POROČILO O OPRAVLJENIH SWOT ANALIZAH NA PODROČJIH

GOZDARSTVA, KMETIJSTVA IN TURIZMA NA POHORJU

Hotel Arena, Maribor, 14. oktober 2010

Tanja Lešnik Štuhec, Jurij Gulič

Vsebina predstavitve

• Posnetek stanja na Pohorju

• Študija gozdarstvo

• Študija kmetijstvo

• Študija turizem

• SWOT gozdarstvo

• SWOT kmetijstvo

• SWOT turizem

• Izhodišča za Vizijo zelenega Pohorja

I/A Posnetek stanja na Pohorju

• Splošne značilnosti Pohorja

• Narava, naravne vrednote

• Kulturna dediščina

• Regionalna razdelitev Pohorja

• Upravna razdelitev Pohorja

• Razdelitev območja za potrebe

raziskave

I/A Posnetek stanja na Pohorju• Splošne značilnosti Pohorja –Planotasto hribovje vulkanskega nastanka Centralne AlpeMed Dravsko in Mislinjsko dolino,Dravskim poljem in Vitanjskim podoljem770 km² površine1.543 mnv221.500 prebivalcevna 1.515 km²Samotne kmetijePlaninske koče in domovi Smučarski centri

I/B Posnetek stanja na Pohorju• Narava, naravne vrednote

I/C Posnetek stanja na Pohorju• Kulturna dediščina

I/D Posnetek stanja na Pohorju• Statistične regije (3)

Koroška (7 občin)

Podravska (7 občin)Savinjska (2 občini)

I/E Posnetek stanja na Pohorju• Razdelitev za potrebe raziskave

Severno Pohorje (3)

Vzhodno Pohorje (5)Južno Pohorje (3)Zahodno Pohorje (5)

I/F Posnetek stanja na Pohorju• Gostota objektov - poselitve

II Študija gozdarstvo

“Stanje gozdov in divjadi ter gozdarstva in lovstva na projektnem območju Pohorje (maj 2010)”. Izdelovalec: Zavod za gozdove Slovenije.

Ključni podatki:• Velika gozdnatost območja• Prevladujejo zasebni gozdovi• Velika strnjena območja gozdov Pohorja so pomembna okoljska in

krajinska vrednota• Prevladujejo iglavci, predstavljajo več kot tri četrtine lesne zaloge • Prevladujejo spremenjeni gozdovi• Lesna zaloga se povečuje• Znatno manj odmrle lesne biomase kot je slovensko povprečje • Na večjem delu že dosežena optimalna odprtost gozdov

III Študija kmetijstvo

“Stanje kmetijstva na pilotnem območju Pohorje (junij 2010)”. Izdelovalec: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede; analize podatkov Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja RS.

Ključni podatki:• V letu 2010 dejavnih okrog 2.200 kmetij • Od kmetijskih površin prevladujejo trajni travniki • Na PO v redni kmetijski obdelavi le 2/3 vseh kmetijskih površin• Visok delež mešanih kmetij • Povprečna starost gospodarja je okrog 50 let• Prevladuje živinorejska proizvodnja • Skoraj 3/4 kmetij na celotnem območju se ne ukvarja z dopolnilno dejavnostjo • Površine vključene v kmetijsko okoljske ukrepe se zmanjšujejo;

slaba polovica vseh površin je vključenih v KOP • Delež kmetij z ekološkim kmetijstvom presega slovensko povprečje

IV. Študija turizem

• Predstavitev Pohorja• Analiza turistične ponudbe na Pohorju• Analiza turističnega povpraševanja na Pohorju• Analiza marketinških aktivnosti na Pohorju• Analiza trajnostnega razvoja gozdarstva, kmetijstva in turizma

na Pohorju• SWOT analiza gozdarstva, kmetijstva in turizma na Pohorju

• V mesecu novembru bo objavljena na spletni strani ZRSVN

IV/A1 Analiza turistične ponudbe na Pohorju• Namestitvene kapacitete na Pohorju

Namestitvene kapacitete na Pohorju

IV/A2 Analiza turistične ponudbe na Pohorju • Namestitvene kapacitete (5.900 ležišč) po subobmočjih

Namestitvene kapacitete po subobmočjih Pohorja

EnoteH*****

H****

H***

H**

APP /preno.

Preno-čišča

Pen. / Gosti.

PD/K

TK Skupaj

SVP 1 4 9 1 14 5 14 9 4 61

ZP 0 2 6 0 5 0 2 2 9 26

JP 0 1 1 3 5 0 0 2 7 19

Skupaj 1 7 16 4 29 5 16 13 20 106(5.897 )

SVP 38 % ležišč v H***, H****, H*****; 35 % APP, 11 % P/G (3.323 ležišč)

JP 32 % ležišč v H***, H****, 51 % APP, 7 % TK, 6 % P/G, 7 % TK (1.758 ležišč)

ZP 54 % ležišč H**, H***, 14 % APP, 20 % PD / K; 12 % TK (816 ležišč)

Povprečna cena HB v H*** 65 euro, najem APP 20 euro

SVP cca. 600 zaposlenih (Terme Maribor d. d. 300 (500), ŠCP d. o. o. 100, RTC Jakec 12)

JZP cca. 800 zaposlenih (400 v UNIOR d. d. – Program Turizem, 200 ostali ponudniki na Zreškem Pohorju, 100 v VABO d.o.o.)

EnoteRestavracija Gostilna TK /IK PD/K Skupaj

SVP 6 26 16 9 57

JZP 2 20 15 4 41

Skupaj 8 46 31 13 95

Gostinska ponudba raznolika, kalorično bogata, zastopane mednarodne kuhinje, velikokrat preobširna, vendar premalo avtohtonaNi lokalne dobaviteljske verige za oskrbo gostinskih ponudnikov Ni ponudbe pridelkov in izdelkov iz podeželja pod skupno blagovno znamkoŠibka prisotnost turističnih in eko kmetij na SV delu Pohorja

IV/A3 Analiza turistične ponudbe na Pohorju • Gostinske prehrambene kapacitete

IV/A4 Analiza turistične ponudbe na Pohorju• Smučišča (okrog 100 belih dni)

Smučišče Smučišča

ha / m

Smučarske

proge

Tekaške

proge

Smučarske naprave Število smučarjev

/uro

Mariborsko

in Areško

Pohorje

250 ha /

325 do 1327 m

41,5 km 27 km krožno-kabinska gondola, 5

sedežnic, 16 vlečnic

Cca. 21.880

smučarjev/uro

Ribniško

Pohorje

10 ha/

1368 do 1525 m

1 km

dve progi

6 km vlečnica Cca. 1400

smučarjev/uro

Ribnica na

Pohorju

9 ha/

715 do 921 m

1,5 km,

tri proge

vlečnica

Bistriško

Pohorje 1.347 m

2 progi

2,8 km

vlečnica Cca. 1.700

smučarjev/uro

Rogla 100 ha /

1050 do 1517 m

15 km 30 km 11 vlečnic, 4 sedežnice Cca. 15.000

smučarjev/uro

Kope 60 ha /

1010 do 1542 m

7 km 15 km 7 vlečnic in štirisedežnica Cca. 5.930

smučarjev/uro

Skupaj 430 ha /

325 do 1.525 m

70 km 78 km 1 krožno-kabinska gondola,

10 sedežnic

37 vlečnic

Cca. 46.000

smučarjev/uro

IV/A5 Analiza druge turistične ponudbe na Pohorju

Poti za rekreacijo in doživljanje narave Več deset urejenih pohodnih poti (cca. 50)Več deset urejenih učnih in tematskih poti (cca. 15)Več deset kolesarskih poti (cca. 20)Vsaj 10 jahalnih potiPodpohorska vinsko-turistična cesta6 lovnih revirjev

4 adrenalinski parki

4 centri za razvajanje in sproščanje

2 večja in 2 manjša centra za poslovna srečanja

Subob-močje

LTO/TIC

RRA LAS IA TD

SVP 6 1 3 0 9

JZP 5 2 2 1 9

Skupaj 11 3 5 1 18

IV/A6 Analiza organiziranosti turistične dejavnosti

• Ni sistematičnega oblikovanja turistične ponudbe

• Ni mreženja med ponudniki• Ni lokalne/regionalne dobaviteljske

verige • Ni lokalno/regionalno dodane

vrednosti• Projekti se prijavijo in izvedejo, implementacija v praksi je šibka• Organizacije med seboj slabo komunicirajo, ne poznajo dela drugih• Ni destinacijskih organizacij in incoming agencij za celovito Pohorje• Ni celovitega trženja in promocije Pohorja • TD in ostala društva so premalo vpeta v kreiranje turistične ponudbe• Ne spodbuja se vključevanje javnosti

IV/B1 Analiza turističnega povpraševanja na Pohorju

• Povpraševanje po turističnih storitvah na Pohorju (2009)Prihodi Obisk in zasedenost:

december do februar do 90 %junij – september do 40 % SP / 75 % JPspomladi in jeseni zasedenost zelo nizkaletna zasedenost 20 do 35 %

Turisti povprečno bivajo 2,7 dnijanuar – februar 3,6 dni, julij 4 dni

Nočitve Tri ciljne skupine: družine, šolske skupine, športni klubi

Motiv obiska: rekreacija v naravi, počitek in sproščanje, poslovna srečanja, kulinarika

Domači turisti: 34 % SP / 75 % JP Mednarodni turisti: 66 % SP / 25 % JP

Hrvati, Nemci, Italijani, Madžari in Avstrijci

IV/B2 Analiza turističnega povpraševanja na Pohorju

• Nočitve na Pohorju

trend upadanja nočitev na J

Povprečna dnevna potrošnja

hotelskega gosta je 80 EUR na V,

70 EUR na J in 60 EUR na Z Pohorju

• Dnevni obiskovalci na Pohorju

cca. 700.000 prevozov z žičniškimi napravami na leto

80 % v treh zimskih mesecih

povprečna dnevna potrošnja obiskovalca je 40 EUR v času smučarske

sezone

Nočitve 2008 2009

SV Pohorje 186.664

35 %

181.236

37 %

J Pohorje 288.812

55 %

263.432

54 %

Z Pohorje 54.56610 %

44.690

9 %

Skupaj 530.042100 %

489.358100 %

IV/D Analize trajnostnega razvoja Pohorja

• Analiza trajnostnega razvoja gozdarstva

• Analiza trajnostnega razvoja kmetijstva

• Analiza trajnostnega razvoja turizma

z vidika

• Okoljske – ekološke trajnosti

• Ekonomske trajnosti

• Socio-kulturne trajnosti

IV/D2 Analiza trajnostnega razvoja gozdarstva na Pohorju

• Respondenti menijo, da trajnostni razvoj gozdarstva ugodno vpliva na ohranjanje Pohorja. Največji pomen vidijo na področjih ohranjanja biodiverzitete in čistosti podtalnice ter trajnostne rabe obnovljivih gozdnih virov – lesnoproizvodne funkcije.

• Gozdarstva in lesarstva ne smatrajo za ekonomsko učinkoviti poslovni priložnosti na Pohorju.

• Očitno je, da se premalo zavedamo socialnega in kulturnega pomena ohranjanja gozdnega prostora, saj se izobraževanju in doživljanju narave ter kulturne dediščine v gozdnem prostoru posveča premalo pozornosti.

IV/D1 Analiza trajnostnega razvoja kmetijstva na Pohorju

• Trajnostni razvoj kmetijstva ugodno vpliva na ohranjanje Pohorja. Največji vpliv ima na genetsko pestrost, pestrost ekosistemov, ohranjanje krajine in poseljenost podeželja.

• Kmetijska dejavnost na Pohorju ni izrazito dobičkonosna -izpostavlja se ekonomski pomen dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Največji problem predstavljata financiranje investicij v kmetijstvo ter podeljevanje subvencij za spodbujanje kmetijske pridelave.

• Več pozornosti posvetiti socialnemu in kulturnemu pomenukmetijstva in kmetijskega prostora - ohranjanju vsebin ruralnega prostora za razvoj turizma - bojazen izgube kmetijske krajine.

IV/D3 Analiza trajnostnega razvoja turizma na Pohorju

• Respondenti se zavedajo koristi ekološke trajnostni razvoja turizma na Pohorje - trenutne razmere in kadrovska zasedba ne omogočata večjih vlaganj v okolju bolj prijazno infrastrukturo.

• Zavedajo se koristi ekonomskih ciljev trajnosti turizma na Pohorju -trenutna gospodarska kriza in ne pripravljenost vložiti več na začetku in dosegati boljše rezultate na dolgi rok, ne omogočata načrtovanja in implementiranja okolju bolj prijaznih aktivnosti.

• Zavedajo se koristi socialnih in kulturnih ciljev trajnosti turizma na Pohorje, vendar še nimajo dovolj znanja, spretnosti in volje, za bolj zeleno vedenje in spodbujanje zelenih aktivnosti.

V SWOT analize gospodarskih dejavnosti na Pohorju

SWOT analiza gozdarstva na PohorjuDelavnica: Koča Cojzarica, 17. 6. 2010, 19 udeležencev

SWOT analiza kmetijstva na PohorjuDelavnica: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Hoče, 23. 6. 2010, 12 udeležencev

SWOT analiza turizma na PohorjuDelavnica za SV del Pohorja: Hotel Bolfenk, Bolfenk, 6. 7. 2010, 11 udeležencevDelavnica za JZ del Pohorja: Hotel Dobrava, Zreče, 8. 7. 2010, 19 udeležencev

Gozdarstvo, Koča Cojzarica, 17. 6. 2010

Kmetijstvo, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 23. 6. 2010

Turizem, H. Bolfenk, 6. 7. 2010

Turizem, H. Dobrava, 8. 7. 2010

V/A1 SWOT analiza gozdarstva in lovstva na Pohorju

Prednosti Slabosti, pomanjkljivosti

Zaokroženost območja Za javnost preveč odprta infrastruktura

Potencial gozdnih fondov (lesna zaloga in njena kvaliteta, tržna vrednost)

Spremenjena in revna drevesna in grmovna sestava

Dobra organiziranost gozdarstva in lovstva

Zaraščanje travišč

Velik delež državnih gozdov Nefunkcioniranje trga gozdnih lesnih proizvodov

Potencial vodnih virov Porušeno razmerje razvojnih faz

V/A1 SWOT analiza gozdarstva in lovstva na Pohorju

Priložnosti Nevarnosti

Razvoj turizma Množični turizem

Moda zelenega, športa in rekreacije v naravi

Prevlada interesnih skupin

Medsektorsko sodelovanje “Mega projekti”

Identiteta pohorskega lesa Nepovezanost sektorjev

Razvoj inovativnih proizvodov Urbanizacija in arhitekrura

V/A2 SWOT analiza kmetijstva na Pohorju

Prednosti Slabosti, pomanjkljivosti

Les kot vir dohodka Slabo trženje izdelkov

Genetska diverziteta rastlin (sadovnjaki)

Slaba povezanost sektorjev – slabo sodelovanje

Razvoj kulinarike vezane na območje Nizka izobrazba

Tradicija Veliko ročnega dela – manjšamožnost uporabe mehanizacije

Gozdni sadeži in zelišča kot vir dohodka

Praznjenje podeželja

V/A2 SWOT analiza kmetijstva na Pohorju

Priložnosti Nevarnosti

Sinergija s turizmom Slab “image” kmetijstva

Obnovljivi viri energije Ni dodane vrednosti (les, meso idr.)

Moderno bio / eko / natur Nadaljnje opuščanje kmetijske pridelave – zapuščanje kmetij

Uvedba zaščitenih proizvodov –uvajanje blagovnih znamk

Slaba prometna infrastruktura

Razvoj dopolnilnih dejavnosti Slaba komunikacijska infrastruktura

V/A3 SWOT analiza turizma na Pohorju

Prednosti Slabosti, pomanjkljivosti

Dobro ohranjena narava Nezadostno povezovanje in komuniciranje med ponudniki

Bogata kulturna dediščina Razpršena ponudba – ni incomingagencije

Primerne prehrambene in nastanitvene kapacitete

Ni specializirane ponudbe zelenih turističnih produktov

Razpoložljiva mreža kolesarskih, pohodniških in učnih poti

Ni celovitega trženja

Kakovostne kapacitete za rekreacijo in šport, sezona skozi vse leto

Ni interpretacije narave

V/A3 SWOT analiza turizma na Pohorju

Priložnosti Nevarnosti

Trend aktivnega preživljanja počitnic in sprostitev v naravi – zeleno, eko, bio je moderno

Predolgi birokratski postopki in slabo delovanje resorjev na državni ravni

Medregionalno in lokalno povezovanje

Recesija – pešanje kupne moči v dejavnosti

Možnost prijav na razpise Podnebni vplivi – klima, naravne katastrofe, ujme

Spodbujanje podjetništva – lokalno dodana vrednost

Izguba krajinske podobe

Obnova obstoječih objektov z inovativno vsebino

Premalo namenskih sredstev za razvoj turizma na podeželju

Pohorju, sebi in naslednjim generacijam smo dolžni zagotoviti celovito načrtovanje

trajnostnega razvoja gozdarstva, kmetijstva in turizma za naslednjih nekaj desetletij.

Hvala za spremljanje predstavitve in konstruktivno razmišljanje!

mag. Tanja Lešnik ŠtuhecTanja.lesnik-stuhec@vsgt-mb.si

dr. Jurij GuličJurij.gulic@zrsvn.si