MARATON PISANJA APELOV

2012

POMEMBNA INFORMACIJA! POMEMBNA INFORMACIJA! POMEMBNA INFORMACIJA!

ODPRITE.ODPRITE.ODPRITE.Amnesty International SlovenijeBeethovnova 71000 Ljubljana

Pisma rešujejo življenja. Pridružite se maratonu pisanja apelov.

www.amnesty.si/maraton

PISMA REŠUJEJO ŽIVLJENJA PRIDRUŽITE SE MARATONU PISANJA APELOVVerjamemo, da se vas bodo predstavljene zgodbe dotaknile. Tem ljudem lahko pomagate s sodelovanjem na maratonu pisanja apelov, ko bo po celem svetu v začetku decembra na milijone ljudi pisalo apele (pisma) za žrtve kršitev. Apeli delujejo in rešujejo življenja.

1. Vabljeni, da napišete svoj apel za predstavljene ljudi ali se jim oglasite s sporočilom solidarnosti.

2. Brez velikega napora pa lahko naredite še več. K pisanju apelov povabite še druge:

• po nedeljskem kosilu v krogu družine, • v svojem nadstropju študentskega doma, • med malico v službi, • po tedenskem igranju košarke ali vadbi pilatesa, • na kavi s svojo družbo,

• v svojem razredu ali predavalnici, • v svojem mladinskem centru, • pred trgovskim centrom,• nalepite ta akcijski paketek na okno, vrata, neko vidno mesto… in povabite

na maraton še ostale.

V tem akcijskem paketku najdete informacije o tem, kaj je apel, za koga pisati apele in kako se lotiti dela.

napisane in zbrane apele posredujte do 20. decembra amnesty international Slovenije (naslov in več informacij najdete na drugi strani).

Za podrobnejše informacije pa vabljeni na www.amnesty.si/maraton.

Zgodba Gaa ZhishengaKitajskega odvetnika za človekove pravice Gao Zhishenga oblasti že vrsto let preganjajo. Leta 2006 je bil obsojen zaradi 'spodbujanja prevratništva'. Trenutno je v zaporu, ker naj bi kršil pogojno kazen. Od leta 2006 so ga že večkrat mučili. Februarja 2009 ga je policija odpeljala z njegovega doma in za več kot leto dni se je za njim izgubila vsaka sled. Ko se je pojavil, je v intervjuju povedal, da so ga mučili – enkrat je njegovo življenje »48 ur viselo na nitki«. Kmalu je znova izginil za kar 20 mesecev – potem pa so državni mediji sporočili, da so ga zaprli.

Kaj lahKo naredite?

1. Pošljite Gao Zhishengu pismo ali kartico s sporočilom solidarnosti v zapor. 2. Pišite predsedniku kitajske vlade in ga pozovite k takojšnji izpustitvi Gaa Zhishenga.

Zahtevajte, naj ga - medtem ko ostaja v zaporu - zaščitijo pred mučenjem in drugim slabim ravnanjem.

(V pismu ime Gaa Zhishenga prosimo napišite s kitajskimi pismenkami: 高智晟 Pismo začnite z Vaša ekselenca / Your Excellency

Zgodba skupnosti iz BodaOd avgusta 2008 se je na območju nigerijskega mesta Bodo v delti reke Niger iz naftovodov družbe Shell izlilo na tisoče sodčkov nafte. Okolje ni bilo nikoli zares očiščeno in zemlja ter voda ostajata onesnaženi in nerodovitni. Nafta je opustošila okolje in uničila vire preživetja ljudi (ribištvo, kmetovanje). To je veliko prebivalcev Boda potisnilo še globlje v revščino, zastrupljena prst, voda in zrak pa ogrožajo njihovo zdravje.

Kaj lahKo naredite?

1. S fotografi jo pokažite solidarnost s prebivalci Boda.(Fotografi rajte se z napisom: We support the Bodo community (Podpiramo prebivalce Boda) ali Clean up the Bodo oil spills (Počistite izlive nafte v Bodu). Sporočilo naj bo v angleščini.)2. Pišite predsedniku Goodluck Jonathanu in ga pozovite k nadzoru onesnaženja in njegovih

posledic. Zagotovi naj očiščenje posledic izlivov. Javno naj se zaveže, da bodo ljudje dobili informacije glede čistilnih akcij. Zagotovi naj odškodnine lokalnim skupnostim za njihove izgube. Ustanovi naj tudi komisijo, ki bo preiskala Shellovo spoštovanje okoljske zakonodaje. Pismo začnite z Vaša ekselenca / Your Excellency

Zgodba juana almonta herrere Septembra 2009 so priče videle, da so Juana Almonta pridržali policisti. Zatem ga nihče več ni videl. Policija aretacijo do danes zanika. Kaj se je z njim zgodilo, tri leta kasneje še vedno ni jasno. Juan Almonte je bil član Odbora Dominikanske republike za človekove pravice. Njegove sorodnike in odvetnike naj bi opazovala policija. Juanova sestra je prejela anonimne telefonske klice, naj preneha javno govoriti o bratovem izginotju.

Kaj lahKo naredite?

1. Pošljite sporočilo solidarnosti njegovi ženi Ani Montilla. (Predlog sporočila: No olvidamos a Juan Almonte Herrera, a los que sufren por su ausencia y a los que trabajan para descubrir la verdad sobre su desaparición. To pomeni: Nismo pozabili Juana Almonta Herrero, tistih, ki trpijo zaradi njegove odsotnosti, in tistih, ki trdo delajo, da bi odkrili resnico o njegovem izginotju.)2. Pišite predsedniku in pozovite oblasti, naj ugotovijo, kje se Juan Almonte Herrera

nahaja in kaj se z njim zgodilo. Prav tako naj nepristransko in neodvisno preiščejo njegov primer, njegovi družini in odvetnikom pa zagotovijo ustrezno zaščito pred grožnjami in nadlegovanjem. Pismo začnite s Spoštovani predsednik Medina / Dear President Medina

Zgodba gibanja GirifnaSudansko gibanje mladih Girifna (kar pomeni 'naveličani smo') organizira mirne proteste, s katerimi pozivajo k spoštovanju in zaščiti človekovih pravic v Sudanu. Člani gibanja, ki so večinoma študentje, so zaradi svojih nenasilnih prizadevanj nenehno tarče oblasti. Te jih pogosto aretirajo, pridržijo, mučijo, celo spolno nadlegujejo. Nekaterim so zasegli prenosne računalnike, več jih je bilo prisiljenih zbežati iz Sudana.

Kaj lahKo naredite?

1. Pokažite solidarnost z Girifno. Posnemite kratko video sporočilo (dolgo največ 90 sekund).

(V sporočilu jim izrazite svojo podporo, ne omenjajte politike in ga končajte z besedo 'Girifna'. Pošljite ga na elektronski naslov girifnasolidarity@gmail.com ter pripišite vaše ime in državo.)2. Pišite ministru za notranje zadeve in ga pozovite, naj oblasti prenehajo z

nadlegovanjem, ustrahovanjem, samovoljnimi aretacijami, pridržanji, mučenjem članov Girifna in drugim slabim ravnanjem z njimi. Svoje pismo začnite z Vaša ekscelenca / Your Excellency.

Amanesty_Znamke_A3_ver4.indd 1 24.10.2012 20:18:34

Zgodba družin z ulice CoasteiPribližno 76 družin, večinoma Romov, so 17. decembra 2010 prisilno izselili iz središča mesta Cluj-Napoca v Romuniji. 40 družin so preselili v stanovanjske enote na robu mesta, blizu odlagališča smeti in nekdanjega odlagališča kemičnih odpadkov. Ta bivališča so neustrezna; živijo v prenatrpanih sobah, ki niso zaščitene pred vdori vode. Tople vode in plina nimajo. Za ostalih 36 družin oblasti sploh niso poskrbele; 29 družin si je zgradilo improvizirana bivališča, a nimajo dostopa do vode, sanitarij ali elektrike. Živijo pa v strahu, da jih bodo celo od tam pregnali…

Kaj lahKo naredite?

1. Izrazite solidarnost z družinami z ulice Coastei v kratkem pismu ali s kartico.2. Pišite županu mesta Cluj-Napoca in ga pozovite, naj izpelje resnična posvetovanja

z vsemi družinami, ki so bile prisilno izseljene, in pripravi dolgoročne načrte za alternativna bivališča. Pozovite ga, naj zagotovi nadomestilo za izgubo in trpljenje družin zaradi prisilne izselitve. Prosite ga, naj najprej naslovi nujne potrebe družin in jim zagotovi zaščito pred prisilno izselitvijo in ustrezen dostop do vode, sanitarij in elektrike. Pismo začnite s Spoštovani župan / Dear Mayor

Zgodba narges MohamadiIranska zagovornica človekovih pravic Narges Mohamadi prestaja 6-letno zaporno kazen. Leta 2011 so jo obsodili »zbiranja in zarotništva za izvedbo zločinov proti nacionalni varnosti« in »širjenja propagande proti sistemu«. Obtožbe so povezane z njenim delom za človekove pravice. Narges je bila izvršna predsednica Centra za zagovornike človekovih pravic v Teheranu. Center so iranske oblasti leta 2008 zaprle, precej njegovih članov pa nadlegovale, aretirale in obsodile na dolge zaporne kazni. Narges ima vrsto hudih zdravstvenih težav.

Kaj lahKo naredite?

Pišite ajatoli Sajedu Ali Hameneju in v apelu iranske oblasti pozovite k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Narges Mohamadi. Pozovite jih, naj ji zagotovijo popoln dostop do družine, odvetnika po svoji izbiri in do vse potrebne zdravniške oskrbe. Pozovite jih tudi, naj prenehajo nadlegovati in ustrahovati zagovornike človekovih pravic. Zahtevajte še, naj Centru za zagovornike človekovih pravic dovolijo ponovno odprtje Pismo začnite z Vaša ekscelenca / Your Excellency.

Zgodba ljudi brez vode in primernega bivališčaLjubo in Dunja živita z dvanajstimi otroki, starimi od dveh mesecev do 16 let, v majhni enosobni baraki. Nimajo ne vode, ne elektrike, ne stranišča. Skupaj z drugimi romskimi družinami živijo v naselju pri Dobruški vasi v Škocjanu, ločeno od preostalih prebivalcev občine.

Kljub več prošnjam občini, da jim omogoči dostop do pitne vode, kar je človekova pravica, se to še ni zgodilo. Zato se morajo po vodo za pitje, kuhanje in umivanje voziti več kilometrov, večkrat pa uporabljajo tudi vodo iz bližnjega onesnaženega potoka.

Za bivanje zunaj ločenih naselij ni veliko možnosti. Sosed Ljuba in Dunje je pred leti želel kupiti hišo in se izseliti iz romskega naselja, vendar lastnik Romom ni želel prodati.

Prebivalci naselja se bojijo tudi za prihodnost svojih domov. Ti so zgrajeni na zemljišču občine in kmetijske zadruge.

Čeprav so jih k naselitvi na to zemljišče že pred 40 leti napotile občinske oblasti, je bilo leta 2001 odločeno, da bo na tem zemljišču zgrajen poslovni center. Prebivalcem preti rušitev njihovih bivališč in izselitev. Druge nastanitve zanje pa ni na voljo.

Romskih družin, ki v Sloveniji živijo v neustreznih bivanjskih razmerah, je veliko. Zaradi diskriminacije nimajo dostopa do ustreznih bivališč, nekateri celo do pitne vode. Brez vode, elektrike in ustreznega prostora otroci težko sledijo šolskim obveznostim in velikokrat ne morejo uspešno končati osnovne šole.

Pišite predsedniku vlade Republike Slovenije Janezu Janši in• izrazite skrb zaradi bivanjskih razmer, v katerih živijo nekatere romske družine

v Sloveniji. • Zahtevajte, naj država zagotovi dostop do pitne vode vsem prebivalcem, brez

diskriminacije. Opomnite ga, da je dostop do pitne vode za osebno rabo človekova pravica.

• Zahtevajte, naj zagotovi, da si bodo vse občine v največji možni meri prizadevale za izboljšanje bivanjskih razmer v romskih naseljih.

• Zahtevajte, naj zagotovi, da bodo prebivalci romskih naselij varni pred prisilnimi izselitvami ter ne bodo trpeli diskriminacije pri dostopu do bivališč izven romskih naselij.

Svoje pismo začnite s Spoštovani predsednik vlade.

Zgodba ljudi iz tawargheSkupnost iz libijskega mesta Tawargha nima več doma. Njihovo mesto so pripadniki milic iz Misrate 'izbrisali' kot kolektivno kazen, ker naj bi ta skupnost v libijski vstaji podpirala vladne sile. Iz mesta so pregnali 30.000 ljudi, uničili infrastrukturo in ga požgali. Tawargi so zdaj razseljeni po taboriščih, ki so slabo oskrbljena z življenjskimi potrebščinami, in se bojijo nadaljnjih napadov. Milice iz Misrate so v taboriščih, na domovih, nadzornih točkah in v bolnišnicah izsledile in pridržale na stotine Tawargov. V priporu jih mučijo; nekatere Tawarge so mučili do smrti.

Kaj lahKo naredite?

Pišite libijskemu ministru za notranje zadeve in ga pozovite, naj poskrbi, da se bodo vsi, ki so bili prisilno razseljeni iz Tawarghe, lahko takoj vrnili domov. Zahtevajte od ministra, da Tawargom zagotovi varnost in da se odgovorne za napade nanje privede pred roke pravice. Pismo začnite z Vaša ekscelenca / Your Excellency.

KAKO IZGLEDA APEL?Kaj je apel? Pismo, ki ga pošljete predstavnikom oblasti v državi, ki krši pravice nekega človeka ali skupnosti, in zahtevate pravico.

Zakaj pisati apele? Ker delujejo! Na maratonu 2011 je bilo po vsem svetu poslanih 1,3 milijona apelov za 10 ogroženih posameznikov ali skupin. Vsakoletni maratoni se končajo s številnimi dobrimi zgodbami za ljudi, za katere pišemo. Več: www.amnesty.si/maraton

Kako napisati apel? Apel lahko napišete v slovenščini ali v kakšnem drugem jeziku, npr. v angleščini. ABC pisanja apelov najdete na www.amnesty.si/maraton

Kratek primer apela – napišete lahko tudi daljšega in na svoj način:

Vaša ekscelenca,

pišem vam v zvezi z Narges Mohamadi. Pozivam vas, da jo takoj in brezpogojno izpustite, saj je po mojem mnenju zaprta zaradi svojega dela za človekove pravice.

Zahtevam tudi, da prenehate nadlegovati in ustrahovati druge zagovornike človekovih pravic v Iranu.

Hvala za vaše ukrepanje.

S pozdravi, Janja Kovač

Kam z apeli? Zbrane apele posredujte na Amnesty International Slovenije, Beethovnova 7, 1000 Ljubljana. Tako bomo na enem mestu zbrali vse apele iz Slovenije in jih poslali naslovnikom.

Zainteresirani, da naredite še več? Pišite nam na maraton@amnesty.si in nam povejte, kaj načrtujete. Pomagali vam bomo z nasveti.

Pridružite se nam na www.amnesty.si/maraton in / ali Facebooku Amnesty Slovenije.

Na www.amnesty.si/maraton najdete še več informacij in video posnetke z zgodbami. Našli boste tudi informacije o tem, kateri dogodki se organizirajo v okviru maratona pisanja apelov 2012.

Zgodba aleša Bialiatskega Aleš Bialiatski se v Belorusiji bori za zaščito človekovih pravic. Je predsednik organizacije Center za človekove pravice Viasna, ki je oblasti nočejo registrirati. Center tako ne more odpreti svojega bančnega računa v državi, zato je Aleš za financiranje dela centra uporabljal računa v Litvi in na Poljskem. Zaradi tega so ga novembra 2011 na nepoštenem sojenju obsodili na 4,5 leta zapora. Amnesty International verjame, da je zapor namenjen preprečevanju njegovega dela za zaščito človekovih pravic.

Kaj lahKo naredite?

1. Pošljite Alešu Bialiatskemu pismo ali kartico s sporočilom solidarnosti. (Lahko napišete: Mislim na vas / Я думаю пра цябе ali pa Želim vam vse dobro / Я жадаю табе дабра)2. Pišite beloruskemu predsedniku in ga pozovite k takojšnji in brezpogojni izpustitvi

Aleša Bialiatskega ter k umiku vseh obtožb proti njemu. Predsedniku povejte, da je Bialiatski po prepričanju Amnesty International zapornik vesti. Pismo začnite z Dear President / Spoštovani predsednik

Amanesty_Znamke_A3_ver4.indd 2 24.10.2012 20:18:39