1

POEZIJATA NA ANTE POPOVSKI

2

3

Vera STOJ^EVSKAANTI]

ANTE POPOVSKI I BIBLIJATA

Poetskiot opus na Ante Popovski e v~udoviduva~ko jadro koe postojano se zgolemuvalo, bez ogled na raznovidnata tretirana problematika ili dimenzioni-rana predmetnost vo odredeni periodi ili segmenti od bogatite sodr`ini. Denes, po zavr{eniot negov opus, koga pred nas se prelistuvaat stranicite od stihozbirkite, eden od neminovnite zaklu~oci e, pred s, svrtenosta na poetot kon svojata zemja, kon svojot narod, istra`uvan i pregleduvan vo periodite od ma~nata makedonska istorija. Vo ovoj kontekst bil neizbe`en kontaktot so sredno-vekovieto, so osnovite na makedonskata i na slovenskata pismenost, na hristijanskata religioznost, zacvrstena so pojavata na slovenskata Biblija, prvpat prevedena na staroslovenski jazik, so osnova na literaturniot staroma-kedonski (staroslovenski) jazik na ju`nomakedonskiot dijalekt od okolinata na Solun.

Ante Popovski od po~etokot do krajot na svoeto tvore{tvo e svrten kon makedonskata istorija, kon minatoto, bez koe ne postoi potencijalniot identitet. Negovata poezija e postojano pod nabojot na vistinskite momenti od minatoto. Da gi poso~ime negovite poetski vdahnuvawa: Pustino`itel Jon, Zapis, Verolomno pismo. Ostanuvaat se}avawata za znamenitite mesta kade {to pustinikuvale i mu se molele trajno na Boga vernicite. A sega, tie se ovde nekade me|u na{ite zborovi. Sestra Efimija osamena gi oslu{kuva vodite, {epotot na Ezeroto. A koga is~eznuva narodot od ispusteniot manas-tir:

site stebla eseni umeat da se molat nebare monasi.

4

Najubav i traen pe~at na minatoto Ante Popovski mu oddade so naslovot Glas od damninata (Makedonska kniga, Skopje 1985). Vo nea gi sistematizira prou~uva-wata i viduvawata na starite zapisi od srednovekovniot period, koi vaka sobrani davaat eden rezimiran prikaz na nivnata pojava, nu`nost, realnost, istori~nost, socijalen beleg, op{testven, poetski. Da izdelime samo nekolku primeri, koi ne mu izbegnale na poetoviot pronikliv pogled: Pominujte mene, bratija moja, {to mi mrznet ru~icama. Tu pi{ah: tu jadeh, tu le`ah bez og'n. Po mnogo si kako patisah, no{tiju pi{u{te, i grubo i neplno telo moe drobimoe, krv moja prolivaema porug moi Jako`e strani raduetse videti ota~'stvo i`e v mori vlneemi otresti pristani{te buri, tako i pi{u{tij raduetse videti konec knige. O~evidniot interes i qubov na poetot kon svojata zemja i nejzinata istorija go otkrija i interesot kon Biblijata, kon narodniot religiozen poriv i vo 1980 godina, vo podolg razgovor so Ante Popovski, go napraviv specijalnoto intervju za poetoviot odnos kon Biblijata voop{to. So ogled na retkiot pristap kon ovoj intimen svet na Ante Popovski, go koristam ovoj Sobir da go iznesam vo rezimirana sostojba, zaradi ograni~enite pro-pozicii.

5

Od koga i od kade se pojavil interesot kon Biblijata?

Nesvesno na nekoja mo`na Biblija jas $ pripa|am od onoj mig {to vo mene postoi prestoren vo nezemski magli{ta: Toa e me|a koga nevidliviot svet na nevinosta, toplinata i nezamenlivosta, nepovtorlivosta na krvta na majkata vo deteto se deli so ona {to pretstavuva prva svesna izdanka, novinka na krevkoto steblo na detstvoto svesta. Taa svest, spored mene, e se}avaweto. Prvoto se}avawe. Kraj edna golema, beskone~na sofra, sedi dostoin-stven starec, a imeto mu e Kosta. Poto~no dedo. Okolu nego mnogu ispraveni lu|a. Tolku mnogu lu|e okolu eden ~ovek ne bev videl vo `ivotot! Toj potkrenuva raka kon nebesata, pravi eden ve~en krst, edinstven krst. Vo `ivotot vidov mnogu krstovi: od kamewe, od `eleza, od zborovi takov krst: praven, sozdavan so nestvarni senki, a tolku ve~en ne sum videl! Se razbira, potoa usledija krstovite na site lu|e {to stoeja ispraveni okolu sofrata a toj sedi. Nivnite krstovi gi pametuvam, samo tolku kolku {to e neophodno za da si pomislam deka tie dojdoa kako rezultat, kako plod, samo kako ne{to {to mo`e da go izmisli samo toj starec: strog vo zborovite, osobeno strog, i vo du{ata beskone~no {irok. Prvpat sednav na drveno stol~e me|u majka mi i tatko mi. Potoa, kako {to se slu~uva, nadojde proletta: raspukna zemjata, nekoi nestvarni dovici pome|u magi~nite boi na polskite cve}iwa i udarite na gromot, nekoi nestvarni dovici pome|u vdovicite i dobitokot, i, osobeno koga se otkri, koga pukna neobjatieto: vo toa moe selo ni{to ne stignuva{e do cvetawe. Vo mene plodot s u{te e mislena imenka. Toa samo nekoi karpi i no}i na mese~ini {to traat cel eden ili mo`ebi iljadnici `ivoti. I s taka: doa|a{e stra{niot Eremija, doa|aa Ma|ite, doa|aa nekoi \upci {ti im ja lokaat krvta na de~iwata {to ne se pribiraat na zajdisonce doma, i , se razbira, doa|aa prekrasnite ve~eri sproti Kolede, na Kolede, na denot koga se rodi ~edoto Bo`je, nekoi lu|e koi se frlaa vo smrznatata reka i go iznao|aa krstot so

6

koj sakaa dago zamolat Sevi{niot da im gi prosti grevovite i odnovo da go voskresne ~edoto Bo`je. Potoa, odnovo pukna proletta, nejzinata svetla i dramati~na neprikosnovenost {to gi nose{e plodovite na idninata

Koi delovi od Biblijata ti napravile poseben vpe~atok i zo{to?

Biblijata vo mene nema sila na zapoved. Taa nekako postoi poradi toa {to jas postojam: ima vo nea edna Ruta, koja odi zad `etvarite i gi sobira zrncata od o`neenite plodovi; ima vo nea eden apostol Pavle koj pra}a ne{to, nekoi poslanija do Solunjanite; ima vo nea eden Ezekil; i ima u{te iljadnici svetovi {to mo`at da ja voznemiruvaat mojata svest denes na razmisla: navistina li ne postoi na~in da se uni{ti materijata da postoi samo svetot na svesta ili sprotivno: sudeno li mu e na Tvorecot da si sozdava vo edna prelaga pome|u misteriite deka e s ubavo vo minatoto i deka treba s# da se zaboravi vo ona {to treba da pretstavuva idnina? Prvoto se razbira e nemo`no, vtoroto Tvorecot go nadrasnuva so nova prelaga: bitna e negovata sopstvena pra{inka za idninata, za{to mo`ebi taa pra{inka }e mu nedostiga da se razubavi svetot vo krvta na ~edoto i vo krvta na nivnite pokolenija.

Korenot. Koga za{umuva grankata ne{to se slu~uva vo steb-

loto. Koga nevidlivo se zani{uva stebloto ne{to se slu-~uva vo korenot. [to saka da ka`e ona suvo, dekemvrisko steblo so razgoleni granki vo dvorot: nedostiga li pra{inkata na ~ovekot za da zaproleti, za da zatreperat odnovo lisjata, za da se voznemiri odnovo svesta i na ra|aweto i na novoto i, kojznae po koj pat odnovo da se najavi nekoe voskresnuvawe?

Od koga ova vlijanie po~nalo da se odrazuva vo tvore{tvoto?

Od onoj mig koga se be{e dignala rakata na Kosta kon nebesata i koga senkata na negoviot krst be{e go pokosila Avrama, potoa negovoto dete i decata i vnucite i pravnucite na nivnite vnuci: Podolu tie,

7

Denes nie, utre vie

Kolku golemo zna~ewe imala zamenkata?

Koi se konkretnite motivi vo poetskite ostvaruvawa na Bibliskite legendi, na Kamena i Tajnopis?

Ste gi zabele`ale li onie stari~ki vo crno vezden {to stojat potpreni na ograda i zagledani vo zalezot i ni{to nikomu {to ne zboruvaat?

Zarem ne ~ekaat nekogo? Zarem ne ste zabele`ale kolku {iroko se otvoreni nivnite porti i kolku e pa}no vnatre? Ne ste li zabele`ale deka se toa majki zavitkani vo crni {amii i pove}eto so sini o~i! Toa moreto li `ivee vo niv? Toa grankite na maslinkite li {umat? Toa belite vrvovi li na dramata se ni{aat?

Majkite: od Egejsko i od Pirinsko Zad niv: Vojnik, Boi{ta, Krvi{ta, Pepeli{ta,

DramiSela? Zad niv: Kosturino, @eni{ta, Ma`i{ta, Debrani,

Dojdenci Zad niv: Crna Kalu|erica Zad niv: Neli rekovme: neli pristignuva proletta?

Neli puka nejzinoto neobjatie?

Kolku, spored tebe, prodrela Biblijata vo narodnata misla do denes?

Nikoj von faktot na Narodnata misla i ne pos-toi. Duri ni Biblijata.

Imav mo`nost, mo{ne blisku do pe{terite na Kum-ranskata Dolina kraj Mrtvoto More, kade {to se pronaj-deni rakopisite koi kako kni`evna dokumentacija na drevniot svet i imaat osobeno zna~ewe za na{ata civilizacija, da spijam so denovi na gola zemja so rasfrle-ni de~iwa bez roditeli i bez nikogo i ni{to. Osven so nevidlivata svest na Tvorecot denes.

Vo toj predel, vo tie pe{teri se pronajdeni tie avtenti~ni rakopisi odvaj pred dve, odnosno tri decenii. Tie govorat deka Ristos be{e do{ol pred Ristosa. Denes naukata raspolaga so ~etiri do pet iljadi nau~ni bibliografski edinici na ovaa tema, na temata za koreni-

8

te i potekloto na judeohristijanskata civilizacija i kultura.

Treba da se preispitaat na{ite pretstavi za potekloto, za eti~kite i za duhovnite na~ela za svetlina-ta i mrakot, zloto i dobroto. Da se preispitaat simpli-ficiranite ateisti~ki stanovi{ta, da se preispita kogo dovikuvale Erihonskite trubi, da se preispita zo{to {u-mele palmite ta odedna{ nado{lo siviloto i la`nata svetlina na Mrtvoto More.

Rekov: Kumranskata Dolina. Toa zna~i na jazikot na nesre}nite beduini

urnatinite na Sodoma i Gomora. Nekade okolu 2.000 godini pred nas.

Tie rakopisi gi nazna~uvaat kako najgolemo otkri-tie na modernite vremiwa. Navistina li Sodoma i Gomora is~eznale vo ognot i u`asot na Bo`jata kazna?

No, bitno e drugo: Talka, skita pokolenieto, }e skitaat pokolenijata za da gi raskopaat bregovite, ridi{-tata, nedosti`nite vrvovi sozdadeni od rebra i koski. Kade e domot na Petar? Ili na Sveti Petar. Kade e mesto-to kade {to kako edinstven svedok postoi samo Ve~ernata svezda koja mol~i i ni{to ne ka`uva za toa so kolku i dali samo so svoite u~enici nekoj Isus Ristos be{e ja napravil svojata zadna ve~er? Kade e Isaija? Koi bile Esenite? Vo doba, proletta koga nadoa|a vo surite predeli na Mrtvoto More, detence be{e gi prona{lo svezdite ili svetulkite na edno dale~no vreme svitkani vo oblik na kniga zasolne-ta vo pe{tera. Zasolneta od luwi {to se digale nad Judej-skata pustina i zapadno od Mrtvoto More i u{te zasolne-ti od `e{tinite {to seat smrt me|u karpite niz koi divi-nata ili poto~no dobitokot, brstat koski i isu{eni steblenca trevki?

Jas tuka spiev so de~iwata od Palestina, vo ovoj predel kade zad `etvarite minuvala Ruta, za da gi sobira zrncata od plodovite, od `itata.

Toa e predel na eden siv, `olt, na eden tih i pre-potopski kaznet grev.

A kakov grev nosi ~ovekot ako doa|a od krvta na majkata?

O~evidno e deka Ante Popovski imal osobeno od-neguvan odnos kon Biblijata, kon na{ata religiozna tra-

9

dicija, potkrepeno u{te i so faktot {to negovata fami-lija bila popovska, a potoa negovata qubopitnost kon is-toriskoto minato i naukata, go napoila li~noto negovo tvore{tvo so silni potencijali na umetni~ko izdignuva-we na osoznajniot izoden pat.

10

11

Milo{ \OR\EVI]

^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE POPOVSKOG

(Prilog poetici svesti o delu)

Pristup. Ante Popovski je, tvrdi Georgi Stardelov, pesnik

makedonske epske tradicije, ali on nipo{to nije tradi-cionalisti~ki pesnik1. U na{oj analizi kao prilog poe-tici pesnika, tra`imo odgovor na pitawe: {ta zapravo zna~i ova slo`ena i visokovrednosna ocena.

Kako je problem slo`en, kao {to su slo`ena brojna ideografska ~vori{ta pisca, ukazuju}i na neka od wih primarno osvetqavamo pitawe svesti o umetni~kom delu, implicite ili eksplicite izra`ene u naslovima, stiho-vima ili u skrivenim slojevima wegovih umetni~kih struktura.2

Veliki pesnik, nema sumwe, da podsetimo na jednu teorijsku zakonitost stvarawa, uvek novim nau~nim saznawima bogati svoju refleksiju i ose}awa transpo-novana u umetni~ku strukturu i to je prepoznatqiv krea-tivni postupak i Anta Popovskog. Proces preobra`aja saznawa i ose}awa vr{i se stalnom wihovom krista-lizacijom i talo`ewem iskustava. Sam ~in stvarawa novih slika, predmeta i dramatskih stawa du{e i wene kore-lacije sa predmetima i prirodom zbiva se u velikom uzbu|ewu, u ~asu kada se stvarala~ko bi}e uspiwe na vrh

1 Georgi Stardelov na klapni u Ante Popovski, Pesme, Prosveta Beograd 1989. 2 Od deset zbirki Ante Popovskog sudove temeqimo na zbirkama Samuil Bagdala, Kru{evac 1963. (preveli Vlada Uro{evi} i Zoran Jovanovi}), Vardar Makedonska kwiga, Skopqe, 1971, i Pesme (preveo Branko Petrovi}) Prosveta, Beograd, 1989.

12

svoje mo}i, odnosno izra`ava bi}e istine i lepote kao smisao svog postojawa i umetni~kog trajawa. Umetni~ko delo jeste, dakle, posledica jedne unutra{we tenzije i ona je prisutna u wegovoj formi i slojevima zna~ewa.

1. EGZISTENCIJA PREDMETA I DO@IVQAJA ILI TRAGAWE ZA ZNA^EWEM

Duh stavarala~kog bi}a Anta Popovskog vidi smi-

sao postojawa sveta u podizawu qudskog zemnog bi}a ka eti~kim visinama i lepoti i uvek je oslowen na aksiom ~ovekovog trajawa na zemqi i iskustvima koja su osvojena:

U velikom uzbu|ewu on se osvrta{e da proveri idu li oni koji ga slede i nastavqa{e iznova da grede krvavim rukama grabe}i se za stewe za stabla za korewe... (Vrhovi) Razu|ena i tipska niska simbola: ruke, stewe, stabla

i korewe sugeri{e ideju da je stvarawe lepote i pesnik u funkciji vo|e i kreatora vrednosti zapravo stvarawe raz-like izme|u svakodnevice i wenog sveta, i to je zapravo tenzija kao uslov pesme:

- Na{e je bilo dovde, re~e im on, - odavde, daqe, samo za du{u otvoren je put. Formula samo za du{u otvoren je put tuma~i su{ti-

nu naslova misaone strukture Vrhovi u kojoj je prepoznat-qiva poetska svest lirskog subjekta kao persone koji na svom putu izra`avawa sveta i stvarawa novog sveta jeste siguran u sebe. Stvarala~ka svest sigurna u sebe, uvek sva u bi}u tradicije i istorije svoga etosa (To su bose noge moga naroda) zna {ta oblikuje kada saop{tava krista-lizaciju narodnog iskustva i istorije:

Zaista vam ka`em: i robovi i|ahu bosi... I Isus je hodio bos... Samo bosi u istoriji ostavqaju trag (Drvo koje krvari)

13

Lirski subjekt koji svedo~i (Zaista vam ka`em),

koji priziva dramu najve}e `rtve Bogo~oveka (I Isus je hodio bos) i istoriju bo`jih naroda (samo bosi u istoriji ostavqaju trag) istovremeno obrazla`e kako su i za{to bose noge moga naroda, odnosno za{to se u krvavoj istorijskoj drami usamqenih naroda wima mo`e oduzeti sve osim se}awa. To saznawe o neuni{tivosti se}awa to je prvo ideografsko ~vori{te zna~ewa i poeti~ko opredeqewe Anta Popovskog. Po karakteru ono izvire iz pesnikovog ose}awa sveta koje uvek precizno i uvek raz-li~ito od drugih ~ovekovih oblika svesti vidi svet. Wego-va su{tina je u saznawu:

Dobro je znao da su no`evi prema qudima: Za one sa vrhova o{triji no`evi (Zapis o kova~u) Uz istinu utvr|enu u poetici lirske pesme po kojoj

je ona okru`ena zastra{uju}im marginama ti{ine3 jasno je da stilski izraz pesnik temeqi na utvr|ivawu unu-tra{we razlike egzistencije predmeta i wegove u gra-fi~ki znak upisane egzistencije kao do`ivqaj pesnika koji traga za mestom gde Zna~ewa le`e, kako ka`e E. Dikinson. Poezija le`i u `i`i kwi`evnog do`ivqaja, jer je to forma koja najjasnije potvr|uje osobenost kwi-`evnog, wegovu razli~itost od svakodnevnog diskursa jed-ne empirijske jedinke o svetu (242).

2. REALNO I IMAGINARNO ILI TRAGAWA

ZA MESTOM Za autenti~ni svet pesnika u tom smislu indika-

tivna je polarizovana slika ~oveka i reke u istoimenoj misaonoj strukturi oblikovana u duhu Vaska Pope, koji se igraju, skrivaju, raspoznaju i najzad, nestaju, na razli~ite na~ine:

Ti ovamo ona tamo, (...)

3 Xonatan Kaler, Strukturalisti~ka poetika, SKZ, Beograd, 1990, 241. U nastavku citirana stranica data je u zagradi.

14

ti u sebi ona u drugima, ti se deli{ - ona se sastavqa. (...) ti u mraku ona u moru (...) Samo }e zemqa pamtiti vas. Dakle, poenta je opet, u ve~ito trajnom se}awu, kao i

u slu~aju naroda, i ono je uslov i razlog ovom pevawu, odnosno zajedni~ko u razli~itostima. Svest u stvarawu Anta Popovskog odlikuje i jedno matemati~ki precizno uo~avawe sli~nosti i razlika kao razloga postojawa pred-meta u ~ovekovom svetu i prirodi. Tako zanatska, nau~na i umetni~ka svest, koja zahteva da mi iskuje{ ma~ ka`e:

da se uklapa izme|u ruke i rane kao obdanica izme|u zore i no}i, (Da mi iskuje{ ma~) ~ime prekora~uje ne samo razli~itosti predmeta i

pojava, ve} istovremeno , ukazuju}i na tenzije kao uzrok stvarawa, upore|uje i poni{tava razlike izme|u materi-jalnog i misaonog.

U svesti o mogu}em i realnom u poeziji, u svesti i slici o uklapawu ma~a, ruke i rane i obdanice, zore i no}i, u stalnom procesu nadome{tawa, nalazi se drugo ideografsko ~vori{te Anta Popovskog. To je ona stvara-la~ka svest koja uo~ava razliku izme|u gradske i seoske lastavice i u jednom mestu, rodnom domu, tra`i sebe. U pitawu: {ta li te onespokojava te se budi{ / da ~ita{ ovu pesmu? nalazi se i odgonetka razloga za stvarawe. To su za makedonskog pesnika: rodni dom, rodna gruda Makedonija i narod. Ta ~etiri simbola kao jedan jesu ono jedno mesto koje on tra`i i koje u pesni~kom tragawu nazna~ava iz pesme u pesmu. Tim procesom simbolizacije afirmi{e se ~uvena krilatica Klinta Bruksa jezik poezije je jezik paradoksa 4.

4 Po samoj svojoj prirodi, poetski diskurs je vi{ezna~an i ironi~an, u wemu se ose}a tenzija, posebno u na~inu karakterisawa, a pa`qivo ~itawe, zajedno sa poznavawem konotacije, omogu}uje nam da otkrijemo

15

A kako samu pesmu misli svest koja je stvara? Poe-ti~ko-filozofski odgovor nalazi se u ~etiri tercine i jednom slobodnom stihu lirsko misaone strukture Ona u kojoj Ante Popovski eksplicite saop{tava pet svojih poe-ti~kih stanovi{ta:

1) Nikada ona nije ona sama, 2) Wih dve su u jednoj 3) Ona je wih dve, 4) Ona je ona i ona i 5) Ona nije samo ona. Prva i kon~ana odlika ovakvog stanovi{ta jeste da

je egzistencija pesme slo`ena i uslovqena. U wenom bi}u su, kao i u `ivotu, sukobi polarnosti:

1) ono {to jeste pesme nije, ali i ono {to nije pesma mo`e biti;

2) jedna je pesma koja beskona~no }uti i jedna je pesma koja oslu{kuje weno }utawe;

3) jedna je ona pesma koja beskona~no ~eka i jedna je ona pesma koja ulazi u svoje ~ekawe;

4) jedna je ona pesma {to je stvarawem raspeta i jedna je ona pesma koja samu sebe raspiwe.

I zato {to su beskona~no najmawe dve u jednoj, pesma se, zakqu~uje logi~ki Ante Popovski u formi poslovi~ke mudrosti, beskona~no produ`ava i :

sama sebe pi{e, sama sebe ~ita. Sama sebi vrata sama sebi kqu~. (Ona) Istovetnu elipti~nu formu poslovice, koja izra-

`ava svest o pesmi i formi, nalazimo i u misaonoj strukturi Analogije koju zatvara stih Sami sebi i seme i plod i on upu}uje na pesnikovu tehniku stvarawa slika, zna~ewa i ideja, odnosno ideografskih ~vori{ta.

No, naspram Analogija stoje suprotnosti i na wih ukazuje pesma Uzalud:

Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni. (...) Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna.

tenziju i paradoks svih uspelih pesama, nastavqa svoju teoriju poezije Kaler u tom smeru. Isto, 243.

16

Novostvorena pesma je, prema tome, eksplicita je

svest koja je stvara, kao bi}e koje potom samo sebe stvara i obnavqa. Ona }uti, ~eka i produ`ava svoje trajawe. Ako neko oslu{kuje weno }utawe, ulazi u razloge wenog ~eka-wa i preispituje uzroke raspe}a. Sama od sebe ona nije i sama za sebe, ako ve} postoje ~italac i kriti~ar.

Pesma je, tako|e, u sebi i izvan sebe. I kad je uslovno podeqena, kao dve, ona je istovremeno jedno ko-na~no je esteti~ko stanovi{te pesnika u misaonoj struk-turi koja je zapravo wegova teorija poezije, istorije i filozofija wenog trajawa i tajne, koju otkqu~avamo pozivaju}i se i na stvarala~ko iskustvo drugih pesnika i teoreti~ara umetnosti.

3. NAU^NA IDEJA I STVARALA^KA VIZIJA

ILI STVARAWE PO PRAUZORIMA Oblikovana iz matemati~ki preciznih nau~nih

saznawa, pro`eta esteti~kim zahtevima umetni~kog pred-meta, teorija poezije Anta Popovskog kao takva imenovana je i pesmom Pavlov i [agal u kojoj se od nau~ne teorije uslovnog refleksa biologa I. Pavlova5 i etsteti~kih principa slikara M. [agala6 tvore i afirmi{u svest o umetni~kom delu uvek kao 1) svest o qudskoj drami i borbi za `ivot:

Ubiju li mi psa ja triput lupim po

5 Ivan Petrovi~ Pavlov (1849 1936) teorijom uslovnih refleksa dao je objektivnu metodu za prou~avawe najvi{ih funkcija kore velikog mozga i udario temeqe materijalisti~kog tuma~ewa ovih funkcija. Dobio je Nobelovu nagradu za medicinu i fiziologiju 1904. godine. 6 Mark [agal (1887 1985) jedan od najorigijalnijih modernih evrops-kih slikara, `iveo je u Parizu, a umro u Nici. Vanredni kolorist i crta~, radio fantasti~ne kompocizije iz `ivota Jevreja i ruskih seqaka. Dramati~ne sociojalne i religiozne elemente spojio u sin-tezu vanzemaqske vizije u koju su ukqu~ena se}awa na ruske ikone i na mladost u Rusiji, iskustva kubizma i nadrealizma.

U grafi~kim ciklusima ilustrovao Gogoqeve Mrtve du{e, Hiqadu i jednu no} i Bibliju. Radio dekoracije za tavanicu u Paris-koj operi, vitra`e za Katedralu u Mecu, sinagogu u Jerusalimu i Palatu OUN u Wujorku.

17

~inijici: tri put se lanac sam od sebe zatrese a ~inija skvi~i od bola. i 2) svest o prauzoru Oca Tvorca i praformi koja

postoji, posle svih umetni~kih poku{aja kao su{tina: Nisam sjajan no` uzdigao na nebo, no sebe, preoblikovanog u Boga jer je praoblik moj izvor.7 Naime, u pesniku preoblikovanog u Boga govori glas

da je praoblik wegov izvor, i tu vi{e nema izbora. To je glas onog pesnika, onog bi}a ~oveka kojem se se}awe ne mo`e oduzeti i poni{titi, bilo da je u svetu realnog (Cela ova vetrovita i gnevna zemqa / sa istorijom, kos-tima, znamewima), bilo da je u svetu kosmi~kog (da i ne govorim o zvezdama i suncu), bilo da je u svetu vere (Posebno o krstu koji ga spaja s ve~no{}u). Pesnik je, dakle, sazdan po nalogu i uzoru Boga Tvorca i wegova svest ne ru{i ve} kreativno stvara po osvojenim modelima tre}e je ideografsko ~vori{te poetike Anta Popovskog. Kao takvo ono se nalazi kod svih pesnika i ovde podse}amo samo na Wego{a, na primer.8

Dramati~na slika [agalove krave kao `rtve poneta iz detiwstva, primarni je povod konstituisawa i poetike u postrupku Anta Popovskog. U autobiografskoj ispovesti Moj `ivot [agal je zapisao: A ti, kravice, oderana i razapeta, sneva{ tamo na nebesima. Blistavi no` te je uzdigao na visine i to je onaj no` i ono `ivo bi}e iz pesme Popovskog. To je onaj pesnik koji mrtav pamti i koji stvara rukopis koji je tuma~io, kako sugeri{e pesma On pamti. 7 U kwizi Moj `ivot, No limit books, Beograd, 1999, M. [agal je izlo`io svoju poetiku i svet detiwstva, ~iji je jedan aspekt u svetlu predo~enih ~iwenica umetni~ki izrazio i Ante Popovski. Jedna od stvarala~kih deviza slikara, o kome su pevali i Apoliner i Sandrar, bila je: slikarstvo rekonstrui{e svet i ona je unutra{wa vrednost pesni~kog metafori~kog sveta i sistema Anta Popovskog. 8 Vredelo bi napraviti komparativnu analizu uticaja srpskih pisaca, jezika i kulture na A. Popovskog. Na{a analiza otvara analogije i s V. Popom.

18

U poeziji Anta Popovskog, uop{te, lako su uo~qivi neki toposi koji lapidarno izra`avaju wegovu poetiku. Evo jednog registra na wegovoj pesni~koj mapi

1) Sami sebi i seme - i plod (Analogije) 2) Jezici nisu `ivot i zato su ve~ni (...) 3) Ne pi{e pero ono {to samo du{a zna (Uzalud) 4) Skloni se u jednu od stranica Svetog pisma (Kali{te, januara 1975) Toposi, o~igledno, potenciraju sva kqu~na pitawa

poetike (u vremenima od pre Hrista), kako sugeri{e pesnik u misaonoj strukturi Arheologija, ako se ona razume kao arheologija poezije. Svest oblikovana u formi pesme tako posledwe je i najva`nije ~ovekovo trajawe primarna je ideja u ispovednoj strukturi Molitva. Glas trajawa, ~iji je pesni~ki realni simbol kamen, preseqen u du{u, naizmeni~no se seli iz kamena u pesnika: danas ja u tebi sutra ti u meni ( Glas). Tako poslovi~ka mudrost jo{ jednom postaje {ifra `ivota i poetike Ante Popovskog i ide uz tre}e ideografsko ~vori{te. Ono pokazuje da ono {to je u pesmi jednostavno sa logi~ke ta~ke stanovi{ta u ontolo{kom smislu, kada se pesma pojmi kao forma i struktura, postaje vrlo slo`eno.

4. GLOBALNI SIMBOL MAKEDONIJA ZEMQA

VELIKA KAO HRONOTOP Analiza nas dovodi do kqu~nog ideografskog

~voro{ta poezije i poetike Anta Popovskog. Ono se nalazi u formuli Makedonija Zemqa Velika, ~ija je simbolika i pesnikova {ifra ili kqu~ u poslovici: sama sebe pi{e sama sebe ~ita i sama sebi vrata sama sebi kqu~. Otaxbina je pesniku zemqa u svezanoj marami za kojom se pla~e (Domovina), odlu~na odbrana vuka koji se baci na svoju nogu uhva}enu u gvo`|a / skrca kost, pregrize je i ostavi (Vuk), filozofija saznawa i razumevawa `ivota i stvarawa imenovanih stihovima:

19

Ogaw je seme. Iz wegovih iskri ra|aju se oni koji }e tek da gore

(Kustos), radost odgonetke i ose}awa kako nevidqivo raste

ovaj narod /stvaraju}i se sam iz sebe / kao koren iz korena, kao iz kamena jer mora da jeste zauvek (Subota). Stra-tegija ~itawa uverava nas iznova da pesma je sklop ozna-~iteqa koji apsorbuju i reksnstrui{u nazna~enoi da wena su{tina nije u verbalnoj umetnosti o sebi, ve} u tipu ~itawa (244) koji name}e i dobija svojim statusom.

Svode}im terminima R. S. Kreina kazano to zna~i da se Ante Popovski kre}e kroz binarnosti: @ivot i smrt, dobro i zlo, qubav i mr`wa, sklad i trvewe, red i haos, ve~nost i vreme, stvarnost i privid, istina i obma-na... ose}awe i razum, slo`enost i jednostavnost, priroda i umetnosti (267) i da je izuzetno plodna suma saznawa i {iroka skala ose}awa iz kojih nastaje svet wegove poezije.

U globalnom simbolu Makedonija Zemqa Velika kao hronotopu susti~u se poetika vremena i poetika prostora, odnosno sva ideografska ~vori{ta o kojima smo govorili i stoga je zanimqiva lako}a s kojom pesnik upotrebqava taj simbol. Drama }e biti dama samog duha suo~ena sa sop-qa{wim podsticajima i ~italac mora da vodi ra~una o jazu koji postoji izme|u premeta i ose}awa (...) da bi se stapawe koje pesma izvodi uzelo kao novo stvarawe (249). Odabir umetni~kog predmeta/teme, drama u kojoj se ra|aju i tenzija ose}awa i status poezije - oni su faktori koji ~ine pesnika zna~ajnim i obezbe|uju mu status u makedonskoj poeziji i umetni~kom jeziku.

^ vori{na je u tom smislu programska pesma Kobna ~ija afirmacija svesti o stvarawu i stovrenom predstavqa esteti~ko i poeti~ko jezgro Anta Popovskog. Pesma Kobna jeste kreativno izvori{te saznawa i kompas za sve unu-tra{we ideje ove poezije pristupno je i ispovedno stano-vi{te lirskog subjekta:

Vreme se otvara i po~iwe da govori u meni vode}i me na nebo, na smernu ispoved, na molitvu posle koje u pustiwi da`di.

20

Tek svest oblikovana u pesmi, svest kazana jezikom i

svest u jeziku koja konkretizuje dramu `ivota i smrt kao wen ishod, odnosno saznawe da zemqa jesmo o kakvom na is-ti na~in peva i D. Maksimovi}, {to su sredi{we ideje druge tercine postaje bitna:

Vreme se otvara i prastarim jezikom odgoneta o`iqak po o`iqak i ranu po ranu u mojoj du{i i za{to zemqa zamirisa na mene. Biti u prastarom jeziku, biti svestan vremena kao

religiozno bi}e u molitvi i na ispovesti, biti svestan realnog `ivota kao rane u du{i svojoj, biti sa sve{}u o smrti na zemqi koja zamirisa na mene, biti svestan uop{te kreativnog vremena {to se otvara na ovom belom listu, to je suma ideja strukture koju pesnik poentira pomerawem kamere saznawa i ose}awa na prirodu i malu jesewu no} i malo mese~ine od koje lisje vene i pada.

Vreme koje govori prastarim jezikom u pesniku i na belom listu, da napravimo poetski si`e pesme, vreme je promi{qawa smrti i prirode, jer u smrti i prirodi je ~ovek sav unutra{wa je pesnikova poruka koja misli svet kao obalu kojom hoda{e istorija. Impresivna je za stil ta lako}a kojom Popovski upotrebqava simbole poput ovog, a u funkciji svoje poetike. Sa ontolo{kog stanovi{-ta ona je programska i slo`ena i razlog je za{to on ima status zna~ajnog pesnika u makedonskom jeziku. Kao poet-ski narator on je izgradio i svoj identitet, jer u poeziji ima vlastitu figurativnu pri~u o svom narodu i ostalim bitnim pesni~kim temama kao subjekt koji govori i od kojeg se o~ekuje koherentnost izraza.

Istorija je podtekst poetike domovine. Poema Samuil je indikativna za pesnikov oblik pevawa kao ume}a.

Gospodi Od pepela na moevo carstvo Narodi ma`i i siroma{tija. (...) Gospodi

21

Mojev vek neka go vidi svoeto golemo plemz I neka si umre spokojno. 9 Istorija, domovina, narod, kamen i pepeo centralni

su simboli poeme i tvore u pomenutoj pesni~koj koherent-nosti jednu konstantu poetike i tvora~kog karaktera pisca u kojoj razaznajemo podsticaj Popine modernizacije pesni~kog izraza i prekora~ewa tradicije. Delovi wegovih pesama, kao i pesme i kwige se uzajamno podupiru i jedni druge obja{wavaju (256). Zato je i bitno ovakvo tuma~ewe wegove poetike.

Ciklus Makedonija10 kruni{e ume}e Anta Popov-skog, jer je kroz sve delove pro`eta ideja o Makedoniji otaxbini kao velikoj sawanoj zemqi, velikoj po stepenu snova i `rtava kojima postoji, i to je ~etvrto ideografsko ~vori{te:

od site trevki i od istorijata na edna pesma mnogu {to ja sonija - Makedonija (...) Pozajmi mi snaga da gi raskrstam racite te ispiv (...) Zemjo, tagata nija otkradena. (...) Na ovaj rid }e ostavam i koga }e zaminam pak da te gledam Golema. 5. FUNKCIJA BINARNIH OPOZICIJA

9 Gospode Iz ovog pepela mog carstva Narodi mu`eve i sirotiwu. (...) Moj vek neka vidi svoje veliko pleme I neka umre spokojno. 10 U zbirci Anta Popovskog Vardar, Makedonska kwiga, Skopqe 1971, ciklus obuhvata deset celina pod naslovom Me~kin kamen, pet pesmama poeme Samuil i ~etiri dela pod naslovom Mojot narod pred raspa|a

22

Zakqu~ak. Ante Popovski, dakle, ima svest o

stvarawu pesme koja pokazuje nekoliko bitnih osobina: 1) Zasnovana je na zna~ajnim teorijskim saznawima,

{to dokazuje wegov izbor tema i simbola, od motiva pepela do motiva prirode, od simbola naroda i zemqe do simbola zvezde i meseca.

2) Opredeliv{i se za dominantno kratku formu, kreativna svest je vi{e okrenuta misaonom nego lirskom stilskom izrazu i to pesnika svrstava u red zna~ajnih pesnika refleksije.

3) Wegove pesme, kao i naslovi ciklusa i kwiga11 otvoreno objavquju svoju obuzetost temama koje zauzimaju sredi{no mesto u qudskom iskustvu (262) i otuda wihova usmerenost ka nazna~enom globalnom simbolu.

4)Kao stvaralac koji je izgradio identitet indentifikaciojom sa lirskim naratorom, on ~esto op{te iskustvo prevodi u li~no i nacionalno i tako izgra|uje status svoje poezije. I to je u saglasnosti sa poetikom lirske pesme koja se oduvek zasnivala na implicitnoj pretpostavci da }e se onome {to je ispevano kao pojedina~ni do`ivqaj priznati trajna va`nost (263).

Analiza je po{la od izuzetno mo}ne konvencije da se pesme mogu ~itati kao iskazi o poeziji i dovela nas je do razumevawa poetike Ante Popovskog. Svojom tenzijom, ironijom, paradoksom i izborom binarnih opozicija koje ~italac o~ekuje ili kojima se nada, on stvara pesme u kojima je svet jezika u svojoj poeziji u~inio pojmqivim.

Analiza dokazuje da je Ante Popovski pesnik make-donske epske tradicije a da nije tradicionalisti~ni pesnik. On objediwuje u sebi minulo i savremeno na teme-qu ogromnih znawa o svetu i upravo to je moderni osnov wegove poezije i poetike, kako ga predstavqa G. Starde-lov. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicionalnog u modernom ~ini ga prihvatqivim pesnikom i izvan make-donskog jezika. Teorija o tekstu kao jedinom i konkretnom faktu umetni~kog dela potvrdila se i u ovoj analizi i nametnula kao krucijalna ~iwenica u objektivisti~kom 11 Indikativna je sa te ta~ke gledi{ta zbirka Vardar u kojoj ova reka funkcioni{e kao simbol svih simbola u registru poetike koju osvetqavamo.

23

pristupu zadatoj temi. Naknadno spoznate bibliografske ~iwenice su unete interpretacijom i bli`e konkretizuju otkri}e tuma~ewa, odnosno ~etiri nazna~ena ideografska ~vori{ta poezije i poetike Ante Popovskog.

Rezime

^ETIRI IDEOGRAFSKA ^VORI[TA ANTE POPOVSKOG

Na primeru tri od deset zbirki A. Popovskog,

polaze}i od utvr|ene ocene u kritici da je on pesnik makedonske epske tradicije ali ne i tradicionalisti~ki pesnik, u radu se tra`i odgovor na pitawe: {to zna~i ova slo`ena i visokovrednosna ocena?

Kriti~areva ta~ka gledi{ta polazi od pesnikove svesti o stvarawu i predmet analize su wegova tragawa za zna~ewima, za mestom, stvarawe po prauzorima i globalni simbol Makedonija Zemqa Velika kao ~etiri ideografska ~vori{ta. Pulsirawe trajnog u prolaznom i tradicional-nog u modernom A. Popovskog ~ini prepoznatqivim pesni-kom i izvan makedonskog jezika.

Kqu~ne re~i: A Popovski, poetika, ideografska

~vori{ta, globalni simbol

24

25

Bla`e KITANOV

PROVIDENIJA NA ANTE POPOVSKI

Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od prethodnoto

(S.Kjerkegor)

Poezijata na Ante Popovski e biblisko, sveto pis-mo vo koe se ~ita sudbinata na makedonskiot narod niz vekovite, od edna, i negovata sega{nost i idnina, od druga strana.

Vo ovoj prilog nie }e frlime pogled na oddelni ka-rakteristiki od poetskata zbirka pod naslov Provideni-ja. Vo ovaa kniga avtorot uka`uva na mno{tvo pra{awa svrzani so aktuelnite sostojbi videni i predvideni vo pove}eto pesni od prethodnite stihozbirki. Spored Ante Popovski i vo Providenija mo`e da se vidi deka od mo-ri, pomori i krvavi drami sme premoreni.

Za toa svedo~at prethodnicite, na{ite tatkovci i dedovci, na{ite predci na{ata usna poetska tradicija, na{ata balada ezerata i crkvite, ikonite i manastirite. Svedo~i na{eto krvavo i nedo~itano pismo vo koe i po najte{kite ~umi i bitki, po najcrnite makedonski no}i i olui so najgolemi bukvi e zapi{an/glasot na narodot: Aleluja.. Aleluja(s.124) i Za svetaja svatihZa sveta-ja svatih (s.119).

Tie molitveni inkantacii se presaduvale od koleno na koleno, od potomstvo na potomstvo, od Samoila i Klimenta do Vapcarov i Koneski, od [opov i Matevski do Ante i Radovan, pa s# do najmladite kako na{, avtohton makedonski povik na Istrajuvawe, na Molitva.

No, toa {to ni se slu~uvalo porano, se zakanuva li da ni se slu~i i sega? [to sega koga pod stebloto na svetot ostra sekira svetka? [to- koga Makedonija edinstvena na

26

svetot grani~i so samata sebesi(s.39) i koga niz siot makedonski pejza` strui apokalipti~en vetar?

Ednostavno {to koga i sega neizvesnosta pusto{i niz nas?

Na ovie i mnogu sli~ni drugi pra{awa na{iot poet Ante Popovski se obiduva da odgovori i da dade mo`ni re{enija vo pesnite od najnovata kniga Providenija.

Site pra{awa i odgovori se slevaat edni vo drugi i zgusnuvaat vo edno krupno i klu~no pra{awe koe glasi:

So {to posveto poetot na Makedonija

mo`e da go zatvori krugot na svojot vek, () za da go sogleda koreweto na noviot vek

vo koj }e mo`e da zgusti tatkovinata ni?. (s.37)

Ante Popovski dobro znae deka odgovorot e vo

pesnata, poto~no ako se sozdade pesna od/vo koja }e zra~at: na{ata

dobrina, na{ata nade`, na{ata nasmevka i na{eto edin-stveno i najbogato nasledstvo {to go imame QUBOVTA. S drugo e relativno i apsurdno, oti, kako {to veli poe-tot:

Ako se moli{ na zemja nema takov zakon

ako se moli{ za zemja nema takva zemja zakon e: prvo nie nea

potoa zemjata nas da n jade sami sebesi da se jademe (s.145).

a zemjata, sepak, odli~no gi izramnuva ne{tata (s.149).

Pra{awe e, rekovme, kako da se sozdade pesna. Za taa

cel poetot pribira: sudbina, du{a, ogan i pe~al. So toa toj go izbira najte{kiot, najdolgiot i najneizodliviot pat i prezema sudbinska odgovornost vrz sebesi i pokolenijata. Taa ideja na Popovski se doveduva vo vrska so ve~noto pra-{awe vo poezijata, vo umetnosta ~inot na tvoreweto, od edna, i so maksimata na poznatiot filozof S.Kjerkegor:

27

Niedno potomstvo nema pomala obvrska/zada~a od prethodnoto.

Na toj pat i vo toj ~in na sozdavaweto preku govorot na arhetipskite simboli: pticata, drvoto, ognot, kamenot, sonceto i dr., niz pove}eslojnite metafori i paradoksal-ni sliki zborot na poetot raskopa~uva niz istorijata i se iska~uva po urnatinite na Vizantija, dlabi niz istori-jata na zemjata i niz istorijata/dramata na sopstveniot `ivot, za da sfati/da soznae, sepak, deka: blisku bilo od Zemjata do Neboto (s.9). Vo pesnite od Providenija, zna~i poetot pee:

a) za golemite nastani i datumi od istorijata, i b) za malite ne{ta {to se presadile kako golemi

znaci, kako ogromen pe~at vo negovata duhovna istorija.

Tragaj}i po niv t.e. po golemite nastani, datumi i

li~nosti od drevnata istorija na ovie prostori: po Troja i Teba, po Kapadokija i Rim, po Patrokle i Aleksandar Makedonski, po Cezar i Isus, poetot otkriva deka, sepak, tie ne bile dale~ni i nepoznati, ami, tuka, srasnati so/vo nas: odvaj metro - dve pod mene (s.14).

A koga pee, pak, za malite ne{ta: za trevata, strak-

~eto, bubalkata i dr. poetot otkriva deka vo niv sme za-robeni nie i mnogu moriwa, skameneti se vo niv mnogu galii, svetkaat me~ovi na krstonosci, demnat mnogu pomo-rii, pusto{at mnogu qubovni luwi - voop{ten e ~ovekot ~ija senka {eta niz crninata. Tie male~ki ne{ta, kako na primer krst od ~esno drvo {to vo domot se ~uva kako svet znak, sveta rabota i se prenesuva od koleno na koleno krijat vo sebe del od nas i $ go predavaat na idninata.

Zatoa, iako pod stebloto na sveto ostra sekira svet-

ka i neizvesnosta pusto{i niz nas; iako duh opoganet {eta me|u nas i boleduvame od jazi~na su{a (s.183); iako borbata na pticite navestuva navestuva pogibel (s.109) - poetot veruva vo malite ne{ta, veruva vo onie {to se svrteni kon sonceto, {to se vqubeni i svrteni vo/kon sonceto i n uveruva deka:

28

vo sekoj od nas postoi iskra koja osvetluva s ne glasajte ja pora~uva poetot,

se drugo nade`ta }e go stori (s.80).

Pesnite od Providenija se ispolneti so trevo`ni glasovi i temni sliki, so dlaboki i crni vokali koi ni otkrivaat deka vo Makedonija najkuso od s# trae/l `ivotot (s.207), za{to lu|eto gasnat-sve}ite nikoga{ ne gasnat(s.135).

No, kako {to predo~ivme predmalku, tragaj}i po golemite i mali ne{ta na zemjata i sopstveniot dom poetot otkriva deka s se preobrazuva vo zborovi, se preobrazuvame i nie vo zemja prevedena na makedonski niz koja pi{tat vetrovi (s.15), no rastat i son~ogledi ve~no svrteni kon sonceto. Najposle, se preobrazuva i poetot vo obidot da napravi zgusten prepis na istorijata {to ja prifati kako zavet-pesna za sebe i pokolenijata, velej}i, spoznavaj}i:

Za sebesi znam: seto moe bitie se {to mo`am i ne mo`am

e od zborovi. I koga }e mi ozemjat koskite, i od mene }e nema ni ime ni po{tuk-

odnovo mene moite zborovi }e me presozdadat. (s.45).

Site od vkupno 155 pesni vo najnovata kniga na Ante

Popovski Providenija se male~ki poemi vo koi na najdo-bar na~in e obedineto seto poetsko iskustvo, seta tvore~-ka i `ivotna energija od Vardar do Nenaslovena. S# se dvi`i precizno, odmereno. Zborot kon /vo jazikot, jazikot vo mislata. Mislam ja osmisluvam pesnata, a pesnata ja preraska`uva pesnata. I poetot i ~ovekot se dvi`at vo nea kako niz branovi, niz jasni i nejasni pro/videnija, niz temni i za~uduva~ki videnija na vremeto {to odminalo i vremeto sega{no.

Ete, vo takvo vreme koga glasot na pticata povtorno go preveduva glasot na vremeto odminato, koga nadvisnale pobo`ni ptici i temni pro/videnija, tokmu vo takvo vreme potrebni i se poeti na Makedonija, koi so gri`livo

29

odbrani zborovi znaat da progovorat so glasot na sinata ptica- za minatoto, za sega{nosta, za idninata, i vo vistinskiot mig da re~at, da predupredat: - Ne igrajte si so zborot, ve`bajte mali molitvi

(s.148); - Napravete si veren prepis na du{ata (s.40);- izgra-

dete ~e{ma ili - Vo svoite dlanki prenesete $ voda na ranetite pti-

ci vo dvorot (s.37); - Rasnete gi svoite vnuci niz/so pesna, zo{to NIZ

NIVNATA NASMEVKA ]E MO@ETE DA GO VIDITE KOREWETO NA NOVIOT VEK/ VO KOJ ]E ZGUSTI TATKOVINATA NI (s.37, potcrtanoto moe, B.K.).

Kako {to se gleda toa ne se pro/videnija ami poet-

ski aksiomi/zaveti iscedeni od dnoto na sopstvenoto bi-tie i bitieto na zborot, od glasot na staroto i nedo~itano pismo, od dolgiot i s# u{te neizvrten pat na poetot niz `ivotot i poezijata.

Sledstveno, vo poezijata na Providenija preku problemot na zborot so koj se poa|a pri tolkuvaweto i otkrivaweto na golemite i mali ne{ta poetot postavuva mno{tvo pra{awa i nudi mno{tvo odgovori od koi nie poso~ivme samo nekolku.

Me|utoa koga se postavuva pra{aweto za smislata na `ivotot poetot ima edinstven odgovor:

@ivotot ne e vo logikata, tuku vo intuicijata koja & nedostasuva na zemjata(s.79).

Da se ima intuicija zna~i da se bide vidovit, da

poseduva{ mo} da gi predo~i{ sopstvenite providenija {to ne se jasni i dovolno vidlivi za drugite. No, toa im e svojstveno samo na golemite poeti kako {to se Frost, Vitman, Ante Popovski i drugi koi ne pretska`uvaat, ami nivniot profetizam, nivnite providenija pretstavuvaat intuitivna, interpretacija na sega{nosta, na migot.

Pred nepolni sedumnaeset (17), godini, koga govorevme za poezijata na Ante Popovski, Petre M. Andreevski i Mihail Renxov jas rekov: Stihovite na

30

Ante se eden vid antejski kopja zapnati na iskonskiot i ovovremen lak podgotven da zastrela i vo zenicata na neboto. Pritoa dodadov: ovoj poet, od Vardar do Sina ptica i ponatamu, kako da sozdava skica na edna nova poetska biblija na idnite makedonski pokolenija.

Sega, mene mi e drago i sre}en sum {to taa moja pretpostavka, intuicija se ostvaruva i vo najnovite pesni na Ante Popovski, koi, site zaedno, ja ~inat na{ata makedonska poetska biblija.

31

Branko CVETKOSKI

SVETA PESNA OD ANTE POPOVSKI (KOD)EKS

VO SOVREMENATA MAKEDONSKA POEZIJA

Po~ituvani u~esnici i gosti na nau~nata konferencija i na Seminarot, dragi prijateli na deloto na Ante Popovski, dami i gospoda, Bezdrugo zaslu`uva visok respekt odlukata na osmislu-va~ite na programata na Seminarot i na Nau~nata konferencija da se pogledne i na ova mesto i pred vakov auditorium so nau~na prizma kon deloto na golemiot makedonski poet Ante Popovski, ~ija godi{nina od smrtta }e ja odbele`ime na po~etokot na oktomvri ovaa godina. Od edna klu~na pri~ina. Ante Popovski i negovoto poetsko delo se me|na pojava vo makedonskata lite-ratura na dvaesettiot vek i na preminot vo dvaeset i prviot vek, a negovata tvore~ka figura, spored spektarot na kni`evno-estetskite i op{testvenite projavi sekako e neodminliva vo izgradbata na sovremenata makedonska kultura, nacija i dr`ava. Govorej}i po povod negovata smrt, vo Makedonskata akademija na naukite i umetnostite vo Skopje, na 2 oktomvri minatata godina, akademikot Mateja Matevski, me|u drugoto, vaka go okon~a svoeto slovo: Sigurnosta na negovoto pero kako plug zase~e dlaboka i nepovtorliva brazda vo na{ata poezija i literatura, a negoviot intelektualen nemir, duh i vizionerstvo vo na{ata sudbina i vo na{ata idnina.1 Tokmu vo poetskiot opus na Popovski, kako svoevidno kre{~endo na lirskata energija i intonacija, se zbidna eden od naj~udesnite, najobemnite i najsloevitite potfati, imeno, se izlea od peroto na ovoj mag na umetnosta na zborot, nepovtor- 1 Makedonska akademija na naukite i umetnostite ANTE POPOVSKI (1931-2003), Spomenica, MANU, Skopje, 2004, str. 13.

32

livata epsko-lirska gradba imenuvana kako Sveta pesna, jas bi rekol, se zbidna velikiot potski kodeks vo sovremenata make-donska literatura. Vo ova kratko navra}awe kon golemata epsko-lirska Anteva vizija na sakralnata i realnata makedonska pri-sutnost niz vekovite s do denes gi dokosnuvame samo konturite na poetskata gradba i nejzinite zna~enski i estetski valeri. Zna~i, ova e samo moja li~na sredba so ovaa golema poetska riznica vo na{ata kulturna ostav-nina. Vaka po~nuva Svetata pesna:

...Sega jas sum samo eden prepla{en ~ovek, Eva, eden prepla{en Adam koj pali ognovi okolu grobi{tata za da im bide svetlo na mrtvite duri odat na pri~esna; sega jas sum samo eden stapisan Adam, koj vrz sebe ja prezel celata odgovornost za sekoj ~ovek, oddelno, i za site potomstva zaedno, svesen, pritoa, deka i pra{inkata e pogolema i potrajna od nego!... i posle, obilen i nepregledno plaven i mudar pev

otvoren, bez zagrada, kaj 9085 stih, vaka ispejuva, vaka okon~uva, vo onoj izvikuva~ki akord, kako starite golemi majstori na izviknuva~kite pesni kaj Makedoncite, pred da zemat zdiv za noviot plast od pesnata:

Zo{to mi prefrla{ deka sum star neli sme deca na jazikot i neli jazikot nikoga{ ne staree? Ako ne e taka barem da se ve`am, da si donesam naramnik drva, za kladata na koja da dogoram... Zo{to mi prefrla{ deka sum star,

33

o, smrti, o, sancta sinplicitas, o, edinstvenosti sveta...

Taka zavr{uva prvata kniga* od Svetata pesna, prva-

ta kniga od golemiot spev na Ante Popovski najaven kako golem proekt na makedonskata poezija na po~etokot na tretiot milenium, kako sveta poetska epopeja od 22 000 stihovi.

Me|u ovie dva otkosa od prvata i poslednata stranica na ovaa retka pojava vo istorijata na na{eto poetsko `i-tie, se prostira ogromen tvore~ki namet od vremiwa, lu|e, sobitija, geografii, zbidnati i nezbidnati realnosti, so-nuvani i pre`iveani sudbini, iljadnici stihovi so golem polne` na sudbinska prav i sakralna estetska magika, me|u otvoraweto i sklopuvaweto na ovaa Sveta pesna ima tolku zarobena tvore~ka svetlina za koja vo vakvi okolnosti i prigodi mo`e samo da se dobli`ime do naznakite, da gi po-ka`eme vr{kite na sinorite, da ja zasmadime so temjanov miris `edta po viso~inite i dlabo~inite na habitusot na veruvaweto, za{to, vo sprotivno }e treba da besedime mo-`ebi celo edno leto Gospodovo za da gi doiska`eme vpe~a-tocite, da gi dopopolnime pra{awata so novi i novi, da se stalo`ime od guste`ot zna~ewa i harmoni~ni izvi{enija na pevot...

No, ovaa prigoda e mo`na i podatna za da go sogledame ona {to dostoinstvoto na ovaa golema i plavna pesna ja pravi nepovtorliva i kako takva ja zasvedo~uva vo istori-jata na epot vo makedonskata kni`evnost na dvaesettoto i vo po~etokot na novoto stoletie.

Dvaeset i dvete pesni vo ovoj prv tom, pod znakot na izdava~kata dejnost na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite obznaneto, vo edna troglasna ustrojba se otvoraat so kainavelskoto prvo raspolutuvawe na ~oveko-viot duh i ~ovekovata plot. Taka se otvora golemata ras-

* Vo vovedot kon Sveta pesna Popovski govori za dve knigi od koi prvata e predmetnata so 22 peewa, a za vtorata ne ostava naznaka koga bi se pojavila. Spored usni napomeni od negovite avtorski naslednici stanuva zbor za posebna `elba na poetot nekolku godini po negovata smrt da se pristapi kon objavuvawe i na vtoriot tom, odnosno vtora kniga so identi~en naslov Sveta pesna.

34

prava niz poetski glas vo koja `ivotot Kainov, so smrtta na brata mu Avela se brani, i vo napregnat ton prodol`uva golemata poetska egzegaza za zemjata koja gi pribira mol-kum svoite ~eda, gi ~eka i ne qubi zborovi, se osvetluva smislata za pojavata na logosot, slovoto, zborot so koj se zasvedo~uva tragi~nata ~ovekova istorija i zapisot stanu-va smisla, stanuva poraka od prviot grev do Isusovoto uka-zanie na grevot, do na{eto, makedonskoto raspetie, koe se ~uvstvuva niz beskrajnite tesni i temni mazgalki na ovaa epopeja.

Od kainavelskiot izve{taj Svetata pesna se prese-luva do studeniot pustinski son na sonuva~ite na site jazi-ci na mrtvite i niz egzistencijalnoto otkrovenie ja soop-{tuva porakata na Denikot i Yvezdarot {to vo site jazici na `ivite ja ima istata temna notka, a vo na{iot istori-ski sled ja ima i prvata predupreda od jasen istoriski rang. Vo eden mig, me|u dve trepnuvawa, koga Popovski, od plavnoto korito na ovaa epska reka, koja ja isprobuva mo}-nata ramka na mo`nostite na makedonskiot jazik, srede vi-telot vo koj se me{a sledot na sobitijata istoriski, }e krene prst vo epizodata za sonuva~ite i }e zapi{e:

Osnovno be{e me|u milionite sonuva~i da se otkrie onoj koj go tael svojot son vo koj e skriena onaa iskra na mozokot koja odgatnuva i poka`uva deka geografskata karta na Balkanot e direktno zavisna od stepenot na omrazata me|u slavjanskoto i neslavjanskoto naselenie tamu.

Zatvorete gi o~ite i prodol`ete da go sledite mo}-

niot pravec na maticata. Ukazanieto e za da bide potvrde-no vo nekoe drugo vreme, pri promocijata na nekoja druga golema poetska egzegeza. Spevot ja ima svojata vnatre{na potreba da razdipluva novi svetovi, da go nao|a svojot soz-datel vo novi prostranstva, vo domovi topli i vo predeli surovi, srede vojni i pomorii, me|u glavatari i impera-torski molk, da ja frli svojata vol{ebni~ka dlanka vrz snagata na dolinata na jadrite yvezdi. Vo nea na{iot gra-matik ja vospeva odata na racete, gi vosfaluva site kov~i-wa i oblici, site dlanki petoprsni, svetite race na site

35

pokolenija koi so bo`ja promisla nevidlivoto i nepo-stojnoto vo vidlivo go presozdavaat, epohite na haos i stihija vo epohi na nedosti`nosti gi prestrojuvaat.

Potoa se plasti istorijata na koskite, so otkriva anagramata na ikonite i ikonopiscite, se prostira ras-pravata za polne`ot i tatne`ot na imiwata, na soglaskite i na samoglaskite, na signalite koi se delat od sredi{na-ta bukva M nanapred kon Alfa, nanazad kon praznata vse-lena na Omega, prodol`uva golemata i plavna pesna na An-te Popovski niz perspektivata na nadzemnoto carstvo na pticite, se ogleduva i najgolem prostor mu otstapuva na biografskiot popis na sudbinata na kamenot i na sudbina-ta na pticata, poetski toponimi koi vo simbolikata koja se izgraduva, vo jazikot na ovaa epska istorija za agonijata na ~ovekoviot zemen prestoj prerasnuvaat vo dve ve~ni dru{ki, dva dejstveni principa vo beskrajno sivata po-vtorlivost na `ivotot zemen:

Sano} kamenot i pticata se miluvaa, se gu{kaa. Pticata tivko potpevnuva{e i kamenot niz poriv i misla ja oploduva{e nea: ne sum jas svetec-isposnik, tuku pastir na soni{tata. Tvoe e da gi zdru`uva{ neboto i zemjata a moe e da gi ovekove~uvam

^itatelite od uset i vdahnovena recepcija lesno }e ja

lociraat majstorskata promena {to se zbidnuva vo ovoj kratok segment me|u 5547 i 5559 stih od gramadnata epska fatka po iznenadite vo jazikot i iznenadite istoriskata i vremenskata distanca koja na poeti~ki plan ja dvi`i zna-~enskata okosnica na sodr`inskata matrica na Svetata pesna.

Toj plodotvoren princip do krajot na dvaeset i vto-rata pesna e pregnantno izveden, dosledno zbogatuvan so retki istoriski fakti i retki svedenija od znajni i nez-najni izvori, s do iluminoznata lirska promisla na avto-rot koja ja nadgraduva istori~nosta na tekstot i stanuva del od epskata istorija na svetot. Toj plodotvoren prin-

36

cip na prepletuvawata na estetikata na tekstot i demonskata jasnina na faktite se zbogatuva i so srasnati-te odglasi od velikite magovi na poetskata umetnost koi Popovski so dostoinstvo gi punktira kako izvori, a nivna-ta golema niza ja ~inat svetiot naroden peja~, evrejski, me-sopotamiski, makedonski, svetiot terzija Cepenkov, Mil-ton, Sen Xon Pers, [ekspir, Borhes, Oktavio Paz, Leona-dro Da Vin~i, Jehuda Amihaj, Homer, Horacij, Stanesku, pak narodnata pesna, Jejts, Hadrijan, moldavskiot poet Vi-eru, Adams, Ted Hjuz, prviot pla~, pesnata nad pesnite... si-te veliki potomci na golemata pesna {to se pee niz site usti na kainavelskiot rod od onoj do ovoj migoven prestoj, na ova mesto, vo ovaa Makedonija, zaedno so site nas, vo go-lemata Sveta pesna na Ante Popovski...

Taa e otvorena za tolkuvawa i prelistuvawa, za komentari i razgrnuvawa, taa ja znae i svojata velika sudbina, no vo nea e oven~an golemiot pobednik komu edinstveno mu slu`at poetite jazikot, vo slu~ajov jazikot makedonski. Taka poso~i samiot Ante Popovski vo vovedot kon Sveta pesna - Nezavisno od mojata sakralna po~it kon jazikot se osmeliv da izlezam na dvoboj so nego. Se razbira, i ovojpat pobednik e toj...2

2 Ante Popovski, Sveta pesna, MANU, 2001, Skopje, str. 5.

37

MAKEDONSKATA LITERATURA NASPREMA

DRUGITE LITERATURI

38

39

Dimitrija RISTESKI

OCENKITE ZA MAKEDONSKIOT ROMAN OD KRAJOT NA HH VEK VO RUSKATA KNI@EVNA

NAUKA

Istovremeno so procesot na steknuvawe na neza-

visnosta i so razvojot na R. Makedonija kako samostojna dr`ava, vo ruskata kni`evna nauka se izdvojuva edna grupa istra`uva~i od srednata i od pomladata generacija koi projavuvaat poseben interes za prou~uvawe na makedon-skata kni`evnost. Za odbele`uvawe e toa {to pove}eto od niv se ~esti posetiteli na Me|unarodniot seminar za ma-kedonski jazik, literatura i kultura i u~esnici na nau~nite konferencii so temi od oblasta na makedonskata kni`evnost. Od niv jas posebno }e gi izdvojam imiwata na Ala Genadievna [e{ken, profesor na Filolo{kiot fa-kultet vo Moskva i na Marija Proskurnina, pomlad sora-botnik na Institutot za slavistika pri RAN. Tie posled-nive godini vo Rusija publikuvaa nekolku zna~ajni tru-dovi vo renomirani izdanija so koi frlaat objektivna pretstava za makedonskata kni`evnost voop{to. Mene mi e uka`ana ~est nekoi od tie izdanija da gi promoviram tok-mu ovde vo ramkite na Me|unarodniot seminar za makedon-ski jazik, literatura i kultura, a za pove}eto od niv sum se proiznel vo nekolku svoi trudovi.

No, od aspekt na naslovot na mojot referat, posebno }e gi izdvojam dvata zbornika na Institutot za slavistika pri RAN "Literaturite na Centralna i Jugoisto~na Evro-pa:1900-godini"' objaven 2002., i "Literaturni sogledbi na HH vek (Centralna i Jugoisto~na Evropa)", objaven 2003 godina. I dvete knigi se podgotveni vrz materijali od me|unarodni konferencii, odr`ani 1999 i 2001 godina na Institutot za slavistika pri RAN vo Moskva.

40

Vo svojot trud "Makedonskata kni`evnost od 1990-te godini", nam ve}e dobro poznatata istori~arka na litera-turata i komparativist Ala [e{ken, me|u drugoto, poseb-no se zadr`uva i na `anrovskiot sistem na novata make-donska kni`evnost. Prifa}aj}i ja ocenkata na na{ite kni`evni istra`uva~i deka vode~ko mesto vo makedonska-ta kni`evnost na krajot na HH vek ima prozata i deka nej-zin najproduktiven `anr e romanot, taa se povikuva na tre-tiot i na ~etvrtiot broj na spisanieto "Streme`" za 1994 godina, koi pod naslov "Doa|a vremeto na romanot", celos-no mu se posveteni na tvore{tvoto na sovremeniot make-donski romansier Traj~e Krsteski. [e{ken smeta deka za intenzivniot razvoj na romaneskniot `anr vo poslednata dekada od minatiot vek pridonel zgolemeniot interes na makedonskite pisateli kon nacionalnata istorija i osmis-luvaweto na nejzinite tragi~ni periodi. Pritoa, ovaa is-taknata ruskata istori~arka na literaturata go izdvojuva romanot "Jazli" od V. Maleski kako zna~ajna pojava vo novata makedonska kni`evnost. Spored nejzinite zborovi, "ovoj roman i spored tematikata i od `anrovska gledna to~ka go odrazuva interesot na makedonskata proza kon istorizmot i kon osmisluvawto na istoriskiot pat {to go izmina makedonskiot narod"12

Otkako podetaqno }e ja zapoznae ruskata kni`evna javnost so romanot "Jazli", Ala [e{ken ja iznesuva ocen-kata deka za razlika od postmodernisti~kite avtori, ovoj roman na Maleski go nema tnr. "postmodernisti~ki modus" {to e tolku karakteristi~en za novata literatura, taka {to "ironi~nata igra" so ~itatelot ne vleguva vo negovite interesirawa, tuku ~itatelot samostojno sudi za stepenot na sovpa|awe na faktite od minatiot `ivot na glavniot junak na romanot so onoj na negoviot avtor.

Od makedonskite romani kon krajot na HH vek, Ala

[e{ken posebno se osvrnuva na onie so istoriska tematika vo koi se opi{uva sudbinata na na{iot ~ovek od Egejska Makedonija. Takvi se romanite na T. Georgievski

12 A. {e[ken, Makedonska/ literatura 1900-h godov, Vo kn. Litera-tury Central\noj i Wgo-Vosto~noj Evropy: 1990-e gody. Preryv-nost\-nepreryvnost\ literaturnogo processa, RAN, Institut sla-v/novedeni/, Moskva, 2002, str. 241.

41

"Kajmak~alan"(1992) i Is~eznuvawe"(1998), na Kata Mi-sirkova-Rumenova "Vo smrt za qubov"(1990) i nekoi drugi.

Ala [e{ken posebno vnimanie $ posvetuva na prozata na Petre M. Andreevski kogo go smeta za eden od naj~itanite sovremeni pisateli. Spomnuvaj}i gi negovite romani "Poslednite selani" (1997) i zbirkata raskazi "Site lica na smrtta" (1995), vo koi avtorot prika`uva izvonredni nacionalni tipovi, taa dava op{ta ocenka deka tvore{tvoto na P. Andreevski zna~itelno ja zbogatu-va makedonskata literatura. Od postmodernisti~kite mak-edonski romani od 90-te godini ovoj nam dobro poznat istori~ar na makedonskata kni`evnost gi spomnuva "Aleksandar i smrta"91993) od Sl. Mickovi} i prviot roman na Vase Man~ev "Amin"(1998).

Mo{ne interesni se ocenkite za makedonskiot ro-man od krajot na HH vek {to gi dava Marija Proskurnina, nau~en sorabotnik vo Institutot za slavistika pri RAN. Taa vo edna svoja izvonredna statija, pi{uva za postmoder-nisti~kite crti na makedonskiot roman od 80 - 90-te godini na minatiot vek, pri {to posebno se zadr`uva na romanite "Bela Mitra" na Traj~e Krsteski i "Odisej" na D. Koceski13.

Istaknuvaj}i deka makedonskata literatura ovla-duva so mno{tvo specifiki, so koi taa, od edna strana, se vklopuva vo op{toevropskiot kontekst, a od druga, jasno se izdvojuva od ostanatite slovenski litera-turi, Marija Proskurnina pojavata na modernisti~kite tendencii vo makedonskiot roman ja objasnuva so tri faktora. Prviot go bazira vrz jugoslovenskiot kontekst koj{to pridonel za sozdavawe atmosfera za estetska obnova na umetnosta. Spored nea, vtoriot faktor e povrzan so steknatoto zna-~ajno iskustvo od svetskata literatura so {to makedon-skiot roman stanal sposoben za vospriemawe i primena na evropskite modernisti~ki tradicii vrz nacionalna po~va, a tretiot faktor proiz-leguva od vnatre{nata dinamika na romaneskniot `anr koj sekoga{ se stremi kon sebe-obnovuvawe. Zatoa, kako {to veli Proskurnina, i ne e

13 M.B. Proskurnina: Postmodernistkie ~erty v makedonskom romane 1980-1990-h godov (na primere romanov Traj~e Krsteskogo Bela/ Mitra i Danily Kocevskogo Odisej, Vidi vo prethodno citira-noto delo, str. 256-271.

42

slu~ajno toa {to postmodernisti~kite crti {to se sre}a-vaat vo tvore{-tvoto na redica makedonski pisateli od poslednata dekada na HH vek pridonele za me{awe i isprepletuvawe na razni kni`evni tradicii i tendencii koi ~estopati se prisutni duri i vo tvore{tvoto na eden ist avtor. Tokmu toa nejze $ dava za pravo da konstatira de-ka vo Makedonija te{ko mo`e da se zboruva za oformen postmodernisti~ki kni`even pravec, makar {to taa, spored starosniot princip, gi izdvojuva pi-satelite od pomladoto pokolenie koi rabotat vo postmodernisti~ki manir. Toa se: V. Andonovski, B. Minevski, T. Krstevski, V. Man~ev, Al. Prokopiev, D. Duracovski, Dragi Mihaj-lovski i drugi.

Odgovaraj}i na pra{aweto, koi crti na postmoder-nisti~koto raska`uvawe doa|aat do izraz vo makedonskiot roman od krajot na HH vek, mladata i talentirana ruska istori~arka na literaturata Marija Proskurnina go naglasuva kriti~kiot odnos kon prethodnoto kni`evno nasledstvo na modernizmot i kon stereotipnite i unifi-cirani umetni~ki strukturi. Vo taa smisla, taa zabe-le`uva deka makedonskiot roman od ovoj period ja potvr-duva tezata deka postmodernizmot proizleguva od moder-nizmot i pretstavuva negovo prodol`uvawe i preosmis-luvawe. Spored ocenkata na ovoj navistina objektiven ruski istra`uva~ na makedonskata literatura, postmoder-nisti~kiot raska`uva~ki model go obrabotuva problemot na individualna odgovornost za sudbinata na svetot (rom-anot na D. Koceski "Odisej"(1991), problemite na istoris-koto nasledstvo (trilogijata na S. Janeski "Mirakuli", problemot za moralniot izbor vo situacija na pritisok vrz li~nosta na poedinecot (romanite na T. Krsteski "Osloboduvawe na ~ovekot" (1989) i "Lov" (1993).

Osven toa makedonskite postmodernisti~ki pisate-li projavuvaat golem interes i za op{toslovenskite i svetskite mitovi kako {to e toa slu~ajot so romanite "Aleksandar i smrtta" od Sl. Mickovi} i "Pterodaktil" od Q. Simjanovski. Inaku, vo redot na najistaknatite makedonski pisateli-postmodernisti od krajot na mina-tiot vek, Marija Proskurnina gi vbrojuva Venko Ando-novski, Zoran Kova~eski i Velko Nedelkovski.

43

Na ovaa mlada ruska istori~arka na literaturata, o~igledno, najsilen vpe~atok od postmodernisti~kite makedonski romani od krajot na HH vek $ ostavile "Bela Mitra" na T. Krsteski i "Odisej" na D. Koceski, a so pose-ben pietet pi{uva i za proznoto tvore{tvo na Petre M. Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno na negoviot roman "Pirej". No, da se zadr`ime sega na ocenkite na Marija Proskurnina za ovie tri pogorespomnati romani. Marija Proskurnina go smeta romanot Bela Mitra na Traj~e Krsteski za tipi~en primer na delo vo koe doa|aat do izraz nacionalnite specifiki vo obra-botkata na materijalot i postmodernisti~kite univer-zalni strukturi. Spored nejzinoto mislewe, vo ova delo makedonskiot pisatel ja istra`uva psihologijata na likovite so pomo{ na poetikata na postmodernizmot. Ina-ku, kako edna od specifikite na ovoj roman na Krsteski, ovaa perspektivna ruska istori~arka na literaturata i teoreti~arka ja smeta bezli~nosta (povr{nosta), odnosno otka`uvaweto na avtorot-postmodernist od prika`uvawe na tradicionalnoto jas na glavniot junak. Osven toa, taa smeta deka na~inot na raska`uvawe preku menuvawe na rakursot vo deloto mu dava postmodernisti~ka diskret-nost na tekstot vo koj{to se upotrebeni i nekoi dramski i lirski elementi.

Kako edna od specifikite na romanot Bela Mitra, Marija Proskurnina go istaknuva posebniot na~in na funkcionirawe na kni`evniot intertekst i vo taa smisla vo ova delo na T. Krsteski taa otkriva izvesno vlijanie na prozata na Xems Xojs, Fjodor M. Dostoevski i na Vlada Uro{evi}.

[to se odnesuva, pak, do romanot Odisej na Danilo Kocevski, za nego Marija Proskurnina veli deka se razlikuva od romanot na Traj~e Krsteski, pred s, po toa {to deloto e li{eno od odredeni nacionalni koordinati, bidej}i ve~niot lik na Odisej ve}e odamna se vospriema kako univerzalna op{to~ove~ka pojava. Inaku, za samiot avtor na romanot Odisej, ovaa sorabotni~ka na RAN ve-li deka e eden od vtemeluva~ite na postmodernizmot i ne-gov najdosleden privrzanik vo sovremenata makedonska literatura. Taa nao|a izvesni dopirni to~ki me|u ovoj negov roman i romanot na Milorad Pavi} Hazarden

44

re~nik vo koj{to se raska`uva za eden is~eznat narod koj imal te{ka istorija. Spored misleweto na Proskurnina, D. Kocevski svesno se obra}a kon istata humanisti~ka platforma vrz koja se gradi deloto na Pavi}, no i na romanot Ulis (1922) na Xems Xojs, no za razlika od niv, na{iot avtor imal polemi~en odnos i kon romanot na Xojs i kon istorijata na Odisejata. Vo osnovata na si`eto na romanot na Koceski le`at nastanite {to se slu~ile vo domot na Odisej po negovoto vra}awe na ostrovot Itaka. Osven toa, spored ocenkata na ovoj ruski kni`en isto-ri~ar i teoreti~ar, vo romanot Odisej poznatite junaci se li{eni od svoite tradicionalni karakteristiki, pa taka likot na Penelopa, vo sporedba so onoj od poznatiot ep, pretrpel su{tinski promeni. Pokojnata sopruga na Odisej, Kocevski ja pretvora vo aktivna feministka koja protestira vo dijalozite so Ktimena (sestrata na Odisej) protiv ma{kiot feminizam na Odisej.

Na krajot od svojata izvonredna statija Postmodernisti~kite crti vo makedonskiot roman od 80-te i 90-te godini, Marija Proskurnina ja iznesuva zaklu~nata ocenka deka spomnatite romani na Traj~e Krs-teski i Danilo Kocevski pretstavuvaat edni od najdobrite ostvaruvawa na makedonskata postmodernisti~ka proza. Kako {to dodava taa, vo niv jasno doa|aat do izraz kako osobenostite na nacionalniot postmodernizam (T. Krstes-ki), taka i tendenciite {to mu se svojstveni na evropskiot postmodernizam (D.Kocevski)14

Deka vo slu~ajot so Marija Proskurnina stanuva zbor za soliden poznava~ na sovremenata makedonskata kni`evnost govori i nejzinata statija Problemi na nacionalniot karakter vo makedonskata literatura: prozata na P. M. Andreevski, objavena vo Zbornikot Literaturni sogledbi na HH vek (Centralna i Jugo-isto~na Evropa) koj{to izleze od pe~at 2003 godina. Vo nea avtorkata dava po{iroka pretstava za proznoto tvo-re{tvo na Petre M. Andreevski, zadr`uvaj}i se posebno na negovite romani od 80-te i 90-te godini.

Zboruvaj}i za romanot Pirej, Proskurnina ja prifa}a ocenkata na makedonskata kritika deka toa e edno od najdobrite dela vo makedonskata kni`evnost koe i do 14 M.B. Proskurnina, Citirano delo, str. 270.

45

den denes ostanuva najdobro ostvaruvawe na Petre. M. Andreevski koj na stranicite na svojot roman me|u prvite progovoril za makedonskoto pra{awe. Taa, otkako }e gi citira zborovite na Atanas Vangelov deka dosega vo sovremenata makedonska literatura nema takvo delo koe vo polna mera bi ja opfatilo problematikata na Prvata svetska vojna od gledna to~ka na makedonskoto pra{awe, gi zapoznava ruskite ~itateli i nau~nata javnost vo Rusija so sodr`inata i glavnite junaci na romanot Pirej. Spored ocenkata na Proskurnina, na nivo na si`eto i kompo-zicijata romanot ima dva dela koi na svoeviden na~in se sprotivstaveni eden so drug, a istovremeno me|usebno se i tesno povrzani, taka {to pred ~itatelot kako da ne e eden roman {to se sostoi od dva dela, tuku kako da stanuva zbor za dva lirski romana koi, od edna strana, se relativno samostojni, a od druga, organski se nadopolneti eden so drug. Inaku, spored misleweto na Marija Proskurnina, zapletot na romanot bi mo`el da se opredeli kako moralno-istoriski, a samite ispovedi na Velika i Jon imaat funkcija da go realiziraat romaneskniot dijalog na poedinecot i masata, {to le`i i vo osnovata na deloto i {to istovremeno na romanot mu dava epi~nost i lirska subjektivnost.

Od aspekt na novatorstvoto na tvore{tvoto na P. M. Andreevski, osobeno na negoviot roman Pirej, Ma-rija Proskurnina ocenuva deka toa e svedo{tvo za poja-vata na ~ist nacionalen tip vo makedonskata literatura od 80-te i 90-te godini i pritoa dodava: Do romanot Pirej makedonskata literatura (go imame, pred s, vo predvid `anrot na romanot) nudela samo dosta skromni likovi spored svoite umetni~ki dostoinstva i spored stepenot na psiholo{kata obrabotka koi pretendiraa da gi izrazat specifikite makedonskite nacionalni crti. P. Andreevski prika`uva junaci, koi gi pretstavuvaat dvata sprotivni kraja od postoeweto na nacionalniot karak-ter (Potcrtanoto e od M.P).15

15 M. Proskurnina, Problema nacional\nogo haraktera v makedonskoj literature:proza P.M. Andreevskigo, Vidi vo kn.: Literatyurbye itogi HH veka (Central\na/ i Wgo-Vosto~na/ Evropa), RAN, Institut slav/novedeni/, Moskva, 2003, str. 267.

46

Vo pogorespomnatata statija, Marija Proskurnina se osvrnuva i na romanot Nebeska Timjanova (1989) od Petre M. Anreevski za koj veli deka iznijansirano ja dolovuva op{tata tendencija vo razvojot na `anrot na istoriskiot roman, koj{to se stremi kon preosmisluvawe na tradicionalnite epski {emi i kon subjektivizacija na romanesknata poetika. Iako, vo osnova, i ovoj roman e istoriski, spored ovaa perspektivna ruska istori~arka i teoreti~arka na literaturata, toj pretstavuva i nekakov roman sinteza vo koj na novatorski na~in se osvetluva problemot za formiraweto na nacionalniot karakter.

Marija Proskurnina svojot osvrt kon romanesknoto tvore{tvo na Petre M. Andreevski go zavr{uva so za-klu~nata ocenka deka sudbinata na li~nosta i nejzinoto odnesuvawe pred liceto na istorijata stanuva epicentar na osnovnite crti na nacionalniot karakter vo negovite romani. Vo taa smisla, taa za negovoto tvore{tvo dodava deka pretstavuva svetla stranica vo razvojot na make-donskiot realisti~ki roman, koj i vo krajot na HH vek aktivno gi prodol`uva umetni~kite potragi vo prika-`uvaweto na nacionalnite osobini na li~nosta .

Se razbira, prostorot ne ni dozvoluva da gi zafatime po{iroko i da gi elaborirame ocenkite i na drugi istra`uva~i na makedonskiot roman vo Rusija, koi, sekako, gi ima, no ovde se zadr`avme samo na imiwata na Ala [e{ken i Marija Proskurnina, zatoa {to vo ovoj moment tie ne samo {to pretstavuvaat najdobri poznava~i na makedonskata kni`evnost voop{to, tuku se i najobjek-tivni nejzini tolkuva~i i afirmatori vo Rusija, poradi {to ja zaslu`uvaat dol`nata po~it i vnimanie kon niv-nite trudovi za makedonskata kni`evnost.

47

? 1. - -

, , - - .

, . , - , .. .

- . , , , -. , .

1.2. ( ) - . , . : - j . ,

48

- .

2. . . , -. - , . - , - 1, - , - 17 .

(1929 - 2004). 24.10.1929 . , . . , , - (1986-1989). (, , ) . : , 1965; ,1965; , 1967; , 1969; - , 1966; , , , , 1979; ,1988. (1965) . , , , , , . . , , , , . . - , , , , , , , , . , , . 1 -, . . - , 2-3 2004 . 17 , . . 23 2004 .

49

3. . , . - . , , . , . . , , -, , . , , , , , .

4. . . , . , , .

4.1. - . () , . , . . , , , . - , .18

. - . .

, , .

18 . , . , . , 1995, . 561.

50

, .

. 19.

- . - , - j .

, . j j. , . , .20

. , . . . - .

. , , , , ja ().21

. (), - , () , , , , .

4.2. , . , , . , .

19 . . : . , 1985, . 135-166. 20 . j . : . j, 1989, . 28. 21 , . 28.

51

. ( ) , , . . -, - - . , , - . , , , , .22

- , . , - , .. . - , , , .

. , , . , , . , . , , , , . . , , , .23 , , , -

22 . , . . , 1987, . 200-2002. 23 , . 188.

52

. - . , , , , , .

, , ( ), ( ) ( ).

4.3. . , . , - . .

/ /

,

, - . . . , . -- . . , , , (j- ) ( ) . . ,

53

.

, , , , - , . ?24

- , , , , , .

, . , . , , , , .

4.4. , , , .. - . : - , , , . -, , -, . , .25 , . , , , - . . - -, .26

24 . . , 1988, . 23. 25 . , . , . , 1995, . 90. 26 , . . , 1987, . 219.

54

5. , , ( 26, ), - . : , . , -() . , , ( -) , , ( ) , - .27

, , - ( - ), , . . , , - , . -.

, , - . , - , , , ,

27 . . : XXXV , . , 2003, . 135-136.

55

, , , , , , , 28, .. , .

1.

-. , , , . .

2. ( ) . -, .

3. . . , .

4. - , . - . , , ,

28 . . , 1999.

56

, . - , , , , , - .

5. - -. , . , . , , , , . , .

- , .

57

Kurt GERALD

ESTETSKIOT POTENCIJAL NA ETNI^KI OBELE@ANATA STEREOTIPNOST VO ROMSKATA

LITERATURA VO MAKEDONIJA 1. Voved Od 1944 godina literaturata vo Makedonija se razviva spored na~elata na socijalisti~kiot realizam. Doktrinava ne samo {to gi definira estetskite pravila i tematsko-motivskite ramki (pred s mislime na revolu-cionernite temi kako NOB, Ilindenskoto vostanie od 1903 god., Gra|anskata vojna vo Grcija), tuku i proizvede nov tip na univerzalen pisatel (\ur~inov: 1995). Me|utoa, poetikata na socijalniot i narodniot realizam so svoeto specifi~no makedonsko lice (regionalnost, oralnost, upotreba na narodni mudrosti, {ematizirani idei i figuri) s# pove}e se doveduva vo pra{awe vo tekot na 50-tite godini (Drugovac: 1990, 263). Namesto na socrealis-ti~kite i revolucinernite ideali, se insistira s po-glasno na povtorno naglasuvawe na Jakobsonovata lite-rarnost t.e. s# pove}e se stava akcent na poeti~kata funkcija vo literarniot jazik i, so toa se doa|a do osloboduvawe na literaturata od nejzinata uloga kako ideolo{ki pomo{nik. Makedonija vo ovaa smisla u~estvu-va vo op{tojugoslovenskata diskusija koja{to doveduva do naso~uvawe kon modernizmot. Avtorskite stilski postap-ki, motivi i samosfa}awa vidno se oddale~uvaat od ideo-lo{kite propisi. Tie gi otkrivaat urbanite i egzisten-cijalisti~kite pristapi koi{to go potkopuvaat ofici-jalniot socijalisti~ki realizam. Literarnata original-nost i individualnost se zasiluva, a paralelno so toa se gubat granicite me|u literaturnite `anrovi.

58

Razvojot na makedonskata literatura po 1944 god., za razlika od onoj vo XIX vek i me|u dvete svetski vojni koj e standardiziran, se prosleduva generaciski (Drugo-vac: 1986, 1990; Stalev: 2003, G. Todorovski: 1990). Vsu{-nost istori~arite na literaturata se soglasuvaat deka Ko~o Racin so negovite Beli mugri go otpo~nuva litera-turniot razvoj, a kako negovi neposredni sledbenici se javuvaat Slavko Janevski, Aco [opov i Bla`e Koneski. Vo sredinata na 50-tite godini vtorata generacija avtori (predvodena od Gane Todorovski) po~nuva da gi vospriema evropskite literaturi. Vo 60-tite se javuva tretata gene-racija, koja se naso~uva kon avangardizmot i modernizmot (Dimitar Solev, Vlada Uro{evi}, Petre M. Andreevski, @ivko ^ingo). ^etvrtata generacija se postmodernisti i eklekticisti, od koja se ra|a edna generacija na novi struewa. Vakvata generaciska podelba, kako i uka`uva-weto, pritoa, na nekoi op{ti ideolo{ko-estetski atri-buti, poka`uva deka granicite se propustlivi. Toa zna~i deka mnogu avtori im pripa|aat na pove}e generacii. 2. Romskata literatura vo Makedonija Romskite pisatelki i pisateli ne samo {to $ pripa|aat na literaturata na Makedonija (bez razlika kako e taa definirana), tuku sekoga{ , i pokraj toa {to se pove}e ili pomalku prifateni, se pretstaviteli na ma-kedonskata literatura29 Od edna strana, za romskata literatura, na~elno, va`at sli~ni proceni i odredbi kako i za literaturata pi{uvana na makedonski jazik. Od druga strana, postojat golemi razliki:

29 S u{te duri i najva`nite romskite avtori ne se del od istoriite na makedonskata literatura (Drugovac: 1986, 1990; G. Todorovski: 1990). Nivnoto izostanuvawe sepak iznenaduva, za{to tie se naj~esto avtori koi pi{uvaat samo na makedonski jazik. Vo nekoi antologii na makedonskata literatura ne se zastapeni avtori koi pi{uvaat na albanski ili turski jazik, duri i koga ovie se ~lenovi na Dru{tvoto na pisateli na Makedonija i koga sebesi se smetaat za makedonski pisateli (vidi i Salihu: 1997). Vo toj kontekst, ne e objasnivo zo{to romskite avtori koi pi{uvaat na makedonski jazik ne se zastapeni vo tie antologii.

59

Ednostranost: Romskite avtori vo Makedonija denes pi{uvaat ili samo na makedonski ili i na makedonski i na romski jazik. Me|utoa, recepcijata na romskata literarna produkcija pi{uvana na makedonski jazik ostanuva ednostrana (unidirectional multilingualism, Fridman: 2001, 148). Toa zna~i: romska-ta literatura pi{uvana na makedonski jazik se zabele`uva, vsu{nost, sporadi~no, a romskata lite-ratura pi{uvana na romskiot jazik voop{to ne predizvikuva nekakva reakcija od strana na mnozinskata ~itatelska publika.

Vremenska pomestenost: Nekoi romski avtori neposredno gi vospriemaat struewata i go pozna-vaat razvoj na makedonskata literatura, no ne se vo sostojba tie iskustva da gi prenesuvaat i da gi adaptiraat na specifi~nata sostojba na romskata zaednica (duri po 1965 godina, vo Makedonija se razviva, i toa vo mnogu stesneti uslovi, eden vid romska etnonacionalna sovest).

Koga se sporeduva so makedonskata literatura,

romskata literatura vo Makedonija na po~etokot na XXI vek se nao|a vo bitno poinakva polo`ba. Dodeka litera-turata na makedonskiot narod (slovenskata titularna nacija) e vlezena vo edna faza na zabrzan kreativen raz-voj i svesno priklu~uvawe kon sovremenite evropski stru-ewa (\ur~inov: 2000, 177), romskata literatura se bori so te{ki tovari. Vo sferata na temite, jazikot i formata, taa s u{te se naso~uva kon modeli koi{to so raspadot na socijalisti~kiot realizam is~eznaa od tekstovite na ma-kedonskite avtori. Pre`ivuvaweto na ovie estetski ostatoci od socrealizmot e vinovno za dene{nata pojava na romska-ta literatura koja vo mnogu aspekti deluva kako da se zamrznala vo 50-tite godini. Zadocnuvaweto t.e. vremen-skata pomestenost se manifestira i na nivoto na `anrot. Najgolemiot del od romskite avtori pi{uva poezija, dodeka prozni tekstovi re~isi i da nema. Imeno, mo{ne interesno e deka poezijata preovladuva vo make-donskata povoena literatura so dominantna tema na Narodnoosloboditelnata borba - NOB (Lant: 1953, passim).

60

Romskata borba za socijalna emancipacija strukturalno mo`e da se sporedi so edna vakva narodnoosloboditelna borba. Taa s u{te trae i den-denes vidlivo ostava svoj pe~at vo literaturnoto kreirawe. Elementite na zamrz-natata socrealisti~ka estetika vo romskite tekstovi najdobro se ogleduvaat vo specifi~niot, pove}esloen arsenal na stereotipnosta, nezavisno dali tekstovite se napi{ani na makedonski ili na romski jazik. Literaturnata kritika obi~no gi interpretira etni~ki obele`anite stereotipi kako estetski nedos-tig koj{to eden dobar avtor znae da go izbegne. Me|utoa, vo literaturnite tekstovi pra{aweto ne se vrzuva so toa dali i kolku se opravdani nekoi stereotipi, tuku so toa kako se upotrebuvaat tie. Toa zna~i deka me interesira nivnata pojava i funkcija vo tekstot, a na edno vtoro nivo i nivniot estetski potencijal. Imer OSaliven gi sfa}a stereotipite kako eden vid literaturna stenografija. I tie, veli angliskiot imagolog, ja imaat zada~ata da ja predizvikaat, ili da ja otpo~nat pretprogramiranata aktualizacija vo ~itate-lot (1989, 57). Literaturnata stereotipnost vo tekstovite na romskite avtori se javuva na~elno vo slednive tri tipovi: 1. Morfosintaksi~ko-retori~kiot stereotip: Pred s, se raboti za stilski figuri (kako na primer anafora) koi se, pak, najvpe~atliviot vid vlijanie na usnata tradicija. Tuka posebno mislam na retori~kite re{enija koi gi davaat ta`a~kite i dodolskite pesni. Ovoj tip doa|a do poseben izraz koga romskite avtori kalkiraat delovi od nivnata makedonska retorika, bidej}i romskite tekstovi prete`no se preveduvaat, a ne prepejuvaat. 2. Toposite (images): Vo niv se vklu~eni pojavi na natsin-taksi~ka, diskurzivna stereotipnost koja gi prosleduva predrasudite, op{tite mesta, kli{eata za nekoi socija-lni grupi, kako na primer: Ciganite se ne~isti! ili Evreite se al~ni! ili Balkanot e bure barut! itn. Ovoj vid imagolo{ka stereotipnost obi~no ne se pojavuva kako cela re~enica, tuku kako elipsa, kako {to e kolok-vijalnata skratenica Cigo.30 30 Polskiot semanti~ar Adam [af gi smeta vakvite primeri za stereotipi koi{to parazitski se nakalemuvaat na zborot (1980, 109).

61

3. Klu~ni zborovi (key words): Za nivnoto otkrivawe ne postoi objektiven metod. Imeno, kako {to veli Ana Vie`bicka, tie se izvlekuvaat od tekstovite, bidej}i se smetaat za etno-senzitivni ili kulturno tipi~ni ili se prifa}aat kako takvi od strana na rodeni govoriteli (1997, 20). Vo moeto izlagawe jas se koncentriram na slednive grupi klu~ni zborovi:

Ozna~uva~i na etnosot/grupata: toa se make-donski ili romski endonimi i eksonimi (Cigan, Rom i dr.).

Amblemi: vo ovoj slu~aj se raboti za spontani navleguvawa na romskite zborovi vo makedonskite tekstovi (na primer romskiot zbor Barothan so zna-~ewe na golem plo{tad, golema zemja, koj e naslov i na makedonskata pesna!).

4. Intertekstualnost: Se raboti za etnokulturnata zadoenost (impregniranost) na mnogu tekstovi od romsko poteklo preku nekolku tipovi na @enetovata interteks-tualnost (transtextualit, 1982). Pred s#, toa se tipovi arhitekstualnost i hipertekstualnost (architextualit, hypertextualit). Pod niv @enet razbira taksonomi~na pri-padnost na `anrovi i vidovi tekst. Romskata poezija na nekolku nivoa poka`uva sistemski referencii kon folklorot. 3. Tekstovi, metod i cel Svoite teorisko-metodiski razmisluvawa bi sakal da gi obrazlo`am vrz primer na dve zbirki poezija. Se raboti za Mahaatma Mahaatma na Qatif Mefaileskoro De-mir. Taa izleze vo 1996 godina vo Skopje. Vtorata zbirka e Otvori gi vratite Phrav o vudara na Sabri Demirov, koja, pak, izleze vo 1998 godina vo negoviot roden grad, Del~evo. Demirovata Mahaatma ne pretstavuva nekakva eksperimentalna poezija, tuku taa e manifestacija na tradicionalnoto lirsko Jas. Toj, preku eden vid koncepten album (razvien vo 35 pesni) gi izrazuva svoite jad i gor~ina nad romskata sudbina. Ovoj gest vsu{nost nikoga{ ne se ironizira, tuku, naprotiv, ponekoga{

62

dobiva agresivno-cini~en prizvuk. Vo istite tradicio-nalni formalni ramki ostanuva i Demirovata zbirka kratki prikazni Otvori gi vratite Phrav o vudara. Taa e, pak, poelegi~na i potivka vo preciziraweto na romski-te motivi. Raznite tipovi, funkcii i zna~ewa na stereo-tipnosta bi sakal da gi demonstriram vrz osnova na kon-trastivni analizi na nekolku pesni na dvajcata avtora. 4. Kontrastivna analiza na poezija na Sabri Demirov i na Qatif Mefaileskoro Demir 4.1. Sabri Demirov: Otvori gi vratite Phrav o vudara (1996)

SMRTTA NA CIGANOT E ROMESKORO MERIBE

Legnal vo bela postela Palilo ki parni palia Mu doa|a da vika avela leske te hingarel, Glasot mu se izgubuva avazi pohari naalela Saka da skokne mangela te hutel

5 Silata go napu{ta O lakati le mukhela. Gi gleda okolu sebe Dikhela trujal peste Najbliskite, e majpautnen, So matni nata`eni o~i. Bisjajale dukhavne jakhencar. Kolku li pominale Kobor li nakhle bisavde rakja? nespieni no}i?

10 Pro{ka od milo i nemilo Afi taro laho thaj bilaho Tiho Ciganot bara pohari o Rom rodela, Vo sobata ki bearni Najmiloto, e majlahe sinot e have

15 go saka! kamela! Nadvor vo dvorot Avrial ki avlin

Verniot prijatel vie o pakjavutno amal baela, Jorgovanot navednal o jorgovani teljome do`dot go mie o birim thovela, A sekoj pod pokriv se krie. a sakova telo uar pes garavela.

20 Srceto od vrem Avilo taro vakti na vreme ~uka ko vakti khuvela Stara majka phuri daj naja prsti kr{i, kuka... phagela, kukinela... Ciganot ve}e O rom akhe Ni{to ne slu{a khanik na unela

Ku}ata se zatrese O kher pes tinangja 25 Decata se pla{at o have darana

@enite ta`at o duvlja rovena Site po red Sarine ko nie

63

Ciganot go pla~at e Romeske asva horena. Vo ciganskiot dvor an i romani avlin

Se izgubi veseliot takt, naalgjovela o zevkome takti 30 Go obvi mrak pakjargja le tunjariko

Go zameni posmrten mar{! Isthanargja le meribaskoro mari! (3-5) (4-6)

Etni~kiot topos Opozicijata pome|u makedonskoto cigan i rom-skoto Rom ima izvonredna va`nost ne samo vo ovaa pesna, tuku i vo ramkite na celata zbirka. Pritoa tuka vleguvaat i site izvedenici od makedonskiot zbor cigan. Demirov bi mo`el da go zameni ovoj tradicionalno negativno konotiran zbor so neutralniot slovenski Rom odnosno so romski. No, toa ne go pravi! Zo{to? Pri~inite za vakvoto negovo postapuvawe bi gi protolkuval na ovoj na~in: Poimot cigan vo romskata zaednica vo Makedonija ne se do`ivuva so takva pejorativna kvalifikacija (kako na primer vo Srbija koga }e se re~e Ciganin ili vo ^e{ka cikn). Dokolku, pak, cigan sepak se do`ivee pejo-rativno, toga{ se raboti za sovesen refleks na etno-mimikrija koja, nasprema mojata vovedna terminologija, se nao|a to~no pome|u poimite topos i klu~en zbor. Neromskiot i lingvisti~ki vkalupeniot topos za Ciga-nite se primenuva namerno ironi~no. Tokmu zaradi toa vo romskiot prepev nastanuva ne{to {to bi go imenuval kako semanti~na praznotija. Eve zo{to: makedonskata ironija nu`no mora da ostane bez svojata zna~enska soodvetnost, bidej}i pejorativniot tovar, kako etni~ki obele`ana semantika, mo`e da se proizvede edinstveno vo jazikot na drugiot. Tokmu zaradi toa, romskata verzija se ~ita, i toa sekoga{ koga }e se pojavi zborot cigan neutralno i ja nema ovaa dopolnitelna zna~enska dimenzija. Me|utoa, mnogu pova`no e deka Demirov so simu-liranovo uveruvawe (deka Romite se vakvi) sovesno vle-guva vo riskantna igra. Imeno, toj, kako i nekoi drugi romski avtori, pretpostavuva ~uvstvitelen ~itatel koj-{to vladee so site pravila na ovaa ironi~na igra. So drugi zborovi: avtori kako Demirov poa|aat od misleweto deka nivnite tekstovi na~elno zavr{uvaat vo racete na

64

odgovorni ~itateli t.e. vo racete na onie koi gi nemaat takvite predrasudi za Romite i koi vo simuliranata ironija vsu{nost ja prepoznavaat sopstvenata (hetero) imagologija. Imeno, ako ne go pravat ova, tie gi ~itaat makedonskite tekstovi na ist na~in kako {to Romite gi ~itaat romskite tekstovi: so etni~ki etiketi koi se, za nivniot poim neutralni. Toga{ poimot cigan se ~uv-stvuva kako logi~na, nemarkirana varijanta zbor, a pejora-tivniot naboj {to avtor sovesno go aktivira, nu`no mora da oslabne vo obi~niot dobrovolen paternalizam. Kalkirawe Avela leske (2) e neposreden kalk na makedonskiot (ju`no-slovenskiot) frazem mu doa|a i pretstavuva morfosin-taksi~ki stereotip. Me|utoa, toj sepak slu`i i za ograni-~uvawe, bidej}i ne otstapuva od romskata sintaksa. Krat-kata zamenska forma doa|a po finitniot glagol, {to ne e slu~aj vo makedonskiot jazik (Fridman: 2001, 156; Borecki: 1996, 13). Me|utoa, postoi i kontraprimer: Koristeweto na nepromenliviot tranzitiven marker pes (19, 24) uka`uva deka mo`e da se dovede vo pra{awe duri i tre