8/8/2019 Postavljavec neprijetnih vpraanj - Delo 22-12-2010
1/3
http://www.delo.si/clanek/133698
Postavljavecneprijetnih vpraanj
Lansko leto je minilo etrt stoletja od smrti Franca Jeze in ob
tej prilonosti je ObinaHajdina ob pomoi Jezove herke Eveline in
drugih podpornikov izdala zbirkonjegove kratke proze Zakasnela
pomlad in druge kratke zgodbe.Primo Sturman, knjievni listi | sre,
22.12.2010 14:04
Franc Jeza (19161984)
ivljenje in delo Franca Jeze, ki se je pred slabim stoletjem
rodil na Spodnji Hajdinipri Ptuju, je e danes na Slovenskem premalo
ovrednoteno. Lansko leto je namreminilo etrt stoletja od njegove
smrti in ob tej prilonosti je Obina Hajdina ob pomoiJezove herke
Eveline in drugih podpornikov izdala zbirko njegove kratke
prozeZakasnela pomlad in druge kratke zgodbe.
Kot smo e zapisali, se je Jeza rodil na Spodnji Hajdini pri
Ptuju leta 1916. e vdijakih letih je objavljal pesmi in prozo v
Mladi setvi, Mladem Prekmurcu in Klasju.Po opravljeni gimnazijski
maturi je tudiral pravo ter se vkljuil med Kocbekovezarjane. Ob
okupaciji in razkosanju Slovenije se je kot kranski socialist
pridruilOsvobodilni fronti, nato so ga italijanske faistine
okupacijske oblasti internirale v
toskansko mesto Volterra, kapitulaciji Italije in vrnitvi v
Ljubljano pa je slediloujetnitvo v nemkih koncentracijskih taboriih
Dachau in berlingen.
8/8/2019 Postavljavec neprijetnih vpraanj - Delo 22-12-2010
2/3
http://www.delo.si/clanek/133698
Po vojni se je Jeza vrnil v domovino in se zaposlil kot asnikar
pri Slovenskemporoevalcu, a se je leta 1947 odloil za pobeg ez
mejo. Naselil se je medslovenske rojake v Trstu, kjer je dolga leta
vse do smrti 1984 deloval kot honorarno
zaposleni asnikar pri traki radijski postaji Radio Trst A,
liberalnem tedniku Novi listter mnogih drugih glasilih. Bil je tudi
soustanovitelj in urednik revije Stvarnost,pozneje Stvarnost in
svoboda.
Jeza je e od zaetka estdesetih iril svoje ideje o samostojni
Sloveniji, ki jih jeutemeljeval predvsem s potrebo po gospodarski
in politini neodvisnosti Slovenije. Vtem asu je na trakih ulicah za
brisalce avtomobilov z jugoslovansko oziromaslovensko registracijo
zatikal letake, s katerimi je iril svoje preprianje. VsebinaJezovih
letakov iz prve polovice estdesetih, podpisanih z Akcijski odbor
zaneodvisno Slovenijo, je nadvse zanimiva. V njih avtor retorino
sprauje bralca, zakajimajo pravico do samoodlobe oziroma
neodvisnosti afrike in latinskoamerike
drave, kot so Malawi, Basutoland, Gvajana in Barbados, ne pa
Slovenija? Pravzaradi teh, reimu neprijetnih vpraanj, je Jeza kmalu
padel v nemilost oblastem vmatini domovini ter organom njihove
tajne slube, med Slovenci v zamejstvu pa jebil zaradi svojih
tedanjih preprianj, ne samo o samostojnosti Slovenije, ampak tudi
oskandinavskem izvoru Slovencev, vekrat zasmehovan oziroma
postavljen na rob. Vsamozalobi je v zadnjih petih letih ivljenja
izdal pet zbornikov: Alternativa, Iniciativa,Demokracija, Akcija in
Neodvisna Slovenija. Dve leti po smrti pa je v Gorici izlanjegova
monografija Spomini iz taboria.
Dvoje misli na grobu
V zbirki Zakasnela pomlad in druge kratke zgodbe so zbrani
predvsem njegovileposlovni zapisi. V devetdesetih je namre Jezovo
ivljenjsko delo zbral ptujskibibliotekar Jakob Emeri, iz njegovega
fonda pa je za priujoo publikacijo izborkratke proze naredila Vojka
Havlas, ki je v spremni besedi h knjigi zapisala, da se vnjej
zrcali dra loveka, ki se kljub vsem ivljenjskim nezgodam ni zlomil
in je vztrajalv svojem preprianju. Iz vrstic je zaznavna avtorjeva
sla po stiku s solovekom.
Krajevna postavitev Jezovih zgodb je svetovljanska, saj poleg
Trsta, Ljubljane, patudi Benetk in Genove, zajema e Nemijo in
Berlin, Francijo in Pariz, pa tudi NewOrleans, vse do otoja
Tuamotu. Jezova nova domovina Trst je v marsikateri odnjegovih
zgodb odskona deska za dogajanje, saj avtor zgodbo velikokrat
zaenja s
prizorom, ki se mu je razgrnil pred omi, medtem ko je pil kavico
na Ulici Carducci.asovno obravnava zgodovino evropskega in
svetovnega loveka v kratkemstoletju in tako bralcu v dialogih
svojih junakov razgalja problematiko lastnega asain svoj kritien
pristop do njih. V uvodu smo zapisali, da je bil Franc Jeza
cloivljenje preprian Slovenec, ki je v svoje slovenstvo veroval. V
zbirki kratke prozeZakasnela pomlad in druge kratke zgodbe se bo
bralcu predstavil tudi in predvsemkot razgledan svetovljan.
Franc Jeza je svoje zadnje poivalie nael v kraki zemlji na
komenskempokopaliu. Na njegovem grobu je podoba kamnite knjige, na
straneh katere stavklesani misli, ki ju je zapisal v dveh razlinih
trenutkih lastnega ivljenja:Samozaupanje, zavest je tista sila, ki
dviga narode, ne pa oroje in tevilo. (1937)in Slovenija mora
postati deela svobodnih in vedrih ljudi. e to nismo mogli biti
mi,
