_ jo rdan r ive r . pd f ( c i t i r ano 07 .08 .2007 )

- L ib i s zewsk i , S , 1995 . Wa te r D i spu t e s i n t he Jo rdan Bas in Reg ion and t he i r Ro l e i n t he Reso lu t i on o f t he Arab - I s r ae l i Con f l i c t .URL: h t t p : / /www.mideas tweb .o rg /Mew_wa te r95 .pd f ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

- Lone rgan , C . , B . , B rooks , B . ,D , 1995 . Wa te r shed : The Ro le o f F r e sh Wa te r i n t he I s r ae l i -Pa l e s t i n i an Conf l i c t , 1995 . URL: h t t p : / /www. id r c . c a / e s / ev -9325 -201 -1 -DO_TOPIC .h tml ( c i t i r ano

- Murakami , M, 1998 . Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s : The Jo rdan R ive r .URL: h t t p : / /www.unu . edu /unup re s s /unupbooks /80858e /80858E00 .h tm ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

- Ove rv i ew o f Midd l e Eas t Wa te r Resou rce s , 1998 . URL: h t t p : / / exac t -me .o rg /ove rv i ew/ index .h tm ( c i t i r ano 07 .08 .2007 )

- P lu t , D . , 2000 . Geogra f i j a vodn ih v i rov . L jub l j ana , F i l ozo f ska f aku l t e t a , Odde l ek za geog ra f i j o , 281 s t r .

33

- Wa te r f o r Peace : The Jo rdan R ive r Bas in . URL: h t t p : / /www.g reenc ros s i t a l i a . i t / i t a / a cqua /wfp / j o rdan_wfp_001 .h tm ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

- Wa te r : The B lue Go ld o f t he Midd l e Eas t . , 2002 . URL: h t t p : / /www.pas s i a . o rg /pub l i c a t i ons /bu l l e t i n s /wa t e r - eng /wa t e r . pd f ( c i t i r ano 08 .08 .2007 )

-Wik iped i a : Grea t R i f t Va l l ey . URL: h t t p : / / en .w ik iped i a .o rg /w ik i /Grea t_R i f t _Va l l ey ( c i t i r ano 06 .08 .2007 )

34

SEZNAM PRILOG

Sl ika 1 : Tek ton ika p lo šč na območ ju Ve l i kega t ek tonskega j a rka

S l i ka 2 : Jo rdanska t ek tonska do l i na

S l i ka 3 : Vzhodn i r ob Jo rdanske t ek tonske do l i ne

S l i ka 4 : Gor sk i pa s

S l i ka 5 : Povp rečn i (m in ima ln i , maks ima ln i i n s r edn j i ) r e čn i p r e tok zgo rn j ega t oka r eke Jo rdan med l e t i 1960 i n 1996

S l ika 6 : Povp rečn i (m in ima ln i , maks ima ln i , s r edn j i ) mesečn i r e čn i p r e tok na vodomern i pos t a j i "Naha ray im" med l e t i 1978 i n 1996

S l ika 7 : I z r ae l sk i nac iona ln i vodn i nos i l e c

Kar t a 1 : Geo loška (pe t ro lo ška ) ka r t a po reč j a r eke Jo rdan

Ka r t a 2 : Re l i e fn i p r i kaz geomor fo lo šk ih eno t po reč j a r eke Jo rdan

Kar t a 3 : Povp rečna l e t na ko l i č i na padav in na B l i žn j em vzhodu

Kar t a 4 : Rečn i s i s t em r eke Jo rdan

Kar t a 5 : Zgo rn j i t ok r eke Jo rdan

Kar t a 6 : Spodn j i ( g l avn i ) t ok r eke Jo rdan

Kar t a 7 : Podzemni vodn i zb i r a ln ik Zahodnega b r ega

Tabe l a 1 : Vodne za loge v do l i n i Hu la

Tabe l a 2 : P ro j ekc i j a na r a ščan j a p r eb iva l s t va i n ko l i č i ne r a zpo lož l j i v ih vodn ih v i rov na p r eb iva l ca

35

36