BesedBesedaa

življenjživljenjaa

BesedBesedaa

življenjživljenjaa

NovembeNovemberr 2009 2009

“Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.” (Mt 19,24).

Je ta stavek naredil nate vtis?

Mislim, da si po pravici zbegan in razmišljaš,

kaj bi bilo treba narediti. Jezus ni ničesar rekel kar tako. Te besede je torej treba vzeti zares, ne da bi jih

hoteli razvodeniti.

Toda poskušajmo doumeti njihov pravi pomen ob Jezusu samem, iz njegovega ravnanja z bogataši. Jezus obiskuje tudi premožne ljudi. Zaheju, ki da samo polovico svojega imetja, pravi:

“V to hišo je prišlo odrešenje.”

Poleg tega Apostolska dela pričajo, da je bila v prvi Cerkvi skupnost dobrin prostovoljna, niso zahtevali, da bi se konkretno odpovedali

vsemu, kar so imeli.

Jezus torej ni

mislil ustanoviti

samo skupnosti ljudi,

ki so poklicani,

da gredo za njim

(...) in zapustijo

sleherno bogastvo.

In vendar pravi: “Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.”

Kaj torej Jezus obsoja? Prav gotovo ne dobrin

tega sveta samih v sebi, ampak bogataša,

ki je nanje navezan. Zakaj? To je jasno: ker vse pripada Bogu, bogataš pa ravna, kakor

da bi bilo bogastvo njegovo.

Bogastvo res zlahka zavzame v človeškem srcu Božje mesto, človeka oslepi in ta zaradi njega laže pade v

mnoge pregrehe.

Apostol Pavel je zapisal: “Tisti pa, ki hočejo obogateti, padajo v skušnjavo in zanko, to je v mnoge

nespametne in škodljive želje, ki ljudi pogrezajo v pogubo in uničenje. Korenina vsega zla je namreč

pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi

zadali veliko bolečin.”

Že Platon je trdil:

“Nemogoče je,

da bi bil izredno

dober človek

hkrati tudi

izredno bogat”.

Kako naj torej

ravna tisti, ki

kaj ima? Imeti

mora svobodno srce,

popolnoma odprto

za Boga; čutiti se

mora oskrbnik

svojega imetja in

vedeti, kakor pravi

Janez Pavel II.,

da nad tem

imetjem leži

družbena hipoteka.

Dobrine tega sveta niso same po sebi zlo, zato jih ne

smemo zaničevati, ampak jih moramo dobro uporabljati.

Ne roka, temveč srce mora biti daleč od njih. Gre za to, da jih znamo uporabljati v dobro drugih.

Kdor je bogat, je bogat za druge.

“Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.” (Mt 19,24).

Morda pa porečeš: “Saj jaz nisem bogat, torej se te besede mene ne tičejo.”

Bodi pozoren! Osupli apostoli so takoj po tej trditvi Kristusa vprašali: “Kdo se torej more rešiti?”

To vprašanje nam jasno pove, da so bile te besede nekako namenjene vsem.

Tudi tisti, ki je vse zapustil, da bi šel za Kristusom, ima lahko srce navezano na tisoč reči.

Tudi revež, ki preklinja, če se kdo dotakne njegove bisage, je lahko bogat pred Bogom.

“Beseda življenja”, mesečnik Gibanja fokolarov.Besedilo: Chiara Lubich, julij 1979.

Grafična izdelava: Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilija - Italija).

“Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.”