Kako ustvarjati pristno srečo

b r u n o š i m l e š a

Šola življenja

5

Vs e b i n a

Dobrodošlica 11

ŽIVETI ALI ŽIVOTARITI 13

Ljubezen do sebe 13

Hvaležnost 17

Občudovanje 21

Uživanje 23

Biti sebičen? Biti sebičen! 25

Kompromis ali »kompromisarstvo« 27

Ljubezen, resnica, sreča in svoboda – štiri svete besede 32

Ukvarjanje z duhovnostjo?! 34

USTALJENE ZMOTE V SVETU DUHOVNOSTI 39

Pozitivna in negativna čustva 39

Sprejemanje vsega kot izraz modrosti 45

Presojanje ali obsojanje 48

Vaše misli ustvarjajo vaš svet 50

Volja oziroma odločitev je najpomembnejša za neko spremembo 52

6

Razsvetljenje se zgodi čez noč 55

»Vse bom prepustil bogu. On bo poskrbel zame!« 59

Nesreča je priložnost za vrlino 64

Usoda je vnaprej določena 66

Vaše izkušnje vas opredeljujejo 70

Sreče ni mogoče čutiti trajno 73

K bogu se prihaja po kolenih 73

Duhovni učitelji so sveti in nezmotljivi 75

Objektivna resnica ne obstaja; vsak ima pravico do svojega razu mevanja resnice 82

Duhovna pot je polna trpljenja in traja vse življenje in … 87

ORODJA 95

Orodja srca 97

Koktajl 97

Skrinjica 102

Proslavljanje svojih uspehov 106

Orodja razuma 108

Naročanje v vesolju 108

Pozitivno razmišljanje 118

Sprejemanje današnjega maksimuma 124

Vrednotenje po namenu, ne po rezultatu 127

7

A

Splošni načrt 129

Uporaba orodja 131

POPOLNOST 135

Opredelitev popolnosti 137

Stopnje odkrivanja popolnosti 139

Tudi priložnosti so popolne 152

Zakaj je to popolno zame? 157

Popolnizacija – vrhunec nas kot ustvarjalcev 161

TEME, KI SO SE MORALE ZNAJTI V TEJ KNJIGI 165

2012. leto 165

Japonk si niso izmislili Japonci 168

Zdravje 170

Starši – blagoslov ali prekletstvo? 181

Mentalci in emocionalci 184

Identitete 188

Strast 193

Odnosi 196

Prevzemanje nadzora 202

9

Opozorilo

V ameriških knjigah o duhovnosti boste pogosto našli opo zo rilo, da jih ne smemo jemati kot nadomestilo za strokovno medicinsko ali psihološko pomoč. S takšnim opozorilom se želijo avtorji in založbe zavarovati pred morebitnimi tožbami. Moje opozorilo ni takšne narave, ampak se glasi takole:

Če želite obdržati življenje, kakršno imate zdaj, sedanja pre­pričanja, način, kako trenutno doživljate življenje, ter odnos, ki ga imate do sebe in drugih – PROSIM, NE BERITE TE KNJIGE!

Če pa želite odkriti, da ste popolni in si na podlagi tega spo­znanja ustvariti življenje svojih sanj in pristno srečo – UŽI­VAJTE, LEPI MOJI! ČAKA VAS VZNEMIRLJIVA VOŽNJA, PO KATERI NIČ VEČ NE BO ENAKO!

11

Dobrodošlica

Dragi moji, dobrodošli v šoli življenja!Ta šola ima najambicioznejše gradivo in najbolj vzvišen cilj,

kar jih je – želi vas naučiti, kako živeti srečno! Kako resnično živeti, ne pa samo životariti. V tej šoli se boste naučili, da svojega življenja ne boste imeli za generalko pred glavnim nastopom, ampak ga boste živeli vrhunsko in s polnimi pljuči.

Od vas pričakujem samo eno. Ker že imate te strani pred seboj, jim dajte priložnost, da vstopijo v vaše srce in razum. Če boste knjigo samo brali, od nje ne boste dobili najboljšega, kar vam ponuja. Prosim vas, da nasvete iz knjige vzamete resno. Ne zavrzite jih, še preden jih sploh preizkusite. Bodite vztrajni in odkrili boste, da resnično lahko živite življenje svojih sanj! Če so vam usojene najvišje višave, bi bilo škoda, da ne bi leteli.

Dragi moji, uživajte pri ustvarjanju svojih kril!

13

ŽIVETI ALI ŽIVOTARITI

Ljubezen do sebe

Doživljanje ljubezni do sebe je čudna zel. Nekako samo­umevno se zdi, da je to eden od kronskih življenjskih vrhuncev. Toda nihče nam ni dal navodil, kako doseči to doživljanje … Ali pač?

Ta drobcena, toda zelo pomembna beseda ali pomeni za­četek naše odisejade, začetek našega potovanja, na katerem boste odkrili, kako uresničiti sanje, ki se jih niste upali niti sa­njati. Zdaj ni pomembno, zakaj ne sanjate velikih sanj. Ni po­membno, zakaj ste pozabili navodila za ustvarjanje srečnega življenja, niti ni pomembno, da ste si do zdaj verjetno kar precej zakomplicirali življenje. Vse to ni pomembno zato, ker obilje življenja, ki je pred vami, še kako lahko nadomesti vse, kar ste zamudili v dosedanjem življenju. Torej, vprašanje je – Želite še naprej iskati izgovore ali ste pripravljeni prepoznati in izkoristiti odgovore, ki jih boste tu spoznali? Želite izgovore ali odgovore?

14

Kajti, dragi moji, odgovori so ves čas v vas, zdaj pa boste dobili zemljevid in kompas za usmerjanje skozi čudoviti, presenetljivi in veličastni svet samospoznanja.

Najprej poglejmo, kaj ljubezen do sebe ni.Ljubezen do sebe ni izraz vaše samovšečnosti, narcisizma,

prepotentnosti, arogance in sebičnosti. Čutiti ljubezen do sebe ne pomeni, da mislite, da ste najlepša ali najboljša oseba na svetu, temveč samo, da občutite svojo lepoto in da zaradi tega ljubite sebe. To je naravno občutje, za katero ste ustvarjeni. Vi ste bitje, ki je ustvarjeno, da čuti ljubezen do sebe. Vse v vas je zasnovano tako, da lahko uživate v sebi.

Vse to omenjam zato, ker se v naši kulturi ta izraz pogosto napačno razume kot nekakšno neupravičeno samoljubje in dviganje sebe nad druge. To pa preprosto ni tako. Ljubezen do sebe je naše naravno občutje, vtkano je v vsako celico našega ljubezenskega telesa in zagotovo ne ustvarja občutka prevlade ali večvrednosti, temveč ravno nasprotno; ko ljubimo sebe, se čutimo povezane z drugimi, čutimo povezanost in enakost s svojo duhovno družino – človeštvom!

Prav tako ljubezni do sebe ne boste dosegli s papagajskim vsakodnevnim samoprepričevanjem, da ste vi »oseba, ki je pre­polna ljubezni in ki občuti popolno blaženost in mir«. Takšne metode površnega samopotrjevanja so bile precejšnja novost v osemdesetih in absolutna uspešnica v devetdesetih, ko pa se je potrdila njihova nekoristnost, jih vsi modri ljudje, ki človeka ne

15

doživljajo kot robota, opuščajo. Bilo bi preprosto, če bi delovali kot roboti, v katere samo vtipkate ukaz, ki se potem samodejno obdela. Ste se kdaj zalotili, kako stojite pred ogledalom in s prepričljivim glasom izgovarjate nekaj v slogu – Sem vreden ljubezni, moje življenje je cesarstvo blaženosti in miru, zaslužim si vse blagoslove tega sveta … Potem pa ljudje pričakujejo, da bodo to začeli tudi čutiti. Toda, dragi moji, to je tako naivno. Po teh vaših zatrditvah bodo namreč te misli na površju vaše zavesti. To pa vam bo vzbudilo iluzijo, da vi to v resnici tudi čutite. Toda verjemite mi, to v vas ne more ustvariti občutja lastne vrednosti. Tako potrjevanje lahko ustvari prostor za to občutje, toda to je tudi vse! To je vrhunec njegove moči! Zato si kar prihranite čas, ker ste vi veliko bolj dovršeni od robotov in veliko bolj vzneseni od papagajev. Zato nima nobenega smisla, da bi se imeli za katerega od teh stvorov.

Zdaj ko ste dojeli, da niste niti papagaj niti stroj, kaj pa ste?Mogoče ste čudovito in bogato bitje, ki mu je namenjeno

uživati v svojem ljubezenstvu. In morda bi morali spoštovati dejstvo, da ste v enaki meri čustveno kakor tudi razumsko bitje, da ste v enaki meri materialno kakor tudi duhovno bitje! Če zanemarite katerikoli vidik svojega bogastva, vam ne bo uspelo uživati v celovitosti svoje lepote.

Da bi torej občutili ljubezen do sebe, morate prevzgojiti svoj razum in svoje srce.

Ne boste verjeli: razum je veliko preprosteje prevzgojiti. Za ta podvig se je ključno odreči zmoti, da je ljubezen nekaj, kar

16

morate dobiti od drugih ljudi! Ideja, da vam mora nekdo najprej pokazati ljubezen, da bi vedeli, da ste vredni ljubezni in bi jo lahko nekomu vrnili, je ena od najrušilnejših človeških zmot. Navadno potem preživite življenje v pričakovanju ljubezni od svojih staršev, partnerjev, otrok … Vse pa ste jih izbrali zaradi nečesa popolnoma drugega. Ali vam ni teh nekaj desetletij neuspehov zadosten dokaz, da gre za zmoto? Ali niste torej niti po teh nekaj desetletjih pripravljeni priznati, da ljubezni morda ne smete pričakovati od drugih ljudi, ampak da jo lahko daste sami sebi?

Če je tako, potem preidimo na prevzgojo srca. To je dol­goročnejši, pa tudi veliko zanesljivejši korak na našem du­hovnem potovanju.

V resnici morate očarati sami sebe, in to s seboj! Glede na to, da se vaše srce ni naučilo počutiti se varno, spoštovano, ljubljeno, ste vi tisti, ki mu mora to omogočiti. Lahko sicer zaman čakate še nekaj desetletij, toda verjemite mi – obstaja tudi boljši način življenja!

Najprej boste torej morali osvojiti sebe. Ker pa ni uspešnega prvega zmenka brez ustrezne pijače, si boste morali privoščiti koktajl, pa ne kakšnega kozmopolitana, temveč veliko močnejši zvarek, ki vam bo dolgoročno spremenil dojemanje resničnosti. Ta koktajl je sestavljen iz hvaležnosti, občudovanja in uživanja!

Hvaležnost vam pomaga, da se osredotočite na to, kar imate, v nasprotju s kroničnim hrepenenjem po tistem, česar nimate. Poskusite se spomniti vsega, za kar ste hvaležni, in preprosto čim pogosteje dihati to hvaležnost.

17

Z občudovanjem boste očarali svoje srce in okrepili svoje zavedanje in nič ni močnejše od tega. Obdajte se z ljudmi, ki jih občudujete, ukvarjajte se z dejavnostmi, ki so vam všeč, in uživajte v pejsažih, ki vas pomirjajo.

Uživanje je lepilo, ki bo hvaležnosti in občudovanju omo go­čilo, da se globlje in močneje zakoreninita v vas.

Čeprav bomo o koktajlu več spregovorili v poglavju o orodjih srca, ga za zdaj vsaj srknimo za pokušnjo.

Hvaležnost

Drugače kot pri številnih drugih idejah je svet duhovnosti precej soglasen glede pomena hvaležnosti v našem življenju. Vse tradicije se strinjajo, da je občutenje hvaležnosti eden naj­bogatejših in najvrednejših dejavnikov v procesu odkrivanja svoje svetosti. Sicer je najnatančnejša opredelitev duhovnosti prav odkrivanje svoje svetosti oziroma odkrivanje svoje ljube­zenskosti. Toda čeprav se vsi bolj ali manj strinjajo glede njenih zdravilnih lastnosti, pa nisem ravno opazil, da bi razumeli, zakaj je tako. Zakaj je hvaležnost v resnici vrhunska duhovna čilost (wellness)?

Omenil sem, da nas hvaležnost usmerja v to, kar imamo, ne pa v tisto, česar nimamo. Prav tako zaradi osredotočenja na to, kar imamo, kar naravno ustvarja občutek bogastva, lažje pridobimo tisto, česar nimamo, kajti bogastvo privlači bogastvo. To so sicer precej znane stvari, vendar učinki, ki jih ima prekrasna dama, imenovana hvaležnost, niso najmočnejši, zato zanje ne bom

18

porabil preveč besed. Najpomembnejše pri hvaležnosti je, da nas zelo ponavzoči, postavi nas v dani trenutek.

Samo dejstvo, da občutite radost zaradi nečesa, kar je v vas ali okoli vas, pomeni, da ste navzoči v sedanjem trenutku, in prav v tem odkrivamo čarobno moč hvaležnosti.

Poskusite se spomniti kakšnega trenutka, ko ste občutili hva­ležnost. Ali se vam ni takrat razum posvečal trenutku, srce pa sta vam zapolnila radost in občutek bogastva? Hvaležnost je moč­ na prav zaradi sposobnosti, da združuje razum in srce v slav­ ljenju sedanjega trenutka.

Ko občutite hvaležnost, gotovo ne razmišljate o svoji pre­teklosti – kaj bi lahko naredili ali kaj bi morali narediti drugače, kaj bi želeli, da bi drugi naredili drugače, kaj bi bilo, če bi … In gotovo niste obremenjeni s prihodnostjo – ali bo vse v redu, bo­ste prestali to ali ono … Skratka, ko s hvaležnostjo slavite seda­nji trenutek, gotovo ne tratite časa z nesmiselnim tavanjem po nenavzočih svetovih preteklosti in prihodnosti. Kadar ob čutite hvaležnost, veste, da ste tu, kjer morate biti, v edinem resnič­nem trenutku – sedanjem! Osredotočeni na lepoto v sebi in okoli sebe! To vam podarja hvaležnost!

Zdaj ko smo odkrili, zakaj je hvaležnost tako močna, se lahko posvetimo opisovanju njenih mnogoterih obrazov. Lahko smo hvaležni za notranje in zunanje stvari. Notranje stvari so pove­zane z nami in našim pogledom na svet. Zunanje pa z našimi odnosi z ljudmi, z razmerami, v katerih živimo …

Tako ste lahko hvaležni za svojo predanost, talente, pre iz­ kušnje, ki vam lahko obogatijo življenje, za iskrenost, pogum …

19

Od zunanjih stvari lahko naštejete odnose s prijatelji, elektriko, raznovrstnost naravnega sveta …

V resnici se vam ponujajo brezmejne možnosti. V tem trenutku na primer čutim jasno hvaležnost za svojo sposobnost izražanja in strast do izražanja svojih misli. Prav tako čutim hvaležnost do te drobne napravice, na katero pišem, ker mi po­maga, da hitreje izrazim tisto, kar želim. Hvaležnost čutim tudi do udobnega stola, ki me lepo podpira. Ob upoštevanju vsega tega se vsiljuje logičen sklep, da so notranje stvari, za katere smo lahko hvaležni, vendarle nekoliko močnejše oziroma da bodo te stvari bolj vseobsežno in globlje okrepile naš razum in naše srce. Moje srce bo veliko bolj razveselil občutek hvaležnosti za ustvarjalnost kot pa dejstvo, da imam udoben stol. Dejstvo, da imam kaj povedati, to, da mi je uspelo urediti svoje življenjske razmere, tako da lahko trenutno ves svoj čas preživljam samo ob pisanju, vse to me izpolnjuje z globoko hvaležnostjo – in izpolnjevalo bi me tudi, če bi imel neudoben stol. Razumete?

V tej knjigi se bomo ukvarjali s številnimi zmotami v svetu duhovnosti, prva od njih pa se glasi nekako takole: pravo bo­gastvo življenja je v hvaležnosti za majhne stvari! To je navadna neumnost. Seveda bi morali uživati tudi v majhnih stvareh in bi morali biti hvaležni tudi za majhne stvari. Tega nihče ne zanika. Težava nastane, ko življenje zreducirate na uživanje samo v majhnih stvareh, kajti majhne stvari ustvarijo majhno hvaležnost in v njih lahko uživate samo, če ste majhen človek. Dragi moji, vam so usojene največje višave, največji mogoči

20

užitek, ekstatična radost vsake sekunde vsakega vašega dne … Hvaležnost izključno ali predvsem za majhne stvari je pre­pogosto dokaz, da ste odnehali ustvarjati velike stvari in uživati v njih.

Velike stvari pa bi bile – odkrivanje svoje ljubezenskosti, spoznanje, da imate v sebi vse, kar potrebujete, občutek hva­ležnosti v vsaki celici svojega telesa, odkrivanje popolnosti sve­ta …

Kar bodite hvaležni za dejstvo, da imate obleko in nekoga, ki vas lahko objame, da imate delo in da ste si uredili kuhinjo, kakor ste želeli, in da ste zadovoljni z vzgojiteljico v vrtcu. Vse to je absolutno prekrasno, vendar vas ne bo izpolnilo s prav globoko prežemajočo hvaležnostjo, po kateri hlepi vaše srce. Kajti kuhinja lahko izgine prav tako kot tudi nekdo, ki vas zna objeti. Edina oseba, ki ne bo izginila iz vašega življenja, ste vi sami. In zato je treba računati predvsem (to pa ne pomeni iz­ključno) nase. Zato ni modro vezati svojega zadovoljstva na majhne, zunanje stvari, temveč bi morali ustvarjati velike notranje.

Namesto da ste hvaležni za nekoga, ki vas objema, bodite hvaležni sebi, ker lahko občutite ljubezen neke osebe. S tem žarišče z drugih prenašate nase. Kajti, dragi moji, edino s seboj boste preživeli vse življenje. Vsi drugi imajo samo epizodne vloge! Nekateri večje, drugi manjše, toda vsi imajo epizodne. Edino vi imate glavno vlogo v svojem življenju! Zato morate hvaležnost vezati predvsem nase, ker se lahko samo nase oprete vse svoje življenje!

21

Občudovanje

Občudovanje je resnično občudovanja vredno. Ob njegovi čarobnosti smo resnično prevzeti. Čeprav bodo stari dobri filozofi govorili o čudenju kot začetku odkrivanja sveta, pa se meni zdi, da čudenje ustvarja vprašanja in vprašaje, občudova­nje pa odgovore in klicaje.

V občudovanju je tako kot v hvaležnosti moč ponavzočenja, postavljanja v dani trenutek. In če bi bilo to vse, bi bilo prekrasno in predragoceno. Toda občudovanje ima še en občudovanja vre den dar. Karseda natančno nas namreč pripravlja za spo­znavanje naše izvirne narave.

Ko dejansko spoznate, kdo ste, ko občutite vso zanosnost svoje ljubezenskosti, ko občutite popolnost v vsaki nitki vesolja, s katero ste izvezeni, se resnično lahko samo občudujete! To je najresničnejše izkustvo vaše izvirne narave. Vem, da zveni nenavadno, toda občudovanje vas izjemno dobro pripravlja na spoznavanje lastne veličastnosti.

Občudovanje je bilo eno prvih materializiranih občutij. Pre­krasna hvaležnost je nastala veliko pozneje. Predstavljajte si pri­zor v prvih trenutkih nastanka sveta, ko se je začela ljubezen ma terializirati … Ali ni logično, da so stvarniki navdušeno ob­čudovali lepoto, s katero so se zdaj lahko objeli?

Zato vas občudovanje povezuje s tistim, kar izvirno ste, ka kor da pripravlja vašo dušo za občutenje vznesenosti, vse mogočno­sti, neskončnosti. Brez zadosti občudovanja vse te čudovite ide­je ostajajo zunaj vašega dosega, ostajajo gole, neulovljive ideje.

22

Občudovanje pa … občudovanje jih približa na doseg razuma vašega srca.

Podobno je kot pri hvaležnosti – občudujemo lahko velike in majhne stvari. Velike so možnost doživljanja vsesplošne le pote, dejstvo, da smo prežeti z ljubeznijo, dejstvo, da smo ma terialno­duhovna bitja, ki lahko materializirajo ljubezen … Maj h ­ ne stvari, ki jih lahko občudujemo, so lahko morski valovi, ne­dolžnost otrok, izvrstno doživeta in odpeta pesem …

Seveda ne pravim, da te male stvari nimajo svoje vrednosti, temveč samo, da so nam usojene največje višave in da se nikakor ne bi smeli zadovoljiti zgolj z majhnimi stvarmi.

V občudovanju se skriva še ena izjemna moč. Saj poznate tisti pregovor – Vsak dan živite, kot da je zadnji! Iskreno, mene ta pregovor precej odbija, in to iz več razlogov.

Prvič, daje slutiti, da smo marsikaj zamudili in da se moramo potruditi, da rešimo vsaj tisto malo, kar še lahko, in doživimo vsaj nekaj zanimivega – po sistemu »reši, kar se rešiti da«.

Drugič, govori, da ima življenje konec in da resnično obstaja zadnji dan, kar je seveda napačno, kajti mi smo večna bitja.

In tretjič – ali mora biti nekaj tretjega, da bi dokazal ab­surdnost tega pregovora? Kakorkoli že, zapeli bomo bistveno zanosnejšo življenjsko noto, če se ravnamo po ne tako pri­ljubljenem pregovoru – Vsak dan živi, kakor da je prvi!

Otroci, mačke, tudi nekatere živali in posamezniki, so iz­redni učitelji tega sijajnega novega pregovora. Spomnite se sa mo vznemirjenosti otroka, preden se loti kakšne igre ali

23

pri čakuje sladoled ali … Spomnite se zbranosti, pa tudi globoke notranje vznemirjenosti mačke, s katero ta spremlja vsako muho ali ptičico. Moje muce me vsak dan spominjajo na lepoto življenja vsakega dne in vsake izkušnje, kot da je prvič. Z enako vznemirjenostjo, radostnim pričakovanjem in občudovanjem, ki smo jih imeli ob katerikoli prvi izkušnji.

Vendar ta knjiga ni napisana niti za otroke niti za mačke. Mi odrasli odkrivamo nepresahljiv vir vsakodnevnega obču­dovanja v priznanju, da ne vemo vsega, kar bi lahko vedeli o nečem; odkrivamo ga v razgaljanju pred stvarnostjo, tako da nam ta pokaže, kako želi, da jo doživimo; odkrivamo ga tako, da nimamo vnaprej ustvarjenega stoodstotnega prepričanja o nečem, temveč da vsak dan znova odkrivamo obraze življenja. To je izvir, v katerem se vzneseno kopam vsak dan, in, dragi moji, priznati moram, da neizmerno krepi. Uživajte v kopanju.

Uživanje

Obstaja velika verjetnost, da nikoli niste razmišljali, kako fantastično vlogo v življenju ima uživanje. Čas je, da to po­pravimo, kajti tudi to, ne glede na to, da je najpreprostejša se­stavina našega koktajla, si zasluži svoje mesto v mreži življenja.

Uživanje pripravlja vaše telo, da lahko popolno doživite svojo ljubezenskost. Zdaj pa bodite pozorni na tole – uživanje približuje celice vašega telesa frekvenci božanstva in vas tako pripravlja za doživljanje vaše izvirne narave. Zdi se, da širi ka­paciteto vaših duhovnih pljuč in lahko potem še jasneje in

24

globlje vdahnete vso veličastnost tistega, kar je. Brez uživanja bi tako hvaležnost kot tudi občudovanje ostala na površju razuma vašega srca, kajti šele ko uživate zato, ker ste hvaležni in ker lahko občudujete, se njune prečudovite niti za večno vtkejo v vas.

Če niste prepričani, v čem uživate, vam bo morda pomagala naslednja vaja. Samo izpolnite prazne prostore …

JAZ SEM NAJSREČNEJŠI/­A KADAR _______________ ,ZATO KER _____________________________________ .

Čeprav zveni nekoliko absurdno, je vaše življenje tako iz­polnjeno z raznimi obveznostmi in stvarmi, za katere mislite, da jih morate opraviti, da uživanje, pogosto pa tudi vse svoje življenje, navadno prelagate na konec tedna. Takrat navadno ugotovite, da ste preveč utrujeni ali preveč otopeli, da bi sploh kaj kakovostno naredili, in potem živite za poletni dopust, na katerem se najpogosteje spet ne zmorete dovolj napolniti. Toda … vse to ni več pomembno. Brez skrbi izpolnite prazne prostore iz naše vaje in poskusite vsak dan najti nekaj, v čemer bi lahko uživali. Vaše življenje si zasluži, da uživate v njem, ne pa da ga oddelate! Razumete?

In tako te tri prekrasne dame, hvaležnost, občudovanje in uživanje, plešejo svoj ples, s katerim nas življenje očaruje.

In seveda je ob njih v našem življenju nemogoče, da se ne bi ljubili. Zato se opijajte, dragi moji. Opijajte se s tem koktajlom,

25

ker je to najneposrednejša pot do občutenja resnične in globoke ljubezni do sebe.

Ob njih se boste osredotočili na to, kar imate v sebi in okoli sebe. Z njimi boste resnično navzoči v sedanjem trenutku in navdušeni, da ste živi. Najboljše pri tem pa je, da boste to lahko občutili z vsako celico svojega bitja. Da!

Biti sebičen? Biti sebičen!

Kot še mnogo drugih pojmov je mogoče tudi sebičnost do­življati različno. Lahko menimo, da biti sebičen pomeni skrbeti izključno zase. Toda jaz ne bom govoril o takšni malodušni sebičnosti. Če pa biti sebičen pomeni skrbeti predvsem (ne pa izključno) zase, potem je takšna sebičnost nadvse smiselna in je v resnici izraz modrosti.

Če ste kdaj leteli z letalom, so vam verjetno prikazali ukre­panje v primeru nenadnega padca zračnega tlaka v kabini. Če ­ prav nikoli nisem razumel, kako mi bo maska za dihanje po ma­gala, da bi preživel strmoglavljenje z višine deset tisoč metrov, sem prvih nekaj poletov vseeno zelo pozorno spremljal prikaz. Med različnimi stvarmi, ki jih lahko izkoristite kot iz vrstno gradivo za šale, pa je vendar tudi resnično koristen na potek, povezan s starši, ki potujejo z majhnimi otroki. Svetujejo jim namreč, naj najprej namestijo masko sebi in šele potem svo­jemu nemočnemu otroku, oziroma svetujejo, da najprej po ­skrbite zase. Prepričan sem, da bi se morali po istem načelu ravnati tudi v življenju. Bodisi da svoj čas in energijo namenjate

26

najprej svojim otrokom, partnerjem ali prijateljem, bi moralo veljati isto pravilo – najprej poskrbite zase!

Kajti iskreno povedano, če ne poskrbite zase, kaj lahko prav­zaprav daste drugim? Razvalino ali imitacijo sebe. Če niste sami sebi na prvem mestu, ne morete drugim dati tistega najlepšega od sebe. Drugi ljudje, ne boste verjeli, morajo biti na drugem mestu!

Vaše potrebe bi morale biti prve, na katerih zadovoljeva­nje boste pomislili. Seveda, seveda, naj takoj odgovorim tudi vsem materam in tistim štirim očetom, ki postavljajo potrebe svojih otrok pred svoje potrebe – to v resnici vključuje tudi vaše mladoletne otroke. Če mislite, da so njihove potrebe po­membnejše od vaših, potem se ne zavedate, kakšna je vaša vloga in kaj je najdragocenejše, kar lahko ponudite svojim otrokom. Dragi moji starši, najdragocenejše, kar lahko ponudite svojim otrokom, je primer srečnega, izpolnjenega življenja. To jim bo pomenilo več od vseh pripravljenih obrokov, opranih oblačil in vseh skupaj narejenih domačih nalog, celo več od vseh po­govorov, ki jih imate s svojimi otroki, če s svojim zgledom za­nikate to, kar jim govorite. Kako bo vaš otrok razumel vaš na­svet, naj se zavzame zase, če vidi, da vi tega ne delate? To, kar je najzanimivejše, je – da otrokom tega niti ni treba vi deti. Dragi moji, otroci bodo to začutili. Otroci bodo začutili nezadovoljstvo v vašem srcu, začutili bodo krč v vašem grlu ali želodcu – in to je, kar jim boste prenesli, če ne živite zase!

Toda vrnimo se k pozitivni definiciji sebičnosti. Tudi star­ševstvo bo imelo svoje poglavje v tej knjigi.

27

Če sebičnost razumemo na pravi način, potem je biti sebičen ukaz! Takšna sebičnost je nujni del bogatega življenja.

Kajti če želite resnično živeti ter sebi in drugim dati najboljše, potem morate najprej poskrbeti zase. Morate se napolniti, da bi lahko komu kaj dali. Morate se napolniti, če želite občutiti svoje bogastvo. Preprosto – morate se napolniti, če želite resnično živeti, ne pa samo životariti!

Kompromis ali »kompromisarstvo«

V resnici je situacija zelo preprosta. Vsak od nas ima eno sa mo življenje. Vaše življenje ni generalka, ni priprava za ne­kaj več ali boljšega. To je to, dragi moji, eno in edino. Čeprav verjamem, da del vseh nas živi večno, je jasno, da takšni, kakršni ste zdaj, ne boste nikoli več. In še nekaj, nikoli ni in nikdar ne bo obstajal nekdo kakor vi. Vi ste edinstveno, močno, ustvarjalno bitje, zasnovano za uživanje v svoji ljubezenskosti.

Torej, želite samo životariti ali resnično živeti?Se želite do svojega življenja vesti kot do nečesa vzporednega,

kot do neke obveznosti, ki jo morate izpolniti, ali želite pobrskati pod površje in vdihniti svoj ustvarjalni ljubezenski dih?

Verjemite mi, ničesar med tem dvojim ni! Ali se zavedate plemenitosti življenjskega potovanja in mogočih darov ali pa se ne, ker ne želite brskati pod površjem!

No, pa se podajmo na pot …V enem od prejšnjih poglavij smo si nazdravili s koktajlom

hvaležnosti, občudovanja in uživanja. Zdaj pa bomo poudarili

28

razliko med kompromisom in »kompromisarstvom«, da bi se lahko ta koktajl dalj časa zadržal v vašem tkivu.

Mnogi ljudje pravijo, da bi bili radi srečnejši, vendar ne mo rejo, zato ker je življenje sestavljeno iz kompromisov in se morajo potem nečemu odreči. In seveda, prva stvar na seznamu za odstrel so oni sami! Naj bom jasen. Sebi se odrekate, kadar postavljate potrebe tistih ljudi, ki jih ne morete zadovoljiti in ki vam jih ni treba zadovoljiti, pred svoje. Ljubi bog, kako je to grdo in v resnici nepotrebno. Zdi se, da vam je sebe najlažje zavreči. In najpogosteje vas tudi ožja in širša okolica opogumljata pri tem. Potem pa se zdi, da je najpreprosteje zatreti svoje želje, sanje, strasti … Vse do trenutka, ko pozabite, da ste jih sploh kdaj imeli. Prepričani ste, da boste odkrili srečo v zadovoljevanju tujih potreb in tujih pričakovanj. Toda dragi moji, to ni še nikomur uspelo! In potem se čudite, da niste srečni?!

Morda niste nikoli niti razmišljali o razliki med popolnoma normalnimi in razumnimi kompromisi in izjemno strupenim »kompromisarstvom«. Vendar to lahko naredimo zdaj skupaj … Meja med tema dvema pojmoma je zelo jasna, gre pa za naše minimalne zahteve, ki jih imamo vsi in do katerih imamo vso pravico. Imamo minimalne zahteve, ki nam jih postavljajo služba, prijatelji, družina, znanci, partnerji … In domnevamo, da bomo nesrečni, če privolimo v nekaj, kar je pod temi kriteriji. Pa vendar to delamo, najpogosteje zato, ker se ne zavedamo strupenih posledic takšne izbire.

Prvo, kar vam želim svetovati, je, da opredelite minimalne

29

zahteve v zvezi z vsemi pomembnimi vidiki svojega življenja. In ne bodite zadržani. Navedite vse tisto, za kar veste, da v resnici potrebujete. Naj vam pomagam. Moje minimalne zahteve glede službe so gibljiv delovni čas, izbira, s kom in kako bom delal, ter priložnost, da se ukvarjam z nečim, kar lahko spreminja življenja. Minimalne zahteve glede partnerke so nekoliko številnejše: želim, da je samozavestna in samostojna oseba, ki me ne potrebuje, da bi ji zapolnil praznino v njenem življenju. Želim, da imava podobne življenjske vrednote in prepričanja. Želim, da mi kdaj podari kaj, za kar niti sam ne vem, da si želim. Želim, da me navdušuje s svojo lepoto in da je navdušena nad mojo … pa … Lahko bi navajal še marsikaj, toda bistvo je, da so moje minimalne zahteve tolikšne, da jih lahko izpolnim. Če torej nisem pripravljen nekomu tega dati, potem tega ne bi smel zahtevati zase, ker gotovo ne bom dobil. Razumete? Če od nekoga zahtevate popolno razumevanje, vi pa ga niste sposobni, potem je težava v vas. Ne čudite se, da ne morete najti idealnega partnerja, če ga vsak dan ne gledate v ogledalu! Ampak to je za neko drugo poglavje … Vrnimo se raje h kompromisom in »kompromisarstvu« …

Določite torej svoje minimalne zahteve glede pomembnih delov svojega življenja in se zavedajte, da kadarkoli privolite v nekaj, kar jih ne zadovoljuje, ne delate kompromisa, ampak se greste »kompromisarstvo«. To pa je zanesljiva pot za nèsrečo. Če privolite v nekaj, kar je nad vašimi minimalnimi zahtevami, vendar vam vseeno ni stoodstotno po volji, potem so to nor­malni in zdravi kompromisi, ki vam ne morejo resno škoditi.